flEUE. 1. M^REC 1913 — STEVTTKA 8. — LETO XXVTT — CENA 1 DIN GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE. LAŠKO, SLOVENSKE KONJICE. ŠENTJUR. ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC Slovenske Konjice v ' Seja občinske skupščine v Slovenskih Konjicah v preteklem tednu je obravnavala najbolj aktualno vprašanje v konjiški občini — samoprispe- vek. Odborniki občinske skupščine so tudi že določili datum za referen- dum o podaljšanem samoprispevku — 8. april. Na pestri seji občinske skupščine je bilo še veliko zanimivih tem iz področja šolstva in komunale, zlasti pa so bila zanimiva odborniška vpra- šanja. ciÈÛÊ Ш nía J^l ■ Od nedelje, 4. marca dalje bo spored celjske radijske postaje daljši za pol ure. Sa- mo ob nedeljah. Namesto ob enajstih, se bo značilni znak »Od Celja do Žalca ...« ogla- sil že pol ure prej. Tako bo odslej začetek nedeljskih od- daj ob 10.30 uri. In kakšen bo spored v tem podaljšanem času? Na začetku bo napoved ča- sa in sporeda, zatem bodo kratka poročila, nato pa zani- miva oddaja — predstavlja- mo vam. Gre za oddajo, v kateri bo celjska radijska po- staja predstavljala na en ali drugi način delavne ljudi z najrazličnejših področij druž- bene aktivnosti. To bodo de- lavci iz kolektivov, ljudje iz svetov krajevnih skupnosti, krajevnih družbeno političnih organizacij, prizadevni kultur- no prosvetni in drugi delav- ci, športniki itd., itd. Skrat- ka, široke in velike možnosti predstavitev ljudi in njiho- vega dela. V nadaljevanju nedeljskega sporeda se bodo oddaje vr- stile po ustaljenem voznem redu. O podaljšanem samopris- pevku bodo konjiški občani glasovali 8. aprila. Tako so odločili odborniki občinske skupščine v Slovenskih Ko- njicah. Potrdili in sprejeli so tudi glasovalno listo, ki jo bo na dan glasovanja prejel vsak občan. Predlog odloka o stanovanj- skem vprašanju so ziaradi ne- katerih nejasnih -.točk odloži- li za prihodnjo sejo, medtem pa bodo nejasne stvari še razčistili. Predsednik sveta za kultu- ro in prosveto je v nadalje- vanju seje podal p>oročilo o delu šol v konjiški občini. Odbornikom je postregel z zanimivimi in zelo spodbudni- mi rezultati, ki so vsekakor plod ne samo prizadevanj prosvetarjev, temveč tudi iz- boljšanih materialnih razmer. Ob današnjem trenutku, ko ponovno razpisujejo referen- dum za izboljšanje pogojev v šolstvu, je to najboljši dokaz za vse pesimiste, ki še mor- da dvomijo v smisel glasova- nja. Na seji so postregli z dokazi, da je tudi materialno zboljšanje v preteklih letih prineslo današnje dobre re- zultate v šolstvu. Osip znaša v povprečju 34,2 in je rezul- tat boljši od povprečja v celj- ski regiji. Dalje, 80 odstotkov otrok dobiva šolsko malico, male šole so beležile povsod izredne uspehe. 2al je njiho- va letošnja dejavnost še na prepihu zaradi zamrznjenih osebnih dohodkov učiteljev. Po enoletnih pripravah je bil na zadnji seji občinske skupščine v Slovenskih Konji- cah predložen odbornikom v potrditev osnutek družbenega dogovora o kadrovski politi- ki, katerega so poslali tudi vsem družbenim organizaci- jam in podjetjem. Predsednik občinske skup- ščine ing. Franjo Tepej je se- znanil odbornike občinske skupščine z gospodarsko si- tuacijo v občini in s prora- čunskimi obveznostmi ter pri- manjkljajem. Z. S. »Recite mi. kakor vam drago, meni je vseeno in se na vsakršne ne- odgovorne izjave požvižgam. Sam zase vem, da le enkrat v letu lahko poveseljačim, ne da bi mi za hrbtom stal mož postave, da le enkrat v letu lahko zinem kakšno pikro. Seveda pod masko. Torej sem Pust. Stabiliza- cija in njej podobne težave z vsemi prirastki, podaljški, priveski in kar je še takšnega, je tokrat obležala za pečjo. Nisem jo povabil na pustovanje, tako ali tako bo prišla sama. Seveda znam biti tudi resen, kot je resen čas, v katerem živim. To se jasno odraža v mojih očeh. Upam. da vidite v njih strah pred naraščajočimi cenami, ki jih ne morem obrzdati niti jaz. Kot rečeno, danes ne bom jamra I kljub resnosti časa. To bom imel še priliko. Jutri, ko pridem domov. S pustovanja. Spil bom grenko kupico ■pustnega kefirja, pred sedmo uro tako ali tako ničesar ne dobim.« Milenko S. NAGRADNA ANKETA NOVEGA TEDNIKA Drage bralke, spoštova- ni bralci, danes bodite рк)- zorni. Na 9. strani objav- ljamo veJiko nagradno an- keto NT. Pripravili smo jo skupno z občinskima konferencama socialistične zveze v Celju in 2alcu, namen ankete pa je zelo preprost, želimo zvedeti, kaj menite o NT. Bodite kritični in pozorni. Vsako mnenje, ki nam ga bodo ponudili vaâi odgovori, bo za nase redakcijsko delo zelo dragoceno. Skupno oblikujemo časnik, da bo- ste z njim vi bolj zadovolj- ni, pa tudi naáe občutje po opraivljenem delu bo še prijetnejše, če nas bo grelo spoznanje, da NT vse rajši sprejemate v ro- ke. Izpolnjevanje ankete ne bo težko. Pri nekaterih vprašanjih želimo zvede- ti, kaj najraje berete. Tam boste zapisali vrstni red številka 1 îx>meni, da vam je rubrika ali področje najljubše, nato pa boste zapisali ostale številke, kakor vam je pač kaj všeč Zagotovo ne bo ne- jasnosti. Na koncu ankete vam puščamo proste roke. Lah- k» se podpišete in navede- te vse ostale podatke in s tem sodelujete v nagrad- nem žrebanju. Če to ne želite, ni treba navesti imena in priimka, toda prosimo, da navedete osta- le podatke. V tem prime- ru boste pripomogli k še večjemu odmevu na anke- to, ne boste pa udeleženi v žrebanju. 2reb bo med vsemi iz- p>olnjevalci ankete izbral 50 srečneže\'. Pripravili smo 30 nagrad po 50 din, 10 Libelinih tehtnic in 10 servisov tovarne keramič- nih izdelkov Liboje. Skro- mna nagrada za vaš trjd, toda upajmo, da pomeni vsaj majökeino spodbudo. Anketa ne zajema vseh. vprašanj. Hoteli smo, da bi vsa vprašanja nanesli samo na eno časopisno stran. Prav tako nam ni uspelo, da bi v anketo vključili nekaj vprašanj o našem radiu, o radiu Ce- lje No, bo bomo zagotovo storili še v tem letu. In sedaj — vabimo vas, da res z nami prijateljsko pokramljate in da ankete potem ne pozabite odpo- slati. Rok — do 12. mar- ca! Čimprej, tem bolj bo- mo zadovoljni. Hvala za sodelovanje! Uredništvo Pustno razpolo^.enje nas že objema. Tudi v redakciji smo se spomnili norčavega Pusta. Karnevalsfie prireditve na našem območ- ju bomo spremljali in prihodnji četrtek boste lahko prebrali ali smo dobro pustovali ali ne. No, tisto kar se bo dogajalo v gostilniških prostorih, bc najbrž ostalo skrito našim očem. t' teh dneh je v naši redakciji živahno. Včeraj popoldne smo seali v Žalcu za okroglo mizo s sekretarji ZK, predsedniki sindikal- nih podružnic in delavskih svetov nekaterih delovnih organizacij, govorili o uresničevanju ustavnih dopolnil in stabilizaciji. Danes po- poldne ob 16. uri pa bo v našem uredništvu okrogla miza z ženami. Kramljali bomo o sedanjem položaju in problemih žena v naši družbi. Novica za velenjske bralce — v redakcijo se je vrnil Tone Vrabl (po uspešnem odluženju vojaškega roka) in bo odslej skrbel za šport pa za nekatera druga področja, zadolžen pa je za spremljanje dogajanj v velenjski občini. Dragi bralci — ne pozabite! Nagradna anketa! Vaš urednik 2. stran —NOVI TEDNIK 1. marec 1973 — v tem letu celjsko gospo- darstvo ne bo obremenjeno v največji meri s problemi kapitala, obratnih sredstev alt proišsDOdnje, temveč bodo problem št. 1 — kadri. Po- manjkanje delovne sile pa ni le značilnost razmer v Celju m na celjskem območju, tem- več že postaja slovenski pro- blem. Nekaj primerov hude knze pri iskanju delavcev bo zaokrožilo podobo sedanjega neskladja med prostimi de- lovnimi mesti in pomanjka- njem delovne sile: gradbe- ništvo ie nekaj let zaman išče delavce za gradbeno ope- rativo, Cinkarna mora s po- sebnim avtobusom vsak dan prevažati delavce s ptujske- ga območja, v celjski bolni- šnici dela 30 medicinskih se- ster iz naših sosednjih repu- blik, v začetku tega leta so bili naši zdomci obveščeni, da je v osmih občinah (Ce- lje, Laško. Žalec, Šentjur, Šmarje, Brežice, Semica, Slo- venske Konjice) na voljo 558 praznih delovnih mest, lani pa je bilo na tem območju, ki ga pokriva komunalna skupnost zavoda za zaposlo- vanje, stalno nepokritih 1000 do 1200 mest in samo v Ce- lju 300 do 400 mest. Pa ne samo to.Upoštevati moramo, da se je lam sploh povečal obseg zaposlenosti: v Slove- niji za 3,6 Va, v komunalni skupnosti zavoda za 4,4 % in v Celju za 3,5 ali za nekaj čez 500 delavcev. Se bolj Zanimivo je poveča- nje obsega zaposlenosti v Šentjurju (za 6,7 %Л v Šmar- ju (za 4,1 ®/оЛ v Slovenskih Konjicah (za 5,7 °/оЛ v cu (za 5,3 %Л le Laško so- razmerno skromno in nekoli- ko normalno povečuje stop- njo zaposlovanja (lani za 2,3 Ta konkretna slika kadrov- skega izčrtanja pa bo še po- polnejša. če povemo, da letos samo celjska industrija pred- videva povečanje obsega za- poslenih za 6 % (ali za blizu 1000 mest). Republiška pred- videvanja govore o 2 "'o pove- čanju, s tem da prav za prav ne vemo točno, kje bomo do- bili potrebno delormo silo. Ali je krog res tako zača- ran, kot se zdi? Kaže, da ne. Tako mislijo tudi na ko- munalnem zavodu za zaposlo- vanje v Celju. Stane Polajner meni, da je problem zaposlo- vanja še hujši na celjskem območju, kjer je zaradi nizke opremljenosti dela izrazito ekstenzivno zaposlovanje, več- ji obseg zaposlenosti kot dru- god po Sloveniji pa kljub te- mu sporazumno ne povečuje stopnje rasti družbenega pro- izvoda. To je seveda davek, ki ga plačujejo zastarela in- dustrijska središča. Kje so rešitve? Osrednji problem sedanjih kadrovskih razmer v gospo- darstvu je POLNA ZAPOSLE- NOST. Neka analiza je celo pokazala, da imamo na celj- skem območju 10% latentno nezaposlenost. Ali drugače po- vedano — da bi lahko brez škode za 10% zmanjšali šte- prerazporedili. To prezapos- lovanje, razporejanje slabo izkoriščene delovne sile v delovnih organizacijah, kar bi lahko ugotovUi s kvalitet- no sistemizacijo in г boljšo organizacijo dela, je tudi naj- bolj ekonomični vir rešitve sedanje kadrovske krize. Ce s tem soglašamo, potem bo- mo morali najprej raziskati vse skrite rezerve; ki jih po- nuja sedanja zaposlenost de- lovne sile. Neboleč, naraven, ekonomsko in socialno upra- vičen proces PRERAZPORE- JANJA kadrov bi morali spo- dbuditi samoupravni organi, kadrovske službe, zavod za zaposlovanje, skupščinski or- gani in politične organizaci- je. Kaj pove podatek, da so strokovnjaki izkoriščeni le 30 °/o? In kaj pove dejstvo, da se število aktivnega prebi- valstva manjša, ker nas je pač vedno manj. Tudi družbeni dogovor o enotnih osnovah kadrovske politike (sprejemajo ga v vseh občinah celjskega ob- močja) zahteva, da morajo podpisniki »analizirati obsto- ječe kadrovske strukture, oce- niti realnost zahtev na po sameznih delovnih mestih ter racionalno opredeliti zahteve na delovnih mestih, kjer se zahteva visoka in višja izo brazba in zagotoviti popolnej- še angažiranje strokovnja- kov.« Družbeni dogovor spominja na naloge, ki bi jih morali v delovnih organizacijah že op- raviti. Zanimivo je, da izred- no rastejo potrebe po učen- cih, po strokovnih kadrih vseh šol (od poklicne dalje) in da naraščajo zahteve po nekvalificiranem kadru. Mor- da se bo kdo vprašal, kako da je v tej kadrovski suši še vedno nekaj nezaposlenih. V zadnjih desetih letih ugotav- ljajo na komunalnem zavodu za zaposlovanje delavcev manjše število nezaposlenos- ti — samo 1856. Zakaj teh oseb ne morejo zaposliti? Ker gre za razlike med potrebami in sposobnostmi ljudi. Med nezaposlenimi je namreč mnogo za delo manj sposob- nih, kategoriziranih invalidov in mladih, ki ne morejo dela- ti v podjetjih, kjer je večiz- mensko delo. Poleg tega je še vedno prisoten »spolni problem« (manj možnosti za zaposlitev imajo ženske). Kadrovski deficit, ki sedaj vznemirja gospodarstvenike, je torej rešljiv. Ne lahko. Kajti navzlic odkrivanjem re- zerv bo potrebno intenzivne- je razmišljati o vračanju de- lavcev iz tujine, o imigraciji delovne sile in upoštevati se- danje napore za zajezitev zaposlovanja v tujino. Vse to pa tudi pomeni, da se od- pira nov problem — stano- vanj, nastanitvenih kapacitet. Ni odveč misel O GRADNJI POSEBNEGA SAMSKEGA HOTELA, ki bi ga solidarno zgradili delovni kolektivi, ka- kor je tudi razveseljivo se- danje oblikovanje nove sta- novanjske politike. JOŽE VOLFAND Lokala na skupščini Prejšnja teden smo se zbrali na letni skupščim član- združenja slovenskih pokrajinskih časnikov in lokalnih radijskih postaj. Na skupščim, ki je bila na Otočcu pri Novem me- stu, smo razpravljali o vlogi informativnih medi- jev v sedanjem družbenem trenutku in o težkem ma- terialnem položaju lokal- nih sredstev obveščanja. Poudarili smo, da bi mo- rala republiška skui>ščina čimprej sprejeti zakon o regresiranju roto papirja, kar bi vsaj malo zboljšalo položaj lokalnih tednikov V razpravú je bila tudi iz- ražena želja, da bi člam združenja med seboj bolj sodelovali. Slavko Beznik, predsednik društva sloven- skih novinarjev, je sprego- voril o občnem zboru novinarjev, o tem, da le- tos ne bo predpisan davek na reklam«, kar pomeni sprejetje zakona o obve- ščanlu in o drugem. Delavska univerza v Šmarju Šmarska Delavska univerza je že v lanskem letu pokazala, da zna delati ne samo na enem področju, pač pa kar na več ravneh In to od splošnega družbeno političnega usposabljanja občanov pa tja do čisto specializiranih panog, kot so kultura, rekreacija in še marsikaj. Morda bi bilo delo Delavske univerze še plodnejše, če se ne bi ubadali še s kadrovskimi problemi. Znano je namreč da je direktor Delavske univerze, Marjan Ungar človek, ki pooseblja v sebi več ali manj vse funk^ cije, kj bi jih sicer morali porazdeliti na posameznike in njega razbremeniti. To pa predvsem iz pre. prostega razloga, ker se program Delavske univerze širi iz leta v leto. Ko sva se nedolgo tega pogovarjala v njegovi pisarni v Šmarju pri Jelšah, mi je v razgovoru zaupal, da je breme že skoraj pretežko. »če lani stvari okoli denar- ja niso bile povsem urejene, za to leto ki se je sicer ko- ma, začelo, tega ne bi m<^el reči. To pa je tudi razlog, ki nas sili k pospešenemu delu. Želimo, da bi družbeno izo- braževanje, ki Je eden naših osnovnih ciljev, prešlo v neko permanentno izobraževanje. Ljudi moramo pridobiti za delo, tudi za delo v ZK. Mla- dino je treba vzgajati Potre- bujemo kadre ne samo v vr. stah delavcev, pač pa na sko- raj vseh področjih družbeno političnega življenja in prav to nas obvezuje, da širimo naš program že lani smo or- ganizirali seminarje za samo- upravljalce, letos pa bi radi politično šolo. Skorai lahko rečem, da bomo s predavanji začeli že 12. naslednjega me- seca. Na komiteju ZK snuje- mo predavateljski aktiv, ki nas bo razbremenil pri našem delu. Imeli bomo tudi dvo- dnevni seminar za mlade ko- mimiste, istočasno pa bo tek lo idejno izobraževanje peda goškega kadra. Nekatere obli- ke izobraževanja sicer še niso določene, v grobem pa že To bodo predvsem seminarji, ki bodo tekli krajši čas. No, naši pedagoški delavci so imeli v semestralnih počitnicah se- minar na Dobmi, ki smo ga organizirali mi. Očitno je, da potreba po takšnih seminar- jih ni le utvara, pač pa nuj- nost. To bi bilo izobraževanje za komuniste, seveda pa bo- mo naše delo razširili tudi na občane, ki niso v ZK.« Delavska univerza je lani organizirala, kot je povedal Marjan Ungar,, politično sin- dikalno šolo, ki je bila na Pohorju, trajala pa je, en te- den. Gojenci šole so se sezna- nili s problemi samoupravlja- nja, soočili pa so se tudi z vprašanji kulture, rekreacije in izobraževanja nasploh. Dru- gi del te šole bo po vsej ver- jetnosti aprila letos, govorili pa bodo o organizaciji v pod- jetjih. Trenutno je Delavska uni- verza v Šmarju pri Jelšah raz- pisala enotedenski seminar za člane samoupravnih organov. Kot meni Marjan Ungar, bi bilo takšne seminarje treba razširiti še na posamezne de- lovne organizacije. »Na teh seminarjih vznik- nejo ideje in zamisli, ki jim velja prisluhniti in dati svojo težo,« ugotavlja direktor šmar- ske Delavske univerze V Šma- rju pri Jelšah pripravi j ajo skupaj s SZDL predavanja in razgovore o razširjeni vlogi krajevnih skupnosti. Predava- nja o tej temi predvidevajo za mesec april ali maj, hkra- ti pa naj bi tekla tudi preda vanja o ustavnih spremem- bah, kar je sicer bilo realizi- rano že lani, a se je pokazala p>otreba рк> ponovnih p>ojasnit- vah. »Ker je naše območje pre- težno kmetijsko, smo menili, da bo treba izobraževanje od- ločno preusmeriti tudj v to smer. Dogovarjah smo se s kmetijskim kombinatom 2a lec, ki je to prevzel nase, več kot to pa m bilo doseženo. Ugotovljeno je, da kmetje ni- so preveč zadovoljni, češ da nihče ne skrbi zanje Razen običajnih izletov in ogledov specializiranih ustanov bi kmetje radi imeli tudi stro- kovna predavanja, ki bi jih kombinat lahko nudil Pravkar pripravljamo semi- nar za mlade kmetijske pro- izvajalce, in sicer o kmeč- kem turizmu. Seminar bo skoraj gotovo v Podčetrtku, ki je nekako središče območ- ja, kjer bi kmečki turizem la- hko zaživel. Ogledali si bomo kraje, kjer je ta zvrst gospo- darstva že dobro razvita, kot pri nas okolica Škofje Loke in pa v tujini, predvsem v Avstriji.« Poleg teh oblik izobraževa- nja pa je šmarska Delavska univerza organizirala celo vr- sto razstav, od katerih naj omenim razstave likovnikov v pivnici v Rogaški Slatini Sku- paj je bilo v občini, v različ- nih krajih, štirinajst razstav Ponekod so ob teh razstavah prešli še v razširjene progra- me, ki so obsegali še lite rar ne večere in recitale ter kon- certe. To prakso namerava šmarska Delavska univerza še obogatiti. »Razstave so pokazale še ne. kaj več kot samo to, da Iju. dje radi prihajajo na tovrstne prireditve: na našo Delavsko univerzo so začeli prihajati mladi in stari ljudje iz vse občine in pnnašah svois de. la in prav zaradi teh samo rastnikov smo se odločil: da zavestno registriramo vse tak- šne m p>odobne talente v naši občini To pa nas je privedlo na misel, ki smo jo uresničili na dvodnevnem seminarju za animatorje kulture na gradu štatenberg, namreč to, ia te treba za vsako ceno razviti v ljudeh smisel za lepo Predvi. devamo. da bomo lahko tj-^ïu nizirali razstave m literarne večere teh samorastnikov in jim tako vzbudili voljo ac ce- la. V prc^ramu imamo tudi razstavo o Kitajski, kot je bi- la lani o Japonski Več načr- tov imamo skupno s Ste.oslenih invalidov najnižji v Sloveniji. Posledice se ka- žejc v hudih stanovanjskih in gmotnih problemih družin kjer so starši invalidni, to pa vpliva tudi na zdravo rast ш ustrezno izobraževanje otrok Invalidnine so preskromne da bi lahko prizadeti z več- člansko družino dostojno ži veli in izšolali svoje otroke Zato bo potrebno storiti več, da se bodo invalidne osebe lahko zaposlovale na primernih delovnih mestih. Tu bi naj svojo vlogo odigral Center za rehabilitacijo inva- lidov, ki je do zdaj vse pre- malo izkoristil svoje možno- sti za tako nujno potrebno rehabilitaciio invalidov. Let- no je usposobil za delo le 30 rehabiLitantov. Tudi delovne organizacije bi morale zapo- slovati več invalidov na us- treznih delovnih mestih. Takš- nih delovnih mest je prav gotovo dovolj. Sploh pa ni rečeno, da je invalid lahko samo vratar, kurir ali čuvaj pri podjetju. Vse premalo se stori za moralno in material- no podporo invalidov, saj so prav tako člani naše dnožbe in naj bi bili v enakoprav- nem položaju kot ostali zdra- vi ljudje. Na konferenci so sprejeli tudi nov program dela Med- občinske zveze društev invali- dov. Izboljšali bodo sodelova- nje med društvi v občinah in skupno reševali probleme po- sameznih društev Zavzemali se bodo za slovensko glasilo, ki bi bilo glavni vir informa- cij društev in sklenili, da bo- do organizirali meddruštvena tekmovanja. Razdelili so tudi priznanja za najuspešnejše društvo. Prejelo ga je dru- štvo telesnih invalidov iz Žal- ca, ki je dobilo tudi prehod- ni pokal. Na drugem mestu je društvo iz Šmarja pri Jel- šah, na tretjem iz Velenja in na četrtem društvo iz Slo- venskih Konjic. Upajo, da bodo društva še bolj uspešno delovala, kot so do sedaj in da jih bodo usta- novili v občinah, kjer 4h še ni. D. P. Aktiv proizvajalcev Pred dnevi se je v Celju sestal aktiv komunistov ' — neposrednih proizvajalcev V uvodnem delu so 30 članom ZK iz več celjskih delovnih organizacij spregovorili Stane Seničar (o delavski kontroli). Tone Zimšek (o uveljavljanju ustavnih dopolnil). Risto Gaj- šek (o varčevalni akciji) in Marjan Ašič (o stanovanjski politiki in o izgradnji stano- vanj za delavce). Vsi štirje razpravi j alci so v uvodnih besedah nanizali dosedanje rezultate dejavnosti družbenih orgamzmov na teh področjih, pomembnih za uspeh stabili- zacijskih prizadevanj in za uresničevanje partijskih m drugih dokumentov o samou upravljanju m o samouprav- nem položaju delovnega člo- veka. V razpravi so komum- sti — neposredni proizvajalci poročali o aktivnosti ZK v p>osameznih delovnih organi- zacijah. Stanko Pezdevšek iz podjetja Avto Celje je pove- dal, da imajo pri njih že pn. pravljen osnutek delavske kontrole. Florjan Potrata iz štorske železarne Je menil, da bodo morali v njihovi delov- ni organizaciji skrbeti za sta- novanja s Smarskega in Šentjurskega in da bodo za- to težje sodelovali v akciji solidarnostnega združevanja sredstev za stanovanjsko ii gradnjo. Delegat iz Kovino- tehne pa je menil, da bi roo rali pri delitvi stanovanj bol gledati na mlade. Clan ZK ß Libele je poudaril, da so pri ustanavljanju temeljnih orgs' nizacij združenega dela ' zadnjem času precej storili- Ostali razpravljalci — nepo sredni proizvajalci so govo^ U še o uresničevanju usta'' nih dopolnil, o varčevanju, J odnosih, o delavski kontro» in o drugem Skoda, da se razgovora ^ udeležilo več povabljenih nov ZK. Prihodnjič bi mor» biti dnevni red tudi nekolik" bolj skrčen in omejen le ^ eno samo temo. Sekretar S» ne Seničar je na koncu ^ ljubil, da se bo aktiv nep^ srednih proizvajalcev — ^^ nov ZK večkrat sestajal. V vsak dom NOVI TEDNIK St. 8 — 1. marec 1973 NOVI TEDNIK —3. stran Laško v torek je najprej na seji xbora delovnih skupnosti ob- činske skupščine dal svečano {zjavo novoizvoljeni odbornik HUDI GROSAR, izvoljen v vo- lUnl enoti 1. Prvo točko seje obeh zborov občinske skup- ščine je še vodil dosedanji predsednik Miha Prosen, do izvolitve novega predsednika občinske skupščine. Po obraz- ložitvi sekretarja občinske konference Jožeta Kosa, ki je poročal o poteku kandidacij- skega postopka in njegovem izidu, je odbornik Avgust Pin- tar v imenu desetih odborni- kov predlagal za novega pred- sednika Rudija Grosarja. Za predlog so glasovali vsi nav- zoči odborniki, nakar .je bese- do povzel novoizvoljen! pred- sednik, ki je v svojem na- stopnem govoru razložil svo- je misli o nadaljnjem delu in nalogah najvišjega samo- upravnega organa v občini. Preden se je seja nadalje- vala, se je v imenu komiteja ZK, ix>litiônega aktiva in vseh prisotnih zaíwalil dosedanje- mu predsedniku občine se- kretar občinskega komiteja ZKS, Cveto Knez. Poudaril je, da ima Miha Prosen v osmih letih, v dveh mandatnih ob- dobjih na čelu občinske skup- ščine, ogTcenno zaslug za raz- voj občine, za rast samo- upravnih odnosov na vseh ravneh, da je vsak premik k boljšemu in uspešnejšemu v občim tesno povezan z izra- zito delaivnostjo in prizadev- nostjo dosedanjega predsed- nika. Posebej je omenil skromnost in preudarnost Mi- he Prosena, pa tudi njegovo vztrajnost v vseh zadevali ob- čega interesa, pa naj je šJo za vprašanja ii2X>braže(vanja in šolstva, gospodarstva, kmetij- stva in hitrejš^a razvoja za- ostalih območij v občini. Na novem delovnem mestu mu je zaželel obilo uspehov in zadovoljstva in seveda — še nadaljnjega sodelovanja za razvoj občine. V imenu odbornikov se je za sodelovanje, dobro delo in uspehe zahvalil še predsednik zbora delovnih skupnosti Ven- česlav Trupi, ki mi je za spo- min izročil skromno darilo, zavitek knjig. Tudi odbornik Avgust Pintar se je v imenu rudarskega kolektiva zahvalil Mihi lYosenu in poudaril, da je svetlejša perspektiva tega kolektiva zrasla tudi na nje- govih prizadevanjih, da je no- va tovarna v rudarski dolini plod tudi njegovega dela in podpore. , Miha Prosen se je prav ta- ko toplo zahvalil za sodelova- nje, za tovariško vzdušje vsa ta leta in dejal, da se od skupščine ne poslavlja, saj je dolžan še nadalje sodelovati kot poslanec republiške skup- ščine. 2elel je novemu pred- sedniku in vsej občinski skup- ščini obilo usi>ehov. Odbor- niki so besede vseh obravna- vah z burnim ploskanjem in s tem potrdili vsebino iago^ vorjenih mish. O seji skupščine bomo po- ročali v prihodnji številki. -ec. TOVARIŠ EDO KLOVAR, NAČELNIK DAVČNE UPRAVE CELJE Ni dolgo od tega, ko smo po raz^ovoiru z vami objavili vest o akciji celj- ske daA^čne uprave pri od- krivanju neprijavljenih del in zato tudi neprijavljenih dohodkov najrazličnejših izvajalcev del pri zasebmih graditeljih hiš. Akcija je naletela na ve- lik odmev. Ker pa so se pozaieje razširili glasovi, da ste jo ustaivilá (nepre- verjena vest. op. pisca), vas prosim, da odgovorite na vprašanje, kako pote- ka, kakšen obseg je zajela in kakšne so ntjene posle- dáce Prav tako vas prosim, da v enem ali več zapisih pojasnite trenutno pa tu- di perspelotivno politiko obdavčevanja zasebnih obrtnikov in politiko za obdavčitev zasebnih do- hodkov. Prav taiko bodo za javnoet zanimivi podat- ki, kako je bilo z letošnjo prijavo lanskih osebnih dohocSoov in drugih pri- spevkov, ki jih zadeva od- lok o davkih in prispevkih občanov. In končno, kakšni so vi- diki tako imenovanega sta- biüzacijsäcega davka? Za odgovore že v naprej pirav lepa hvala. Milan Božič, novinar Gospodarstvo Kmalu po ustanovitvi ca- rinskega oddelka v Celju pa tudi zaradi nujnosti, ki jo je narekovala gospodarska rast ožjega in širšega celjskega območja, se je pojavila zah- teva o gradnji javnih in ca- rinskih skladišč. Zamisel je bila vezana tudi na lego Ce- lja kot pomembnega vozlišča gospodarskih zmogljivosti in blagovnih tokov v Celju. Od zamisli do realisacije prve faze náórta je bila dol- ga I» tudi težka pot ne sa- mo zaradi različnih pobud, ki so se pojavljale na začetku, marveč tudi zaradi drugih vzrokov. Končno je pred sla- bima dvema letoma šest de- lovnih organizacij združilo svoja hotenja in sredstva ter ustanovilo konzorcij za iz- gradnjo objektov v prvi fazi. Tej skupini sta se pozneje priključili še dve delovni or- ganizaciji. Tako so bili pro- jekti in elaborati izdelani v drugi polovici 1971. leta, te- meljni kam«! pa vzidi«! 12. dec^nbra istega leta. In končno je bila v petek, 23. februarja letos slavnostna ot- voritev prve faze javnih In carinskih skladišč v Creta, na lokaciji, ki je tudi po za- slugi železniške tovorne por staje povsem spremenila svo- jo podobo in postala iz skraj- no zapuščenega predela izred- no živahno sečišče blagovnih in prometnih dogajanj. V prvi fazi so odprli 10.800 kv. metrov pokritega in 4.000 kv. metrov odprtega skladi- šča, poleg tega pa še 1.600 m industrijskega tira ter poslov- no zgradbo za potrebe cari- narnice, za javna skladišča ter za Interevropo. Celotna investicija v prvi fazi je zna- šala 34 milijonov dinarjev. 2e jimija 1971. leta je kon- zorcij investitorjev osnoval- podjetje »Javna skladišča v izgradnji« ter za direktorja imenoval Dr^ Arha. Kolek- tiv ima 46 delavcev, promet blaga pa je do sredine febru- arja letos znašal že 9.460 ton. Skladišče je opremeljeno s sodobno transportno mehani- zacijo, njegove usluge pa iz- koriščajo že mnoge delovne organizacije. V okviru javnih skladišč so združene ¿užbe carinjenja, šl)editerstva in prevoza, kar bo še bolj povečalo ažurnost in kakovost poslovanja. Prva faza javnih in carin- skih skladišč je odprta, za drugo vlada že zdaj velik in- teres, saj postaja manipulaci- ja z blagcen sestavni del raz- voja celotnega gospodarstva. V ocenjevanju gospodarske aktivnosti je tudi transport blaga od proizvajalca do pot- rošnika izredno važen ele- ment. Perspektive za nadaljnjo graditev skladišč so lepe, saj je büo že na začetku zago- tovljeno zemljišče, ki meri 168.000 kv. metrov. Od te po- vršine bo moč zazidati in ta- ko dobiti okoli 55.000 kv. me- trov pjokritih skladišč in oko- li 40.000 kv. metrov odprtih deponij ter 5.300 m industrij- skega tira. Ob navzočnosti številnih go- stov, med njimi tudi zvezne- ga sekretarja za finance Jan- ka Smoleta, dir^torja SDK Jugoslavije Antona Polajnar- ja, predstavnikov zvezne ca- rinske uprave in drugih je objekt izročil namenu pred- sednik celjske občinske skup- ščine inž. Dušan Bumik, go- vor o pomenu skladišč pa je imel predsednik p>oslovnega odbora konzorcija investitor- jev Beno Krivec. M. B02IC Letošnji predlog proračuna celjske občine je za nekatere porabnike zelo skop, do dru- gih pa je dokaj širokogru- iien. No, povsem upravičeno odmerja več sredstev za soci- alno in zdravstveno varstvo i^Jčanov, za redno in investi- cijsko dejavnost na področju ^oje in izobraževanja ter za ®ove namestitve v državni Opravi. Za te namene bo na *oljo precej več sredstev. Manj naklonjenosti je v predlogu proračuna delež«i Center za socialno delo (po- večanje za 6 odstotkov), ob- ^ka konferenca ZMS Ce- (6 odstotkov). Novi tednik in Radio Celje (6 odstotkov), ^lad za invalide in borce (3 Odstotke) Itd Kakor je zna- se bo letošnji proračim Predvidoma povečal za 6 od- stotkov Nekateri pa imajo v prora- ^'^u p>osebno srečo. 2e vrsto Tako bo letos Zavod za ^žamo varnost dobil sto ®tarih milijonov (kljub mno- ^ lanskim pripombam) in j^vrh še za nabavo požarne ^tve 50 starih milijonov, «lorda ne bi bilo narobe, če ^ Predlagatelj proračuna ute- ^eljil tako vistata sredstva, j j je bilo že večkrat poudar- da bi naj zavod sfinan- predvsem gospodar- stvo (ki ga najbolj potrebu- je) z določeno soudeležbo proračuna. Zanimivo je tudi posredo- van pregled finansiranja ko- munalne dejavnosti iz sred- stev sklada, zbranih iz pri- spevka za uporabo mestnih zemljišč. Verjetno se marsi- kateri občan ne bo zadovoljil z zelo grobimi številkami in z opredelitvami, zakaj neka- tere postavke niso bile reali- zirane. Ne bi bilo slabo, če bi sklad za komunalno ureja- nje mestnih zemljišč večkrat na leto obvestil občane (saj gre za sredstva občanov) o tem, kako se porabi nekaj čez 700 starih miUjonov. Zla- sti še, če gre za večje prora- čunske postavke. Celjski proračun je sedaj v javm razpravi — od 18. fe- bruarja do 4. marca. Prav gotovo bo še več razmišljanj m pripomb. Ne bi jih pa sme- li speljati na tisto pot — češ če hočete več, potem predlagajte, komu naj vzame- mo Kajti vemo, kako prora- čun nastaja in kdo bi moral o zbranih sredstvih odločati. Zato bi morali tudi javno razpravo tako organizirati, da bi v njej sodelovalo kar naj- več delavcev in občanov. Razprava v krajevnih skup- nostih predstavlja del razmiš- ljanja m vplivanja občanov na delitev sredstev, ki se zbe- ro v Občinski vreči. Enako odgovornost za delitev prora- čunskega denarja bi morali prevzeti tudi samoupravni or- gani v delovnih organizaci- jah. Po ustanovitvi temeljnih organizacij združenega dela KADROVSKA POLITIKA NA TAPETI o načelih in izvajanju kad- rovske pohtike je tekla bese- da na razširjeni seji izvršne- ga odbora občinske konferen- ce SZDL, kjer so bili navzo- či tudi ostali družbeno poli- tični delavci. V razpravi so ugotovili, da nekateri odbor- niki niso zadovoljili občanov, ker niso posredovali sklepov s sej, niti se ne posvetujejo z njimi. Beseda je tekla še o tem, da imajo nekateri preveč funkcij, zato ne morejo op- ravljati vseh najbolje. Zato so predlagaM, da mora biti v bodoče izbira v naslednjem obdobju skrbnejša. Pritegniti bo treba zlasti mlade ljudi. pa bo najbrž razprava segla do neposrednega samouprav- ljanja. Sicer p« naj velja — v le- tošnji proračunski razpravi ne smemo pozabiti, da smo v letu stabilizacije. — nd ki so se T posameznih pod- ročjih že uveljavili. Zbrali so že okoli trideset imen, ven- dar bodo z zbiranjem po po- sameznih podjetjih še nada- ljevali. Udeležen« seje so tudi v celoti potrdili kandidaturo Mitje Ribičiča za predsedni- ka republiške konference SZDL. ZUNANJA TRGOVINA V ŠOLI Delavska imiverza bo v če- trtek, 1. marca, pričela z 140 umim seminarjem za zuna- njo trgovino. To izobraževal- no obliko bodo pripravili v dogovoru s slovensko gospo- darsko zbornico na predlog FKJsameznih večjih gospodar- skih organizacij. Seminarja se bo udeležilo okoli 40 stro- kovnih delavcev a trgovskih organizacij. TOVARIŠ BERNI STRMČNIK Zanima me, če ste obi- skali v našd občind vse lera- jevne skupnosti. Kear če ste jüi, mislim, da bi balo pirav, da napišete nekaj tudi o tem, kaj pravijo ti- ste krajevne skupnosti, kger mladina dela. Pred- vsem se čudim krajevni skupeiostd vLučah, da trdi, da tu mladina ne dela. Mogoče bd se tu spomnoiM športnih prireditev (^cot- ni tuirmr mladih za 25. maj), prirejanja plesov, sodelovajnja pri proslavi občinskega prazmlika, sode- lovanja na seminarju, de- lo šolske mladine (tudi del te namreč spada v ZM), sodelovanje na smučar- skih teikmovantjih (za po- kal Slaivka Slandira), šta- feta mladosti in še kaj. Mogoče bi načelo, kot ste ga ubrali vi — raz^ vor s krajevnimi вкгф- nostmi o deOiU mladine en- krat obrnili v drugo smer, pa bi se prišli z nami po- govarjat o delu krajevnih skupnosti. Mogoče bi se vam tudi tako E>orodila ideja za vprašano'e kakšne- mu javnemu delavcu. Odgovoimosti za dedo pri mladini, kljub temu, da nisem profesionalec, ne odklanjam. Zakaj uporabljane bese- de »baje«. Ste kot novinar tako zaposleni, аМ pà mo- goče novinarsko izzivalni, da niste mogli napraviibi koraka več in tisti vaš »baje« preleviti v »tako je?« V deflovnl oi^anizacdji, kjer sem, md pri dedu na omerxienem področju še ni- so delali ovir. Omenjaite najrazličnejše vplive na ndadino. Mislim, da smo si na jasnem, kaj vpliva na mladino. Druž- ba—in član te družbe ste tudi vi — tovariš novinajr. Si mar mladina čisto in zgolj sama kroji pot? Ji niso mar ob pomanjkanju пајпијпејбШ prosiborov, športnih objektov in ne nazaidnje vzgledov že sa- ma od sebe odprta ena sama vrata na celi poti? Bi si upali postaviti jav- no vprašanje, zakaj je v mladinskih prostorih sklar dišče materiala, zakaj je mladinsko igrišče skladi- šče industrijskega lesa, za- kaj je dvorana v zadruž- nem domu sikaadišče em- balaže? Na konou samo še ne- kaj. Zakaj na sestanku ne- ke krajevne organizacije SZDL govorijo Cbrez pova- bila mladih) o tem, da je ples, že večkrait organia ran v veselje vseh mladih neprimeren zaradi tega onega in tretjega. Ce je mladina vredna in upravi čena le, da posluša kriti- ko, potem se za takšno kritiko še vnaprej vseh za- hvaljujemo, ker nam pri naših težavah ne bo prav nič pomagala. Pomaga nam bo le dobra beseda, dober nasvet, pa ne na- zadnje kakšna ostra bese- da — veffidar nam v obraa. Bü se mogoče kom« za- meiril, če bi napisal name- sto — krajevna organiza- cija SZDL — DRU2BA. Berra Sfcrmčnik, vas pa vabim, da se ob priliki oglasite tudi pri nas — mlađih. Miloš Cajner, Predsednik OK ZMS Mozirje GUSTAV GROBELNIK, odbornik: Svojčas je svet krajevne skupnosti Otok predlagal, da se dodeli park in celotno zemljišče okoli otroškega vrtca v Kajuhoivl ulici zavodu Ani- ce Cemejeve, ki bi ga ure- dil za potrebe vrtca katoor tudi za otroško igrišče od- prtega tipa. Svet krajevne skupnosti na ta predlog še m dobil odgovora. PISMENI ODGOVOR na- čelnika oddelka za grrad- bene in komunalne zadeve Alojza Pavlica: Strokovne službe oddelka še prouču- jejo predlog sveta krajev- ne skupnosti Otok glede dodelitve celotnega zemlji- šča vzgojno varstveni usta- novi. Pojavlja pa se tudi mnenje, da bi to zemljišče zadržali, ga isredlli in na- mestili več klopi za ljudi. 4. stran —NOVI TEDNIK 1. marec 1973 — Odgovarja direktor TUŠ FRANJO KLJUN Kolektiv Tovarne usnja v Šoštanju, ki šteje preko petsto zaposlenih delavcev, je lani preživljal hude trenutke. Ob prvem poltetju je bilanca pokazala okoli 250 starih milijonov izgube. Pri kupcih so bila angažirana ogromna sredstva, ki so hromila redno poslovanje. Pa vendar kolektiv ni klonil. Ko so mnogi že bili prepričani, da krize ne bodo prebrodili, so v delovni organizaciji izdelali sanacijski n stabilizacijski program ter takoj pristopili k njegovemu izvajanju. Uspeli so in kot vse kaže bodo do konca leta vso izgubo pokrili. Letos praznujejo šoštanjski usnjarji 185-letnico obstoja podjetja. Ob tej priliki smo naprosili za intervju direktorja podjetja FRANJA KLJUNA, diplomiranega strojnega inženirlR. NOVI TEDNIK: Znano nam je, da ste imeli lani v vašem kolektivu precejšnje težave. Poslovali ste celo z izgubo. Kako boste zaključili poslov- no leto? FRANJO KLJUN: Kar tiče težav, ki smo jih imeli, mo- ram reči, da so bile dejansko hude, kar pa v tem podjetju ni bilo prvič. Nismo držali križem rok in z največjo vne- mo ter prizadevanjem smo se lotili nalog. Zaključni račun je v zadnji fazi izdelave, zato točnih podatkov še ni, vse pa kaže, da nam je izgubo iz pr- vega polletja uspelo pokriti in da bomo lansko poslovno leto zaključili brez izgube. Od 250 starih milijonov izgube ob prvem polletju smo jo do HPvemibra že zmanjšali na 70, za kar pa so bili potrebni ve- liki napori. NOVI TEDNIK: Eden iz- med velikih problemov, ki va« je spremljal v lanskem le- tu, je bilo tudi vprašanje os- krbe s surovino. Kako je bi- lo s tem? FRANJO KLJUN: 2e ob kon- cu leta 1971 se je pričela sve- tovna kriza na področju os- krbe s surovimi govejimi ko- žami, ki jih predeluje naša delovna organizacija. Ta kri- za nas je izredno prizadela. Tako stanje je pogojilo, da smo prvih devet mesecev na- še kapacitete izkoriščali le med 65 do 75 % in šele v zad- njih treh mesecih smo doseg- li okoli 90 o/o izkoriščenost ka- pacitet. Mi bi kože radi uva- žali v večji meri, celo tiste, ki so jih naši izvozniki že pro- dali na tuje, toda pri tem smo imeli velike težave z ob- ratnimi sredstvi. Tudi doma so bile težave, saj so nekateri dobavitelji zahtevali denar ce- lo v naprej. Največ smo si po- magali s kompenzacijami. NOVI TEDNIK: Stanje, v kakršnem se je nahajala de- lovna organizacija, je ne- dvomno terjalo učinkovite uk- repe. Kaj ste podvzeli in ka- ko ste se lotili reševanja tež- ke situacije? FRANJO KLJUN: V mesecu aprilu smo izdeaali stabiliza- cijski program, ki ga je spre- jel delavski svet in smo ga potem v lanskem letu še dva- krat dopolnjevali. Sredi lan- skega leta, če smem tako re- či, smo se ustrašili paketa stabilizacijskeh ukrepov, zato smo se za to tudi pravočasno pripravili. To nam je med drugim omogočilo, da v lan- skem letu kljub mani situaci- ji praktično sploh nismo bili blokirani. Med drugim smo skrbeli za to, da smo repro- material nabavljali le v okvi- ru razpoložljivih obratnih sredstev in kreditov, ki so nam bili na razpolago. NOVI TEDNIK: Raj kon kretno je vseboval vaš stabili- zacijski program? FRANJO KLJUN: Najvažnej- ši ukrep, ki smo ga dosledno izvedli, je bila selekcija kup- cev. Masa denarja pri kupcih je bila relativno zelo visoka in se je vrtela med dve in pol do tri milijarde starih dinar- jev. Izvajanje tega ukrepa je omogočilo, da smo že v dru- gem polletju prišli celo na milijardo dvesto milijonov, kar je nedvomno pomemben uspeh. NOVI TEDNIK: Kako oce- njujete napore kolektiva pri uresničevanju postavljenja programa. Le-ti prav gotovo niso bili majhni? FRANJO KLJUN: Naj ome- nim le en dosežek. Praktično ne bomo imeli na podlagi no- vih predpisov nikakršnih od- pisov glede na račun 90 dnev- nega plačilnega roka, saj je vseh teh sredstev le 12 sta- rih milijonov. NOVI TEDNIK: V minulih letih je bilo že več poskusov, da bi se kolektiv integriral z raznimi partnerji. Trenutno stojite pred referendumom o pripojitvi k Industriji usnja Vrhnika. To je za nadaljnji razvoj podjetja nedvomno iz- rednega pomena. Kateri razlo- gi so vas vodili pri tem, da se odločate za takšno integra- cijo? FRANJO KLJUN: Tu gre za proizvodna, tehnološka, go- spodarska ter mnoga druga izhodišča, zlasti pa je po- membno to, da vidimo v tem svoj interes v obeh podjetjih. Poudariti velja, da je proiz- vodnja usnja relativno draga stvar, saj veže ogromna obrat- na sredstva, zavoljo katerih pa je naprimer naša tovarna v dokaj negotovem položaju. Na razpoilago imamo le polo- vico tistih obratnih sredstev, kot bi jih potrebovali, pa še od teh je precej kratkoročnih kreditov. Predvidena integra- cija bo pomenila tudi velike možnosti na področju nada- ljnje specializacije proizvod- nje, saj že doslej obstoje znot- raj Industrije usnja Vrhnika posamezni specializirani ob- rati, ki proizvajajo izdelke vr- himske kvalitete. Pomembno je tudi skupno nastopanje na tržiščih, saj je znotraj našega bodočega partnerja že organi- zirana sodobna trgovska mre- ža, ki skrbi za, prodajo tako doma kot v tujini. Z vključit- vijo našega podjetja v Indu- strijo usnja Vrhnika se bodo za nas zelo povečale proizvod- ne možnosti, saj imamo zelo velike prostorske kapacitete. Pri tem pa moram seveda omeniti zelo slabe tehnološke kapacitete, saj so naši stroji zastareli in smo jih že ob kon- cu lanskega leta stoodstotno odpisali. Trdim, da bodo bo- doči kratkoročni, zlasti pa dolgoročni programi razvoja omogočili tudi naši tovarni, da se kar najbolj tvorno vklju- či v specializirano proizvod- njo celotnega podjetja. NOVI TEDNIK: Kakšna je torej perspektiva TUŠ, ko bo- ste predvidoma poslovali kot TOZD? FRANJO KLJUN: Več kot leto dni smo iskali najrazlič- nejše rešitve za našo tovarno. Ko smo končno odgovorili na /prašanje, da ostanemo pri usnjarski proizvodnji in smo od preusmeritve odstopili, smo iskali rešitve v smeri te- snejšega sodelovanja s part- nerjem, ki smo ga našli v In- dustriji usnja Vrhnika. Mi smo z njimi že lani sklenili pogodbo o poslovno tehnič- nem sodelovanju, vendar so nam kasnejše analize pokaza- le, da je naša perspektiva v kar najtesnejšem sodelovanju s tem renomiranim in sodob- no organiziranim podjetjem. Prepričan sem, da bo ta in- tergracija odprla velike mož- nosti. NOVI TEDNIK: Dovolite, da ob ta razmišljanja vpra- šam za strokovne kadre. Kakšne so vaše potrebe? FRANJO KLJUN: V našem podjetju je bilo veliko zelo sposobnih kadrov, ki pa so po letu 1960 odhajali. Iskali so zaposlitve v drugih pod- jetjih naše doline, kjer so imeli na voljo pač boljši osebni in družbeni standard. Na srečo so strokovni kad- ri iz proizvodnje ostali m te imamo. Odhajaii so ljudje iz drugih služb. V zadnjem letu smo si zelo prizadevali, da dopolnimo kadre tako v ko- merciali, v razvojni službi, ka- kor tudi v kadrovskem in fi- nančnem sektorju. Spričo predvidene integracije pa bo- mo seveda ta vprašanja v okviru skupnih služb dosti lažje reševali kot doslej NOVI TEDNIK: Za konec pa še vprašanje o tem, kakšne so vaše želje ob visokem jubi- leju 185-letnici, ki j« pro- slavljate letos? FRANJO KLJUN: Ko sem razmišljal o tem, kaj naj bi v naši tovarni pripravili ob tako- častitljivem jubileju, kakšen program bi sprejeli, tako za delavce, kot tudi za dostojno proslavitev navzven, sem se spomnil, da drugi ob takih prilikah po navadi od- pirajo nove obrate ali ob- jekte družbenega standarda, pri nas pa spričo situacije, v kakršni smo bili, tega ne mo- remo. Največji pomen tej ob- letnici pa bomo dali z izve- deno integracijo. Razgovor pripravil: BERNI STRMĆNIK Stabilizacija Ш1 USPEHI! Kakor smo že pisali, sta pred dnevi obiskala Celje Jan- ko Smole, zvezni sekretar za finance, in Anton Polajner, generalni direktor SDK Ju- goslavije. S predstavniki рк)- Htičnega aktiva in celjskega gospodarstva sta se pogovar- jala o aktualnih gospodarskih vprašanjih in o prvih rezul- tatih stabilizacijskih pri2ade- vanj. Janko Smole je med dru- gim povedal, da nekateri lan- ski dosežki jugoslovanskega gospodarstva vlivajo optimi- zem. Plačilna bilanca je bila suficitna, devizne rezerve so îx>rasle, znesek kratkoročnih kreditnih zadolžitev v tujini je bil zmanjšan, do devalva- cije dinarja pa je kljub vse- mu prišlo zaradi tega, da se zagotovi nadaljnja konku- renčnost in rast našega go- spodarstva. Letos bodo po- trebni dodatni napori za do- sledno uresničevanje stabili- zacijskega programa. Delovne organizacije, ki izvažajo, bi se morale še bolj usmeriti v nerazviti svet in na vzhodna tržišča, pri uvozu pa ne bi smeli biti pretežno vezani sa- mo na zahodno Evropo. Bolj bi lahko izkoriščali možnosti kanadskega in japonskega tržišča ter drugih držav. Čeprav se zvezni sekretar za finance ni mnogo zadržal ob problematiki cen, pa je vendarle povedal, da cene ne bodo toliko časa odmrznjene, dokler ne bodo izoblikovani trajni mehanizmi za reševa- tge problemov s tega občut- ljivega področja gospodarske politike. Nadalje so obljub- ljeni nekateri jwpravki pri davčnih subvencijah za izvoz, pri prometnem davku, pri ca- rinskih olajšavah za uvoz op- reme ipd. Celjski gospodîirstveniki so oba gosta vpraševali pred- vsem o problemu povišanja cen za nekatere gospodarske proizvode (direktor Cinkarne je na primer povedal, da je uvožena surovina dražja kot rxjihov proizvod), o devizni amortizaciji, o posebnih za- konskih pogojih za investici- je, o zamudnem pisanju vir- manskih nalogov, ali obstoji možnost za postopno odmrz- nitev osebnih dohodkov v ne- katerih družbenih dejavno- stih, kako bi lahko služba družbenega knjigovodstva ob- veščala gospodarstvo o polo- žaju ix>sameznih delovnih or- ganizacij, kako je s kratko- ročnimi krediti in enotnostjo jugoslovanskega trga in o drugem. —nd Samoupravni sporazumi in Letos sprejemamo republi- ško in občinske bilance sred- stev za. splošno in skupno po- bo nekaj kasneje kot v mi- nulih letih. Zato pa lahko že sedaj rečemo, da te dejansko odražajo najkonstruktivnejša družbena stališča glede go- spodarske stabilizacije. To pomeni, da bo letos v resni- ci tudi splošna in skupna po- raba prispevala svoj delež k gospodarski stabilizaciji. Sta- lišča republiškega izvršnega sveta glede letošnje bilance Slovenije so tudi v nekaterih drugih republikah navajali celo kot vzor za velik prispe- vek splošne in skupne pora- be h gospodarski stabilnosti in k razbremenitvi gospodar- stva. Kratek pogled v pred- loge nekaterih občinskih bi- lanc, ki smo ga opravili te dni, nam p>ove, da tudi v ob- činah oblikujejo svoje letoš- nje finančne možnosti na os- novi enotnih stališč republi- ke. Kljub temu, da se sploš- na in skupna poraba odreka takemu porastu sredstev za svoje potrebe, kot smo ga bi- li vajeni v zadnjih letih, pa je vendar za najbistvenejše namene le zagotovljen potre- ben denar, za vse ostalo pa se bo treba dogovoriti v ok- viru družbenih sporazumov. Ob tem je neredko v tej ali oni razpravi slišati vpra- šanje, da tudi ti sporazumi pomenijo breme za gosjxxiar- stvo. To drži, vendar — če so sprejeti, gre za novo vse- bino določanja sredstev za splošne in skupne potrebe, ki se ga bomo morali po uvelja- vitvi druge faze ustavnih amandmajev v celoti navadi- ti razen za tisti del sredstev, ki se steka neposredno v proračune. Prav gotovo je, da predstavniki delovnih kolek- tivov ne bodo pristali v ok- viru svojih občin na take ali tako številne družbene spora- zume, ki bi pretirano zareza- li v njihovo akumulacijo. Razsodne občinske skupščine in vodstva interesnih skupno- sti takih sporazumov tudi ne bodo predlagala, ker s tem pravzaprav lahko spodžagajo deblo družbeno ekonomske rasti in razvoja komune. Ni; kakor pa ni mogoče obsojati primerov, ko pridejo občin- ska vodstva pred predstavni- ke delovnih kolektivov z ra- zumno razvrščenimi predlogi za samoupravne sporazume za leto 1972, upoštevaje ustre- zen prioritetni red glede na najbolj bistvene interese raz- voja komune. Ce bodo pred- stavniki delavcev sporazumno ugotovili, da določen del sredstev za najnujnejše nalo- ge lahko prispevajo, za dru- ge pa ne, potem bo treba ра^ temu prilagoditi uresničeva- vanje posameznih nalog v ob- ^ činah. Tistega, o čemer bodo soglašali, pa nikakor ne mo- remo enačiti s fiskalnimi ob- remenitvami gospodarstva, opravljenimi enostavno z ob- ^ činskimi predpisi. Gre | skozi sporazume izraženo vo- ; Ijo delovnih kolektivov, v bi- I stvu za temelj naš^a bodo- ¡ čega delegatskega sistema- Ce tega ne bi razumeli tak" in če ne osvojimo takega na- čina spK)razumevanja z delov- nimi organizacijami, potenc lahko tudi svobodno voljo o^ čanov izraženo skozi refereH' dume za rame prispevke eno- stavno enačimo z novimi da^' čnimi bremeni ljudi. To pa Ј® nesprejemljive, ker gre sporazumih in referendumi'-^ za popolnoma drugo vseW' no kot pri fiskalnih obrem«' nitvah. . TONE KRAŠOV^^' St. 8 — 1. marec 1973 NOVI TEDNIK —5. stran Iz poročila o delu UJV Celje Kot smo napovedali v zadnji številki našega časnika, je bila prejšnji teden pri celjski UJV ti- skovna konferenca, na kateri so delavci UJV seznanili časnikarje z delom v minulem letu. Danes vam posredujemo osnovne ugotovitve o gibanju kriminalitete, o problematiki javnega reda in miru ter o problemih s področja prometne varnosti. v lanskem letu je bilo na območju celjske UJV storje- nih 4.931 kaznivih dejanj, kar pomeni da jih je bilo 243 več kot leto poprej, oziroma iz- raženo v odstotkih, kriminali- teta je pKjrastla za 5,18 od- stotka. V celoti gre porast kaznivih dejanj na račim premoženjskih deliktov, torej na račun vlomov, tatvin, go- ljufij in podobno. Od vseh storjenih kaznivih dejanj z raznih področij je doslej ostalo neraziskano le 29,04 odstotka kar je za 6 odstot- kov manj, kot je pK>vprečje v republiki. Pri tem velja opozoriti na ix)membno dej- stvo, da se skoraj vsi nerazi- skani primeri nanašajo na »manjše« delikte, medtem ko so vsi ostali v celoti raziska- ni. Se v nobenem letu doslej ni bilo na našem območju to- liko premoženjskih deliktov, torej vlomov in tatvin, kot lani. V teh primerih gre se- veda čestokrat za storilce, ki na naše območje prihaja- jo od drugod, nemalokdaj pa so imeli delavci UJV oprav- ka tudi z organiziranimi sku- pinami, ki so v zelo kratkem času opravile tudi med 30 do 80 vlomov. Praviloma so take skupine zelo komunikativne in kažejo pri svojem delu že precejšnjo stopnjo profesio- nalizma. Ob takih prilikah so bili potrebni izjenmi napjori ter ukrepi, da so storilce iz- sledili in jih spravili za za- pahe. Med temi delikti je bilo v lanskem letu 1.627 navadnih tatvin in 25 roparskih tatvin. V trgovinah je bilo 105 vlo- mov, oziroma 118 tatvin. Ob- čani so bili v lanskem letu ogoljufani kar 115 krat, od t^a je doslej ostalo nerazi- skanih le 6 primerov. Krvni delikti so poglavje zase in reči je treba, da jih je sorazmerno kar veliko, preveč! Lani je bilo pri nas 663 deliktov s tega področja; sem pa štejemo uboje, posku- se ubojev, težke telesne po- škodbe in podobno. Trinaj- stim osebam je bila nasilno prekinjena nit življenja — uboji torej, poleg tega pa sta bila še dva poskusa uboja. Vsi so raziskani, čeprav je bilo med njimi nemalo pri- merov, ko so storilce odkrili le na osnovi sledi in moti- vov. Zelo visoka je številka posilstev, ki jih je bilo lani kar 43. Kljub temu, da so prizadete osebe dajale spri- čo šoka le medel opis storil- ca, je organom UJV uspelo, da so v vseh primerih odkrili storilca. Vsekakor pomem- ben uspeh, za katerim se skriva nemalo naporov in prizadevanj. Hude telesne po- škodbe je utrpelo 129 obča- nov. Najbolj boleče je poglavje niladinskega prestopništva in število deliktov je nedvomno zaskrbljujoče, saj so mlado- letniki in otroci lani storili kar 760 kaznivih dejanj, ka- terih večina pa se seveda na- naša na tatvine. Temu F>od- ročju bo treba v bodoče po- svečati še več družbene po- zornosti in preventivne skr- bi. čeprav žalostno, je po svo- je vendarle razveseljivo dej- stvo, da je v lanskem letu število samomorov močno padlo. Medtem, ko jih je bilo leto poprej še preko sto, jih je bilo lani 67, kar je ne- dvomno precej manj. Pred- njači j o moški, kajti kar 49 jih je, ki so si sami vzeli živ- ljenje. Od skupnega števila samomorov je bilo 42 obe- šencev, 9 zas trupi j enee v, 5 jih je skočilo pod vlak, štir- je so si vzeli življenje s strelnim obožjem, prav toli- ko jih je skočilo iz .stânova- nja, v enem primeru si je oseba vzela življenje s pre- rezom žil, ena oseba pa je zgorela. Poleg teh, ki jim je samomor »uspel«, pa je bilo v lanskem letu tudi še 31 po- skusov samomovor, ki pa na srečo niso tispeli«! Na področju gospodarske- ga kriminala se število delik- tov ni . bistveno spremenilo in je ostalo v enakem obse- gu kot prejšnja leta. Skupno je bilo storjenih 332 kaznivih dejanj, od katerih je ostalo je 10 neraziskanih, gre pa za gozdne tatvine. Bistveno na tem področju je to, da so organi Uprave javne varnosti v lanskem letu preusmerili svojo aktivnost na nekatera področja, ki doslej niso bila toliko raziskovana. Tako so obravnavali 22 davčnih utaj, 43 primerov zlorab uradnega položaja iz koristoljubja, 50 poneverb, 47 primerov pona- rejanja uradnih listin in 11 primerov podkupovanja. Skupna škoda, ki jo je v teh primerih utrpela družba, zna- šk okoli milijarde starih di- narjev! Na področju javnega reda in miru je bilo lani zabele- ženo kar 599 manj prestop- kov zoper zakon, kot leto po- prej. Lani je bilo 2.884 po- stopkov zoper javni red in mir, storilo pa jih je 3.574 kr- šiteljev. Da je kršiteljev več kot prestopkov je seveda razumljivo, saj sta npr. za pretep potrebna vsaj dva, ne- malokdaj pa je moštvena za- sedba še številčnejša. Največ kaznivih dejanj je bilo stor- jenih v gostinskih lokalih in kar 1.934 kršiteljev je povzro- čalo kazniva dejanja pod vplivom alkohola! Tu je sle- herni komentar verjetno od- več. Ce pa smo zapisali že tak naslov, potem navežimo na to še ugotovitve s področja prometne varnosti. Skupaj je bilo lani na naših cestah 4.908 prometnih nesreč, pri katerih je 122 oseb izgubilo življenje, 1.628 pa jih je bilo poškodovanih. In vzroki? Na prvem mestu je neprimerna hitrost, za razliko od repub- liškega povprečja, pa je na našem območju alkohol na drugem mestu! Iz vsega torej sledi, da je bilo v minulem letu za de- lavce UJV dejansko veliko dela. Bi lahko kaj prispevali k temu, da bi ga imeli manj? Vsekakor! Premoženje, tako dmžbeno kot osebno, ostaja velikokrat vse premalo zava- rovano, zato toliko tatvin. Področje družbene samoza- ščite je poglavje zase, ter kar preveč je primerov, ko v de- lovnih organizacijah vse pre- malo skrbe za varnostne na- prave. Ce pa lahko prispevajo ob- čani svoj delež k boljšemu varovanju premoženja, lahko še več doprinesejo k večji varnosti na naših cestah, predvsem pa lahko ob še tes- nejšem sodelovanju z organi javne varnosti nemalo dopri- nesejo tako v preprečevanju, kakor tudi pri odkrivanju kaznivih dejanj oziroma nji- hovih povzročiteljev. B. S. Na zadnji seji so člani sveta za telesno kulturo pri občinski skupščini Celje obravnavali tudi p edlog pravilnika o delitvi sred- stev za telesno kulturo za kakovo- stni šport v Celju, ki ga je pri- pravila posebna komisija pod voa- stvom M.tje Pipana. S tem pravilnikom želijo zago- toviti stalno kvaliteto posameznih športnih panog in posamejuiikov v našem mestu. Na prioritetni Usti so tista društva, ki izpolnjujejo vse v pravilniku postavljene po- goje, in to da sodelujejo v zvez- nem merilu, da imajo tudi mla- dinsko in pionirsko ekipo, da so delujejo s ŠŠD, da imajo lastne objekte, rešene kadrovske proble- me in urejene upravne organe. Te pogoje trenutno izpolnjujejo AD li^ladivar. KK Celje, RK Celje in HfDK Celje, sekcija hokej na ledu. Med posamezniki pa se bo- do uvrstili na prioritetno listo olimpij-ki kandidati, državni re- prezentanti in rekorderji ter tisti, ki dosežejo po kriteriju, ki velja za oceno uvrstitve v državnem me- rilu vsaj 6. mesto. Za takšno obliko financiranja kvalitetnega športa so se oilločili jato, da iji z njo skrbeli za mno- žičnost kar je osnovni pogoj za kvalHeto. Ciani sveta so si bili e- notni v tem, da morajo pogoji, zapisani v pravilniku, narekovati kvaliteto, ne pa da bi pravilnik prilagajali interesom posameznih društev. V tem primeru ne bi do- segli želenega cilja. T. VRABL Celjska koča pozimi. Toda,-zdaj tu ni več tistega vrveža, ki je bil tako značilen še pred leti. Celjska koča je v senci velikega in novega središča na Golteh. Ta senca se pozna tudi sicer. Zaradi lepih smučišč bi si Celjska koča zaslužila tudi tisti teptalni stroj za sneg, ki je z Golt romal na Pohorje, na Roglo. Ali bo Celjska koča ostala v pozabi in v drugem planu? Zaradi tradicije, bližine Celja in pogojev, ki jih ima, bi si zaslužUa vse kaj več pa tudi uresničitev zamisli, da bi jo s cesto in morda sedežnico bolj približali svojemu zaledju. Toda, kdaj in kdo? Pismo, ki smo ga prejeli nam je poslalo solčavsko pla- ninsko društvo. Takole so napisali: Zahvaljujemo se vam za objavo sestavkov »Konec.plan- šarij« in »Sramota«, ki kritično obveščata o resničnih do- gajanjih na Solčavskem. Prav tako pozdravljamo vašo od- ločitev za rubriko »Gore in gorniki«. Kar še želimo bi bilo, da bi se v sestavkih, ki se tičejo Solčavskega, bodisi Ro- banovega kota. Logarske doline ali Podolševe ne izogibali imena Solčave in Solčavsko, v katero vse to spada. Od nekdaj je bila Solčava in Solčavsko planinsko in turistično področje Celja in vse štajerske. Tesna povezava Celja in vse Savinjske doline s Solčavskim naj bi živela in se kre- pila naprej v korist vseh, ki imajo radi gore. Solčava je v zadnjem desetletju, odkar ni več samostoj- na občina — kar je bila prej od I860, leta dalje — nazado- vala v gospodarski moči in predvsem vsled tega utrpela izgubo četrtine prebivalcev in še ostanek je večina ne- produktiven, upokojenci in ostareli kmetje, čas je, da se .tega zave vsa javnosti in predvsem časopisje ima svoj dolg, da se proces propadanja Solčave ustavi. Kaj bodo solčavske doline in hribi brez ljudi in še ob meji smo! Naša opozorila, da je Solčavi treba dati nek obrat, ki bi nekmečke prebivalce, mladino, zadržal doma, se ne upošteva. Razvijajočo se žagarsko industrijo so nam odvzeli in sedaj gre iz Solčave vse. Nazaj ne dajo nič, tako da smo na primer na istem številu tujskih sob kot pred 50 leti. Nič črnogleda, to je dejanska ugotovitev stanja! Planinsko društvo Solčava je imelo v nedeljo, 18. fe- bruarja dvajsetletnico svoje ustanovitve in 200-letnico pla- ninstva Solčave. Veseli bomo, če bo naše skupno delo prispevalo k raz- voju Solčave, ki si je v NOV in ves čas dalje zaslužila vse kaj drugega kot zapostavljanje in izčrpavanje. Leta nazaj se je po Savinjski dolini širila novica, da bodo na gori OLJKI ustvarili rekreacijski center, ki ga bo lahko s pridom koristil tudi državljan z nizkimi osebnimi dohodki Prvi oreh je bila cesta, ki je terjala precej sta- rih milijonov m tisoče ur udarniškega dela. Oreh je bil strt, cesto so speljali prav do vrha. Toda iz prejšnje mežnarije je treba ustvariti sodobno urejeno planinsko postojanko. Najbrž ni bilo tako malo podjetij — so pač delavci zategnili pasove -- ki so kar lepe zneske odšteli za prenovitev mogoče najlepšega ho- tela v obrobju doline. V mnogih časopisih je pisalo, da ima gora OLJKA lepo bodočnost, na oddih bodo prihajali de- lavci iz dolinskih podjetij. Koliko let je postojanka uspešno poslovala — piscu ni znano. Drži, da je nekaj let še kar nekam steklo, seveda ne brez dodatnih olajšav. Pa tudi tega ne vemo, koliko upravnikov se je zmenjalo, kolikokrat je gostišče prišlo iz skupne v zasebno last in spet obratno. Temna senca za naš obrobni turizem, ko pa je vendar ta gora OLJKA tako čudovita Sedaj je že nekaj mesecev hotel zaprt. Popotnik pride, stopica okoli osamljenega gostišča, trka na vrata, na okna — toda znotraj vse tiho je bilo. Tudi nikjer ob cesti, ki pelje proti vrhu ni napisano, da je gostišče zaprto. Nikjer ne dobi popotnik ključa, da bi si vsaj »zadnjo večerjo« v cerkvi pogledal, ni skrinjice, da bi pravi planinec v knji- žico udaril žig in tako naprej. Mnoge dežele prav s turizmom — takim ali drugačnim — ustvarjajo milijone. Pri nas p^ mnogi primeri kažejo, da jih s praznimi hoteli in gostišči — ZAPRAVLJAMO! Ob ponedeljkih dopold- ne privihra kot orkan, čr- no torbo vrže na mizo. v ustih mu visi obešena ci- gareta že na polovico ope. peljena, z roko pograbi ča. sopis in skozi na pol pri- prta usta zdrdra, kaj je prinesel. Takšen je Joža Kuzma, bolj poznan kot Pepi. Ve- dno v akciji brez počitka. Vedno v središču športnih dogajanj in k) že več kot 25 let. Pravzaprav dolga doba, če pomislimo-, da je Pepi mož se skoraj rosnih let ali vsaj na prehodu iz njih. Sicer pa šalo na stran.' Jožeta smo izbrali za na- šo rubriko zato, ker je pred dnevi prejel visoko odlikovanje predsednika Tita red za zasluge s sre- brno zvezdo za dolgoletno delo v rokometni organi- zaciji ki letos praznuje 25:ietnico obstoja. Jože je nepogrešljiv člen v dolgi verigi uspešnega razvoja celjskega rokometa VSe od leta 1947 pa do da'' nes Začeli so z igranjem velikega rokometa na sta- rem igrišču Olimp v Čre- tu nadalievali pa na da- našnji Glaziji. Med začet- nik^ so bili škerlec. Uršič, brata Jezemik, Polutnik, Bukovec. Kuzma. »Malokdo se zaveda, da je zibelka našega rokometa prav v Celju.« govori o tistih pr- vih začetkih s posebnim spoštovanjem Pepi. »Pri- znanje. ki sem ga prejel. ni samo priznanje meni, temveč vsem celjskim ro- kometnim delavcem, celot, nemu celjskemu rokometu trem generacijam.« Leta 1957 so prekinili z igranjem velikega roko- meta in nastala je vrzel. Pepi, ki je vedno živel za rokcmet, je v Celju oživil mah rokomet in začel de- lati z generacijo golobra- dih fantičev, ki so se ka- sneje pod vodstvom Tone- ta Goršiča prebili celo v I. zvezno ligo. »Veš, v naših časih smo igrali z entuziazmom, ma- lico smo si nosili na tek- me, pa smo bili vseeno najboljši v Sloveniji in smo igrali celo v zvezni ligi. Danes je drugače. Sam način življenja zahte- va drugačen pristop k uk- varjanju s športom. Ho- kejisti, košarkarji, roko- metaši, da ne govorimo o atletih, ki so specifičen pojav, so se zlahka prebi- li do zveznih lig. Tu pa se ustavi. Potrebna bi bila pomoč vsega Celja in več- ja skrb za strokovni kader. Za to področje nismo do- volj skrbeli. Danes je po- trebno najmanj štiri ure treninga na dan kako pa to uskladiti s službo, štu- dijem, drugimi obveznost- mi? To so dileme, ki jih bo treba rešiti, če bomo hoteli v Celju imeti tudi v bodoče kvaliteten šport.« Pepi se vseskozi ukvar- ja tudi s športnim novi- narstvom. Pravi, da zara- di tega, ker ne želi izgubi- ti stika s športom. S »tri- mom« pa se ukvarja v lastno zadovoljstvo, za lastno dobro telesno poču. tje. Potem ponovno odvihra, kot je privihral. Neka praznina ostane za njim. Tista praznina, ki jo ču- timo za ljudmi, ki res- nično živijo za neko stvar. In Pepi živi za šport Vsega nisem mogel napi- sati, ker je preveč. Situ- acijo sem poskušal reši- ti s skico o nekem veli- kem ljubitelju športa. O Jožetu Kuzmi. Pa iskrene čestitke! T. Vrabl 6. stran — NOVI TEDNIK BESEDA BRALCEV 1. marec 1973 — Št. s O DOMU UPOKOJENCEV Dom upokojencev je zgrajen po vzorcu hotela A kategorije. Pisec te kri- tike ima 1.444 din ркЈкој- nine, žena pa 667. Stano- vanje ima v I. nadstropju, veliko 29 kv. m in vlažno. Če bi hotela v dom upo- kojencev, bi morala dobi- ti 890 din podpore. Ali jih bova lahko dobila? Mislim, da ui morali graditi cenejše domove za upokojence. Franc Amšek ZAKAJ ANONIMNO? Ne bom veliko pisal, nekaj pa me vendarle za- nima, ko čitam časopise. Sprašujem se, zakaj bral- ci, ki dajejo v časopis po- nudbe pod male oglase, ne napišejo celih naslovov. Tako bi lahko interesenti takoj pisali direktno na naslov in bi šlo enostav- neje, kot pa če je pod šifro. Potem pa se sprašujem še nekaj. V časopisih pi- še, da upokojenci s skrom- no pokojnino ne smejo honorarno delati ali se za- posliti. Učitelji, zdravniki in drugi lahko ркз upoko- jitvi opravljajo honorar- no delo, drugi ga pa ne bi smeli. Mislim, da to ni prav. Vsak, ki gre v po- koj, ne bi smel več dela- ti, saj je menda zakon za vse enak. Ivan Kubale, Log PREMALO ZA STAREJŠE Zelo se čudim, pa ne samo jaz, zakaj ne objav- ljate več ljubljanskega ra- dijskega sporeda. Mnogo naročnikov nima televizije, pa jim je zato ta pro- gram potreben. Naročnik NT sem že od vsega za- četka. Nekdaj je bilo v NT vse drugače. Za sta- rejše je bilo več branja kot sedaj. Vaš 2!vesti bralec ODfX)VOR: Prav danes objavljamo nagradno an- keto, pa naoišite, kaj vse vam je všeč, kaj bi lahko brez škode pogrešali v NT! N1 POZABLJENO Kljub temu, da je mi- nilo že precej časa, ko je bilo v rubriki Bralci pd- šejo objavljeno pismo to- varišice Renčljeve F>od na- slovom Jesenski izlet, sem se odločila, da odgovo- rim na njeno pisanje. Se vedno me kak znanec spo- mni na ta članek z vpraša- njem, Če mislim kar mol- čati. Avtorica pisma navaja mnoga neresnična dejstva. Res je bila lepa jesenska nedelja. Pobirala sem ko- stanj, ki ga med tednom zaradi obilnega dela na kmetiji nisem imela časa. Nisem pasla živine, ker je bila le-ta v ogradi z elek- tričnim pastirjem. Pa tudi stražil ni nihče, saj re- snično dvomim, da bd to kaj pomagalo. Tovarišice nisem žalila, ampak sem jd rekla, da naj gre pobi- rat kostanj na drugo stran, ker ga tu sami po- biramo in smo si zato po- čistili grmovja in prapro- ti. Tudi jass moram biti pri naših skromnih dohod- kih skrbna gospodinja. vendar sd zato ne morem na vsak način povečati živ- ljenjskega standarda. Ko sem prečitala članek v časopisu, sem se neho- te spomnila na čas med zadnjo vojno. Kolikokrat smo bili Lačni. Nemci so nam požgali poslopja. Naši borci pa So našli pri nas vedno toplo zavetišče, nu- dili smo jim, kar je bilo v naših močeh. Toda ta- krat bo nd bilo hudo, saj smo vedeli, zakaj dajemo. Hujše je sedaj nekoga pod- pirati, ki milo rečeno, te- ga ni potreben. Tudi danes so na Sle- menškovi domačiji dobro- došli ljudje, vendar ne ta- ki, ki prekrižarijo kmeti- jo po dolgem in počez z vrečo v ro'kit Tovarišica omenja tudi Titove bssede, žal pa si jih po svoje razlaga, če bi moral kdo iskati pra- vico na sodišču, potem bd bila to jaz, ker me je to- varišica v članku javno obrekovala. Angela Jager, Javoroik 6, štore ŠE »KAKŠNO POSLOVANJE« z odgovorom Marjana Ašiča, objavljenim v No- vem tedniku št. 45 z dne 9. 11. 1972 pod naslovom še »Kakšno poslovanje«, se ne strinjam, ker ni od- govor na p>ostavljena vpra- šanja. Jaz sem postavil vpra- šanja, ki zadevajo poslo- vanje po vložni prošnji za obnovo postopka, to je PO 12. 6. 1967, ne 'pa za prejšnje poslovanje, ki ga omenja v odgovoru Mar- jan Ašič. Za prejšnje po- slovanje bodo vprašanja še sledila. Trditev Marjana Ašiča, da je bila zadeva rešena v mojo škodo in da sem bil dolžan plačati po 113. členu Zakona o st>Iošnem upravnem postopku po- sebne stroške, je neres- nična in neutemeljena, in sicer zato, ker je bila mo- ja zadeva 23. 11. 1967 od- stopljena Republiškemu sekretariatu za urbani- zem v Ljubljani v pristoj- no rešitev. V času, ko je bJa zade- va pri R&pabliškem sekre- tariatu, mi je bdlo ponu- đeno zemljišče pare. št. 915/7 k. o. Ostrožno po ma- tno nižtji ceni kakor pr- votno. Parcelo sem kupil. Na mojo željo je Republi- ški sekretariat za urbani- zem v Ljubljni nerešeno zadevo vrnil Skupščdni občine Celje. Torej zadeva dejansko nd bila rešena ni- ti v moje dobro niti v mo- jo škodo, ker sem na last- no željo od vloge odstopil in na podlagi kupljene parcele dobil gradbeno do- voljenje. Vprašam, kaj je gospo- darski oddelek pri Skup- ščini občine Celje delal od 21. 6. do 23. 11. 1967, to je skoraj pet mesecev in pol? šele 23. 11. 1967 je bila na mojo zahtevo in odredbo tajnika SO Celje poslana zadeva Republi- škemu sekretariatu v Lju- bljano v pristojno rešitev. Ali je res takšno poslova- nje v skladu z veljavnimi predpisi? Katerimi? Ali res lahko po več mesecev leži nerešena zadeva v pre- dalu? Ali ni takšno poslo- vanje namerno zavlačeva- nje zadeve? Ali nima vsa- ko talino poslovanje za posledico večje materialne stroške za stranko (večji komimalni prispevek v le- tu 1968)? Ali sem jaz po- vzročal tako poslovanje? Tudi posebnih stroškov v smislu 117. čl. Zakona o splošnem upravnem po- stopku nisem bil dolžan plačati in jih tudi nisem plačal. Zanima me, kako je lahko gospodarski odde- lek SO Celje s sklepi, po- slanimi v drugi polovica 1967. leta, predvidel in za račimal posebne stroške za leto 1968 ( 26. 2. 1968). Za- kaj je ena in ista komisi- ja obravnavala dvakrat oziroma trikrat eno in isto zadevo? Vprašam zopet, zakaj upravni organ od mene ni izterjal stroškov, če sem jdh res bil dolžan plačati? Iz tega sledi, da je gospodarski oddelek ne- upravičeno zahteval od mene plačilo posebnih stroškov. Zakaj? še enkrat; ali je res tako poslovanje v skladu z veljavnimi predpisi? Katerima? Želim konkretne in s predpisi utemeljene odgo- vore, kajti takih in po- dobnih neutemeljenih od- govorov sem dobil že do- sti. Ivan Müiovljanec, Cesta II. grupe odredov 25, Celje ODGOVOR CELJSKE OBČINSKE SKUPŠČINE v zvezi z vašim dopisom z dne 27. 11. 1972, naslov- ljenim na tovariša Marja- na Ašiča o primeru Ivana Mihovljanca, stanujočega v Celju, Cesta II. grupe od- redov smo povabili Ivana Mihovljanca na razgovor, da skupno ugotovimo nje- gove navedbe. Vabi i en i e bil za 6. december 1972 ob 10. uri. Prišla je žena, ki ni stranka v postopku, in je povedala, da je mož v službi, in da verjetno ne bo prišel na povabljen raz-, govor. Zaradi tega smo ga ponovno vabili za 13. de- cember 1972 ob 14. uiri. da se lahko oglasi takoj po končanem delu in da mu ne ustvarjamo nepotreb- nih potov, pa se kljub temu ni oglasil, niti nd javil, zakaj ga ni bilo. Smatramo, da Ivan Mi- hovljanec ni priorati jen- dokazati svoiiih trditev, ki jih piše vašemu uredni- štvu. Tairiiik Skupščine občine Oskar Naglav, dipl. pra-vnik KDAJ REFERENDUM ZA DELAVCA? Ker se že toliko piše in razpravlja, kakšen siro- mak je danes kmet_ naj dodam še jaz svoje misli. Vsepovsod so bili refe- rendumi za samoprispevek za šole, za vrtce itd. Refe- rendimi je bil potrjen, gra- dijo se šole in vrtoi. Po- tem je bil referendum za kmete. Tudi to je uspelo. Kmečko zavarovanje je izenačeno z delavskim za- varovanjem. Upam, da je sedaj kmet rešen siroma- štva. Sedaj ima urejeno socialno zavarovanje, ima km.3tiijo, ima otroške do- klade in skoraj vsak drugi kmet na celjskem območ- ju že službo. Kaj i>a dela- vec z nizko plačo? Vzemi- mo za primer štiri do i>et- čla-nsko družino. Zaposlen je samo en član družine. Navadno mož oziroma oče. Na člana družine pride z dokladi vred največ 40.000 starih din. Kako se lahko živi s tako bomo plačo, si lahko m,islite. če hoče, da otrocd v šoli napredujejo, jim mora nuditi vse učne pripomočke. To je pa dru- ga stvar. In tako takšen delavec brea ziemlje in s tako borno plačo že sredi meseca žalostno bulji v skoraj prazno denarnico. Če bo pa hotel postrani kaj zaslužiti, bo plačal da- vek. Le kdaj bo referendum za takega delavca? F. Kari SVET JE KAKOR ŽUPA Najprej vas lepo po- zdravljam. To sem napi- sala zato, ker drugače ne znam začeti pisma. Pred kratkim sem napisala dve pesmi in želim, da bi mi ju objavili, kajti resnično se md zdi, da je svet pri- smojena župa, kot pravim v pesmi Svet je kakor župa. Najbrž ne boste je- zni, če vam napišem še, da mi ni posetono všeč, da so vsi prispevki, kate- re vam pošiljajo bral- ci, na isti strani, mislim skupaj. Mendm, da bi lite- rarni prispevki morali biti ločend od ostalih. Drugače pa mi je Novi tednik všeč, posebno zadnja stran se mi zdi zanimiva. SVET JE KAKOR ¿UPA Svet je kakor župa. Nekdo jo je prismodil; naj še in še popravljamo, okus, ga spreminjamo, svet je še vedno župa, ki ima okus prismodarije. Svet je kakor župa. Fsi smo kuharji, a nikomur se ne posreči izpeljati kaj drugega kakor župo, to prismojeno župo. Irena Kongo NEODGOVOR- NOST čeprav je v NT že pisa- lo, da je cestni odcep Lju- bečna—Proseniško zopet v neznosnem stanju, ga še . niso popravúld. Cesta je polna lukenj, kd se jüi niti izogniti ni mogoče. Cesta je iz dneva v dar. slabša, za vzdrževanje pa se nihče ne zmeni. Ali ni tx> žalostno? če jim ni do popravlja- nja makadamskih cest, pa jo naj asfaltirajo. Mislim, da bi bilo to zelo potreb- no, ker bo promet po tej . cesti večfji zaradi graditve nove avtomobilsike ceste. Ne vem, kje je vzrok za tako stanje. Želela bd, da tudi drjgi napišejo svoja mnenja, predvsem pa bi rada, da se oglasijo tudi -dgo-vomi, ki skrbijo za ta cestni odcep, kajti po- jasnilo bi bilo zelo dobro- došlo. Marta Golež O VOZNIŠKIH IZPITIH v kratkem sem položil izpit za voznika motornih vozil. Nisem edini, da bi zaradi tega to moralo v javnost. Želim pa javnost seznaniti s pogoji, v ka- kršnih se opravljajo vo- zniški izpiti. Do februarja 1973 je ko- misija za vozniške izpite v Celju delala v kletnih prostorih zgradbe UJV. Po- zornega bralca že lahko sa- mo beseda »kletni prosto- ri« zbode v oči. Vendar v redu: pač ni primernej- ših prostorov. Če je druž- bi prav je tudi meni, sa- mo da je streha nad gla- vo. Bodočd kandidati so ob- sojeni, da vedrijo pod mi- lim nebom, dokler čaka- jo na preizkus znanja. Ta- ko verjetno ne bi bolo, če bi odgovorni za take raz- mere že ne bi bčli šoferji! S preselitvijo komisije za vozmšike izpite v Koc- bekovo ulioo v Celju me- nim, da je v težavnem po- ložaju celo sama komisi- ja, da ne govorimo o kan- didatih. Negodovanja kan- didatov je deležna namreč le komisija, mogoče še »Bog« nad milim nebom in ulica, kjer se mora kandidat izogibati mimo- idočim, medtem ko čaka na izpiit. Dobesedno tako, saj ni niti blizu prostora, kjer bi lahko kandidat člo- veško odpočil ude in gla- vo, ko z nestrpnostjo šte- je minute približajočega se preizkusa. Vse to je sicer že za mano, kaj pa drugi? Sočustvujmo z nji- mi saj nam bodo odpu- stili! Vendar ne vsi. Prav gotovo ne tisti, ki bodo v preizkusu Tnianja ne- uspešni. Saj moraš biti pn praktičnem delu izpita že pravi fenomen, da se lah- ko iz ulice, kot je Kocbe- kova, na samem začetku izpita prebi ješ v tok pro- meta. Pa te podrobnosti pustimo! Dejstvo je eno: dajmo človeku, kar je člo- veškega. Posebno takrat, зе nekaj drago plačaš, to lahko pričakuješ. Mislim torej, da je uspešnost op- ravljanja kakršr.ega koli izpita v tesni povezavi s kandidatovim razpolože- njem in udobjem. Zato na- zdravimo na boljše čase! Sem redni bralec Nove- ga tednika. Zato upam, da bom v eni prihodnjih šte- vilk prebral tudi svoje pi- smo, saj sem prepričan, da je upravičeno. Celo bi priporočal, da ga posredu- je tudi radio kajti zelo škoda bd bilo, če kdo ti- stih, ki v tej zadevi lahko pomaga državljanom, ni seznanjen s proWemom. Bil bi pa navdušen, če je izpitna komisija v Kocbe- kovi ulici tam stacionira- na le za določen čas, da bi pooblaščeni mene in javnost informirali, kje bo- do kandidati v bodoče ča- kali na izpit, kot se za človeka spodobi. Jože Klanjšek, Primož 43 Šentjur pri Cîelju 29 LET KAJUHOVE SMRTI 29 let je preteklo, od- kar je na pragu Žlebniko- ve hiše v Šentvidu nad šoštanjem 22. februarja padel narodni heroj Karel Destovnik-Kajuh. S svojo tragično smrtjo je nada- ljeval žalostno tradicijo naše lirike. Rodil se je 19. marca 1922 v šoštanju. šolal se je v.celjski in mariborski gimnaziji. Vendar so ga iz prve izključdli zaradi širjenja komimističndh in naprednih idej. Svoje prve verze je napisal ravno v gimnaziji. Takratne obla- sti, ki so mu büe veno- mer za petami, ga pri ustvarjanju niso motile, saj so njegove pesmi strastne in vse preveč zrele V začetku vojne se je prildjučil ljubljanskim ilegalcem in ravno v tem obdobju so nastale njego- ve najlepše pesmi. Ves čas je mislil na svoje domače in bo v pesmih tudi kazal. Kmalu pa se je priklju- čil XIV. diviziji kjer je prebil ostanek svojega živ- ljenja kot vodja kulturni- ške skupine. V letu 1944 je XIV. divizija odšla na SVOJ zmago-viti pohod čez Hrvatsko na Štajersko. 22. februarja je divizija prišla do Belih vod, le-te pa so komaj 9 km oddaljene od njegovega doma. Utrujen, izčrpan in bolan se je ob preboju pri Belih vodah komaj premikal. Ravno, ko se je hotel odpočiti. so straže najavüe še en napad. Hotel je skočiti iz hiše, da bi p>omagal svo- jim tovarišem, vendar je bilo prepozno. Na pragu ga je zadela nemška kro- gla. Utihnilo je njegovo srce za zmeraj. Komaj dvaindvajsetletni pesnik je moral umreti. Danes je devetintrideset let po vsem tem. I-ahko bi bil še zmeraj med nami, vendar je padel v boju, za katerega se je zavestno odločil, nam pa je dal vse, kar je imel: svojo lju- bezen, svoje pesmi in svo- je življenje. R. N. ŠE O VINSKI GORI IN LOVIŠČU Zaradi pravilnega infor- miranja bralcev, pred- vsem pa lovskih tovari- šev, pri katerih je prispe- vek, »Lovišče Vinska go- ra« v rubriki »Bralci pi- šejo« vzbudil zanimanje posreduje Lovska družina Vinska gora še drugo stran medalje. 1) Lovišče Vinska gora (Šentjanž) je obstajalo že pred vojno in tudi po vojni vse do leta 1953. Razlog za ukinitev lovišča in razformiranje lovske družine je bil v novi poli- tično-teritorialni razdelit- vi Slovenije in le na tej osnovi je tudi kraj Vin- ska gora, ki obsega nase- lja Vinska gora, Pirešica, Lip je, Lopatnik, Janško- vo selo, Prelska ter Sp. in Zgornja črnova bil up- ravno-politično razdeljen med celjski in šoštanjski okraj. Naselje Janškovo selo, Prelska in Sp. Črno- va (zemljišče, ki je danes pod upravljanjem Lovske družine Dobrna) so bile v pristojnosti okraja Celje, oziroma priključena k občini Dobrna. Naselje Vinska gora, Pirešica, Lip je, Lopotnik in Zg. čmova (zemljišče, ki je danes pod upravljanjem Lovske družine Velenje) pa so bila priključena k velenjski občini in so spadala pod okraj Šo- štanj. V tistem času je bila pristojnost okrajnih ljudskih odborov, da us- tanovijo in dodeljujejo lovišča v gospodarjenje in tako sta takratni OLO Celje in šoštanj lovišče Lovske družine Šentjanž razdelila med Lovsko dru- žino Dobrna (Odločba OLO (3elje o ustanovitvi lovišča LD Dobrna z dne Î. 11. 1954 štev. I/1-12379/I In Lovsko družino Vele- nje (pogodba sklenjena med OLO in Lovsko dru- žino Velenje dne 15. III-1955). Že v tistem času so se takratni člani Lovske družine Šent- janž pritoževali zoper ukinitev lovišča in razfor- miranje družine, vendar zaman. Zaradi upravno politične razdelitve Vin- ske gore med dve občine so bile vse njihove proš- nje negativno rešene. Mnenje Lovske zveze Celje, da je bilo takratno lovišče opustošeno, da so bili lovci nezmožni za sa- mostojno gospodarjenje ne drži. Zakaj pa je Lov- ska družina Velenje izvo- lila za svojega predsedni- ka družine ravno bivšega predsednika Lovske di-u- žine Šentjanž, če je le ta družina tako slabo gospo- darila? Po odcepitvi Lov- ske družine škale od Lov- ske družine Velenje je prišlo do ponovne zahte- ve do odcepitve in formi- ranja Lovske družine Vinska gora, vendar so inicdatoirji od tega odsto- pili zaradi groženj, da bo prišlo do fizičnega obra- št. 8 — 1- marec 1973 BESEDA BRALCEV NOVI TEDNIK — 7. stran čimavanja s stran neka- terih članov Lovske druži- ne Velenje. 2) V SR Sloveniji je okrog 40 lovskih družin, ki upravljajo in gospoda- rijo z lovišči, ki obsegajo do 2.000 ha p>ovršin in so podobne tako po konfigu- raciji kot velikosti naše- mu predlaganemu lovišču. Lovišče Vinska gora leži na prehodu iz nižinskega v srednjegorski predel in je pretežno gričevnatega značaja ter ima vse kul- ture, ki jih posamezna divjad pKJtrebuje. To lo- višče predstavlja naravno — geografsko in gospo- darsko zaokroženo celoto. Mnenja smo, da z vrnit- vijo oziroma odvzemom dela lovišča Lovski druži- ni Dobrna in Velenje, lov- ski tovriši v teh družinah ne bodo prikrajšani v svojih pravicah teJco glede varstva in gojitve divja- di, gospodarjenja in up- ravljanja z lovišči, kot tu- di drugih koristi in užit- kov. Kdor bo gojil div- jad, bo le to tudi imel. Nepravilno m lovsko ne- pravično pa je, da ima eden vse, drugi nič. Lov- ska družina Vinska gora noče nič tujega, ampak samo nazaj svoja lovišča in z lovskimi tovariši do- bre sosedske odnose. Zaradi določenih na- migovanj in podtikanj v omenjenem člamcu zoper Staneta Lesjaka, tajnika Lovske druzme Vinsisa gora, tole pojasnilo: Na osnovi sklepa raz- širjene seje sveta Krajev- ne skupnosti m krajevne organizacije SZDL je bil imenovan novembra 1971 iniciativni oabor za usta- novitev Lovske družine Vinska gora, katere pred- sednik je bil imenovani, ne pa iniciator kakor ga v članku Lovske zveze Celje etikira. •i) Vsako namigovanje po privatizaciji lovišč v Lovski družini Vinska go- ra je lovsko nepošteno. Znano pa je oDcanom Vmske gore, kdo ima v »zakupu« gospodarjenje in upravljanje nad delom lovišča Lovske druzme Dobrna na območju Vin- ske gore (Temnjak, Pete- linjekj in da le temu lah- ko rečemo osebne težnje po lastnem lovu. 5) Lovska zveza Celje uporablja javna glasila za objavljanje strokovnih člankov našim članom družine. To pa najbrž za- to, ker naši člani Lovske družme ne dobivajo revi- je »Lovec«, kljub pismene- mu naročilu že aprila 1972 Ш urgenci na »Ured- ništvu Lovec« pn Lovski zvezi Slovenije. Prav ta- ko smo že februarja lan- skega leta z dopisom za- prosili Lovsko zvezo Ce- ^e za organiziranje se- Штагја za strokovno vz- gojo naših mlajših lov- skih tovarišev in naroči- li 25 knjig »Pnročnik za lov«, vendar še do danes Olismo dobili odgovora. 6) Navkljub vsemu se ^vska družina Vinska Sora in vse krajevne druž- ^no-politične organizacije ^ v nadalje zavzemamo ^ pozitivno rešitev vprašanja lovišča Vinska &oi-a in za medsebojne ^obre sosedske odnose s sosednimi lovskimi dru- žinami. Takšna je druga stran medalje! LOVSKA DRU2INA VIN- SKA GORA ŠE »DVE BüLECiNIci Na 14. strani Novega tednika, ki je izšel 22. fe- bruarja 1973 je novinarka Zdenka STÒPAR objavila zapis pod naslovom DVE BOLEČINI, v katerem je na precej dvoumen način obravnavala primer nesreč- nega dogodka, zaradi ka- terega sta umrla Albin PLANINŠEK in njegova hčerka v Slovenskih Ko- njicah. Ne vemo, kaj je hotela novinarka s tem ' zapisom povedata javnosti oziroma posrecuao Pi^ANINsKOVI ženi. Prav gotovo pa ш dosegla svojega namena, ki ga v zaonjem oastavKu sama zastavlja, ko pravi, da potreouje zena po tem dogodku počitek, mir. Pre- pričani smo, da je s tem svojim zapisom pn ženi dosegla ravno nasprotno. Mimo te параке pa je brez dvoma naredila še tež. jo парако s tem, ko od- krito piše, da je tovariš PLANIiVSEK naredil samo- mor^ istočasno pa ga tudi dolži za uboj svoje hčer- ke. Dolžni smo to naved- bo v pop>olnosti zanikati, ker je izmišljena m se ne oslanja na prav noben teh- ten dokaz. Smatramo, in to so pokazale vse dose- danje ugotovitve, da se je ta nesrečni dogodek zgo- dil zgolj zaradi trenutne nepazljiivosti. Ta dogodek tudi ni bil dosedaj ediuii, saj se vsako leto zgodi več podobnih primerov, ki se tudi končajo s smrtjo, še več pa je primerov, ki niso evidentirani, dogaja- jo pa se skoraj v vsaki večja avtomehaničm delav- nici, kjer popravljajo av- tomobile v zaprtem pro- stori in pri žaganj anju motorjev ne poskrbijo za zračenje. Samo trenutek nepazlji- vosti je bil zadosten raz- . log v opisanem primeru, ki se je tako tragično kon. čal in zato vsakršno na- migovanje na katerikoli drugi vzrok odločno odkla- njamo. Iz pisarne UJV Celje UREDNIŠTVU NOVI TEDNIK Priloženi članek Osam- ljenost je za njima vam pošiljam da bi storili kar- koh da bi se že enkrat končno rešil problem celj- skih upokojencev, saj bi bil ta primer vreden po- snemanja. Tudi pri nas je veliko starih in še kako osamljenih, ki jim je soli- darnost še kako ix>trebna, a ne samo za okroglo mi- zo. S spoštovanjem pa brez zamere! Bralka P. iz Celja ODGOVOR: Nič ne za- merimo. Priloženi članek sem z zanimanjem pre- bral. Tudi cene v Domu upokojencev v Beogradu so zanimive. Enoposteljna garsonjera (opremljena) stane s hrano 1.0X3 dinar- jev, dvoposteljna pa 957,60. Verjetno pa veste, da tudi v Celju že stoji dom za upokojence, vendar .se žal pri otvoritvi nekaj zatika. Nekaj je bilo torej nare- jenega (če omenim sam dom za upokojence), tako da za okroglo mizo le ni- smo mlatili samo prazne slame. Soglašam pa z va- mi — še veliko je osamlje- nih in starejših, ki bi jirn morali bolj pomagati. RADIJSKI PROGRAM Prosim vas, če lahko ob- javljate tudi spK>red Radia Ljubljane, ker vsi nima- mo televizije. Zvesti bralec NT ODGOVOR: Bomo. 2e prihodnjič! NASLOV Ker redno prebiram vaš tednik, sem opazil članek o decemberskih bojih Kozjancev leta 1943. Res so zanimivi. Zame osebno pa bd rad naprosil nekaj podatkov o piscu teh za- piskov. Leta 1939 sem bil v Ljubljani m v Celju pri vojakih skupaj z nekim Milanom Kostevcem. Poz- neje sem ga videl po vojni v Celju — kot oficirja. Od takrat pa ga nisem več vi- del. Rad bi prišel z njim v stik, ker sva se v voja- ški suknji dobro razume- la. Vesel bom, če objavite njegov naslov, da mu bom pisal. ''ože Kecman, Lesično 7 Odgovor: Najbrž bo pravi! Pišite mu kar na naslov Milan Kostevc, Bre- žice, in bo pismo zagotovo dobil VREČKA NI BILA ZASTONJ Moram vam potožiti, kaj se mi je zgodilo. Ko sem v samopostrežni trgovini v Šentjurju nakupovala, mi je v cekru zmanjkalo pro štora, pa mi je blagajni- čarka dala polivinil vreč- ko. Seveda — zastonj. Ko pa sem bi! a nekega dne na Teharjih in sem tudi zaprosila za vrečko, pa sem morala zanjo plačati 0,35 din. Ne gre mi v gla- vo, zakaj taka razlika. Reza Mihelčdč Šentj-J.r Odgovor: Vidite, pozno ste prišli na vrsto, toda problem je najbrž še ved- no nerešen. Ponekod mo- rate za vrečko plačati, drugje pa ne. Morda bo katera od trgovskih delov- nih organizacij odgovorila na to vaše pismo. Glege vskladiščenja krom- pirja in zaščite pred zi- mo, pa žal nisem mogel nič poizvedeti. Ko bomo uvedli kmetijsko rubriko, bo za taka vprašanja vsaj laž.je. PROSIM ZA OBJAVO že nekaj časa je od te- ga, kar sem vam pisala pis- mo, a ga še niste objavili. Hudo bi mi bilo, če ga ne bd objavili, še preden od- potujem. A. Rezec Laško Odgovor: Draga Ana, pismo ni šlo v koš, ven- dar ga med neobjavljeni- mi pismi ni. To pomeni, da je bilo že natisnjeno ali pa ga nisem dobil v roke KAJ Ml BO POGODBA? Avgusta lani sem skle- nil pogodbo o odkupu bi- ka z zadrugo (najbrž pi- sec misli šmarski obrat žalskega kombinata?) in ga po treh mesecih tudi prodal. Bik je bil enoleten in zelo lepo rejen. Prese- gel je 480 kilogramov žive teže pa zato baje nisem upravičen na premijo. Smatram, da to ni pravil- no. Bik je imel 494 kilo- gramov, torej le 14 kilo- gramo nad omenjeno me- jo. Odkupovalec Lorger mi Je rekel, da mi ne pri- pada premija, čeprav imam pogodbo. Cemu mi bo potem pogodba? Vzre- dil sem prvovrstnega klav- nega bika in пе dobim nič, vem i>a, da dobijo drugI tudi za drugo in tretjo vrsto рк) 400 dinar- jev premije. V Šmarju je dogon živi- ne že tako majhen in bo po takšnih postopkih še manjši. V sosednji, šent- jurski občini je to bolj pravično urejeno, zato ži- vinorejci tudi iz naše ob- čine raje prodajajo živino tjakaj. Ivan Šuc Vodenovo — Šmarje PESMI IN NT Najprej vam moram pvovedati, da je vaše gla- silo postalo prijetnejše za dolgočasne urice, za kar se vam tudi zahvaljujem, čeprav si še kupujem tu- di druge revije. Najbolj všeč mi je stran Bralci pišejo in športna stran. Zdaj, ko imamo kotiček pri vas, bi vam rad po- slal nekaj pesmic, ki pa bi jih želel videti v va- šem glasilu, zato ker rad pišem pesmi. NEMIR Rahel val pojočih strun si v vetru pot utira, lepi so, se ti ne zdi .. . Spet tiho je Tam šumi, kot nekoč sem stal, kjer stojim in kjer bom stal. Ob igranju drevesnih li- stov sem sameval, s srcem pel in čakal nate. Tako ,sem stal, grbančil čelo, si brisal solze, spet srce mi hrepeni, se po nekom ozira, ah, premlad sem, se ti ne zdi, le zakaj srce mi tja hiti? Kot nekdaj je tiho, tako tiho je sedaj. Val pojočih strun v nara- vi obmolči. Vaá bralec ŠE O ŠOLI NA DOBRINI Zoi>et se vam oglašam s pismom na temo o šoli na Dobrini. Prav lepo se za- hvaljujemo Rečnik Erne- stu za odgovor, pa ^prav z njim ne soglašamo. In sicer v eni stvari. Misli- mo, da se stvar ne bo ta- koj uresničila, da se bo o tej zadevi treba še res mnogo pogovoriti, kot je dejal'novinar NT. Ce bo- mo Dobrinčani sploh lah- ko prišli do besede. Gre namreč za to — če res ne bo drugega izhoda, da bo treba dve šoli zdru- žiti, kar bo Za obe prema- lo otrok. ZAKAJ pa ne bi šola v Dobrim ostala, ker je nova, lepa, prostorna in na lepi sončni legi? Saj je iz Loke v Dobrino rav- no tako daleč kot iz Do- brine v Loko! Verjetno bo kdo rekel, da šola ni mo dema. To se lahko uredi z mnogo manjšimi stro- ški, kot pa graditi v Loki novo. Treba je nakupiti samo nov in moderen šol- ski inventar ter sodobne učne pripK)močke in šola bo kot nova. Obenem pa si boste privarčevali mno- go dragocenih milijonov, ki bi j'ih lahko uporabili za vse tisto, kar je v na-' šerh kraju še mnogo bolj p>otrebno. Smo ravno v času sta- bilizacije in vedeti je tre- ba, zakaj se trošijo mili- joni še tovariš Tito je dejal, da se marsikje tro- ši več, kot jim pripada, potem pa ne vedo in ne morejo iz dolgov. Vsi mo- ramo varčevati ne samo svoje, temveč tudi držav- no. Vem, da me boste kriti- zirali, ampak resnica je taka. V tem kraju nismo učeni, živimo skromno in marsikatero slabo stvar mora človek vzeti za do bro Od vsega začetka se mora človek učiti .»špara- ti« in zato vsi misJimo, da bi se o naši šoli lahko le- po pomenili, da bo v naše in vaše dobro. Precej lju- di 17 tega kraja se je res izselilo in odšlo v druge kraje za boljšim. In še bolj bodo odhajali, ker se v tem kraju ne bo splača- lo več živeti, še več bo neobdelane zemlje in praz- nih pustih hiš. In kdo je tega kriv? Na to nam ni treba odgovora. Poudar- jam, da povsod drugje še imajo kaj, edino mi v tem kraju nimamo NIC. In na koncu nam verjemite, da je to res. Ivanka žjpf MIZE NI V bifeju Merxovega sa- mopostrežne trgovme na Dolgem polju je izginila miza s štirimi stoli, za ka- tero smo upokojenci radi posedali. Nekaj let je bila, zdaj je na lepem ni več. Zakaj, se ne ve. Slaba le- tina? Pomanjkanje miz pri Menai nasploh ali samo v samopostrežni ob Deč- kovi? Po drugih enakih bi- fejih celjskih samopostrež- nih trgovin so mize osta- le Poštenja najditelja iz- ginule mize v bifeju Mer- xove samopostrežne tr^ vine na Dolgem polju vlju- dno prosimo, naj mizo vr- ne. KRAJNC JOŽE Celje MOJA UUBEZENSKA ZGODBA ^Sedela sem na vlaku in nestrpno gledala na uro. Pogledovala sem skozi okno in takrat sva se srečala s pogledi. Sial je ob vlaku. Bil je sam kakor ja^. Na njegovem skoraj dekliškem obrazu sem opazila nežen smehljaj. Ugibala sem, koliko let mu lahko prisodim. Spogledala sva se drugič, še tretjič, dokler ni pristopil k oknu vlaka in spregovoril. Zdelo se mi je, da išče človeka, ki bi mu zaupal m takrat sem st zaželela, da bi bila to jaz. Pogovarjala sva se o navadnih rečeh. Le tu in tam mi je podaril prijazen nasmeh, a vendar je bilo tc najlepše darilo, ki sem ga pričakovala. Nisem se več ozirala na uro, minute so mi še pre- hitro mirMe. In kot nalašč je vlak takrat odpeljal proti domu brez zamude. Sprijaznila sem se z usodo, da pač nimam sreče, da sem morda prav tako nesreč- na kakor on, le da ne veva drug za drugega. In upala sem, da se bova našla, našla se bova tam, čisto ob robu človeške samote in žalosti. Vlak se je premikal, njegove oči so se oddaljevale. V slovo mi je z roko poslal poljub, ki se je zasidral t' dno mojega srca. Nisva se dogovorila za zmenek, ne poznava se še. Le svoje ime mi je povedal, tisto nesrečno besedo, ki je ne morem pozabiti. Nikdar več ga nisem videla. Upanje se je podrlo. Iščem njegove tople, mirne oči, njegova nežna usta, a vidim le mrke obraze vsakdanjih ljudi. Ostal je spomin, tako lep kakor njegovo, nepozabno ifne. XX Šentjur MOJA LJUBEZENSKA ZGODBA Zvene je bil rnoj prvi fant. Da, bil je, zdaj ni več, zapustila sem ga. čeprav me zaboli v srcn, ko ga zdaj zagledam Ljubim ga še. toda dopoveduiem si, da ga ne smem, da si ga moram zbrisati iz tspomina. Rada bije zadržala, da ga ne bi pogledala, da ga ne bi ob- čutila več v svojem srcu. Toda, ko ga srečam, ko mi nenehno zre v oči, jih ne morem odmakniti. Mislim, da sem ga hudo prizadela, da, res toda — ne po krivici, pravzaprav si je to zaslužil. Kajti več so mu bili prijatelji kot pa jaz, jaz, ki sem ga tako dolgo zvesto ljubila, ne da bi le enkrat pomislila na koga drugega. Dolgo sem premišljevala, ali mu naj opro- stim. Toda ne morem pozabiti, kako je šel čez mesto 2 drugim dekletom, s svojo sosedo. Res, mogoče to ni bila ljubezen med njima, vendar se mi je za vedno vtisnilo v spomin. Videl me je, se mi nasmehnil in me pozdravil. Nisem mu odgovorila. Bila sem besna, pa ne iz ljubosumja, temveč od presenečenja. Obrnila sem se proč, saj od njega tega nisem pričakovala. Ne- kajkrat za tem me je še pozdravil, toda jaz sem mu le za trenutek pogledala v oči in videla v njih tisto gorečo strast, tisto ljubezen, ki sem je bila nekoč de- ležna. Danes sem ga spet srečala, spet sem videla njegove otožne oči. Nisem se obrnila proč, zrla sem mu v oči in ustnice so se mi razširile v droban nasmeh. Zaslu- tila sem, da je pravzaprav samo on moj, da ga tako zelo ljubim, čustva so mi spet oživela. Komaj sem se zavedala, da sem skoraj obstala pred njim. Pospešila sem korak. Zatem sem se ozrla in ga videla, kako je stal in gledal za mano. Zamislila sem se in sama sebi sem se zdela krivična. Sama sem kriva, da sva se raz- šla. Razšla, brez pomembnih vzrokov in brez slovesa. Morda, morda bova kdaj le oprostila drug druge- mu, toda kar se vtisne v srce, tega ni moč izbrisati. Le spomin nanj bo večno ostal v meni in me spo- minjal na mojo prvo ljubezen, ki sem jo tako grenko okusila. J- A. 8. stran — NOVI TEDNIK KULTURA 1. marec 1973 — §t.}| Pevski koncert v Laškem Kdaj bo bolje obiskan? Preteklo soboto so imeli v Laškem kulturno prireditev, na kateri so se spet predsta- vili domači amaterski kultur- niki, pevci moških zborov iz Laškega in Jagnjenlce pri Ra- dečah. Ta dva pevska ansam- bla redno sodelujeta in zato ni naključje, da sta tudi na tem celovečernem koncertu nastopila skupaj. Taka sreča- nja sorodnih kulturnih sku- pin so v zadnjem času kaj pogosta in tudi hvaležna ob- lika sodelovanja in amater- skega delovanja zlasti na po- deželju. Prvi je nastopil moški zDor iz Laškega pod vodstvom Mi- lana Kasesnika. To je ansam- bel, ki se je zlasti ixxi vod- stvom tega zborovodje že precej uveljavil tako v radij- skih oddajah kot tudi na re- publiškem tekmovanju. Zato smo z zanimanjem pričako- vali nastop laških pevcev, ki so imeli na spKDredu precej težkih pesmi. Težek spored, istočasno pa neraaipoloženost pevcev sta bila vzrok, da je nastop tega zbora izzvenel n^repričljivo. Zlasti je bila šibka intonacija in homoge- nost (disciplina med izvaja- njem!) med posameznimi gla- sovi. Moramo pa priznati, da se je zbor prav razživel šele pri narodnih pesmih, ki so jüi zapeli z zadostno mero ob- čutenosti tako v dinamičnem kot v agogičnem prednaša- nju. Precejšnje presenečenje je pripravil 32 članski moški zbor iz Jagnjenice pri Rade- čah pod vodstvom Adolfa Dragana. Pester (morda celo nekoliko preveč) spored je bil prava poslastica za preproste- ga ljubitelja zborovske pesmi. V njem so bili zastopani slo- venski in hrvaški skladatelji, ruske narodne pesmi, črnske duhovne pa še celo Verdi, ki pa ni bil ravno p>osrečeno iz- bran (brez spremljave, poleg tega pa je skladba za meša- ni zbor). Kar je pri tem zbo- ru navdušilo, je bila discipli- na, lepi in zliti basi in ne nazadnje solidno prednaša- nje. Moral pa se bo zbor ok- repiti zlasti pri tenorskih gla- sovih, ki so nekoliko prešib- ki. Sicer pa je tudi to ansam- bel, ki se z vztrajnim delom lahko kaj kmalu povzpne med vidnejše tovrstne ansamble daleč naokoli. Ob koncu zapisa pa še to: Laščani bi se lahko z obiskom t^a lepega pevskega večera vsekakor bolje izkazali, kot so se. Verjetno k dokaj рк)- vprečnemu obisku poslušal- cev v dvorani nI kriva slaba reklama ali celo keikovost obeh zborov. Kaže, da gre v marsičem za popolno nezain- teresiranost za domaiče kultur- no dogajanje, zlasti če nasto- pajo domači amaterji. To pa Laščanom, ki se kaj radi z marsičem pohvalijo, ne more biti v ponos. In dokler bo te- mu tako, bo tudi nerazpolo- ženost nastopajočih na odru še vedno pogosta. E. GORŠIČ iz dnevnika slg. Premiera: Ivona, princesa Bur^undije Jutri, v petek, 2. marca bo prvikrat v Jugosla- viji uprizorjeno delo velikega poljskega pisatelja Witolda Gombrowicza Ivona. Princesa Burgundije. Srečali se bomo z dramatikom, ki ga štejemo med začetnike gledališča absurda, dasi med njim in lonescom ali Beckettom ni nobene povezave, ivona je bila napisana že 1935. leta in vpijala za blesteče in ostro kritiko meščanske družbe« Komedijo je zrežiral Dušan Jovanovič ob asistenci ameriškega gosta Robina C. Jacksona in ob dramaturškem vod- stvu Igorja Lampreta. Scena je delo Mete Hočevar- jeve, kostume je zasnovala Melita Vovkova in teh- nično dokončala Anja Dolenčeva. Nastopa ves an- sambel, v vidnejših vlogah Jana Šmidova, Pavle Jer- šin, Sandi KrošI, Ivo Ban in drugi. v Šoštanj Za Kajuhovo obletnico Ob obletnici smrti partizanskega pesnika Karla , Destovnika-Kajuha so učenci in učitelji v šoštanju pripravili nekaj zanimivih kulturnih prireditev. V prvi vrsti sodi sem podelitev bralnih značk učen- cem vseh razredov od drugega do osmega. Značke so podelili v pétek na obeh osnovnih šolah v pri- sotnosti znanih kulturnih delavcev. Na osnovni šoli Karla Destovnika Kajuha sta bi- la med drugimi gosti tudi mladinska pisateljica Eia Peroci in Andrej Kokot, slovenski pesnik iz Celovca. Učencem sta odgovarjala na vprašanja, prebrala pa sta jim tudi vsak po nekaj svojih del ali od- lomkov. Tudi učenci so se izkazali in pripravili prijeten kulturni program, v katerem velja še pose- bej omeniti pesem Mi smo Kajuhov rod, ki jo je za- pel pevski zbor. Posamezni učenci pa so deklami- rali Kajuhove pesmi in pesmi primorskih ter koro- ških pesnikov. Izkazali so se tudi s klavirjem. Bral- no značko je na tej šoli prejelo skupno 190 učen- cev, in sicer cicibanovo učenci drugega rázreda, Kajuhovo bronasto, srebrno ali zlato pa učenci od tretjega do osmega razreda. Za osvojitev teh značk so morali prebrati Ш knjig. Na osnovni šoli Biba Rock so podelili 280 bral- nih značk. Pohvalno je to, da sta letos obe centralni šoli vključili v tekmovanje za bralno značko tudi otroke iz podružničnih šol. Slovesnosti na šoli Bi- ba Rock sta se udeležili pisateljici Branka Jurca Kristina Brenkova ter ilustratorja Božo Kos in Marjanca Jemec. Ker pa je bila prireditev popol- dne, sta se vabilu odzvala še književnika, ki sta bila dopoldne na šoli Karla Destovnika Kajuha. Prvovrstni kulturni dogodek predstavlja tudi li- kovna razstava v hodnikih osnovne šole Karla De- stovnika Kajuha. Letos sodelujejo na razstavi učen- ci 40 šol iz vse Slovenije. Uracina otvoritev je bila v soboto v prisotnosti mnogih avtorjev in likovnih pedagogov. Istočasno so še posebej lepo pripravili Kajuhovo sponünsko sobo v šoli. Ta soba je edini zaključeni muzej pesnika in heroja Kajuha. Takšno kulturno delovanje na šolah v šoštanju je dostojna oddolžitev izročilu mladega rojaka Ka- juha. J02E LIPNTK Pred razstavo v Muzeju revolucije Nadrealistični dokumenti Jutri bo ob 17. uri v celj- skem Muzeju revolucije od- prta razstava likovnih del akademskega slikarja Staneta Jagodiča, ki nam ni neznan. Pred dvema letoma je raz- stavlja s skupino Jvmij v istih prostorih Muzeja revo- lucije. Takrat se nam je pred- stavil z nekakšno retrospek- tivno postavitvijo grafik in olj. Se širšemu krogu ljudi pa je znan kot karikatiuist, saj je objavljal karikature v domala vseh slovenskih časo- pisih in revijah. Dela, ki jih bo tokrat raz- grnil pred nas, pa potrjuje- jo ugotovitev, da je v soraz- merno kratkem času povsem prerasel konvencionalno ob- liko satiričnega zapisovanja in dokumentiranja. Prerasel predvsem zaradi tega, ker v najnovejših delih ne moremo iskati in tudi najti zgolj li- kovni pristop k reševanju psihofizičnih problemov člo- veka in njegovega okolja, am- pak rešuje te probleme zdru- ženo. Namreč, prehoditi je moral trdo razvojno pot kot edini slovenski avtor na šte- vilnih bienalih, festivalih in drugih razstavnih manifesta- cijah humorja in satire, kjer je že pričel uveljavljati ne- konvencionalni način izraža- nja. Pojavlja se opredmetena karikatura in fotodokument. Toda to je precœka oznaka za izraz, ki daje objektu neko višjo poanto. Sama realizaci- ja (satirično hvmiorističnili zapisov) temeljila na risbi, na že znani plati izraznega načina zdajšnja dela pa so re- zultat avtorjeve miselne (idejne) in strokovne (likov- ne, slikarske, upodabljajoče) evolucije. Gre torej za svoj- skega demonstratorja, ki svo- ja dela ix>svečuje. Objekti, ki jih uporablja za realizacijo likovne stvaritve so že sliižili umetnikom dvajsetih let, ko je nastopila široko zasnovana doba dadaizma. Toda Jagodič ne ostaja na negaciji, na za- nikovanju nekih že pridoblje- nih vrednot človeštva, am- pak njegovo izražanje pogo- juje avtorjeva angažiranost, odprtost, dovzetnost za člove- ka in njegov svet in seveda — moč tehnike. Tako prihaja- mo do bistvenega elementa — do programskega pristopa, ki 7 celoti omogoča realizacijo miselne kreacije likovnih del. Ta programski pristop pa je sestavljen iz treh bistvenih elementov. Objekt na relaci- ji — umetnost, višji, domiš- ljen pojav, ki je lahko plo- skovni kolaž in obhodni ko- laž fkot plastika). Drugi ele- ment je fotodokument, ki je lahko reliefna sestavljenka, scenarij v interierju ali ex- terierju in relacija objekt - subjekt v sceni. Tretji ele- ment je fotomontaža. Zato ne gre zgolj za fotografijo, ki je samo tehnični pripomoči, temveč gre za določene foto- 3o5nmiente, ki nosijo v sebi nadrealistične obUke, simbo- le, vsebino, ki je mestoma nadrealistična, a vendar kon- kretna in zato razumljiva vsa^ koinur. Razvunljiva vsaj v raz- mišljanju, na Katerega nas pozove vsebina. V tem pa j® glavni namen umetnikovega poslanstva, ki ni stopil med nas s Pamasa, ki ni poslaO od bogov, ampak je zrasel med nami. S tem pa opozarja in n® zahaja v eksperimentalno i8' račkanje s komuniciranjeiD objektov, ampak jih postavlja na mesto, kjer jih naše vsal'; danje oko nima priložnosti videti. Zato je toliko bolJ dragoceno iskanje človeka, ^ skuša približevati sočlovek!' tudi tisti svet, ki je med n»' mi prisoten, a neviden zaTfl^ di neopazne in neslutene teb* nizacije, odtujevanja od rave, sočloveka, humanosti- Poziv, ki vstaja iz pričujoč"' del, je prispevek imietnil'® svoji sredini, je izraz njegO" ve notranje stiske in obenen" tudi vstajenje, ki naj poio®' ni rešitev. Rešitev pa lahí^ iščemo le ob pomoči takš^ pozivov, čeprav so v svojeg nadrealizmu in delni abstraf ci ji zelo, zelo konkretni ^ pretresljivi. In v tem nani J® iskati vso pozitivnost sodi^ ne, angažirane in iskreO® umetnosti. DRAGO MEDVEU Fotodokumrat: objekt — scena v interierju. Foto: M. Pal Goriški posvet Improvizacija vsebine Naslov vsekakor velja samo za organizacijo posveta, na katerega je bil vabljen dokaj širok krog gledahških delav- cev, kulturnikov, urednikov tovarniških glasil in drugih. 2e izredno slaba udeležba na posvetu, ki naj bi z uvodnim referatom in razpravo poma- gal razsvetliti obstoječe sta- nje na relaciji kultura-dela- vec ali obratno, je pokazala »pripravljenost« reševanja omenjenega problema. Iz ne- znanih vzrokov je odpadel tu- di uvodni referat in je raz- prava zaradi tega potekala na osnovi krajšega uvodnega go- vora direktorja Primorskega dramskega gledališča Jožeta Babiča. Toda kljub temu, da razprava ni bila in niti ni mo- gla biti celovita, ampak je povsem kampanjsko zajema- la različna področja delova- nja kulture, je posvet, ki je izzvenel v prijateljski F>ogo- vor, le nekako skušal podati nekaj osnovnih misli o današ- njem položaju kulture. Seve- da pa se ob tem postavlja vprašanje, v kolikšni meri lahko takšen razgovor kon- kretno pripomore k reševanju rmstavljenih vprašanj, saj je v celotni razpravi sodelovalo le pet udeležencev: Jože Ba- bič, Štefan 2vižej, dramatik Ivan Mrak, Ivo Tavčar in Drago Medved. Zanimivo je tudi to, da je bil p>osvet zamišljen v okvi- ru Goriških srečanj malih od- rov slovenskih gledališč, kjer je bil izključno zastopan eksperimentalni program. V razpravi pa ni bila v širši me- ri osvetljena problematika ravno v odnosih repertoar gledališča in prisotnost delav- ca, njegove udeležbe na takš- nih predstavah. d. m. V vsak dom NOVI TEDNIK Izdali bodo prospekt člani jamarskega kluba »6mi galeb« v Preboldu bodo do začetka letošnje turistične sezone izdali prospekt, v katerem bodo prikazali svoje petletno delo ter najlepše primer- ke tistih jam, ki so jih sami odkrih in izmerili. Ob vsaki fotografiji bo kratek dokumentiran za- pis o jami, dopolnjen z anekdotami o nastanku jam. Prospekt bo vseka- kor lepa, pridobitev za do- mače in tuje turiste v sa- vinjski doUni, ki bodo ta- ko lahko globlje зроипаИ še eno zanimivost Savinj- ske doline — kraške jame. St. 8 — 1. marec 1973 NOVI TEDNIK —9. stran 10. stran —NOVI TEDNIK 1. marec 1973 — Vrtiljak dogodkov CELJE Svečanost v A VTO CELJE Kolektiv Avto-Celje se pripravlja na s^ečanost, ki bo združena i otvoritvijo nove hale in 25-letnioo obstoja podjetja. Končno se bo uresničila želja večine članov kolektiva, ki so dolgo čakali na dogra- ditev novega objekta. To bo .^rvisna in remontna delavnica, ki bo opremljena z najsodobnejšimi pripomočki, delo v njej pa bo pote- kalo po modernih tehnoloških postopkih. Razumljivo je, da st hočejo vsi člani kolektiva na tako delovno zmago čim bolj pripraviti. Vsi se po svojih močeh trudijo, da bi bila hala čim pi*j gotova in da bi jo otvorili kar se da slovesno, vendar v skromnem obsegu. Dan pred otvoritvijo bo sindikalna organizacija pripravila vec športnih srečanj. Na prireditvi bo nastopil tudi pevski zbor podjetja, ki so ga osnovali pred kratkim. Skratka, na svečanost se priprav- ljajo vsi zaposleni, saj jim ni vseeno, kako in v kakšni luči bo pri- čakalo podjetje otvoritev objekta, ki bo za delavae pomenil boljše pogoje pri delu. za podjetje pa večjo produktivnost in ugled pri strankah. B- Oset ŽALEC Borci, tvorni del družbe Minulo soboto so SI na letni skupščini zbrali delegati organizacij ZZB NOV občini Žalec. Poieg n,jih so se skupščine udeležili tudi predstavniki skupščine tei občinskih vodstev druž^jeno političnih or- ganizacij ter nekateri gost e, med njimi tudi FÄ.ANC ROJŠEK-JAKA in prvoborec PETER ŠPRAJC. Uvodni referat je ni skupšč'ni prebral predsednik Občinskega od- bora ZZB NOV Žalec, spomeničar RUDI CILENSEK. V svojem go- voru je orisal družbeni položaj borcev ter pri tem še zlasti opozoril na tiste osamljeni poskuse, ko posamezniki smatrajo, da naj bi borci pač skrbeli 1« še za spominska obeležja ter za razvijanje tra- dicij naše slavne revolucije. Taka stališča so nesprejemljiva, saj so borci v vseh povojnih letih prispevali bi.stveni delež k izgradnji naše socialistične samoupravne skupnosti in predstavljajo tudi danes po- memben tvorni del naših prizadevanj po hitrej.šem družbenem razvo- ju in napredku. Nadalje je Rudi Cilen.šek govoril o posameznih pri- merih negativnih pojavov v naši družbi, ki so jih zlasti borci od- klanjali 2 vso ostrino, še zla-sti pa jih je spodbudilo pismo predsed- nUia Tita, saj jim je le-to potrdilo pravilnost njihovega delovanja in tvornega sodelovanja v razvoju naše oružbe. O delu organizacije v minulem obdobju je podal obsežno in v.se- binsko izredno bogato poročilo sekretar Občinskega odbora ZZB NOV JANO KR.VJNC. HRASTNIK „/zraz/" izhajajo Učenci v Hrastniku in na Dolu prebirajo ta teden novo številko šolskega časopisa IZRAZI, ki izide vsako leto v 50Ü izvodih. Posa- mezne rubrike izražajo njihovo šolsko in izvenšolsko življeMje, raz- mišljanja in občutja v pesmicah itd. List poživljajo tudi likovni prispevki. Posebno privlačen je letos ovitek, ki ga sestavljajo sličice — fo- tografski posnetki učencev v izvenšolski dejavnosti. Zasnoval ga je akademski slikar Branko Klančar. Časopis urejata literarno — novi- narski skupini združenih šol narodnega heroja Rajka. FANCI MOUK Novi predsednik Minuli teden so imeli mladinski aktivi v Andražu, Feralitu in v Letušu volilne konference. V Letušu so za novega predsednika izvolili Zdenka Javornika. Precej kritik je bilo, ker se konfeíence ni ude- ležil noben predstavnik družbenopolitičnili organizacij kraja. V An- dražu so izvolili za predsednika Danija Umbrehta, v Feralitu pa ona Paderja. tt Zbor počitničarjev v Žalcu je imela minuli teden občni zbor Počitniška skupnost Žalec. Na zboru so pregledali delo v zadnjem obdobju ter ugoto- vili, da so lahko z delom zadovoljni. Za novega predsednika je bil izvoljen Jože Pilih, direktor (iradnje iz Zalea. tt CELJE Stane Polajner v Plinarni Kakor smo zvedeli, bo Stane Polajner, doseia.iji direktor Komu- nalnega zavoda za zaposlovanje delavcev v Celju, odšel na novo služ- beno dolžnost. Prevzel bo mesto direktorja Plinarne — vodovod. O sestavu ZK v sredo, 7. marca, se bo sestala občinska konferenca ZKS v Ce- lju. C^eljski komunisti bodo spregovorili o analizi kadrov.skega sesta- va članstva in vodstev občinske organizacije ZKS Celje. Glede na popis članstva ZK, kar sD osnovne organizacij ZK opravile v zad- njih dneh februarja, in upoštevanje vse bolj kritične razprave o sedanji neprimerni sestavi ZK (v njej je premalo delavcev in mla- dine), bo konferenca prav gotovo zelo pomembna. Ne samo zato, ker bo ugotovila sedanje nezadovoljivo stanje kadrovskega sestava ZK, pač pa tudi zato, ker bo pokazala na naloge za načrinejše sprejemanje mladih in delavcev v ZK. Na konferenci bodo razprav- Ijali še o nekaterih drugih problemih kadrovske politike v celjski občini komisija za organiziranost in razvoj pa bo predlagala nekaj sprememb za učinkovitejše organiziranje in delovanja komunistov. Divjak nič več poslanec Po tem, ko je bil Stane Divjak razrešen dolžnosti direktorja Ce- stnega podjetja in ko je bil izključen iz ZK, bi moral b;ti tudi raz- rešen dolžnosti poslanca gospodarskega zbora RS Slovenije. Po več- mesečnih razgovorih se bo to, kot kaže, zgodilo. Sedaj je Siane Div- jak zaposlen v Gorenju. Naše šole vsepovsod Tudi na Planini pri Sevnici se otroci učijo v novi, moderni šoli. Vanjo so se vselili decembra 1971, lani 1. julija pa so jo imenovali po Kozjan- skem odredu in ob tej priložnosti odkrili tudi spominsko ploščo. Šolarji so se nove šolske zgradbe prav gotovo razveselili, saj je bila prejšnja lani stara že 150 let. Ob dograditvi nove šole so se prešolali otroci iz Dob- ja, Kalobja, Šentvida in okoliških vasi, ki se vsak dan vozijo z avtobusom. Nič posebnega, tako se vozijo otroci marsikje, samo .,. Nabito polni delavski avto- bus počasi hrope po strmem klancu Jezerc v zgodnjem meglenem zimskem jutru. Ko prileze na vrh, se ustavi in v zatohlo zunanjost prileze- jo drobne od mraza drgetajo- če postavice s šolskimi torbi- cami v rokah. V šolo se pe- ljejo, v čisto novo šolo na Planini. Na vsaki postaji vsto- pajo, gneča je vedno hujša, za naslednjim ovinkom pa jih stoji še najmanj dvajset. To da avtobus je kot sod brez dna, v svoj majati trup sprej- me vse, kar stoji zunaj na mrazu in komaj čaka, da se malo pogreje. Postajališč, ki bi ščitila čakajoče pred vre- menom, namreč sploh ni. Vročina in gneča v avtobusu pa šolarje nič ne motita. Na- sprotno, razveže jim jezik in živžavu ni in ni konca. Ta se prepira s sošolcem, kaj je bi- lo za domačo nalogo, drugi se je spomnil, da je pozabil doma blok za likovni pouk, tretji pa z zaspanimi očmi pripoveduje, da je vstal že ob pol petih, kpr je opravil ži- vino, ob šestih je pa že ta- ko moral od doma, da je prišel pravi čas na postajo. Ko avtobus premaga še zad- nji klanec pred Planino in se ustavi pred veliko samojK)- strežno trgovino, se množica šolarjev naglo vsuje na pro stören trg in odhiti še nekaj zgradbe. Človek, ki to opazu- sto metrov do nove šolske je, kar ne more verjeti, da se sto ljudi lahko stlači v av- tobus, ampak kar je res, je res. Pohitim za njimi. Pred ve- liko, svetlo, lepo stavbo s še ne popolnoma urejenim oko- ljem, stoji kombibus, iz ka- terega prav tako lezejo otro- ci, mahajoč s torbicami, in izginjajo skozi šolska vrata. Pripeljali so se z drugega konca šolskega okoliša iz Šen- tvida in okoliških vasi pa iz Loke. Ko vstopim, se znajdem v lepi garderobi, kjer šolarji hitijo s preobuvanjem v co pate in se naglo razkropijo рк) razredih. Pouk se bo pri- čel takoj. Kmalu se hodnik, kjer visijo na stenah likovni izdelki šolarjev, izprazne. Po- gled mi pritegne spominska plošča, ki so jo odkrili lani 1. julija, ko so novo šolo ime- novali po Kozjanskem od- redu. Ravnatelja šole Ferda Ža- garja najdem v njegovi pisar- ni, ki je zvrhano naložena s pravkar prispelimi knjigami. To je nova zaloga za njihovo bogato knjižnico, ki je štela do zdaj 1200 knjig, pa tudi v učiteljski knjižnici strokov- nih knjig ne manjka. Ko mu omenim gnečo na avtobusu in ga povprašam, kako je s prevozom otrok, mi odgovo- ri: »Marca, upamo, bomo do- bili šolski avtobus, ki bo vo- zil otroke iz Loke, Šentvida m okoliških vasi. Več kot dve vožnji ne bo mogel na- praviti, ker ne bo časa. Pouk se začne že zgodaj, zato se bodo otroci iz smeri šent- jur-Planina verjetno še vozi- li v gneči. Razmišljamo, ka- ko bi ta problem rešili, šol- ski okoliš je precej velik, od- kar smo po dograditvi šole decembra 1971 prešolali otro- ■ke iz Dobja in okolice, ne- kaj tudi iz Kalobja. V Šen- tvidu ni več nižje organizira- ne štirirazrednice. Tudi te otroke vozimo k nam. V naj- težjih pogojih so otroci, ki so iz najbolj oddaljenih vasi Podloga, Veje, Praprotnega, Visoč, ker do tam še nismo organizirali prevoza. Cesta je tako slaba, da kombi, poseb- no pozimi, ne more voziti. Cesta je v gradnji že tri leta in dokler ne bo gotova, bodo morali nekateri otroci še na- prej pešačiti po sedem km vsak dan. Poleti je malo laž- je, ker se jih veliko vozi s kolesi. Težave seveda so, ven- dar pa si v novi, sodobno urejeni, z učili dobro založe- ni in ob dobri strokovni za- sedbi učiteljev, otroci prido- bijo veliko znanja, ki ga si- cer v slabših tx>gojih ne bi. Šola ima osem učilnic, pet kabinetov in tehnično delav- nico, najbolj pa smo ponosni na telovadnico, ki je do zdaj še edina v šentjurski občini. Imamo 300 šolarjev, ki se v novi šoli odlično počutijo.« Kako se ne bi? Prijetne učilnice z velikimi okni in so- dobnim pohištvom kar same vabijo učence k pouku. V njih se odvija klasičen pouk, imajo pa tudi kabinetni za biologijo in kemijo, likovni in tehnični pouk. Pri sloven- skem jeziku uporabljajo tudi knjižnice. Marca bodo priče- li z malo šolo, ko ni več tako hude zime. Kmalu bodo zače- li urejevati tudi okolico šole. Postavili bodo postajališče za vozače, v Šentvidu pa bodo zgradili garažo za avtobus. Tudi šolo v naravi so imeli letos in otroci so lahko uži- vali na smučeh po čudovitih okoliških smučarskih terenih. Sploh So planinski šolarji navdušeni športniki. Saj ima- jo lepo telovadnico, kjer pri- rejajo košarkarske in roko- metne turnirje, tudi igranje šaha jim gre od rok pa tek- movanju v veleslalomu'se po- zimi tudi ne odrečejo. Pov- sod žanjejo uspehe. Najbolje pa se vsekakor odrežejo pri likovnem pouku. Vsako leto pošljejo svoje risbe na razsta- vo »Likovni svet otrok« na osnovni šoli Karla Destovnika Kajuha v Šoštanju in vsako leto dobijo za svojo prizadev- nost tudi nagrade in prizna- nja. Veliko zaslug za njihove uspehe ima prav gotovo likov- ni pedagog in slikar Goce Kalajdžinski, ki z veliko lju- beznijo vzgaja mlade likovni- ke. Tudi z dogajanji v kraju so šolarji dobro povezani, saj sodelujejo s kulturnim pro- gramom na vseh proslavah, delegacije pionirjev pa so ve- dno prisotne na pomembnih zborih krajevnih organizacij 2B, RK, SZDL. Dopisujejo si z osnovnimi šolami pobratim- ske občine v Srbiji Užičke Ravnatelj šole Ferdo Žagar. Požege. Ne mislijo pa si iz- nienjaA'ati z njimi ^mo pi- sem, ampak tud' obiske. Pri vseh njihovih aktivnostih jih vodijo učitelji, ki so obenem tudi nosilci družbenopolitič- nega dela na vasi. 19. jih je, pet jih ima višjo izobrazbo, ostali še študirajo bodisi na razredni stopnji ali pa na predmetni. Ravnatelja povprašam še po uspehu. »Lani uspeh ni bil kaj prida. Samo 80 odstot- kov jih je izdelalo', v sedmem razredu je bilo 50 odstotkov pozitivnih. Kje je krivda? Ve- ste, pride takšna generacija, ko malo zaostaja za drugimi, pa tudi prešolanje iz raznih koncev je vplivalo na uspeh. Precej težav jim dela mate- matika in tisti predmeti, kjer se je treba učiti. Otroci so doma s kmetij, treba je več- krat prijeti za delo in to se pozna pri uspehu. Tudi dopol- nilnega pouka ne moremo or- ganizirati, ker so slabši učen- ci v večini vozači in gredo po pouku takoj na avtobus. V letošnjem šolskem letu bo uspeh mnogo boljši, saj pri- čakujemo samo 20 odstotni osip. Sploh bi bile dejavno- sti na šoli še mnogo bolj pe- stre, če ne bi bilo toliko vo- začev, vendar bomo s šol- skim avtobusom to lahko uredili. Otroci radi sodeluje- jo v vseh dejavnostih. Prav гЛај se pripravljamo za tek- movanje z osnovno šolo Le- sično o 400 letnici kmečkih uporov, ki bo v začetku mar- ca. Upam, da se bodo dobro odrezali.« Po hodniku je začelo dišati po malici, ki sta jo že pri- pravljali kuharici. To jima v moderno opremljeni kuhinji ni težko. Še malo in v jedil- nico se bodo pripodili vsi otroci od prvega do zadnjega in pojedli svoj topli obrok. Za malico vseh je dobro po- skrbljeno. Stroške krije TIS, nekaj pa učenci sami. Tako živijo in delajo na osnovni šoli Kozjanskega od- reda na Planini. Na vedrih obrazih učencev sem zaznala zadovoljstvo in ponos, da bi- vajo in se učijo v novi mo- derni šoli in ne mislijo na trenutke, ko se v prenapol- njenem avtobusu vozijo ^ pouku. Tudi to se bo kmalu uredilo. DOMINIKA POS Dobra malica se po marljivem učenju prav gotovo prileze. Dober tek in veselo na delo! Lepa je šola na Planinii St. 8 — 1. marec 1973 NOVI TEDNIK —11. stran Njihovo življenje je materinstvo Za CILKO JURAK, ma- ter desetih otrok, bi lah- ko dejali, da so otroci v njenem rodu že tradicdja. Sama je bila ena izmed desetih otrok, rojemh v kmečki hiáá v bučki fari. Tudi njen mož, s katerim se je zsLvegzaäa, za vse živ- ljenje, stara 21 let, je bü rojen v mnogošteviinfl dru- žini. Dvanajst otrofk je spravila na svet njegova mati. Ko sta pred mnogdmd leti začela živeti skupaj ▼ Selah pri Virštajmu, si ni- sta beOdla glave, koQiiko otrok bosta imela. KoUkor јШ bo, pa jih bo sta me- nila in rodilo se jima je deset zdravih nadebudne- žev. šest od njih je nosi- lo hlače, štiri pa so se skrivale v krilcih. Umrl nd nihče, prav vsi so že pri kruhu, med njdm je poro- čenih devet. Le najstarej- ša je ostala sama. Skrbela je za sestre in brate, zato je njej zmanjkalo časa mi- sliti nase. Danes mati Oil- ka s ponosom pove, da je posebej gledala na to, da 90 se vsi izučili, čeprav je bilo za.to doma marsikdaj hudo. Roke, ki bi morale doma poprijeti za delo. so odhajale v šode, da naj- dejo boljši kruh. Tatoat, med vojno, ko so si ljudje griali obraze, da bi imdičfli dnig druge- ga, je bilo najhuje. Moža so ji zaprli, pa dve hčer- ki tudi, ker so pomagale partizanom. Tisti čas, pra- vi mati Jurkova, je bil za njo najtežji. Negotov in ubijajoč, zraven pa je bi. lo treba veliko pridelati za boMca lačna usta. La- kote niso trpeli, to je že res, a kaj, ko je bolečina, ki gloda v srou^ dostikrait hujša. Danes se je v njenem naročju že popestovalo de- vetnajst vnukov, med nji- mi je največ fantov. Raz- kropljeni so po svetu, ti njeni najmlajši, od Ljub- ljane do Sel so zaznamo- vali svojo pot. šest jih je v Ljubljani, trije so v Ce- lju, eden pa ohranja na Selih domače ime. čeprav povsod razkropljeni, ima- jo tesne stike med seboj. Te vzdržuje že mati sama, saj roma od enega do dru- gega in povsod je prisrč- no sprejeta, »če me za grabi domotožje, poberem vse skupaj in grem k ene- mu ali drugemu.« Čudna je ta materinska ljubezen! Zmore toliko, da v trenut- kih hrepenenja premaga bojazen in se odpravi na dolgo pot. K njim — ot- rokom! Povsod malo po- stori, pokramlja in se od- pravi dalje, k tistemu, ki jo najbolj potrebuje. — Mi smo jo našli pri bolni hčerki kjer je zdravila s skrbjo. Njene roke so mimo počivale v krilu, ko je odgrinjala podobo svo- jega življenja. V obrazu matere Cilke skorajda ni g^b. Le tanke niti se jd prepredajo po obrazu, ki izžareva mir in lepoto. Na pomlad pa, ko bo vzbrste- la trta IX) vinogradih, se bo odpravila domov. Tu jo bodo potrebovali, če- prav njeno srce peša in ji primanjikuje moči. To o srcu je sama potožila, mi pa smo mislili, da je kljub tožbi imenitno ohra- njena in pri močeh. Kako zmorete matere vse to? Z. STOPAR Mati CILKA JURAK v krogu svojih sinov, hčera, zetov in svakinj. Za vse ohceti je sama pripravila, na eni zadnjih pa je bila že močno utrujena. KAKO JE MOGOČE? Zgodilo se je pred dne- vi. V enem naèih najlep- ših mest, ki ga z vese- ljem pokažemo komerkoli, ki ga noga zanese k nam, v mestu, ki je naš ponos — v Velenju. Padel je strel, starka 72 let je osta- la težko ranjena, krogla ji je prebila želodec. Zgo- dil se je torej zločin, ki pa ga zaradi posebnih okoliščin skorajda ne bi mogli imenovati zločin, saj je bil strelec komaj dva- najstletni fantič, nezaveda- joč se do globin svojega dejanja, ki mu bo prav gotovo picstUo posledice v njegovem življenju. Zgolj skopi podatki o strelu, ki je odjeknil sre- di mesta, v stanovanju, v hiši, v kateri so se že se- dem let vrstili prepiri, ki so skorajda redno našli svoj epàog na sodišču, pred sodniki, čeprav bi bi- lo bolje^ če bi ljudje znali potrpeti, poravnati stvari med sabo, toplo in člove- ško, s kančkom ljubezni do bližnjega, ne povedo ni- česar drugega kot to, da živi nekje človek z bole- čino v telesu in da se v tem svetu igra fantič, žr- tev strasti in neodgovor- nosti do svojega bližnjega. Deček, кг je sprožil uso- dni strel, ima mater in očeta, nekdo od njiju pa je imel pištolo. Kdo je to- rej potisnil dečku v roke nevarno orožje, kdo mu je dejal, da jo je treba sprožiti, kdo mu je napol- nil srce z mržnjo proti stari ženici, katere življe- nje je v nevarnosti kdo ga je naučil, da je na tem svetu treba sovražiti...? Vprašanja, morda nikoli spoznana, porojena iz spo- rov med dečkovima star- šema in ženico, odkrivajo še več, več bi lahko le slvstüi. Za maščevanje, pa naj si bo kakršnokoli, potreb- no ali ne, nikakor pa ne na takšen način, je bü zlorabljen otrok, ki naj- brž niti ne ve točno, če- mu je treba sovražiti člo- veka, zakaj njegova leta so leta igre, rasti in lju- bezni. Zlorabljen je bil v njegovem najosnovnejšem bistvu, v njegovi dobroti, ki jo je prinesel s sabo na svet vn v katero se je ugnezdUa senca ziošina, ki mu bo visela tiho nad gla- vo morda dan za dnem. Raztrgali so mu predsta- vo o svetu, v katerem se stvari še spreminjajo. Trije ljudje si delijo strel in vendar je najbolj prizadet en sam. Deček. Kdaj bo začela glodati vest v dečkovih starših? Kdaj se bodo zivedli svo- jega dejanja? Tudi če je deček vzel sam pištolo, so krivi, tudi, če mu nih- če ni ničesar dejal, niti г najmanjšo besedo, so oma- deževani. Dečka je vzgoji- la njihova beseda in nji- hova beseda, njihova de- janja, so pot do zločina, do kriode. Kam greš človek? Müenko Strašek Zaključek politične šole na Polzeli VESELI NAD USPEHOM V Žalski občini je že vrsto let praksa, da politične šole organizirajo v posameznih delovnih skup- nostih. Tako so se v letošnjem letu že zvrstile v nekaterih večjih kolektivih, minulo soboto pa so jo zaključili tudi v Tovarni nogavic na Polzeli. Preko trideset slušateljev je poslušalo predavanja v dveh trodnevnih ciklusih. Obsegala so problematiko idejno politične vloge ZK v naši samoupravni družbi, uresničevanja ustavnih dopolnil, socialno diferenciacijo in podobno. Poleg teh predavanj pa so slu- šatelji obravnavali problematiko delovnih organizacij, psihologijo dela, priprava ter načini vodenja sestankov in drugo. AUOŠA JANEŽIC, delavka: t>elo v politični šoH mi je bi- lo zelo všeč in zadovoljna sem, da sem se je udeležila. Bila je zelo koristna, najbolj zanimivo pa je bilo, kadar smo izmenjavali mišljenja o posameznih vprašanjih. Ime- li smo številne diskusije. Naj- bolj mi je bilo všeč predava- nje s področja psihologije de- la, čeprav so bila zanimiva seveda tudi druga predavanja. Tudi problematika socialnega î'azlikovanja je precej priteg- íüla mojo pozornost. Morda smo premalo govorili o kon- kretnem delu Zveze komuni- stov, premalo smo se pogo- varjali o tem, kako naj se komimisti konkretno lotimo Številnih in odgovornih nalog, ^ stoje pred nami. če № bila öioznost še nadaljnjega šola- nja, bi se take šole še prav rada udeležila IVKA ROBIDA, delavka: Tu di jaz sem s politično šolo zelo zadovoljna in prav vese- la sem, da sem bila med slu- šatelji. Osebno mislim, da bi bilo potrebno, da gredo sko- zi tako šolo vsi komunisti, še zlasti pa tisti, ki so v ZK šele krajši čas. Predavanje s področja psihologije dela mi je bilo izredno všeč in veliko sem pridobila. Česa je bilo premalo? Premalo smo govori- li o konkretnem delu feomuni stov v vsakodnevni politični praksi. To bomo prav goto- vo dopolnili še na naš.h se- stankih. Se bi šla v taico šoio. IRENA PIVNIK, tekstilni tehnik: Po vsebinski plati je bila politična šola po mojem mišljenju dobro zastavljena in skozi take oblika družbe- no političnega izobraževanja bi morali vsi Komunisti še zlasti mladi. Veliko sem pri dobila, čeprav mislim, da bi bilo potrebno, da bi bila neka- tera tematska področja poda- na še bolj poglobljeno. Tu mislim predvsem na uresniče- vanje ustavnih dopolnil in problematiko samoupravlja- nja. V času šole smo izme- njali veliko mišljenj. Predava- nje s področja psihologije me je zelo pritegnilo, prav tako p>a budi marksistične teme. Če bom tudi v bodoče še ime- la možnost, se bom z veseljem vključila v podobne oblike izobraževanja, saj mora človek stalno izpopolnjevati svoje znanje. DIMITRIJ POPOVSKI, us- lužbenec: Takale politična šo- la je vsekakor izredno korist- na stvar in mislim, da bi jih morali organizirati češče, da bi vanje vključili kar največ članstva. Po programski plati nimam nobenih pripomb, morda bi kazalo nekatere te- me obravnavati bolj konkret- no. Preveč smo se vrteli na področju splošnosti. Pred- vsem mislim na problemati- ko samoupravljanja, oziroma uresničevanja ustavnih dojx)!- nil. Zelo so me pritegnile te- me s področja idejno politič- ne vloge ZK, vendar mislim, da bi morali več spregovori- ti o tem, kako se moramo ko- mimisti konkretno lotevati po- sameznih nalog. Pogrešal praktično nisem ničesar in sem s šolo zelo zadovoljen. ALBERT CATER, tekstilni tehnik: V politični šoli sem veliko pridobil, še zlasti pa je bilo zanimivo predavanje o pravnih osnovah delovnih raz- merij. še bolj bi ga kazalo razširiti, saj je tod veliko pro- blemov. Tudi predavanje s p>odročja psihologije dela je bilo nadvse zanimivo. Morda bi kazalo spregovoriti še ne- koliko več o problemih sar moupravljanja, saj je to te- matika, ki je vedno živa in prisotna, prav tako pa je mar- sikaj izostalo tudi še pri ures- ničevanju ustavnih dopolnil. Take šole in podobni semi- narji so zelo koristna oblika družbeno političnega izobraže- vanja. Tudi jaz bi še v bo- doče rad obiskoval posebne šole. EDO KUNSTEK, pletilec: šola je bila dobro organizirar na in veliko sem pridobil, kar mi bo pri mojem družbeno političnem delu v bodoče ne- dvomno zelo koristilo. Teme so büe dobro izabrane, zanimi- ve, čeprav po drugi strani mi- slim, da bi bilo zelo koristno, če bd bilo za p>osamezne te- me na razpolago še več ur, da bi lahko problematiko še bolj poglobljeno obdelali. Delovna razmerja je bUa tema, ki me zelo zanima in to predavanje bi morali slišati tudi drugi delavci, saj smo izvedeli mar- sikaj zanimivega. Pravilno in koristno je, da se organizirajo take šole in če bom imel pri- liko, bom prav gotovo tudi še med slušatelji. Tekst in slike: B. STRMČNIK KAJ JE ^ Mesnice so še vedno prazne. Tu in tam kakšni večji kosi mesa so le spomin na tisto, kar je bilo in morda upanje, da se bo položaj kmalu popravil. Ko smo vprašaU komercialnega direktorja kme- tijskega kombinata Hmezad v 2alcu, Ivana Debe- laka, kakšen je trenutni položaj in kakšni so vidiki za njegovo rešitev, je dejal: »Položaj je še vedno žalosten. Mesa nI. Vsi skupaj čakamo na odločitev zveznega izvršnega sveta, ki naj bi dovolil višje cene. Radi bi, da bi bile vskla- jene tako odkupne kot prodajne. Na vsak način pa bodo ene in druge enake za slovensko in hrvaško območje. Računamo, da bo položaj okoli novih cen rešen še te dni!« »Ali bo potem dovolj mesa?« »Na vsak način se bo položaj izboljšal, saj ugo- tavljamo, da so hlevi polni goveje živine. L« do- mačega svinjskega mesa še lep čas ne bo!« mini reporti^a ZANIMIVA DEKORACIJA Lep, prijeten zimski dan. Februarsko sonce s svojimi še skopimi žarki boža pano- ramo Šentjurja in vabi prebi- valce na popoldanski sprehod. Res je prijetno, čudna zima, nič kaj prava. Pa kdo nima sonca rad. Hitim po trgu in se ustavim pred šentjursko kavarnico. Bi šla na kavico? Bi. Vstopim. Vame puhne ci- garetni dim. Kavarnica je nabito polna. Vsi kotički so zasedeni in ko le rmjdem še prazen stol, si naročim kavi- co. Dobra je, počasi ' jo sr- kam in opazujem skozi za- megleno ozračje notranjost tega sicer prijetnega lokala. Gostje so precej glasni. Ta se na vse pretege krohoče, drugi robanti, tretji na ves glas razlaga znancem svoje težave in probleme, mladina se je zbrala ob točilni mizi in vneto debatira o filmu, ki je na sporedu v šentjurskem kinematografu ... Takle lokal je pač tisto mesto, kjer se ljudje radi zbirajo in se za kratek čas otresejo svojega vsakdana, malo poklepetajo in si tako olajšajo skrbi, ki jih tarejo. Pogled se mi ustavi na to- čilni mizi. Kaj pa je to? Kak- šen poseben vzorec v lesu. Gledam jo od vrha do tal. Črne pike, ena višje, druga spet nižje, se kot posejane vrstijo vzdolž cele točilne mi- ze. Zanimiva dekoracija. Ven- dar me njihova nesimetrič- nost moti. Te že ni napravi- la roka dekoraterja. Pa jih res ni. Napravile so jih roke gostov, ki jim druž- bena lastnina in stroški pri popravljanju škode še malo niso mar. Kaj le misli tisti človek, ki ob brezskrbnem klepetu, meni nič tebi nič, ugasne cigaretni ogorek na točilni mizi. Prav gotovo nič in to je tisto, kar je žalost- no. Zapustim kavarnico in se še enkrat ozrem na, s člove- ško malomarnostjo »okraše- no«, točilno mizo. črne vžga- ne pike ... »okras res brez primere!« D. P. ZBOR MLADIH FOLKLORISTOV v počastitev dneva mlado- sti bo letos v Velenju četrto srečanje pionirskih in mla- dinskih šolskih folklornih skupin Slovenije. Manifesta- cijo pripravlja Zveza prijate- ljev mladine Velenja skupaj z republiško zvezo kulturno prosvetnih organizacij. Predvidevajo da bo v Vele- nju nastopilo okoli 400 mla- dih članov folklornih skupin. Republiško srečanje fol- klornih skupin v Velenju ni slučajno. V šaleški dolini se je v zadnjem času močno razvila .folklorna dejavnost. Revijo bodo povezali tudi z razstavo narodnih noš. NOVA OBLIKA VARSTVA OTROK Na pobudo Zveze prijate- ljev mladine Velenje zaposli- jo v vzgojno varstveni usta- novi Najdihojca enkrat te- densko vse tiste otroke, stare štiri in pet let, ki jih sicer niso mogli sprejeti v redno predšolsko vzgojo. Tako se je pojavila nova oblika izven- šolskega dela, za katero so se starši močno ogreli. Oko- li 200 otrok se tako sreča v igri, plesu, petju in pri dru- gih oblikah otroške dejavno- sti. Tako se sproščajo in uči- jo hkrati. In tako so vsaj en- krat na teden prosti tudi nji- hovi starši. Za enak korak so se odlo- čili tudi v šoštanju, kjer pa se taki otroci zberejo dva- krat na teden. ČIŠČENJE ZRAKA v ROGAŠKI Slatini kot iz- razito turistično zdraviliškem kraju je bil že dalj časa pre- cejšen problem onesnaženja zraka zaradi Steklarne Bo- ris Kidrič. Dim, valeč se iz Steklarne, je spravljal ob živ- ce tudi prebivalce okoliških vasi in bližnjih naselij. Nika- kor namreč niso mogli ob takšnih dneh sušiti perilo. Zaradi negodovanja se je vodstvo Steklarne Boris Kid- rič v Rogaški Slatini odlo- čilo, da nakupi in montira či- stilne naprave, za katere bo- do v dveh letih investirali od 500—600 starih milijonov di- narjev, uvozili pa jih bodo iz Zahodne Nemčije. Akcija bo končana, vsaj tako upajo v Steklarni, do konca leta 1974, čistilne naprave pa naj bi za- čeli montirati v mesecu juni- ju ali juliju. MLADINA NA ŠOLI Pred dneifi so na osnovni šoli Šentjur pri Celju ustano- vili mladinski aktiv. Za pred- sednico aktiva so izvolili Ta- maro Svetina, učenko 8. raz- reda. Člani aktiva so si zada- li številne naloge ustanavlja- nje različnih krožkov na šoli v povezavi s pionirji, pripra- va na kviz znanja ob 400-let- nici km'sčkih uporov, sodelo- vanje na shodu mladine ob- čine na Resevni, ki bo 18.'mar- ca, organiziranje predavanj na šoli o zunanji politiki, so- cialni diferenciaciji, zaščiti okolja, formiranje krožka mladih novinarjev itd. Pri- pravili bodo tudi maškarado, za osmi marec pa se bodo spomnili bork in mater pad- lih partizanov. Program je obširen in obe- tajoč in ga bodo pod vod- stvom svojega mentorja, uči- telja Staneta Jančiča prav gotovo realizirali. ZAČETEK GRADNJE NA OTOKU Ta mesec je minilo eno le- to od referendimia o samo- prispevku »ZA ŠOLE IN VRTCE — ZA DANES IN JUTRI«. V enem letu se je na računu sklada nabralo preko 5 milijonov dinarjev. Za gradnjo osnovne šole na Otoku je že vse pripravljeno. Z deli bodo pričali 5. marca. V celoti bo zbran denar za prvo gradnjo šele drugo leto, pa tudi kreditov zaenkrat ni. Ko bo po petnajstih mesecih šola zgrajena, bo zanjo že zbran denar. Nova osnovna šola na Otoku bo imela sko- raj tisoč kvadratnih metrov, sprejela pa bo lahko 750 do 800 učencev v 22 oddelkih pri eno in pol izmenskem pou- ku. Vzporedno s prvo gradnjo ■ tečejo priprave za gradnjo . treh vzgojno varstvenih zavo- ^ dov na Otoku, v Štorah in na Ostrožnem. Eden bo zgra- ' jen že letos, intenzivne pri- ^ prave pa so tudi že za raz- ' širitev šol v Vojniku, na Po- i lulah in v Dobrni. t ZBORI VOLIVCEV Po vsej konjiški občini bodo zbori volilcev 11. in 18. marca. Na njih bodo obrav- navali proračun, davčno poli- tiko in program za podaljša- ni samoprispevek. Podana bo še analiza posameznih krajev- nih skupnosti. Pred zbori volivcev bo še konferenca predsednikov kra- jevnih skupnosti, kjer bodo sodelovali poslanci in člani političnega aktiva. SINDIKAT O REFERENDUMU Na seji predsedstva občin- skega sindikalnega sveta so za priprave ob referendvmiu za podaljšani samoprispevek predlagali, da ustanovijo za- časne delovne štabe za koor- dinacijo dela. Ker se je ta način dela ob nedavnem gla- sovanju ob združitvi zdrav- stvenega varstva delavcev s kmeti obnesel, ga namerava- jo uresničiti tudi zdaj. »Man- dat« te komisije bi trajal do 8. aprila, ko bodo občani od- ločali o krajevnem samopri- spevku. POHOD MLADIH Poleg mladih planincev iz Laškega in Velenja so se pro- hoda ob obletnici smrti pe- snika Karla Destovnika Ka- juha udeležili tudi mladi pla- ninci iz Zabukovice, ki jih je bilo 34, iz 2alca 20 in iz Pre- bolda 18. S pohodom so pri- čeli nad Zavodnjo nad Šošta- njem do mesta, kjer je padel pesnik. Tu je bila tudi ko- memoracija, nato pa so s po- hodom nadaljevali na Sleme, ker so morali gaziti 1 m vi- sok sneg ter tako občutili te- žave, ki so jih morali prema- govati borci med NOB. MARKOVA SMRT - NESREČA Petletni Marko Kragelj, katerega je varovala nje- gova babica Marija Kra- mer, je pred dvema dne- voma še trdno spal, ko se je ona t^a dne odpravila v Buče. Prejšnji dan sta se s sosedo Zoretovo zme- nili, da bo ona FK}pazila na malega Marka. Predno je babica odšla, je oddala ključe sosedi in vnuka skrbno pokrila. Marko se je med tem časom, baje je minilo pol ure, prebudil in vstal. Pre- oblekel se je v žabice, od- prl balkonska vrata in po- gledal navzdol. Verjetno se je nagnil predaleč in omahnil v globino. Pod balkonom so ga našli mr- tvega, 26. februarja, padel je iz petega nadstropja. To so suhoparna dejst- va, o katerih se med ljud- mi veliko govori. Tragični dogodki pretresejo ljudi, ki še niso Otopeli za člo- veško bolečino. Vsaj vsi še ne! Kdo je kriv? Neposred- no nihče. Nesreče so se dogajale, se bodo dogaja- le, stiskale srce, povzroča- le bolečine, hromile ljudi in jih soočale z vpraiša- njem krivde ali nekrivde, nesrečnega slučaja ali ma- lomarnosti. Tudi pred oč- mi mater, babic, tet, so- sed, vzgojiteljic. Tragični primer malega Marka nas sooča z dej- stvom, da je takih Mar- kov, ki ostanejo doma sa- mi za trenutek ali pa cel dan v Celju in drugod še in še. Ob nesreči kot je Markova, se spomnimo nanje. Zap>oslenost mater, odhodi staršev na delo ta- krat, ko otroci doma še spe, ker za vse še ni pro- stora v vrtcih, pohlep po denarju, ki včasih prera- ste skrb Za otroka — ali premalo denarja — se to poraja bojazen, da ne bo nesrečnih Markoov še več. ZDENKA STOPAR mali intervju Vprašuje: Zdenka Stopar Odgovarja: Breda Presin- ger Diplomirana kozmetičar- ka Breda, tako je tudi po- imenovala svoj kozmetični salon v Kajuliovi ulici v Celju, si že tri mesece utira pot v svet. Pred tre- rrui meseci je namreč od- prla svojo hišico sanj, ki si jo je narisala že v zgod- njih letih svojega otroštva. Nekaj časa je porabila za opremo svojega salona, ki diha veliko svežine in umirja. Danes se zatekajo k njej vse tiste, ki se žele spočiti in ne samo polep- šati V svoj dne^Tii razpo- red je že marsikatera že- na vpisala obisk pri njej — kozmetičarki, ki salon poživlja s prijetnim nasto-. pom in mladostnim šar- mom. »Je bila pot do poklica; dolga? Kakšno šolo ste' končali?« »Najprej gimnazijo, po- tem enoletno šolo za koz-' metičarke v Ljubljani. Po-.' tem se je pričel strah, kjé: se bom zaposlila. Veliko) mojih kolegic je še danes^ brez službe. Tudi jaz bi? najbrž ostala, pa sem ser opogumila in začela na svo- je. Veliko so ml pomagali doma. Pogum sem nabira- la tudi v tujini. Zdaj zače- njam lastno pot.« »In kako gre v začet- ku?« »Pravijo, da je vsak za- četek težak. To skušam tudi jaz, a verujem v us- peh. Vem, da je kvaliteta pogoj za dobro delo^ zato je to moje izhodišče.« »Kakšne metode uporab- ljate? Vprašujem zaradi tega, ker vem, da jdh je v kozmetiki skoraj toliko, kot je kozmetičark. To- rej?« »Delam z inozemskimi kremami, nd pa nujno, da so te najboljše. Vsaki stranki priporočam tisto, kar ji najbolj prija.« »Veliko računate, tu namreč vidim ceniik, kjer niso visoke cene. Lahko napravim kakšno primer- javo?« »Težiko bi na to odgovo- rila, ker usl-jg drugih koz- metičnih salonov slabo po- znam. Žene, k: pridejo k meni, se ne pritožujejo. Nego obraza računam 42 dinarjev, dijakinjam pa 35. Zadnje so moje pog'oste; stranke.« j »PoM ste načrtov, mi-l sli in idej o novostih vj kozmetičnem svetu. Človek' se kar zgubi v množici va-j ših aparatov in želja. Ka-| tere od teh mislite ures-^ niči ti v najkrajšem času?« »čakam na pismo prija- te'lja iz Nemčije, kamor bom odšla, da nakupim nekaj nove opreme in apa- ratov. Tam namreč zapi- rajo kozmetične salone, ki so bili pod tem imenom registrirani, opravljali pa so vlogo javnih hiš. Zdaj je tam naprodaj veliko do- brih aparatov. 2elim veli- ko delati in uspevati. To je tudi moj največji tre- nutni cilj.« j Žalec v žalski občini je pos,, že nekakšna tradicija, cia( činska konferenca SZDL | herno leto razpisuje na^ natečaj za učence osno^ šol, za pisanje nalog s p ročja narodnoosvobodilne, ne. Pisanje teh nalog j prav gotovo med pomemj obliko razvijanja tradicij ] še slavne revolucije, saj o( ci na tak način tvorno sod( jejo v oblikovanju tekstov, posegajo na to področje. Minule dni je Občinska i ferenca SZDL že razposj razpis na vse šole v žalski i čini. Letošnje pisanje naloj povezano s tridesetletnico vobodilne fronte, posebna misija pa je tudi določila MLADINA Mladinski aktiv vi pripravil kulturno zali in igra«. Na prireditvi] aktivov iz občine 2á zbor, ki ga uspešno j ter dva ansambla iz 1 aktiv na oddaji je bili Dvorana je bila iri takšne prireditve mon leto enkrat. PUST - мдј Veseli, nori čas гзј tek sproščenega vesÁ sala. Res pa je, da i prešlo v nekakšne m o pustnih karnevRAVN4>: madež ' prizma, želodcek. i ein, si, pr. TK. Nik"' ra-stlina, Nioba en, P^^ kolo, oaliotima žele®"»'' Aka. Varna, asterisk. јј^ Tako bodo učenci Lredov pisali naloge »TITO IN PIO- ućenci osmih razre- jiaioge z naslovom I^JJODOV ZA SVOBa IZKORIŠĆA- p¿obno kot v minulih tudi letos učenci, napisali najboljše na- e-eli bogate knjižne /poleg tega pa bodo 1 z vseh šol deležni ijne nagrade: zanje j^iiziran enodnevni, ¡ЈЦ izlet v Kočevski si bodo učenci ogleda^ mike naše revolucije, g^nih dogodkih iz I jim bodo govorili i borci. t B. STRMČNIK ;IGRA ^ minulo nedeljo tev »Mladina poje deset mladinskih mladinski pevski Kozmos iz 2alca, ubijane. Najboljši igora. Q je videti, da bi ieje, ne pa vsako ' TT KOLI UST inje staro, trenu- Metja niso izbri- lanje množičnosti So pa kraji, ko ^nišljajo. Tako Ujajnim domisli- ^ pokazale v po- j( posredi denar, *)ianov so ob en- "гкагаг tudi Pre- sprevod mask našega, često f je bilo — mo- iorefc. »P PUSTA, ki se . ki so jih storili ^^vniki, ne da Minimalno opra- W bi bilo prav, ' Zočefi pa bi mo- kot je bilo na ^eda na pustni fiamesto da bi * » estetsko na- ¿«eft za pol živ- "^co skrčimo kar I '^s od glave do —dk— ^----- iVftLCI EDHIK I Ct'lje, óregor- P' Krnice 14, 61430 [ Malgajeva 2 a, p Skalc<. 52 , 63210 ^ posti. Čestitamo! Kimona, lesarstvo, », IV, meča, tNCf'^^'a. Ra, Arno, Ва, SE-4T<), Љхчепка, AM, Banka četudi udeležba na drugem zboru upravljalcev celjske po- družnice Ljubljanske banke, v ponedeljek, 26. februarja, ni bila polnoštevilna, sta raz- prava in ves potek zbora avto- ritativno ocenila smernice po- slovne politike banke v letoš- njem letu in s tem vse nalo- ge, ki se kažejo v stabilizacij- skem obdobju. V njem banka ni izvzeta. Nasprotno, njena vloga je pomembna in velika. V poslovanju in poslovni politiki banke se kažejo kva- litetne spremembe. Pri vsem tem gre za njeno organizacij- sko stran, pa tudi za smerni- ce, ki spodbujajo gospodar- stvo k večjim in boljšim re- zultatom na domačem in tu- jem trgu, k večjemu izkori- ščanju proizvodnih zmoglji- vosti in osvajanju novih, k in- tegracijam itd. Hvaležna je ugotovitev, da bo banka sodelovala pri ure- sničevanju srednjeročnih pro- gramov razvoja družbeno po- litičnih skupnosti in da bo za- gotavljala večjo usklajenost pri investicijskih naložbah. Pri tem ne gre samo za red, gre tudi za strokovno oceno teh naložb in za sodelovanje po- družnic, kadar bo v takih in- vesticijah sodelovala centrala Ljubljanske banke. Še vedno pa je odprto vprašanje zaposlovanja novih ^elavcev v novih proizvodnih kapacitetah. Po približni oce- ni bo samo letos v celjski ob- čini na novo odprtih okoli 2.000 delovnih mest. Poraja se vprašanje, kje dobiti dove de- lavce? Nekaj jih bo moč dobi- ti s takšnih mest, ki bodo zaradi preusmerjanja proiz- vodnje ukinjena. Toda, večina je še vedno v negotovosti. Zbor upravljalcev celjske podružnice Ljubljanske ban. ke je opozoril tudi na vlogo odbora varčevalcev, ki je do- slej samo spremljal poslovno politiko banke, toda mesto te- ga organa je najbrž kje dru- gje v celotnem sistemu uprav- Ijanja. Še zlasti, ker predstav- ljajo hranilne vloge močno osnovo sredstev, s katerimi razpolaga denarni zavod. Nakazovanje dela osebnega dohodka na hranilne knjižice dobiva vse večjo veljavo, ne samo zaradi varčevanja posa- meznikov, marveč veliko bolj zaradi prednosti, ki jih pri tem dobi delovna organizaci- ja. In končno — če bi zajeli v to varčevanje samo 20 od- stotkov izplačanih osebnih do- hodkov, bi na območju celj- sike podružnice Ljubljanske banke zbrali vsak mesec oko- li sedemdeset milijonov dinar- jev. Sicer pa predvidevajo, da bodo hranilne vloge samo le- tos v primerjavi z lanskim letom narasle za okoli 40 od- stotkov. Zbor banke je z vso dosled- nostjo opozoril tudi na pro- blem gospodarsko manj raz- vitih območij. Pri tem ni šlo samo za olajšave, ki bi jih naj imeli investitorji na teh ob- močjih, zlasti glede manjšega obveznega pologa, marveč tu- di za drugo pomoč, ki jo lah- ko daje banka in gospodar- stvo. Komitenti celjske po- družnice Ljubljanske banke so pripravljeni odstopiti svoj delež iz dohodka banke za Kozjansko. Pri volitvah direktorja so se v celoti izrekli za ponovno za- upnico dosedanjem, to je Zdravku Trogarju. Vrh tega so v tem delu izvolili delega- te za dvanajsti zbor Ljubljan- ske banke. M. BOŽIČ Leto 1971 je šlo že h kraju, ko so v Rogaški Slatini pri- pravili program graditve komunalne infrastrukture. Ta pro- gram, ki je, mimogrede povedano, zelo obširen, naj bi bil realiziran v petih letih, obsega pa asfaltiranje oziroma re- konstrukcijo krajevnih cest, pločnikov, zajema pa tudi ure- ditev javne razsvetljave, avtobusnih postaj itd. Preveč bi bilo naštevanja, če bi se lotili vsega, kar nameravajo urediti v Rogaški Slatini v teh petih letih. Zaradi tega so se na Krajevni skupnosti in v vseh druž- beno političnih organizacijah odločili, da bo treba za ures- ničitev tega programa močno združiti sredstva, k temu pa pritegniti vse delovne orgainzacije v kraju. Reči je treba, da jim je to povsem uspelo. VLADO MRHAR, sekretar Steklarne BORIS KIDRIČ — Rogaška Slatina: »Zadnji čas je, da smo se z urejevanjem našega kraja тасеИ ukvarjati načrtno in ne 'stihijsko in na ta način reševati tudi vpraša- nje financiranja. Podjetja mo- rajo biti složna, saj je ureje- nost kraja važna tudi za njih. Takšen način so že ubrali v Radencih in рк>ка2а1о se je, da je рк) vsej verjetnosti tudi najboljši.« RUDI JUGOVAR, steklopi- halec v Steklarni BORIS KI- DRIČ v Rogaški Slatini: »Ini- ciator združevanja sredstev je bil krajevni komite ZK, akci- jo pa so podprla vsa podjet- ja v kraju. O komajda opaz- nih težavah ne bi govoril. Pre- pričan sem, da bodo občani in gospodarske organizacije še bolj zadovoljni, ko se bo naš program začel izvajati in da bodo poslej gledali na ta.k- šne skupne akcije še z več- jim razumevanjem kot do- slej.« VLADO BIRSA, predsednik krajevne organizacije SZDL: »Redni dotok, ki priteka v krajevno skupnost, bi bil za naše načrte preskromen, pre- malo bi bilo denarja, ki ga potrebujemo in zato menim, da je rešitev, ki smo jo našli kar doma, najprimernejša pa tudi vsaka delovna organiza- cija ima svoje interese pri čim popolnejši ureditvi kraja. Na primer Zdravilišče. Zato ni čudno, če so vsi zadovolj- ni.« IVAN REBRNJAK, skladišč- nik pri SGP Rogaška Slatina: »Razumemo, da nam občina zaradi preskromnih sredstev, ki jih ima na razpolago, ne more pomagati in prav zato smo povabili k sodelovanju gospodarske organizacije, ki jih je, na srečo, v našem kra- ju kar precej. Procent, ki ga bodo odvajala za komunalno ureditev kraja, bodo prispe- vala le rogaška podjetja. Ta- ko smo se domenili na DS.« STANKO ŽGAJNAR, zidar, Zdravilišče: »Akcijo pozdrav- ljam. Vsa leta nazaj se je pre- malo gledalo na to, kako je urejen naš kraj, sploh še, ker je v njem svetovno zna- no zdravilišče. Prav zaradi te- ga je bilo moje podjetje tudi prvo, ki je pxi^pisalo družbe- ni sporazum o odvajanju sredstev že pred enim letom. Vsi delavci v podjetju smo se s tem strinjali. Sicer pa bo naš denar ostal doma.« Združevanje sredstev, ki so jih za lepšo podobo svojega kraja začeli odvajati z enoprocentnim deležem od ustvarje- nega dohodka skoraj vse večje delovne organizacije v Ro- gaški Slatini, je pokazalo, da edino na ta način lahko narede to, kar bi sicer bilo skorajda nemogoče. Nihče jim namreč teh prepotrebnih sredstev ne bi mogel zagotoviti, tudi ob- činska skupščina ne. Rešitev so v Rogaški našli sami. MBST 14. stran —NOVI TEDNIK 1. marec 1973 — Kmetijstvo ORG^IZACIJE KMETOV BODO LAHKO POSLOVALE BOLJ USPEŠNO, ČE SE BODO NJIHOVA OBMOČJA POKRIVALA S KRAJEVNIMI SKUPNOSTMI Na mnogih sestankih opo- zarjajo, da je kmetijske or- gani2ax;ije treba čimprej ure- diti po novih predpisih. Ko se bodo začela pomladanska kmetijska dela, kmetje ne bo- do imeli časa za razprave. Ne bi se pa smeli zadovoljiti le s formalnostmi, da bi bilo za- doščeno zakonu. Upoštevati bi morali upravičene žtlje in koristi kmetov. Tega pa na- vadno ni možno brez temelji- tih pogovorov z njimi. Večina kmetijskih organiza- cij je že predvidela, kakšne naj bi bile nove organizacije kmetov. Mnoge, predvsem kmetijske zadruge,'pa zaradi strahu, da bi bila v nevarno- sti njihova enotnost, niso upo- ševale najustreznejših oblik. Zadruge nameravajo razdeliti na več obratov s samostojnim obračtmom, npr. zadružno de- javnost ali kooperacijo, lastno proizvodnjo m trgovino. Pre- malo upoštevajo manjše za- družne enote, ki bi bile bližje kmetom. Sicer ni ix>vsod ta- ko. A dobrih primerov je, žal, premalo. Da ne bomo le ugibali, kaj bi lahko storili ali kaj ni mož- no, poglejmo v kmetijski kom- binat 2alec! Ta bo imel obrat za kooperacijo, ki bo temelj- na organizacija združenega dela. Obrat za kooperacijo bo podoben neikaterim kme- tijskim zadrugam, le da se ne bo tako imenoval in ne bo imel nič lastne proizvodnje. Razdeljen bo na 11 zadružnih enot. Tu ni zajet obrat v Šmarju pri Jelšah, ki bo imel poseibno organizacijo. Zadruž- ne enote bodo imele samo- upravne organe, ki bodo go- spodarili na njihovih območ- jih, obračimavali dohodek in ga delili. Vsalka zadružna eno- ta bo tudi odkupovala na svojem ohmočju, imela trgo- vino, kmetijske stroje za de- lo na kmetijah, če jih bo po- trebovala, in celo hranilno kreditno služibo, ká bo odobra- vala kredite. Te zadružne e- note bodo torej 2iadruge v ma- lem. Na dbčnem zsboru 25adruž- ne zveze Slovenije smo sliša- li, da so kmetijske organiza- cije po vsej Sloveniji previ- dele okrog 240 zadružnih enot. To je še vedno malo, saj je včasih bilo okrog 700 zadrug. Morda zdaj ni potrebno toli- ko zadružnih enot, le 240 pa bo gotovo premalo. Odločijo naj kmetje! Verjetno najbolj ustreza predlog, naj bi bilo zadružnih enot toliko, kot je krajevnih skupnosti po oTiči- nah. 2;akaj naj bi se kmetje or- ganizirali v zadružne enote po krajevnih skupnostih? če bodo imele vse zadružne eno- te enake samoupravne pravi- ce in področje dela kot pri KK 2alec, se bo njihova de- javnost in delo krajevne skup- nosti zelo dobro ujemalo. Za- družne enote pa bi morale imeti take pravice, saj so usklađene z ustavnimi dopol- nili Ù1 z zakonom o združe- vanju kmetov. Potem bi se kmetijstvo in druge dejavno- sti na vsak način bolj pove- zovale. Saj jih tudi ne bi sme- U ločiti kot doslej. Ali ce- ste, ki jih ureja krajevna skupnost s samoprispevkom ali kako drugače, ne sliižijo tudi kmetovalcem? In šole in vse drugo, kar koristi kraju? Če prebivalci krajevne sku(p- nosti znajo skrbeti za napre- dek svojega kraja, bodo go- tovo znali tudi kmetje za na- predek svojega kmetijstva. Njihova osrednja kmetijska tganizacija pa jim bo mo- la pofpustiti tudi dohodek od odkupa in prodaje repro- dukcijskega materiala, ne le skrb za pospeševanje kme- tijstva. V nekaterih kmetijskih za- drugah se menda bojijo prav tega. V zadružni enoti, ki se bo pokrivala z območjem krajevne skupnosti, bodo kmete lahko podpirali tudi krajevni odlbor, odbor Soci- alistične zveze in drugi kra- jevni organi, ki se pri dose- danji organizaciji zadružništ- va niso čutili dolžni tega. Vsi bodo skrbeli za razvoj kraja, k čemer lahko prispeva tudi kmetijstvo. Doslej pa so o tem odločali daleč od njih. Jože Petek Govori odborriik Jože Fidersek v Tridesetletni odbornik zbo- ra delovnih skupnosti konji- ške občinske skupščine Jože Fideršek je bil takoj priprav- ljen na odprt pogovor o sku- pščinskem delu. Odbornik je prvo mandatno dobo, izvo- ljen je bU leta 196íí in misli- mo, da je bil takrat njen naj- mlajši član. če ne iiajmlajši, pa vseeno med tistimi, ki so mladi zaorali v občinsko le- dino. Danes je Jože Frideršek tudi član sveta za finance in proračvm. »Radi prihajate na seje ob- činske skupščine?« »Zelo rad, ker je snov, ki jo naše seje občinske skupščine obravna- vajo, zelo zanimiva. Jaz se od- ločam šele po tem, ko poslu- šam in zvem za mnenja stro- kovnjakov. Njim popolnoma zaupam, ker vem, da so se dela lotili resno. Meni se zdi, da je v debati zelo smešen vsak, če prihaja na seje ne- pripravljen. Toliko materiala nam dostavijo in to kvalitet- no narejenega, da mora vsak- do že doma nekaj pridobiti.« »Kako je bilo pa prej?« »Včasih je bilo drugače. Se- je so se vlekle v nedogled, tudi poldan je že minil, pa jih še ni bilo konec.« »Se vam zdi, da predsednik vodi seje dobro?« »Ne dobro, odlično. Ne pu- sti, da bi se razprava razvlek- la ali pa zašla na stranski tir. Naš predsednik je realist in zelo konkreten. Ohranja disciplino in vodi seje siste- matično, urejeno. Po njegovi zaslugi na seje odborniki ra- di nrihaiajo.« »Pogrešate kaj na sejah?« »Komunalnim zadevam da- jejo morda premalo prostora. Ljudje so občutljivi pri ma- lenkostih, tam, kjer se z ne- prijetnostmi srečujejo vsak dan. To pa so ceste, razsvet- ljava, vodovod. Ob tem naj bi se odgovorni bolj zamislili. Popustiti malenkostim, da spel jemo večje stvari .t »So seje prekratke?« »To ne, saj se v tem vse zmenimo. Včasih pa, nekatera vprašanja odbon kov odveč. Prihajati z mai, kostmi na občinsko skupj no se mi ne zdi vredno, ђ, naj bi se o tem sami prej] občini pogovorili.« »Pred odločitvijo o роф šanem samoprispevku g¡ Kaj mislite vi, kako se bo, odločali ljudje?« »Optimist sem, brez tei že ne bo šlo, a ljudje se j do odločali sebi v prid. To bo tako, da bodo glasovali samoprispevek. Program dobro pripravljen in 1ј\к] niso slabi. Dobri so.« Direktor Pekarne Rog odbornik Jože Fideršek nj je še na koncu zaupal, da odbornik rad, ker ga ne ¡ nima samo lastno delo, a pak tudi dek) in življenje konjiški občini. Seminar za vodstva OZN Idejna politična komisi- ja pri Občinski konferenci zveze mladine v Žalcu je pripravila minulo soboto enodnevni seminar za mentorje in vodstva klu- bov OZN, ki se ga je ude- ležile 20 slušateljev. Na seminajrju sta predavala Jože Hartman iz republi- ške konference SZDL, in Boris Križnar, tajnik re- publiške konference klu- bov OZN iz Ljuibljane. Te- me predavanija so bile: oblike in metode dela klu- bov OZN, aktualna poli- tična vprašanja in vloga klubov OZN v današnjem svetu. tt Vedno ista bojazen se je polotila naju z Rahelo. Bo med nama ostalo zmeraj tako? Najina ljubezen se je s tem strahom večala. S slehernim dnem je postajala moč- nejša. Proti večeru sem bil prvi pri Krampačevih. Včasih še niti večerjali niso, ko sem se z otroki že pogovarjal, . jih prijemal za lica in nosil na rokah. * Mala Mara je dvignila ročice in stegnila prstke ter moledovala: »Na, tic, na tic.« »Kaj hi rada?« sem jo vprašal. Berta se je sukala po kuhinji in nosila moko in mast iz shrambe. »Mara, pusti strica,« se je jezila na otroka. »Misliš, da te je željan!« Mara je držala eno roko še stegnjeno, z drugo si je dala prst v usta in oakala, kaj bom jaz rekel. »Pusti jo no,« sem se smejal, »če bo Mara pokazala, kako je očka jezen, jo bom dvignil do stropa.« Komaj sem to povedal, že je otrok spet dvignil roko, da jo vzamem v naročje. »Na, tic, na, tic.« Poleg je stal Stanko. Gledal je najprej mlajšo sestri- co, nato mene. Berta se ni več zmenila za nas. Mara se je prijela za moj svetli kolar.in s prstki drsela po njem. Stanko je sklenil zadaj roke. Bolj resen je bil kakor Mara in zmeraj se je pogovarjal tako moško, da sem vedno ugi- bal, ali ima to po materi ali po očetu. Nikoli ga še nisem slišal jokati. »Stric, vzemi me na koleno!« mi je dejal. »Kam naj bi te vzel?« sem ça vprašal, čeprav sem razumel. »Na koleno. Jahal bi rad.« Z eno roko sem držal Maro^ da ne bi padla, z drugo sem prijel Stanka in ga vzdignil 'na koleno. Krčevito se je prijel noge in ko je »konj« začel »galopirati«, se je pri- pognU. Tako ga je naučil Janči. Oba sta zlezla pokonci in mi stala v naročju. Mara mi je šla s prstkom v uho. Stanko mi je premetaval lase in jih navijal na prste. Držal sem glavo nazaj, dokler sta z njo imela opravka. Rad sem imel Krampačeve otroke, če bi imel jaz otroka z Rahelo! Ta želja je bila brezupna, kakor je brez- upna želja umirajočega, da bi ostal še pn življenju. Berta je skuhala. Kadar so bili Krampačevi sami, so jedli v kuhinji. Služkinje niso imeli. Otrokom je postavila večerjo v kot, kjer sta imela svoj prostor. »Jest! Pustite vendar strica!« je bila Berta nejevoljna, »čisto ju boš razvadU. Ne smeš jima v vsem delati po volji.« Jemala mi je otroka in ju postavljala v kot za mizo, na kateri so stale okrogle, plitve skodelice. Stanko je skočil na klop, zgrabil za žlico in od daleč pihal v skode- lico, iz katere se je kadilo. »Molila ne bosta?« je rekla Berta od štedilnika, kjer je imela še nekaj opravka s kuhanjem. »Ti Arpad, msli z njima.« Oba otroka sta me pogledala. Stanko je spustil žlico in Mara je skušala skleniti roke. »Stanko, skleni roke, poglej, kako lepo je naredila Mara.« »Saj ni It po naredila. Palcev ni prekrižala, na, glejte,« je bü užaljen Stanko, prijel Marine sklenjene roke in jih s palcem obrnil proti meni. Mara se je zdaj trudila, da bi tudi palce prekrižala. Molili smo. Po molitvi sta začela pihati v žlice in jesti. Sedel sem pred njima in ju gledal. »Boš tudi ti pri nas jedel. Arpad?« me je vprašala Berta. »Meni je Treza že prinesla večerjo,« sem dejal püf Berta ni takoj odgovorila. Vedel sem da me razume. Ć nekaj časa se je obrnila, stopila k omari in s kuhali» jemala iz nje moko. »čudno, da ni pri vas na farofu enkrat konec ies sovraštva. Verjameš, da jaz na tvojem mestu ne hi moi vzdržati? Vrgla bi Jerebiču kolar v obraz in bi šla.« »Ne bi mogla vzdržati,« sem se nasmehnil. »Prav gotovo da ne. Ne vem, če je res to Jerebica dolžnost, da gleda na vsak tvoj korak. Stanko, mir daj,« se je obrnila k otrokoma. Stanko je jemal Man гИ^ Otroka sta se umirila. »Jej pri nama,« mi je dejala. »Ne bom, hvala.« »Ne vem, zakaj se mudi Janči tako dolgo. Ve ко^ nerada čakam z večerjo.« Spet sva molčala. Otroka sta drsala z žlicami po si delicah iñ jedla. Včasih me je kateri pogledal, nato je sp zapičil oči v skodelico in drsal z žlico. Ključ v veznih vratih je zaškripal. Janči si je sl^ suknjo in nato stopil v kuhinjo. »Pozdravljen, Arpad! Me dolgo ni, kaj, Berta?« »Dolgo ni, ja! Prej se vzdigni od tam; misliš, da vso noč prestavljala lonce po štedilniku.« , »Saj ni tako hudo, ženska,« se je šalil in skušal В^ prijeti okrog ramen. »Boš z nami?« me je vprašal Janči. »Ne.« »Danes Briinnerjevih ne bo k nam,« je dejal Janä sedel za mizo. Rekel je to Berti, v resnici pa je ^ namenjeno meni. »Zakaj ne?« je vprašala Berta. »Briinnerjeva gospa leži. Vreme res ni nič prida. ^ še ne spita, hrošča?« se je obrnil k otrokoma. Maro vstala in po klopi zlezla k očetu. Prijela je Jančija okrog vratu. Krampač jo je obje^ stisnil k sebi. Poljuboval jo je, božal in gladil po laseh- Toliko sreče je šlo mimo mene. če bi se mog(^ enkrat roditi in če bi se še enkrat rodila moja Rahelo-' Otroka je spravila Berta spat. Mi smo še posed^'' kuhinji. Berta je pospravila posodo, pobrisala mizo ^ primaknila stol. »Kdaj ho konec skrbi s sinagogo? Toliko letanja z Briinnerjem, da sta oba neznosna. Zdaj boš še ostajal zunaj.« Janči je nekoliko pomislil. »čez dva tedna bo konec. Zdaj imava z Brünneri opraviti z neko dobavo importiranega blaga. Po ni^"^ zakonu je dobava brez zelo natančne državne konl^ težavna. Vlada stopa trgovcem na prste.« ^ r^rec 1973 NOVI TEDNIK —15. stran Studentsko življenje Sedeli sva v kavarni UNI- Qlí na Miklošičevi cesti v Ljubljani. Sonce je pišiljalc уоје žarke skozi okno in prostor otoplilo. Okoli naju je bilo mnogo mladih ljudi — 2700 STANOVANJ v velenjski občini ugotav- Ijajo, da bi morali do 1976. leta zgraditi okoli 2700 novih stanovanj in to nekaj nad ti- 50¿ zaradi trenutnega pri- ^jkljaja ter približno 1700 jaradi novih potreb. Hkrati s tem spoznanjem jji željo, da načrt v največji možni meri uresničijo, so za- gotovili tudi potrebne zazidal- ne okoliše. Predvideno stano- vanjsko graditev bodo v Ve- lenju izvajali na dveh okoli- liših, razen tega bodo močno pospeševali graditev stano- vanj na območju šaleka in Bevč, zatem v soseski Pod- hrastnik v šoštanju, v šmart- nem ob Paki blizu osnovne šole in po potrebi tudi v Re- čici ob Paki. ^O ZAVORAH Krajevna skupnost Marija- gradec pri Laškem je k od- loku o javnem redu in miru predložila dodatek, da mora- jo biti kazensko odgovorni tu- di vsi tisti, ki nâ javnih oe- sah uporabljajo takšne za- vore, spričo katerih poškodu- jejo cestišče. Take zavore imajo navadno vprege, ki za- virajo z verigami, sicer pa tu- di avtomobilisti prepogosto uporabljajo zavore na nepri- meren način, prenaglo zavi- rajo spričo prevelike hitrosti m tako poškodujejo maka- damska cestišča. nikogar nisva poznali. Vse se nama je zdelo tuje. »Sonja, velikokrat prideš sem?« sem jo vprašala. — Ne. Redkokdaj, če me povabi prijateljica. SONJA RAVNAK je doma v Žalcu, v mestecu, ki ji je tako zelo pri srcu, da se bo tja vrnila, takoj ko bo mog- la. Pred tremi leti se je So- nja preselila v Ljubljano. V Celju še takrat ni bilo Sred- nje vzgojiteljske šole. Mora- la je zapustiti dom, svoje starše in mlajšega bratca. Pred seboj je imela cilj — postati vzgojiteljica. že v šestem razredu osnov- ne šole sem sanjala, kako bom nekoč med veliko gru- čo ljubkih otrok, kako se bom z njimi igrala in jih uči- la pesmice... še dve leti, pravi Sonja, in zastavljen cilj bo dosežen. »Se boš potem vrnila do- mov?« Da, nikakor ne bi hotela ostati v Ljubljani. Ne morem se prilagoditi temu življe- nju ... »Kako pa v šoli, so strogi?« Oh, seveda so. Vendar mi- slim, da se le tako veliko naučimo. Naša šola nam obe- nem daje tudi zelo dobro pod- lago za nadaljnji študij, zato je prav, da smo pri učenju čim vestnejši. »živiš v internatu?« V internat nisem hotela. Starši so mi seveda dovoli- li, da stanujem nekje privat- no. Sprva sem živela v pod- strešni sobici pri neki starej- ši ženici in sem zanjo vsak mesec odštela kar 400 din. Bila je sicer skromno oprem- ljena, a zelo vlažna in brez ogrevanja. Tudi prati in ku- hati si nisem imela kje. Ves tisti čas sem hodila jest v Emono na Titovo. Vsako so- boto pa sem naprosila očka, da je prišel z avtom pome. Sčasoma sem nasla za isto ceno nekaj boljšega, vendar nisem našla razumevanja pri gospodinji. V tretje pa se je vse obr- nilo na bolje. Našla sem so- bo, v kateri živim skupaj s študentko jezikov in si lah- ko sama pripravljam kosilo. Tudi kopalnico imava. S sta- novanjem so zares težave. Upam, da bom ostala ti dve leti pri zelo dobri gospodinji; tudi s sostanovalko se zelo dobro razumem. Sonja je vedro dekle. V njenih očeh je veliko miline. Otroci jo bodo gotovo imeli radi. Njen mehki glas je še poln vsega tistega, kar ji je ostalo iz otroških let. Njene besede so izraz mladostnih hrepenenj ... »Sonja, imaš kaj prostega časa?« Nekoliko. S šolo je veliko dela. Kadar čutim, da se lah- ko oddaljim šolskemu delu, potem pletem ali kvačkam. Zelo rada pa imam tudi osta- la ročna dela. Veliko berem. To bo v mojem poklicu vse- lej nujno potrebno. Dozdevalo se mi je, da ima Sonja še mnogo drugih želja, vendar so vse proti tema dvema le drobtinice. V nje- nih očeh se je skrivalo vse, česar ni povedala, povedala pa je veliko — spoznala sem, da je tudi njena pot do kru- ha polna raznih drobnih ovir, ki jih bo 2 veliko dob- re volje in z marljivostjo lahko premagala ... MARINA KOCEN 0:sba tedna: DARINKA POD VRŠAN Ce zavijete na prvem kri- žišču v Žalcu na denso, se po asfaltirani cesti ki pelje med polji, pripelje- te do Migojnic, ki so na široko razsejana vas. Ko sem minulo soboto prišel tja, da bi poiskal osebo tedna, me je pot pripelja- la do prijetne hiše, kjer sem bil prijajzmo sprejet. Darinka Podvršan — oseba tedna me je s svojo poja- vo nekoliko presenetila. Pričakoval sem nekoliko starejšo ženo, ki bo vse- kakor zadržana in hudo resna. Pa je to mlado pri- jetno dekle urnih kretenj in besedi, ki kar ne more povedati vsega naenkrat. Ko sem jo povprašal, ka- ko se s tem naslovom po- čuti, mi je dejala: »Niti malo nisem priča- kovala, da bi največ bral- cev poznalo prav mene. Kako se počutim?... Ne hudo prijetno, je pa zani- mivo. Ni prijetno, če se nenadoma znajdeš v časo- pisu če je ljudje radoved- no opazujejo in sprašu- jejo. Prav to pa je mor- da po drugi stra.ni zani- mivo.« Seveda me je za- nimalo, s čim neki se ta- ko dekle ukvarja. Najprej sem imel vtis, da razen s poklicem — je namreč prodajalka v Manufakturi v Žalcu, z ničemer. »Saj nimam časa. V trgovini imamo deljen delovni čas, tako da sem doma prav malo, sicer bi radi, da bi tudi pri nas uvedli non- stop, toda predpostavljeni trdijo, da to ni mogoče, ker da zato ni dovolj pro- dajalcev, pa tudi promet ni tak, da bi se izplačalo. Prav zaradi takega delov- nika se ne morem ukvar- jati s čim drugim. Pri planincih sicer delam že šest let, navdušili pa so me starejši planinci. Zelo rada grem v hribe. Delam slovensko transverzalo. Manjka mi le še savinj- ski del. Prehoditi namera- vam tudi Savinjsko pot Delo pri planinskem druš- tvu Zabukovica mi je v veliko veselje. Za letos imamo pripravljenih kar precej nalog. Upam, da bodo tudi te izpolnili saj imamo veliko članov, ki pri delovnih akcijah rada sodelujejo.« Kot danes večino mla- dih na podeželju, sem mi- slil, da tudi Darinka česa pogreša v svojem kraju. Dejala je, da bi moral biti mladinski aktiv bolj de- laven in da se ne bi smel zadovoljiti samo z DISCO klubom, ki mu je vse prej kot v čast. Meni namreč, da mladi ne bi smeli gle- dati samo na zabavo, am- pak tudi na delo. Radi bi. da bi imeli boJj razgiba- no kulturno življenje, na- ravnost čudovito pa bi bi- lo, če bi organizirali fol- klorno skupino, saj bi že od otroških let sem rada plesala v njej. Mislim, da bi prav z ve- seljem delala pri mladin- ski organizaciji če bi bili mladinci bolj domiselni in vsestranski. Tako pa, koli- kor imam časa, le še ve- zem,, saj imam s tem prav posebno veselje.« To je torej Darinka, mlada, z zdravim pogle- dom na življenje, polna delovnih zamisli, zaljub- ljena v naše gore, saj je ves čas med pogovorom uhajala k planinstvu, z ljubeznijo do vezenin in kritična do nedelavnosti. Ko sem se poslavljal, sem imel vtis, da bi imele na- še vasi, ko bi bilo več ta- kih mladih, kulturno in družabno življenje mnogo bolj razgibano kot sedaj. Tone TAVČAR 16. stran —NOVI TEDNIK 1. marec 1973 — Kulturno prosvetno društvo »PREZIHOV VORANC« Jur- klošter pripravlja prijet- no presenečenje. V počastitev dneva žena organizirajo veli- ko zabavno-glasbeno priredi- tev. V goste so povabili priz- nan vokalno-instrumentalni ansambel »VESELI HME- LJARJI« s pevcema JO- 2ETOM ROGLJEM in ZINKO GLUVIC ter humoristom CELJSKIM POLDEKOM. Do- kaz, da so »Veseli hmeljarji« res priznan ansambel, je to, da so posneli že precej veli- kih plošč, so često gostje na raznih javnih radijskih odda- jah, prav tako pa so p>osne- li že nekaj samostojnih pol- urnih TV oddaj z lastnimi vokalno - instrumentalnimi skladbami. Ce k temu prište- jamo še nastope na festivalih narodno-zabavne glasbe in številna gostovanja, vidimo, da ljudje radi prisluhnejo nji- hovim skladbam. Naj omeni- mo ob tej priliki tudi to, da je harmonikar ansambla IVAN ZALOKAR doma iz Jur- kloštra in nekdanji čaln PD. Poleg glasbenega programa bodo nastopili tudi člani PD »PRE2IHOV VORANC« Jur- klošter. Predstavili se bodo s posebej za to priložnost pri- pravljenim humorističnim programom, ki ga je sam na- pisal vodja društva FRANCI DOBRSEK in bo prireditev tudi vodiL Franci je s svo- jimi hiunoreskami sodeloval že na nekaterih javnih radij- skih oddajah in v TV križan- ki. No, to pa še ni vse. Da bo razpoloženje gledalcev in po- slušalcev še prijetnejše, so povabili na prireditev priljub- ljene slovenske gledališke ig- ralce in znane osebnosti ra- dijskega in TV programa. V posebnem show progra- mu bodo nastopili: MARJAN KRALJ igralec in najpopularnejši napovedova- lec RTV Ljubljana, članica osrednjega slovenskega gleda- lišča DRAME iz Ljubljane gledališka in filmska igralka MILA KACICEVA, priljublje- ni vodja javnih radijskih od- daj »SREČANJE V STUDIU 14« in gledališki igralec MI- LAN KALAN, znana celjska gledališka Igralka MARIJA GORSICEVA in po vsej ver- jetnosti tudi najpopularnejša jugoslovanska kceničarka NELA ER2ISNIK iz Zagreba. Prav tako pa bosta iz so- sednje republike Hrvatske prišla predstavnika amater- skega gledališča iz KUTINE pri Zagrebu SOKOLOVIĆ DRAGAN in 2ELJKA. Pred- stavila nam bosta delo njiho- vega gledališča in naj omeni- mo še to, da bodo člani PD »Prežihov Voranc« Jurklošter gostovali pri njih s celovečer. nim recitalom črtic Ivana Cankarja. Člani amaterskega gledališča iz Kutine pa bodo obisk vfnili s kakšno od svo- jih gledaliških predstav. Takš- no sodelovanje je prav goto- vo dokaz, da se amatersko gledališko delo ne zapira sa- mo v lokalne meje svoj^^ delovanja. Torej, če si v"^ predpustnih dneh želite ^ jetnega razvedrila vas orj^ nizatorji vljudno vabijo ^ dve prireditvi, in sicer v sj boto 3. marca ob 16.30 url j dvorani doma Dušana Pože^ la v LAŠKEM in v nedelj. 4. marca ob 15.30 uri v (C rani GG v JURKLOŠTRU. VALČKU NA ROB V soboto bo T Celju spet valčkov večer. Dobnv došla in privlačna priredi, tev, predvsem za tiste, Ц sedaj napovedujejo, da bo. do po soboti še najmanj štirinajst dni živahne raz- prave o tem, kako visoka je celjska moda ... V GROBELNEM AKTIV v Grobelnem so po djđ) šem presledku spet ustanovil mladinski aktiv. Predsedid aktiva Martin Metličar je » vprašanja o delu in načrti mladine v Grobelnem port dal tole: Vaš aktiv je po daljše* času spet začel delovati. Katí ne potrebe ste čutili 2sa I* novno formiranje mladinstì ga aktivá?^ Mladina ni imela kam ® hajati. Ostajali smo doma, ô smo si pa hoteli privoš® razvedrilo in zabave, sitf morali v Šentjur ali pa ' Šmarje. Zakaj ne bi imeli № di doma malo zabave? Kaj vas je zaviralo, da pi^ niste delali? Glavni problem je bil P^ stor. Na Grobelnem pač ■ prostora, ki bi bil namenj« širšemu krogu ljudi. Je si« ena soba, ki jo je moč Ö jeti, bila pa je do sedaj za* dena. V njej so namreč s" novali delavci, ki so popi* Ijali železniško progo. Sedi ko so se delavci odselili, s"" lahko sobo najeli ml, ' manjšo najenmino sevej Kupili smo si tono in pol ^ moga, da si lahko prosW tudi ogrevamo. Kakšno imate udeležbo " mladinskih sestankih? Z udeležbo na sestankih ' res ne moremo pohvaliti. ^ sestanke prihajajo večin<^ fantje, pa še teh je bolj ^ lo. Ostalih pa iz nerazuiw vih vzrokov ne pustijo ^ ši. Upam, da bomo v bod^ ko bomo z delom in usp^ dokazali, da lahko nekaj ^ redimo, tudi ta problem pravili. j; Kaj pa pomoč, vas kcK* nancira? j. Pomoč dobivamo edin^ občinske konference mladine v Šentjurju, si pomagamo tudi s svoJ denarjem. BRANKO ste morda kdaj pomislili, toliko je na našem območju , enem letu požarov? Verjet- pO ste, morda tudi niste. Ce gte, potem ste seveda tudi ygi'baii o številki. Da vam prihranimo trud, naj vam po- vemo, da je bilo na primer v lapskem letu na našem ob- 0iočju nič več in nič manj ^ot 119 požarov. Se vam zdi jtevilka visoka? Vsekakor je izredno visoka in škoda, ki go jo ob tem utrpeli p>osa- inemiki in družba je previso- ka. N'3sreča pač nikoli ne poči- va, boste dejali. To je res, res pa je tudi to, da se pred takimi nesrečami lahko tudi obvarujemo. Ne mislimo pri tem samo na pazljivosti pri ravnanju z ognjem, nimamo v mislih pri tem samo požar- novarnostnih ukrepov, ki jih morajo podvzemati v naših delovnih organizacijah, da bi laščitili družbeno premože- nje, ki z njim upravljajo v posameznih delovnih skupno- stih. V mislih imamo kajpak tudi iistrezno zavarovanje ob- jektov, naprav in blaga pri zavarovalnici Sava, ki že vr- sto let opravlja to ix>membno poslanstvo v dobrobit svojih marovancev in v korist ce- lotne družbene skupnosti. Seveda pa je zavarovanje proti požarom le eden izmed mnogih vidikov zavarovanja, ki ga nudi ta institucija, saj eno, tako kot na drugih pod- ročjih našega življenja, priča ^emu razvoju tudi na pod- ročju zavarovalstva, ki je v zadnjih letih vneslo v svoje poslovanje mnoštvo novih ob- lik zavarovanja, katerih pozi- tivne rezultate je čutiti na slehernem koraku. Zavaroval- ništvo je pomembna dejav- nost našega gospodarskega razvoja in ga je kot sestavni del gospodarstva seveda po- trebno tudi obravnavati. No, ni naš namen, da se danes poglobimo v razmišljanja v tej smeri, čeprav tudi to ne bi bilo odveč. Naš namen je •Irugačen. Obiskali smo neka- tera pKxijetja, ki jih je v ödnjem obdobju doletela ne- sreča, ko se je v njihovih ob- ratih znenada ix>javil redeči petelin. Hudo je, kadar ogenj *Ч5ереИ to ali ono goep>odar- sko poslopje, toda če je bilo le-to zavairovano in če so ljud- je količkaj iznajdljivi, tega jim na srečo ne manjka, se posledice hitro odstranijo. Drugače pa je seve v delov- nih organizacijah, kjer pravi- loma ne gre samo na škodo, ki je nastala na objektih in napravah, temveč gre tudi za škodo, ki s slehernim dnem nastaja, ker proizvodnja ne more steči. Tu, v tem najl bolj kritičnem trenutku pa se pojavlja in to so naši prime- ri več kot dokazali, izredno ix>membna vloga zavarovalni- ce, ki ji v Savi posvečajo vso pozornost. Hitro in učinkovi- ta intervencija! Poglejmo, kaj smo ugotovi- li ob naših obiskih v nekate- rih delovnih organizacijah, ki jih je doletela nesreča. UČINKOVITA POMOČ Letos januarja je, bila je sobota, nenadoma izbnohnil požar v obratu EMO, v TOBI, v Slovenski Bistrici. Goreti je pričelo v tistem delu obrat- nih prostorov, kjer montirajo Kamine EMO-5, ki so trenut- no konjuktumo blago, saj takorekoč topli zapuščajo te- koči trak in odhajajo k šte- vilnim kupcem, ki komaj ča- kajo, da jih dobijo. Kaj po- meni tako konjukturen arti- kel v sedanjih pogojih priza- devanj kolektiva EMO po čimprejšnji stabilizaciji, ni potrebno še dodatno razglab- ljati. Ogenj ni uničil le proiz- vodnjih prostorov, uničil je tudi veliko število gotovih kaminov in seveda njihovih sestavnih delov. Intervencija gasilcev je bi- la nagla. Še bolj pa se je v to vključil kolektiv. Takoj so na kraj požara prišli tudi predstavniki zavarovalnice SAVA ter pričeli z ocenjeva- njem škode. Kolektiv se je ta- koj lotil odstranjevanja ruše- vin in čiščenja pogorišča, do- mačini pa so v tovarno pri- našali celo hrano, da ljudem, ki so odstranjevali posledice požara, ni bilo ix>trebno od- hajati domov. V nedeljo je prišel tudi predstavnik zava- rovalnice SAVA ist Ljubljane, tako da je delo teklo nemote- no dalje. 2e v torek, torej tretji dan po požaru je ob obratu, nad katerim so po- stavili zasilno strelK), stekla proizvodnja. Zasluge zavaro- valnice SAVA so bile pri tem nedvomno velike, kajti le-ta je takoj intervenirala in na- kazala 100 milijonov starih dinarjev akontacije, kar je podjetju omogočilo, da so takoj nabavili reprodukcijski material, da je proizvodnja lahko stekla. ANTON ROJEČ iz pravne službe v EMO je ob tem do- godku povedal naslednje: »Za- varovalnica SAVA je v prime- ru, o katerem je govor, izred- no naglo in učinkovito inter- venirala. V času vsesplošne nelikvidnosti je bila akontaci- ja 100 milijonov dinarjev, starih seveda, izredno učin- kovita pomoč, ki nam je omo- gočila, da smo takoj nadalje- vali s proizvodnjo, ki je za nas izrednega pomena. Tudi sicer moram poudariti, da smo mi že dolgoleten partner Zavarovalnice SAVE in da se taga zavedajo tako v zavaro- valnici, kakor seveda tudi pri nas. Takoj, ko smo zbrali po- trebno dokimientacijo, komi- sija zavarovalnice Save je bi*- la na mestu požara če nasled- nji dan, čeprav je bila nede- lja, je zavarovalnica Sava ta- koj pristopila k likvidaciji ce- lotne škode, škoda je bila ocenjena na 418 starih milijo- nov, ki jih je zavarovalnica SAVA ža v celoti poravnala in so vsa sredstva že zdav- naj bila nakazana na naš ra- čun. Poudariti moram, da se je zavarovalnica SAVA v tem našem primeru izkazala pred- vsem z izredno hitro inter- vencijo, kar je nedvomno iz- rednega pomena.« Tako torej v primeru EMO. Hitra intervencija je omogo- čila m'3d drugim tudi to, da je lahko izredno pomembna proizvodnja čimprej nemote- no stekla. HITRO IN SOLIDNO v septembru lanskega leta je nenadoma izbnihnil požar v obratu Bukovžlak opekarne Ljubečna. Ogenj se je izred- no hitro širil in zgorelo je kompletno ostrešje. Tudi v tem primeru so gasilci hitro intervenirali, vendar so stali pred težkim problemom. Pe- či, v katerih se je žgala ope- ka, v njih je okoli 1.000 sto- pinj vročine, niso smeli izpo- stavljati prehudemu polivanju z vodo. Rešili so, kar se je rešiti dalo, splet okoliščin pa je pripomogel, da škoda na pečeh ni bila še večja. Na njih je bila namreč slučajno naložena večja količina ope- ke, ki je ob požaru tvorila nekakšno zaščitno plast in to je preprečilo katastrofo. Tu- di v tem primeru je zavaro- valnica Sava izredno hitro in učinkovito reagirala. Direktor Opekarne Ljubeč- na STANKO SODIN je o tem povedal naslednje: »Interven- cija Zavarovalnice SAVA v našem primeru je bila izred- no hitra in solidna. Ne samo to, da je komisija za oceni- tev škode takoj prišla na kraj požara, njena neprecen- ljiva intervencija je bila v tem, da so nam takoj naka- zali 100 milijonov starih din akontacije. To nam je omo- gočilo, da smo nemudoma pristopili k obnovi pK)gorele- ga obrata. Najpomembnejše z naše plati je to, da smo lahko z denarjem, ki nam ga je nakazala, SAVA takoj nar kupili prepotreben les za no- vo ostrešje. Kako je z likvid- nimi sredstvi v današnjih dneh, je itak znano, zato je bila intervencija Zavarovalni- ce Save še tembolj učinkovi- ta. Po končani ugotovitvi škode je zavarovalnica le-to hitro poravnala. O doseda- njem sodelovanju s tem za- varovalnim zavodom, Savo torej, lahko rečem vse naj- boljše. Mi imamo pri njih vse zavarovano in tako bo tu- di v bodoče. V sili se spoz- na, kaj pomeni hitra in učin- kovita pomoč, saj tudi ljud- ski pregovor pravi: da dvak- rat da, kdor hitro da. Zava- rovalnica Sava se je v našem primeru tega v celoti drža- la.« Povemo naj še to, da je proizvodnja tekla ves čas obnove pogorelega obrata in sicer okoli 50—60 odstotkov kapacitet. S pomočjo hitre intervencije zavarovalnice pa je proizvodnja kaj kmalu stekla v polnem obse^. PRAKTIČNO BREZ ZASTOJA Vsem je še dobro v spomi- nu velik požar, ki je v celoti uničil proizvodnje prostore, izdelke in zaloge reprodukcij- skega materiala pri celjskem Tapetništvu. Kolektiv je ta- korekoč preko noči ostal brez strojev in brez možno- sti, da bi nadaljeval proizvod- njo. Skupščina občine Celje je kolektivu hitro poskrbela zasilne prostore, zavarovalni- ca Sava pa je uspešno inter- venirala tudi v tem primeru. Direktor Vinko Jovan je o tem povedal naslednje: »Brez hitre intervencije zavarovalni- ce Sava bi bila naša nesreča še večja. Pomislite samo, da nam je zgorela kompletna oprema za dve novi ladji. Ko- maj dvajset dni po ix)žaru smo že izdelali novo, pri tem pa nam je seveda odločilno pomagala pomoč zavarovalni- ce, ki nam je takoj nakazala najprej 53 milijonov starih dán in nato v dveh krajših presledkih še dvakrat po 50 milijonov. S tem denarjem smo lahko takoj kupili nove stroie, reorodtikciiski materi- al in delo je steklo. Med' dru- gim smo odpremili tudi oi)- remo za obe omenjeni ladji. Pomoč v teh kritičnih dneh je bila hitra in učinkovita predvsem zavoljo tega. Zelo smo bili zadovoljni z njeno intervencijo in ob tej nesreči smo dokončno six)znali, kaj pomeni hitra in učinkovita pomoč. Skupaj nam je zava- rovalnica SAVA nakazala 263 milijonov starih din, kar vse- kakor ni malo.« Tudi v tem konkretnem pri- meru se je torej pokazalo, kaj pomeni, če zavarovalni zavod hitro ukrepa. In ravno to je tista odlika, ki je lastna zavarovalnici SAVA in ravno zavoljo tega je število tistih delovnih organizacij, ki se poslužujejo njenih uslug, iz dneva v dan večje. Seveda pa zavarovanje pro- ti požarom ni edina in izključ- na dejavnost zavarovalnice SAVA. Zavarovanje družbene- ga premoženja terja tudi šte- vilne druge posege zavaroval- nice, kjer pa njeno delo ni nič manj učinkovito kot v primerih, kot smo jih opisa- U. Kdor umno gospodari, že danes misli na jutri, že danes poskrbi za to, da se izogne posledicam nesreč, ki jih lah- ko doživi. In za to je tu za- varovalnica SAVA, vedno pri- pravljena s svojimi posegi zmanjševati zlo, ki ga prina- šajo nesreče. Takole je bilo videti pogorišče v Bukovžlaku, ko je ogenj upepelil ostrešje obrata. ^^a na proizvodih ob požaru v obratu TOBI, podjetja EMO je bUa velika. Intervencija * E je škodo občutno zmanjšala ... Takile prizori so pri nas vse prepogosti. Varnostni ukrepi čestokrat niso dovolj, trenutek nepazljivosti in nesreča je tu. Preprečujmo in smotrno ukrepajmo! 18. stran —NOVI TEDNIK 1. marec 1973 — PO ZAPISKIH MILANA KOSTEVCA-MARKA Kozjanska četa pod vodstvom komandirja Modrasa in komisarja Kostje je v decembru 1943 povečala svojo bojno aktivnost. Le-ta je bila del načrta Glavnega štaba NOV in POS, ki je sklenil s pohodom XIV. divizije dvigniti zasedeno Štajersko v splošni upor in boj za dokončno osvoboditev. V dogovoru s hrvaškim glavnim štabom je Kozjancem šel v pomoč bataljon zagorskega odreda. Enoti bi se mo- rali združiti v napadu na švabsko postojanko Sv. Peter, današnjo Bistrico. Toda tudi Nemci so imeli svoj načrt. Kozjance so hoteli z obko- Ijevanjem zajeti in uničiti. Toda partizani so se v noči 19. decembra izmuznili njihovemu obroču in jim za hrbti napadli Bistrico. Iz podrobnih zapisov Milana Kostevca je moč zaključiti, da je ravno na- črt napräda na Bistrico, kozjansko četo odtegnil obkolitvl na območju, kjer so jih hoteli uničiti Nemci. Le-ti gotovo niso račimali, da se bodo par- tizani, č^etudi so prece- njevali njih številčno moč, lotili postajanke, kakršna je bila Bistrica, v kateri je bilo najmanj BO oborožencev. MODRAS JE UDARIL BREZ ZAGORCEV Petintrideset partizanov je 19. decembra okoli 11. ure prešla v ñapead. Iz Žagaj a je šla dvojica k mostu čez Sotlo, manjša skupina je postavila zase- do proti Bizeljskem pn »Sokolu«, Tomaž pa je s tovarišem uničil telefon- ske napeljave, zvezo po- stojanke s svetom. Do polnoči so bite priprave pri kraju, le glavnina če- te še ni vpadla v naselje, ker so čakali na raketo, signal Zagorcev, da so nared na napad iz smeri Sotle. Modras ni vedel, da so se hrvaški partizani za- mudili s Kočevarji, ki so nanje streljali iz hiš, za- to je četrt ure čez pol- noč, četrt ure po dogo- vorjenem času, sklenil s svojo četo napasti kar sam. To se je zgodilo p>et minut pozneje, ko je Mo- dras streljal na žandarja, ki ga je na stražarskem mestu ustavljal. Začel se je strahovit spopad, v ka- terem sovražnik ni varče- val z naboji. Na približno 150 metrov dolgem pro- storu je bruhal ogenj iz najmanj 100 cevi. Bistrica ni bila nikoli tako raz- svetljena kot to noč, kaj- ti Švabi so ves čas izstre- ljevali svetlobne rakete. Kozjanci so bili kakšnih deset minut v ognju, ko je iz smeri mosta čez So- tlo bilo slišati vzklike: — Napred Slovenci! Smrt bandi! — Dei zagorskega bataljo- na je zasedel cesto proti Podsredi, drugi pa so vdrli v Bistrico. Ker so s seboj nosili steklenice z bencinom, je bila stav- ba, kjer so bili žandar ji kmalu v plamenih. Okoli četrte ure zjutraj sta obe komandi sklenili ponovno jurišati na Šva- be za zidovi različnih stav^b v vasi. Partizani so z bombami planili naprej, toda tudi branilci so me- tali bombe, vmes tudi v šope p>ovezane »štilarice«. Borci so uspeli take ne- varne šope bomb vloviti in zmetati proč, da niso naredile škode. V tem si- lovitem naletu so parti- zani pregnali žandarje iz bunkerja in vdrli v žan- dermarijsko postajo. To- da le-ti so se branili iz zgornjega nadstropja, pa so se borci morali vrniti na izhodiščne položaje pred jurišem. Medtem ko se je že da- nilo, je odgovorni oficir Branko Cikojevič-Neno ukazal umik iz Bistrice proti Sv. Goram. Toda še pred tem so žandar j i izo- besili belo zastavo. Anton Varlec-Slavko je skočil naglo nazaj, da bi bil pr- vi pri razorožitvi. Toda padel je v past. Iz ene od lin je počilo. Slavko je bil težko ranjen. Zmago mu je priskočil na pomoč in le za las se je izognil bombi, ki je eksplodirala blizu njega. Pozneje so baje žandarji pripovedo- vali, da je bila to njihova zadnja bomba. KAKO JE PADEL IVAN SKVARČA- MODRAS Okoli 6. ure so se Koz- janci in Zagorci'zaustavili pri Kunejevem kozolcu. Kozjanci so preštevali za- gorske borce, občudovali njihovo oborožitev in se pozdravljali 5 Slovenci, ki so to noč prišli čez Sotlo. Kolona je od tu krenila proti Sv. Goram. Bil je za Kozjance veliča- sten pogled na kolono, ki je štela okoli 150 mož. Bili so prepričani, da bo- do z lahkoto likvidirali vse pKxstojanke na Koz- janskem. Zdelo se jim je, da so zdaj tako močni, da se jim nihče več ne bo mogel upirati. Ni i>a bil istih misli Modras. Na obrazu se mu je EK)znalo, da z izidom napada na Bistrico ni za- dovoljen. Ko je bila ko- lona kakšnih 100 metrov proč, je rekel, da gre po- gledat, kaj delajo švabi. Preden so se ostali ove- dli, če se šali ali misli resno, se je že pognal na- zaj v Bistrico. Nekaj mi- nut kasneje so počili stre- li in razletela se je bom- ba. Stjenka je plani prvi- za njim tudi drugi. Mo- dras je bil mrtev. Niso ga mogli izvleči, ker bi se izpostavili smrti še drugi. Tudi njegove puške, ki jo je iznajdljivo predelal, niso dobili. Uspešen napad na Bi- strico je partizanom za- grenila Modrasova smrt. Mrtvega komandirja so baje graničar j i nesli na pokopališče in mu okoli vratu obesili crknjeno mačko. Takega zasramo- vanja ni prenesel žandar- merijski komandir, ki je živai sam odstranil in dejal: — To je bil vojak in pokopati ga je treba kot vojaka! — Tako se je končalo živ- ljenje Ivana Skvarče, predvojnega komunista, borca iz prvih dni upora, danes narodnega heroja. (Se nadaljuje) 8. »šema neumna!« jo je zavračal soprog. »Ali ne vidiš, da sva na Marsu? Ali bi rada primerjala marsovske plače z najino pokojnino? Sicer pa meni tukaj ni posebno všeč. Zakaj neki meniš, da so naju vtaknili v hladilnik — če ne zato, da naju ocvrejo za kosilo, čimprej odtod, tem bolje! In zakonca sta planila s vratom. Toda korak jima je za.4tal. Močnejša od volje je bila lakota. Od Zemlje pa do Marsa brez grižljaja v ustih, ne, to je presegalo vse meje! Kaj bi škodilo, če pritisneta na nedolžni gumbek na pečici. Gumbek z napisom: večerja. Klara je pritisnila. Lučke so zatrepetale, zabrnelo je v notranjosti pečice in zaškrtalo. Odprla so se vratca in pripeljal se je pladenj z zapeljivo večerjo za dve oseb*' s svečami, kajpada! Sedla sta kot na poročnem potovanju in pomlask^ juho. Imela je okus po nafti! Razrezala sta zrezke: diš^ so po premogu. Cmoki so zaudarjali po morskih algah ' solata je bila očitno iz polivinila. , Edino cviček je bil tak kot v domovini — umet^"' 8 — 1. marec 1973 ZABAVA NOVI TEDNIK — 19. stran KAKO NAJ ŽIVIM? Hodim v srednjo šolo, star pa sem šestnajst let. »Socialni« problem sem, tako pravijo v šoli, ker vedno kaj ušpičim, potem pa stvari preiskujejo in naletijo na neurejene raz- mere doma. Pri nas, veste, ni pomanjkanja, nismo lačni, nismo strgani, samo 6asa nimamo, da bi mimo Živeli. Moja oba starša sta zaposlena čez glavo, brat in jaz pa to izkoriščava. Danes je živeti težko, jaz se ne znajdem v tem svetu kjer vsak dan opa- zim, da je kaj narobe. Po- magati ne morem nič, le opazujem lahko in o tem premišljujem. Poln sem energije, ki je ne trošim koristno, šola mi gre na živce, tam je preveč učite- ljev, ki mislijo tako kot moja mama, ki mi veno- mer pridiga, da je učenje pot do kruha in osamo- svojitve. ICaj pa jaz, mor- da pa se ne želim osamo- svojiti? Srečko Dragi Srečko, pa začniva odgovor tako, da potrdiva tvoj vprašaj. Ce boš želel ljudem po- magati (mislim da sem pravilno razumela tvoje želje), potem boš moral misliti na to, da končaš šole in se kot praviš ti, osamosvojiš. Malo si zme- den, ker ne znaš urediti misli tako, da bi stale v nekem življenjskem zapo- redju. Pa bo tudi to pre- šlo, ker razmišljaš in ho- češ dobro. Svojo energijo pa usmerjaj najprej v šo- lo (tudi jaz sem mama, ne zameri), potem, potem... pa je toliko koristnih stva- ri, kjer lahko pomagaš ali se udejstvuješ. Dobra ro- ka, če je iskrena, lahko naredi iz niča blagostanje. Boli te nepravičnost sveta, daj, pomagaj krivice od- pravljati. Ni to iluzija, tr- da resničnost je, ker kri- vico odpravljati pomeni lahko tudi skok k ostare- lemu in samemu sebi pre- puščenemu bolniku. In končno, ne bo ti padla krona z glave, če doma poprimoš za metlo in ma- mi pomagaš nositi breme gospodinjstva. Tudi ona lahko čuti, da se ji godi krivica. LJUBIM GA Nerodna sem v svoji za- ljubljenosti. Zaljubila sem se namreč pred meseci v svojega sošolca, čudno. pozmva se že štiri leta, pa ml nikoli ni bil preveč všeč Zdaj pa že nekaj mesecev čutim do njega neko posebno nagnjenje. Oba hodiva v tretji raz- red srednje šole. Meni so bili vedno taki fant- je, frajerji, kot je on, zoprni, zdaj pa ljubim ra- vno takega. Sama nase sem jezna, ker opažam, da ni do mene nič bolj pri- jazen, kot je bil vsa leta nazaj. Meni pa so se čust- va spremenila, če danes govorim z iijlm, bom jut- ri o pogovora cel dan pre- mišljevala. Tudi zardevam ko se pogovarjava. Skrat- ka, ljubim ga, da ga bolj ne morem. Rada pa bi zve- del^ za njegova čustva, sa- mo ne vem kako. Ga naj. kar vprašam? Ljuba Dragica, če ga kar vprašaš, mar- sikaj tvegaš, boš pa s stvarjo takoj na čistem, če pa si bolj potrpežljive narave, pa še malo poča- kaj. Tako je namreč s to stvarjo: če tudi on kaj čuti do tebe, ti bo dal sča- soma vedeti, da te ima rad. če pa je ljubezen sa- mo enostranska, torej sa- mo tvoja, boš morala po- zabiti nanj. Težko ali lah- ko, za ljubezen morata bi- ti dva. Platonske ljubezni so namreč iz mode, če- prav še obstajajo. Nataša OH, PREDPUSTNI ČAS PRESNETI Izpolnite želje vaših ot- rok in jim za veselo pustno praznovanje sešij- te enega izmed teh dveh modelov. Prvi ima rdeč suknjič s pelerino. Ovratnik, pele- rina in spodnji del je ob- robljen s črnim trakom. Hlače so široke in črta- ste v beli in črni barvi. Za dodatek pa še rdeč klobuk, ki je prav tako obrobljen s črnim tra- kom. Drugi model je name- njen deklicam. Ljubek pa- jac lahko sešijete iz čr- nega klota in belega pla- tna. Copatki, velik nabran ovratnik in robovi, ki lo- čijo beli in črni del hlač, so narejeni iz belega pla- tna s črnimi pikami. Na straneh hlač, rokavov, na čepici in na sprednjem de- lu tunike so našite velike rože Make-up naj vam ne dela preglavic. Otroka na- mažite po lastnem okusu^ tako da bo otrok še bolj ljubek. Jana V iz jak PUNTARJI V NOVEM KLOŠTRU Dogodki, ki so leta 1635 vznemirili samostance v Novem Kloštru, so boli najprej zapisani v neki ra- čunski knjigi, pozmeje pa je bilo besedilo vključeno v samostansko kroniko. V kratkem je celotna afera Opisana takole: Menihi so biM 4. maja zbrani pri večerni molitvi, ko jih je zmotila delega- cija pet)iiajstih kmetov. Ti so izjaviilá, da bodo ostali priorju in samostanu po- korni le pod pogojem, da jim bodo zagotovljene olaj- šave pri davku, tlaki in lovu ter da bodo ob dne- vih tlake spet dobivali to- plo hrano in vino za pri- boljšek. Čez dva dni bodo prišli po odgovor. Držali so besedo m 6. maja je prišla pred samo- stan množica okrog 200 kmetov, večinoma podlož- nikov preboldske graščine, so i>a bili samostanu dolž- ni oddajati gornino (vino- gradi).' Vodila sta jih An- ton Repič in Štefan Dvor- nik. Od patrov so zahti3va- li, naj jim izroče orožje in hrano. Res so jim dali ves črn in bel kruh ki sta ga oba voditelja meta- la kmetom kar skozi ok- no in šestkrat po dva ška- fa vina (bilo jih je dvesto, poudarja kronika!). Okaje- ni in oboroženi s krepeli so potem odšli proti Pre- boldu, kjer" so izpustili iz sodov vse vino, graščino pa izropali in zažgali. Kmailu FK) poldnevu 8. maja je prišlo ponovno 150 puntarjev. Poklicali so vikarja, po rodu Beneča- na, in mu s posredova- njem tolmača sporočili, da so se prišli gostit: vzeli bodo od tistega, kar so pridelali z lastnimi žulji in oddali samostanu. Za- grozili so, da bodo vse razdejali, če jim ne bodo ustregli. Da bi se izogni- li še večjd šikodi, so jiim menihi takoj ugodili. Po- tem so zapustili posloDie, Štefan Pimat pa je zakle- nil vsa vrata ter obdržal ključe. Z orožjem, кл so ga našli v priorjevi celici, so začeli streljati, smod- nik pa jim je moral dajati samostanski oskrbnik. Mo- ledovanje samostancev, naj odidejo in jih puste pri miru, je bilo zaman, pač pa so ponovno zahtevali kruha, vina, mesa in to- plih jedi. Vse so jim pri- pravili in ob jedači, pijači ter prešernem razpoloženju so ostali pri samostanu vso noč. Zjutraj so oboro- ženi vdrli v obednico in zahtevali od priorja, naj jim izroči pismeno zago- tovilo, da pristaja na zah- tevane olajšave. Dokler ni bilo pismo napisano, pod- pisano in opremljeno s pe- čatom, sta Matija Matev- žič in Štefan Pimat drža- la v rokah naperjeno pu- ško in kopje. Končno so zahtevali še enkrat jedače in pijače, potem pa odšli. Kronika pravi da so se najbolj surovo obnašali si- novi Andreja Pirnata in Martina Novaka. 14. maja je kmete spet pripeljal Andrej Pirnat. Tokrat so zahtevali zniža- nje dajatev v preji ter tla- ke na tri dni v letu. Spet so dobili zahtevana topla jedila s kruhom in vinom. Posamemiki so hoteli na- zaj oddano živino, denar in znižanje vinske deseti- ne za polovico. Kronist dodaja, da jim je samo- stan zaradi nesramnega in trdovratnega nastopa v vsem ustregel. Ko so se do sitega najedli in napili, so ukajoč odšli. Dalje poroča kronika, da je istega dne žalski gra- ščak s svojimi ljudmi v Zgornj'üi Grušovijah pri Štefanu Dvorniku zbrane kmete razgnal. V treh na- padih je bilo ubitih 27 upornikov, ostali pa so se razbežali. »Tako je ta do- bri gospod rešil nas in vse gradove do Celja pred po- divjanimi kmeti.« Težav za samostan pa še ni bilo konec. V petek 18. maja so prišli Hrvatje (krajiški vojaki). Tisti, ki so se utaborili okrog sa- mostana, so takoj poslali po kruh, vino, seno, oves in drjgo hrano. Šest jih je hodilo večerjat v samo- stan do 15. junija, preko 40 vojakov pa se je hrani- lo v samostanu 2yutraj in zvečer. Njihov pvoveljnik, ki je bival v Grmovju in nek častnik iz Komende na Polzeli sta prav tako zahtevala kruha, vina, ov- sa, soli in drugih potreb- ščin. »Kolikšno škodo in strah je p^i tem utrpel samostan, se ne da pove- dati,« zaključuje kronist. Polkovnik je telefoniral Po vojaški avtomobil. Od Rojaka na drugem koncu ^^e je dobil takle odgo- vor: »žal mi je, en avtomo- ^tt ima major, drugega ^^otnik. tretjega pa kape- rn. Vaše kolo pa si je iz- ^sođii poročnik.« Potem ko je nekaj časa Preklinjal in prišel spet do sape, je zakričal v te- lefon: »Pošljite mi narednika in, če nima obutih mojih škornjev, bom šel na sprehod!« « Isadora Duncan, zname- nita plesalka, je nekoč pisala Shawu, da si želi imeti z njim otroka. »Z mojo zunanjostjo in z vašim razumom bi bilo to popolno bitje,« je me- nila na koncu pisma. Shaw ji je odgovoril: »Madame, predstavljaj- te st. kakšno bitje bi bilo to, če bi podedovalo vaš razum in mojo zuna- njost!« « Speusipos, Platonov se- strič in naslednik v vod- stvu Akademije, je na stare dni popolnoma ohromel. Diogenes mu je svetoval, naj sam naredi konec svojemu bednemu življenju. »Tega pa ne, prijatelj,« ga je zavrnil Speusipos, »zakaj filozofi ne živimo г nogami, am- pak z glavo.* Vsemu mestu znan lo- pov je nad hišna vrata obesil napis: »Maloprid- nežem vstop prepovedan. Diogenes je napis prebral in rekel spremljevalcem: »Kod pride pa gospodar v hišo?« * »Toda, Tone, spet na- meravaš v gostilno! Kaj ne veš, da morava drugi teden plačati obrok?« »Ne razburjaj se ven- dar! Do takrat bom že zdavnaj nazaj!« 20. stran — NOVI TEDNIK SPORT 1. marec 1973 — Košarka Po nesrečnem porazu doma z Istragradjeviiim, so se celj- ski košarkarji tokrat izkaza- li. V gosteh so premagali moč- no ekipo ljubljanske Ilirije s 96:90 (41:46) in se tako oddolžili Ljubljančanom za poraz v prvem delu v Celju. Itirijani so nastopili brez dveh igralcev prve peterke Stegenška in Naveršnika, to- da ta ne zmanjšuje uspeha Celjanov, ki so tudi praktič- no igrali brez Toneta Sagadi- na, ta si je že kmalu po za- četku tekme p>oškodoval no- go in ni ix)tem igral voč do konca tekme. V prvem polča- su je bila tekma enakovred- na vse do zadnjih minut t^a dela igre, ko so si Ljubljan- čani predvsem po zaslugi iz- rednega Križnar j a zagotovili 5 točk prednosti. Tudi v drugem polčasu je Ilirija vodila s 5—7 koši razlike vse do 31. minute ig- re, ko je nastal preobrat. Pre- obrat so prinesli pravzaprav »igralci s klopi« Leskovar, Fink in Sabolčki, ki so v do- bri minuti vodstvo Ilirije za sedem košev spremenili v toč- ko prednosti za Celje. Lju- bljančani, pri katerih je za- radi petih osebnih napak za- pustilo igro nekaj ključnih igralcev, se niso mogli več us- pešno upirati vedno boljšim Celjanom, ki so potem s si- gurno igro obdržali prednost 6 košev do konca tekme. S to zmago so si Celjani zelo p>ovečali možnosti za obsta- nek v družbi najboljših, se- veda pa je do konca še daleč, odločilna za Celjane bo naj- brž tekma v soboto 3. marca, ko se bodo doma pomirili z direktnim kandidatom za iz- pad, ekipo tuzlanske Slobo- de. Koše za Celje so dali: Miloš Sagadin 26, Zmago Sa- gadm 22, Fink 11, Ramšak 10, Leksovar 8, Sabolčki 7, S^a- din Tone 6 in Tomašič 6. JANEZ CEPIN Umetnostno drsanje Drsalna sezona se bliža koncu. To pa je tudi prilož- nost za kratek obračim mi- nulega dela. V sekciji za imiet- nostno drsanje in kotalkanje pri HDK Celje je bilo tudi minulo zimo nadvse živahno. V drsalno šolo za učenje os- novn^a znanja drsanja je bi- lo vpisanih 135 začetnikov, rednih vaj v dopoldanskem času se je udeleževalo okoli 30 cicibančkov, nadaljevalne- ga tečaja pa 24 prijavljencev. Tekmovalno ekipo je sestav- ljalo pet mladink, pet pionirk in en pionir, ki so vadili pod strokovnim vodstvom Hinka Dermola. Njegovemai delu pa tudi prizadevnosti mladih gre zahvala, da so mladi celjski drsalci dosegU v tej sezoni nekaj zelo lepih uspehov in da so se kot celota iz repa republiške lestvice (pa tudi državne) prebili v zlato sre- dino. In še več — Celje je po dolgih letih, za Halko Su- šteršičevo, dobilo znova dr- žavnega prvaka. Tokrat med pionirji EÎVO 2untar in Nina Kavčiča, ki sta ta naslov os- vojila v dvojicah. Vrh tega sta bila tudi republiška prva- ka v parih! Sicer pa so se mlade tekmo- valke uveljavile takole: MLADINSKO REPUBLI- ŠKO PRVENSTVO (v Celju): 6. Mateja Jakop, 7. Dagj). Petauer, 9. Iris Savernik, j Simona Juhart, 12. BariJ Požlep. DRŽAVNO MLA^ SKO PRVENSTVO (v u bij ani): 6. Mateja Jakop,, Dagmar Petauer, 8. Sin^J Juhart, 10. Iris Saverni^ Barbara Požlep. REPXJ¿i^ ŠKO PIONIRSKO PRV¿ STVO (na Jesenicah): pio^ ji — 1. Nini Kavčič; p¡o^ ke: (A skupina): 7. Alben Tihole, 9. Jolanda Saver^ IO. Nika Blagotinšek; »Ц na B: 4. E. Žimtar; skupim (izven konkurence): 1. sta| Mlakar DRŽAVNO PIONn SKO PRVENSTVO (v Z^ bu): pionirji: 2. Nini Каубј pionirke: 8. Alberta Tükj 15. Jolanda Savemik, 16. Nj Blagotinšek. Takšna je bilanca, lepa i obetajoča. Svoje delo pa h do mladi celjski drsalci poi¡ zali še v soboto, 3. marca o 18. uri na domačem drsalisi v mestnem parku, ko boj pripravili revijo. NADA JELOVŠB Atletika EVROPSKI ATLETI V CELJU Pri AD Kladivar so že začeli s prvimi priprava- mi za doslej največjo at- letsko prireditev v našem mestu — polfinale za at- letski pokal Evroi>e. To zainimivo in nadvse kvali- tetno tekmovanje bo v Cîe- Iju 4. in 5. avgusta, nasto- pile p»a bodo ekipe ZR Nemčije, Finske, Poljske, Švice, Španije in Jugosla- vije. Ljubitelji atletike sá bodo tako lahko v dveh dneh ogledali mnoge olim- pijske zmagovalce, evrop- ■^ke in svetovne rekorder- 'e, med drugimi tudi od- 'ična finska tekmovalca v *;ekih na srednje in dolge nroge Virena in Vasaio. 3 kvaliteti prvih treh ekip ni treba posebej govoriti, saj že vrsto let predstav- ljajo kvalitetni atletski '/rh na starem kontinen- Na prvem večjem atletskem tekmovanju v novi sezoni — republiško prvenstvo v zapr- tih prostorih AD Kladivar v Celju — je nastopilo več kot sto tekmovalcev iz skoraj vseh atletskih društev v Slo- veniji. Tekmovanje je minilo brez rekordov, vendar z ne- katerimi odličnimi rezultati, kar kaže, da so tekmovalci za letošnjo sezono solidno pripravlj-ani. Tokrat so po šte- vilu osvojenih kolajn biU naj- boljši predstavniki ljubljan- ske Olimpije, izmed Celjanov pa so zmagali štirje: Roman Lešek je zmagal v skoku s paUco s 450 cm, Miro Kocuvan je bil najhitrejši v teku na 60 m — 6,8 sekunde, v isti disciplini med članica- mi pa je zmagala Nataša Der- mol — 7,6. Dermolova je zma- gala tudi v skoku v daljavo — 565 cm ter bila druga v teku na 60 m ovire — 8.8. Pre- senečata slabi uvrstitvi in re- zultata Branka Vivoda (dru- gi v skoku v višino — 193 cm) in Tatjane Pavšer ki je 60 m zmogla komaj v času 8.1. tv Ingrad CELJE — v dvorani Ingrada je bil v petek občni zbor SŠD INGRAD, ki sodi po svo- jih oblikah in vsebini dela med vodilne športne organi- zacije v celjski občini. Predsednik Vitanc Franc je orisal uspešno pot društva v zadnjem četrtstoletju, saj je z razvojem gradbenega pod- jetja BETON in kasneje IN- GRADA tesno povezana tudi rekreacijska in športna aktiv- nost delavstva v tem kolekti- vu. V tem obdobju se je dru- štvo organizacijsko in stro- kovno izredno utrdilo, skrbe- lo je za šolanje strokovnih kadrov in rsist prepotrebnih športnih objektov. Ob izred- nem razumevanju organov sa- moupravljanja v podjetju je SŠD INGRAD lahko razvija- lo svoje delo s požrtvovalni- mi amaterskimi športnimi de- lavci na široki fronti, šport se je vsidral v delovno orga- nizacijo in danes pomeni ne- ločjivi sestavni del življenja široktega kroga delavcev, ki v tem kolektivu kot izbrana družina gojijo tovarištvo, stremijo za čim boljšo delov- no storilnostjo, za koristno izkoriščanje prostega časa in napredek v raznih športnih panogah in igrah. V ospredju so temeljni smotri naše tele- sne kulture, ki so vodilo vse društvene dejavnosti — zdra- va športna rekreacija, boljša fizična kondicija, večja storil- nost pri delu, množičnost,- razvijanje tovarištva in kolek- tivizma. Ob takšnih smotrih in de- javnosti tudi uspehi niso iz- ostali. Na skupščini je nam- reč bilo razdeljenih kar 64 značk TRIMA (36 zlatih, 24 srebrnih, 4 bronaste). Vitri- ne podjetja krasi kar 120 raz. ličniih pokalov, trofej z nasto- panja športnikov, delavcev INGRADA. športniki in šport- nice Ingrada se vse bolj uve- ljavljajo na tekmovanjih v ce- ljski občini. Kar štirikrat za- pored so bili vseekipni zma- govalci tradiconalnih repub- bliških gradbenih športnih iger. Kegljači so lani osvojili celo naslov državnih prvakov v srečanju gradbincev v Skopju! Na stotine je organiziranih športnikov in športnic v tem društvu. Najbolj množična je vadba in udeležba na inter- nih srečanjih med obrati v kegljanju, streljanju, šahu, namiznem tenisu, nogometu in odbojki. Uspešno se razvi- ja tudi smučarska aktivnost in balinanje. Predsednik Vitanc pa je na- kazal tudi možnosti za nadalj- nji razvoj in rast društva, saj so i>erspektive zelo ugod- ne. Zagotoviti bo treba boljšo jxjvezavo z mladinsko organi- zacijo v Ingradu, skrbeti za nadaljnje širjenje rekreaci- je z večjo aktivnostjo v smu- čanju, plavanju, izletništvu, planinstvu, vključevanju v TRIM akcijo in podobno. Vse kaže, da bo prišlo tudi do združitve odbokarjev in od- boj karic v enoten «klub pri INGRADU. Skupščina se je oddolžila neumornemu dosedanjemu predsedniku VITANCU za 24 leto vodenje društva s pode- litvijo naslova častnega pred- sednika in spominskim dari- lom. IZVOLILI BODO NOVO VODSTVO v soboto, 3. marca, bo imel redni občni zbor naj, večjd športni kolektiv т Celju — AD Kladivar. Po poročilih o dosedanjem delu bodo sestavili pro- gram za prihodnje obdob- je, ki bo temeljil na гаг širitvi kvantitetne in kva^ litetne atletike ter seveda izvedbi letošnjega najpo membnejšega tekmovanja polfinala za evropski at- letski pokal. To tekmova- nje bo velika preizkušnja za ves organizacijski od- bor, kot tudi sodniški zbor Tako bo delo usmer- jeno v glavnem v to tek- movanje, da bi še enkrat dokazali odlične organiza- cijske sposobnosti, po ka- terih so znani celjski at- letski delavci. Na občnem zboru bodo izvolili tudi novo vodstvo. ZIMSKI AVTO RALLY — Tudi tokrat nas je Združe- nje šoferjev in avtomehani- kov v Celju prijetno presene- tilo z odlično organizacijo zimskega avto rallyja, ki je potekal iz Celja do spodnje postaje Golte in pozneje še naprej na smučišča Golte. Tekmovalo je sedemnajst posadk, ki so opravile naj- prej ocenjevalno vožnjo, sle- dila je spretnostna vožnja in še nastop v sankanju in smu- čanju. Skratka bil je to pra- vi rekreacijski rally. Zmagala je posadka AMD Slavko šlander iz Celja. Vü- har je odlično vozil avtomo- bil in se sankal, dočim je Jo- van Vinko smučal. Zbrala sta 2194 negativne točke. Sledijo: Banko — čari (Gomilsko) 2256, Dečman — Pajk (Slov. Bistrica) 22.58, Dobrove — Go- vedič (Ceka) 2324, Vignjevič — Cerovšek (Avto Celje) 2364 kazenske točke. V smučanju je bil najbolj- ši Jovan (šlander) 791, pred čari (Gomilsko) 807, Samec (CEKA Celje) 832. Rezultat v sankanju pa je prinesel eki- po zmago predstavnikom Slo- venske Bistrice. Zmagal je Pa- jek, ki je potem skupaj z Dečmanom in Kranjcem osvo- jil ekipno zmago. Tekmovanje je popolnoma uspelo in sličnih zimskih ral- lyjev si še želimo. NOGOMET — Nogometaši Kiadivarja in Olimpa so že pričeli s svojo pripravljalno sezono, žal uspehi niso naj- boljši za nogometaše z Glazi- je. Med tednom so igrali v Velenju in izgubili proti do- mačemu moštvu z rezultatom 2 :4. Le nekaj dni p>ozneje pa jih je na Glaziji premagalo še moštvo Olimpa 3:1. Strelci na tej tekmi so bili — župerl. Majcen in Kač za Olimp in Stancer za Kladivar. Nogometaši Olimpa so igra- li še proti drugoligašu Rudar- ju iz Trbovelj. Srečanje so doma izgubili z rezultatom 1 :5. Danes pa igrajo proti Litiji na igrišču v Gaberju. JUDO — CELJSKI JUDÜIST Tanjko je dosegel izreden us- peh na republiškem članskem prvenstvu. V srednji katego- riji se je uvrstil v jjolfinale, tu premagal mojstra Mithau- sa iz Maribora in v finalu še Grošelja iz Branika. Stem je postal po daljšem času po- novno prvak pri članih eden izmed celjskih tekmovalcev. KEGLJANJE — Kegljači Celje so med tednom odigrali srečanje šestega kola v Mari- boru proti Konstruktorju. Srečanje so izgubili z rezul- tatom 6682 : 6986. Za Celjane so dosegli tekmovalci sledeče rezultate: Orešnik 836, Kiso- vec 851, Grum 857, M. Kranjc 819. Štefan Kranjc 789, Šrot 859, Vanovšek 893, Lubaj 778. V sredo so Celjani igrali proti Braniku v Celju. Na prijateljske troboju ke- gljačev Aera, Ingrada in Ko- vinarja so presenetljivo zma- gali igralci Ingrada 7185 pred Kovinarjem 7091 in Aerom 7050. Najboljši p>osameznik — Šunko (Ingrad) 982 keglja. Štirje celjski predstavniki Aero, Žalec, Kovinar iz štor in šoštanj tekmujejo v drugi republiški ligi. Po rezultatih na celjskem kegljišču so star- tali zelo dobro. V soboto m nedeljo so kegljači celjske kegljaške regije dosegli slede- če rezultate: Žalec je z rezultatom 7497 prevzel vodstvo, šoštanj je tretji s 7245, Kovinar peti 7197, in Aero osmi 6993. Med posamezniki so naj- boljše rezultate dosegli — Ka- čič 977, Ramšak 954, Čehovin 949, Kunst 949, Tomašič 935 (vsi Žalec), škoberne 961, Gračner 922, S. Cmok 915, E. Cmok 901 (Kovinar), Žavski 951, Božiček 916 (Aero Celje) ter gornik 952, Rauter F. 951, Ravter M. 956 in Ivančič 907 (šoštanj). Prihodnje kolo je v Murski Soboti in na Cardi. SAH — Na turnirju tretje kategornikov v Celju so že odigrali šesto kolo. Na vrhu razpredelnice se stalno me- njajo tekmovalci, kar priča o kakovosti in izenačenosti vseh nastopajočih. Sedaj je prevzel vodstvo Dečko iz Ce- lja, ki je zbral 5 točk. Sledi- jo: Pišorn in Primožič 4,5, Ke- ber 4 (1), Mikula 3,5, Kurtič 3, Agrež 2,5, Naglav in Pla- nine 2 točki. Na medobčinskem ekipnem prvenstvu ,e nadalje vodijo šahisti Šempetra ki so zbrali 13 toči. Sledijo: Velenje 10 (4), Cinkarna 8,5, Rog. Sla- tina 7, Žalec 6,5 CŠK mladin- ci m Nazarje 5,5. Na mesečnem brzopotez- nem turnirju Celja sta v me- secu februarju zmagala Stre- iher in Bervar, ki sta zbrala 8 točk. Sledijo — Pertinač in Jazbec 4, ter Bogadi in Kranjc 3 točke. HOKEJ NA LEDU — Za za- ključek hokejske sezone pri nas so celjski hokejisti v za- dnjem prvenstvenem srečanju prikazali odlično igro in pože- li priznanje od svojih navija- čev. V soboto so namreč do- ma premagaU Kranjsko goro z rezultatom 6:4 (1:0, 3 : 2, 2 : 2). V tem srečanju so pokazah precejšnjo mero zre- le igre in v dinamični igri bili ix)polnoma enakovredni gostom, ki so znana ekipa s hitrimi igralci. Celjani so to- krat pokazali, da znajo igra- ti. Borili so se na celotnem igrišču in s tem onemogočili goste, da bi s hitrimi protina- padi prišli neovirani pred vra- ta mladega Žagarja. Vratar Žagar, ki je zame- njal v zadnjih tekmah Avdi- ča je dobro opravil svoje de- lo. Enako dobro pa so igrali še Dani Kerkoš, Lesjak, Bra- tec, Dobovičnik, Pinter in Ko- lenc. Skratka slabega mesta v Celjskem moštvu ni bilo. Zadetke na tem srečanju so dosegli za domače moštvo — Lesjak dva. Bratec, Dani Ker- koš, Dobovičnik, in Šmerc. Med tednom so Celjani igrali zaostalo tekmo proti Slaviji. Ker so le nekaj dni popreje domačini razočarali proti Crveni zvezdi so tokrat nadoknadili zamujeno. Doseg- li so neodločen rezultat 2 : 2 (1:0, 1:1, 0:1) in bili vse do zadnjih minut boljše mo- štvo. Šele pet minut pred kon- cem jmi je zmanjkalo moči in Igralci Slavij e so dosegli remi. Zadetka za Celje sta dosegla Bratec in Dani Ker- koš. Zadnje srečanje v prvi zvezni ligi igrajo Celjani v soboto v Ljubljani proti Sla- viji. Na razpredelnici so sed- mi z malo več športne sreče pa bi bili lahko za mesto vi- šje^ STRELJANJE — V tretjem kolu občinske strelske lige so nastopili strelci na kegljišču Ingrada. V odličnih pogojih so dosegli nadpovprečne re- zultate. Med moštvi je vrstni red sledeč: Celje 1335, Kovi- nar 1302, Tempo 1288, Celje B. 1208, Avto Celje 1152, Ce- lje C. 1149. Posamezniki — Dobovičnik (Celje) 277, Deč- man (Kovinar) 272, Petrič (Tempo) 267, Jager (Ce) 265, Ahtik (Celje) 265. Po tretjem kolu je razpre- delnica sledeča: moštva — Ce- lje 3984, Tempo 3895, Kovinar 3869, Celje B. 3680. Posamez- niki — Dobovičnik (Celje) 816, Dečman (Kovinar) 808, Jager (Celje) 800, Seršen (Ce- lje) 800, Petrič (Tempo) 795 krogov. Prihodnje kolo je na spo- redu 14. marca. ATLETIK.'V— V nedeljo, 4. marca, bodo prizadevni atlet- ski delavci v Velenju ponov- no organizatorji pomembnega tekmovanja, tokrat republi- škega prvenstva v krosu. Po- krovitelj tekmovanja, ki se bo začelo ob 10,30. uri, je NAMA iz Ljubljane. Proge bodo spe- ljane po lepih terenih okd jezera. Naslov ekipnega pi^ ka z lanskega prvenstva bi ni celjski Kladivar, domai ni pa se bodo potegovali ! tretje mesto. Ker so Velenjô ni že lani dobro organizirti državno prvenstvo v kroS se ni bati, da tudi letošn prireditev ne bi uspela. SMUČANJE — Na GoW je bilo področno tekmovafl v smučanju za dijake sr» njih šol. Zmagovalci: Ml. Ml dinke: 1. Sanja Prelog 1 : ^ 2. Bora Lončar 1 : 08,0, 3. B jana Veber 1: 14,3 (vse gü nazija Celje). St. mladini 1. Pina Sore 1 : 14,1 (Gim- ' bovi je), 2. Mateja štaj" 1 : 25,4 (Gim. Velenje), 3. J lena Dostal 1 : 26,7 (Gim. <- Ije). članice: 1. Irena E^ line 1 : 29,1 (Gim. TrbovU« 2. Pavla Škobeme 1 ; 29.3, Marija Ajster 2 : 09,5 (obe Celje). Ml. mladinci: 1- J šan Ličar 1 :09,5 (Gim- ^ bovlje), 2. GojkoKlinari:; 3. Cîorazd Tratnik 1 : 10,0 (O- gim. Celje). St. mladinci: Marko Cetina 1 : 05,0 (gii" Ije), 2. Darko Koritnik l:"' (TŠ Trbovlje), 3. Igor PJ šek 1 : 07,7 (RŠC Veleni^ Člani: 1. Marko MezU^f I : 08,0 (gim. Celje), 2. ВО^ Pistotnik 1: 11,2 (gim. nje), 3. Milan Gruden (TŠ Trbovlje). V soboto in nedeljo ' Golteh republiško prvensij v veleslalomu in smukU mladince in mladinke. ^ ^ veleslaloma bo v soboto . II uri, smuk pa bo v neo^ ob 9 uri. Prireditelj tekrn^, nja je SK Izletnik iz Celj»' ^ j^ec 1973 ZVEDELI BOSTE NOVI TEDNIK —21. stran 22. stran —NOVI TEDNIK 1. marec 1973 — ^ marec 1973 NOVI TEDNIK — 23. stran (4) STANE VENINŠEK STANE VENINŠEK je bil rojen leta 1920 v Celju, v delavski družini. Komaj je končal osnovno šolo, že ga je doletelo delo, na katerega so okupatorji pošiljali naše ljudi. Tako ga je pot leta 1943 zanesla v sosednjo Avstrijo. Leto kasneje se je vmil v rodno Celje in se po končani vojni najprej zap>oslil v tovarni sadnih sokov, ka- sneje je presedlal k poštnemu podjetju, kjer je delal v tehnični sekciji. Od tod ga je pot vodila v službo k železnici, dokler se ni leta 19Ö2 zaposlil v EMO, kjer je zaposlen tudi še danes. Med tem časom je končal študij na Višji šoli za organizacijo dela v Kranju, tako da je sedaj že vrsto let zaposlen v EMO kot inženir organizacije dela, in sicer na delovnem mestu vodje kadrovske službe. Kot večina gornikov in alpinistov se je tudi Stane z gorami srečal že v zgodnjih mladeniških letih, še zlasti pa je zanimivo to, da je prva srečanja z gorami opravil na tujem, in sicer v Avstriji. Brez potrebnih izkušenj in znanja, med tujimi ljudmi in v tujem svetu se je zelo zgodaj lotil tudi že plezanja. Tako je opravil svoj ognjeni krst v stenah Bischofmütze v pogorju Dauchstein. Spominja se, kako se je podal na plezanje v steno, brez ustrezne opreme seveda m povrhu še bos, ko so v steni višje gore že plezali navezani avstrijski alpinisti. Kmalu jih je v steni dohitel, in ko so ga videli, da leze solo in brez opreme, so zahtevali, da se je navezal v njhovo navezo. Tako se je začelo ... Izmed več kot 150 alpinističnih vzponov je kot največja doživetja izbral nasled- nje smeri: 1. Aschenbrenjerva smer v Travniku leta 1957 2. Herletova smer v Ojstrici — številne ponovitve 3. Skalaška smer v Triglavu 1956. leta 4. Jugovzhodna stena Fleischbank na Tirolskem 5. Smeri v Dedcu, leva in desna Ker je Stane Veninšek že od leta 1954 načelnik Gorske reševalne službe je za današnjo zgodbo izbral pripoved o reševalni akciji v oktobru 1956. leta pod Brano, v Savinjskih alpah. Stane je stopil na prag, se ozrl proti vrhovom go- ra in pomislil sam pri sebi: nič kaj prida vre- me se ne obeta, še sneg zna zapasti. Dvakrat, tri- krat je globoko zajel rez- ki večerni gorski zrak in se vrnil k družbi v kočo. Bilo je v oktobru 1956 leta in na Okrešilju so zapirali kočo. Kot je ob takih prilikah že dolgo- letni običaj, se na zadnji dan, predno zapro kočo, zbero tod pravzaprav vsi, ki so med letom stalno zahajali v gore. Tu je bi- la večina celjskih gorni- kov, alpinistov in drušči- na je bila vesela. Beseda je tekla o pravkar minu- lem letu, ó gomiških vz- ponih, o številnih obisko- valcih, ki so zahajali v gore. Veselje je naraščalo m petek večer se je poča- si prevešal v soboto, ko se zadnjim obiskovalcem koče na Okrešlju še prav nič ni mudilo k počitku. * * * Tudi v koči na Kamni- škem sedlu je bilo veselo. Tu je skupina gorskih re- ševalcev iz Kamnika tega dne uspyesno zaključila svoj dvodnevni tečaj in ob večerji, v prijetno za- kurjeni sobi, so analizira- li uspešnost tečaja. Zado- voljni so fantje, sami iz- kušeni gorniki, ugotavlja- li, da jim je vadba kori- stila, da so se zopet marsičesa naučili, pred- vsem pa so uvežbavali delo reševalnih sikupin. Fantje so počasi zapušča- li veliko jedilnico in od- hajali na počitek. Nasled- nje jutro se bodo spustili v dolino . . . * * • Četverica, dva izkušena alpinista ter oče in štiri- najstletni sin, pa je hitela tega večera po strmi poti iz Kamniške Bistrice pro- ti Kotličem med Tursko goro in Brano. Alpinista sta se namervala pridruži- ti tovarišem na Kamni- škem sedlu, druga dva, oče in sin, pa sta izkori- stila priložnost še za zad- nji vzpon v tem letu ter se jima piidružila. Padel je mrak in pla- ninci, ki so bili že visoko v gorah, so še bolj pos- pešili korak. Z mrakom pa je prišel tudi dež, ki se je sprevrgel v pravo neurje. »Da bi le snežiti ne za- čelo!« de eden od alpini- nistov, tišti, ki je vodil skupino. Padla je noč in z nočjo je pričelo tudi snežiti. Vse bolj in bolj je padal sneg in vedno več ga je bilo. »Nocoj ne bomo mogli nadaljevati, je prenevar- no! Morali bomo bivaki- rati«. Ugotovitev, ki so se je vsi bali, za katero pa so vedeli, da je neizbež- na. Med skalovjem so, premočeni do kože, pois- kali zasilno zavetje, kjer so bil vsaj malo zaklon- jeni pred neusmiljenim vetjTom, ki je rezal do kosti in prinašal hrpe snega. Dolga viharna in mrzla noč je bila pred njimi . . . • * « Zadnji obiskovalci Ok- rešlja so po veselem ve- čeru zjutraj zapustili ko- čo. Odšli so v dolino. V dolino pa so odšli tudi te- čajniki GRS na Kamni- škem sedlu. Nihče ni ve- del za četverico, ki je preživela strašno noč na planem, med skalovjem, ob žvižganju vetra in v novozapadlem snegu. Zdanilo se je že dodo- bra, ko so se premraženi in premočeni navezali in krenili proti Kotličem. Z veflikimi napori so prema- gali pot, ki tudi v letnem času ni od muh. Kotličd so sedlo med Tursko goro in Brano, sedlo štrlečih skal in ozkih ter težavnih prehodov. Le počasi so, ob stalnem varovanju, napredovali proti poboč- jem Brane. Ob lepem vre- menu se od tod koča na Kamniškem sedlu že 1ерк) vidi. Nevarnost plazov je bila spričo novozapadlega snega stalno prisotna. Iz- kušena gornika sta vzela očeta in fantiča v sredino inju tako dobro varovala, že so bili sredi pobočja pod Brano, ko je zašume- lo . . . »Plaz!« je kriknil prvi in že je čutil, da mu je zmanjkalo tal pod no- gami. Krik je zamrl v be- lino snega in ostal brez odmeva, četverico je za- grnil sneg in brzel z nji-, mi proti robu stene, kjer se le-ta konča z globokim skokom. Mešala so se te- lesa, stezale so jih vrvi, ko se je IX) približno 200 metrih snežna gmota po- lagoma ustavljala. Obstali so! Obstali tik nad sko- kom, ki bi za vso četveri- co nedvomno pomenil smrt ... • « * Stane je ravno zlezel v toplo posteljo, ko je na vratih pozvonilo. Le kdo bi hudiča mogei biti ob tej pozni uri, je pomislil saj je bilo že enajst proč m to je vse pirej kot pri-" meren čas za obiske. v>Dober večer. Obvešče- ni smo o nesreči, grani- čarji diz Logarske so spo- ročili, da so okoli šeste zvečer zaslišali izpod Bra- ne klice na pomoč . . .« Sleherno oklevanje je v takih trenutkih lahko uso- dno. Stane je hitro obve- stil tovariše-reševalce, do- bili so se in s starim, že dokaj dotrajanim kombi- jem odhiteli nazaj proti Logarski dolini. Polnoč je bila, ko so prispela pred Planinski dom. S sireno so dajali signale onim tam gori, znAke, ki so рк)- menili ркзтос, odrešitev. Krenili so naprej in pot do Okrešlja pod os- tenje Brane je bilo na- porna. N ovozapadli sneg je delal težave, paziti pa je bilo treba tudi na pia- zove. V eni roki cepin, v drugi bakla; tako so se reševalci prebijali pod vrh. Ob šestih zjutraj na- slednjega dne so bili nad ponesrečenci ter se po vrveh pričeli spuščati do njih . . . S sklonjeno glavo nad kolena je sedel v snegu, tik poleg mrtvega očeta fante, katerega obleka je bila zmrznjena, tako da jo je moral Stane s cepi- nom obtolči, da je fant lahko premaknil roko. Kot v srednjeveškem ok- lepu je ždei v snegu. Mr- tev je bil tudi eden od obeh alpinistov; preživeli pa šokiran . . . Stane si je zadel fanta na pleča in ob varovanju tovarišev počasi lezel pro- ti vrhu. Fant je bil težak in znoj je oblival Stane- ta ob potd navzgor. Kre- nili so na Kamniško sed- lo z obema rešenima. Mrtva planinca so pustili, kajti pomoč je bila ix>- trebna živim. Kasneje bo- do prišli ponje . . . Po nudeni prvi pomoči v zimski sobi koče na Kaanniškem sedlu so se- stopili proti Bistrici. • • * Skupina tečajnikov je v Bistrici zvedela, da so štirje planinci odšli k - njim na obisk. Zaslutili so nesrečo in krenili po njihovi poti nemudoma nazaj. Po dolgi in naporni hoji so prišli na mesto pod Brano, kjer se je zgodila nesreča. Videli so stopinje, -ki so vodile navzgor . . . To jih je zavedlo in krenili so protii koči. »Po akciji, sestopili v Bistri- co«, so prebrali v knjigi Stanetov pripis. Niso oklevali in takoj so sesto- pili v Bistrico, kamor so prišli uro za reševalci. »Kje imata mrtva tova- riša?« je vprašal Stane. »Mrtva tovariša?« so za- čudeno gledali reševalci iz Kamnika, in šele se- daj jim je postalo jasno, kaj se je zgodilo . . . Ponoči je zapadlo več kot meter novega snega. Naslednjega dne so orga- nizirali novo akoijo. Pri- hiteli so na pomoč tudi ljubljanski tovariši in ne- kaj reševalcev je prispelo tudi še iz Celja. Akcija je potekala v izredno" težav- nih okoliščinah. Mesto, kjer so pustili mrtva pla- nmca, je bilo na debelo prekrito z novim snegom. S snežnimi sondami so preiskali celoten teren. Zaman, mrtvih niso našli- Domneva, da ju je plaz potegnil pod steno, je bi- la utemeljena. Celotna ekipa se je pre- selila na Okrešelj. Dan za dnem so sondirali pia- zišče — teden dni; o mr- tvih pa nobenega sledu. Vse je bilo zaman, opu- stili so iskanje . . . Ni ju odnesel plaz, os- tala sta zagozdena v lija- ku nad steno, toda njuni trupli sta zmrznili, zato tudi sonde niso pomagale. Mnogo truda so vložili re- ševlaoi, rešili so dvoje življenj, dvema, ki ju je smrt doletela že pred nji- hovim prihodom, ni büo pomoči. Našli ter spravili v do- lino so ju šele junija na- slednjega leta. NOVI TEDNIK — Glasilo občinskih organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Celje, Laško, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in 2alec — Uredništvo: Celje, Gregorčičeva 5, poštni predal 161; Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 10 — Glavni in odgovorni urednik: Jože Volfand; Tehnični urednik: Drago Medved — Redakcija: Milan Božič, Etíi Goršič, Jure Krašoviic, Dominika Poš, Zdenka Stopar, Milenko Strašek, Berni Strmčnik, Tone Vrabl — Izhaja vsak četrtek — Izdaja ga ČGP »Delo« — Tisk in klišeji: ČGP »Delo« Ljubljana — Rokopisov ne vračamo —- Cena posamezne šte- vilke 1 din — Celoletna naročnina 4S din, polletna 24 din. Tekoči račun 50102-601-20012. ČGP »DE3/>< Ljubljana — Telef.: uredništvo 223-69 in 231-05, mali oglasi in naročnine 228-00. ------ ■ I IHM m —.-МЦЦ-. -------------------T.-. ■ ..-.л-м д, ..м.