Kn/pic SLavko. L5ubL)ane*
YIN ft
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 238
CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, OCTOBER 11, 1937
LETO XL — VOL. XL,
Katoliška avtoriteta odgovarja napadu protestantskih pastorjev glede Španije
DEMOKRAT McWILLIAMS JE ZAPRL
REPUBLIKANCU BURTONU SAPO
Washington, 9. oktobra. Msgr. Michael J. Ready, generalni tajnik National Catholic Welfare Conference, je danes točno odgovoril na "odprto" pismo, katerega je izdalo pretekli teden 150 ■ameriških protestantovskih pastorjev, in v katerem pismu so Pastorji obsodili pastirsko pismo španskih škofov.
Msgr. Ready pravi, da pastorji niso s svojim pismom prinesli druzega na dan kot "pogreti hash" obdoljitev, katerim je bila že zdavnej vzeta vsaka odgovornost. žalostno mora biti, pravi Msgr. Ready, če tako resni ljudje, kot so pastorji branijo režim, ki je krvav z umori tisočerih duhovnov in redovnic. ' žalostno mora biti za prote-stantovske pastorje, nadaljuje
Msgr. Ready, ko zagovarjajo režim, ki je požgal stotero cerkev, ki je prepovedal vsako službo božjo v enih delih Španije, katere kontrolira.
Msgr. Ready konča svoj odgovor sledeče: Kakor bi se pastorji v Zedinjenih državah po robu postavil socialistom in komunistom, če bi slednji začeli med njimi meriti, tako so se uprli tudi katoliški duhovni in lajiki v Španiji.
"Naj ne padajo besede jeze in sovraštva na one, ki so trpeli že toliko in pri tem zgubili vse, a tisočeri tudi svoje življenje. In njih trpljenje je bilo toliko hujše, ker se nasprotnik poslužuje laži in nizkih podtikanj in s tem, da vedoma potvarjajo zgodovinska fakta.
43 premocjarjev, 1M čevljev pod zemljo, m sedečem ifrajku. Unija se boji, da se bo slrajk razširil tudi na druge rove
Coaldale, Pa., 9. oktobra. 43 premogarjev, ki so začeli 1,200 čevljev globoko, pod zemljo s sedečim štrajkom, je včeraj naznanilo, da še ne podajo in da se je njih štrajk šele začel.
Naznanili so svojim skrbečim sorodnikom, ostalim prpmogarA jem, unijskim uradnikom in zastopnikom Lehigh Navigation Co., pri kateri so uslužbeni, da so pripravljeni tičati pod zemljo do novega leta, ako se ne izboljšajo njih plače.
Unijski uradniki od United Mine Workers unije, kateri na-čeljuje John Lewis, so izjavili, da je štrajk nepostaven. Bojijo se, da se bo štrajk razširil tudi na ostale premogovnike v Panther Creek dolini.
Štrajkujoči premogarji se nahajajo v precej obširnem pro-
Smrtna kosa
V soboto večer je preminula blaga žena Ivana Kranjc, soproga Franka Kranjca in mati več sinov in hčera, stara 50 let. Ranj-ka je preminula po bolezni, ki je trajala več let. Družina biva na 19303 Cherokee Ave., že zadnjih 12 let. Preselila se je sem iz Moon Run, Pa. Pokojna je bila doma iz vasi Strahomer pri To-mišlju blizu Iga. Po očetu se je pisala Pikovnik. V domovini zapušča sestro Uršulo. V Ameriko jej dospela pred 29. leti. Njen soprog Mr. Kranjc je doma iz Rakitne. Poleg soproga zapušča pokojna hčer Mary, poročeno Slabe, sina Franka, hčer Jennie in Frances, poročeno Keber, hčer Rosie in sina Johna. Ranjka je bila članica društva sv. Janeza Krst., št. 87 JSKJ, članica Oltarnega društva fare sv. Kristine in članica podružnice št. 14 SŽZ. Pogreb pokojne se vrši iz hiše žalosti v sredo dopoldne v cerkev sv. Kristine ob 9:30 pod vodstvom pogrebnega zavoda A. Grbina in Sinovi. Prizadeti družini naše globoko sožalje. Naj bo blagi poko'jni ženi in materi ohranjen lep spomin pri vseh.
Nesreča na lovu
Dobro poznani rojak Andrew ^le, 13917 Krennel Ave., je bil na lovu cbstreljen. Nahaja se *>a domu pod1 zdravniško oskrbo. Upamo, da bo možu kmalu se zacelile neprostovoljne rane!
štoru v jami. S seboj imajo tri peči za toploto in seveda — dovolj premoga. V dotičnem okraju je še sedem večjih premogovnikov in premogarji se že menijo, kako bi sklicali generalni štrajk.
Zastopniki kompanije so izjavili, da se ne bodo pogajali s premogarji, predno ne pridejo iz jame. Toda štrajkarji so dobro preskrbljeni z vsem. Tovariši skrbijo, da dobivajo časopise, hrano, svežo vodo. Tudi harmonike imajo v jami, igralne karte in celo radio je napeljan.
Sedanja, plača premogarjev je $6.78 na dan. štrajkarji zahtevajo redno plačo $12.00 na dan. štrajk so začeli brez dovoljenja unije, ki ima pisano pogodbo s kompanijo in ki je veljavna do 1. maja. Lewisu povzroča štrajk "elike skrbi, o- ---
Išče se: dobra duša
Zvezna relifna komisija je sporočila mestni vladi v Cleve-landu, da ima pripravljenih 20Q železniških vozoy krompirja za relifne družine. Iz te zaloge bi dobivalo 20,000 relifnih družin pet mesecev krompir. Toda mestna vlada nima prostora, kamor bi spravila ta krompir, in zvezna vlada ga prej ne spusti iz rok, dokler ni najdeno pripravno skladišče. Ako želi mestna vlada najeti skladišče, bi jo veljalo $15,0(70. Toda župan Burton ne more dobiti tega denarja. In sedaj iščejo dobrega človeka, ki bi dal mestu zastonj na razpolago potrebno skladišče.
K molitvi
Članice podružnice št. 14 S. ž. Z. so prošene, da se V torek večer ob 8. uri udeležijo molitve za pokojno članico Ivano Kranjc na 19303 Cherokee Ave. Obenem je prošen tudi Drill team, da je navzoč. V sredo zjutraj naj se članice po možnosti udeležijo pogreba ranjke.
Plain Dealer oropan
V nedeljo popoldne so prišli trije zakrinkani banditi v poslopje angleškega dnevnika The Cleveland Plain Dealer. y drugem nadstropju, kjer so zastopniki šteli denar izkupljen od prodaje časopisov, so ustrahovali pet ljudi in pobegnili z več kot
Cleveland. — Pretekli petek večer sta se dobila demokratski kandidat za župana John McWil-liams in republikanski kandidat Burton v dvorani, kjer je praznovala The Citizens League 40. letnico svojega obstanka. Oba sta bila povabljena, da govorita in izrazita svoje mnenje.
Prvi je govoril John McWil-liams, ki je nastopil tako ostro, izzivalno in povedal Burtonu tako resnične v brk, da je Burtonu za en čas zaprlo sape;. McWil-liams je primerjal Burtona na-šopirjeni sraki, ki se diči s pa-vovim perjem. Vlada v Wash-ingtonu je pomagala ljudem v Clevelandu, a Burton pravi, da je on vse to naredil! Je dejal kandidat McWilliams:
"Pred seboj imamo kandidata Burtona, hinavskega dediča sleparskega zavijanja od strani angleškega časopisja. Burton je najbolj potratni župan, ki pa absolutno ničesar ni naredil o vitalnih problemih. Da, Burton je sam sebe prepričal, da je on silen dobrotnik mesta Cevelanda!
Ko je kandidiral lansko leto predsednik Roosevelt za ponovno izvolitev je šel Burton in pobijal Rocsevelta ter vsiljeval Lan-dona. Burton je izjavil, da Rcosevelt škoduje deželi. Toda
kakor hitro je bil Roosevelt izvo-1 Ijen, je planil Burton v Wash-1 ington in za božjo voljo prosil Roosevelta, da pomaga Clevelandu.
Roosevelt kot plemenit mož je^ pozabil na napade od strani Bur- j tona in je dovolil nadaljne mili- j jone za povzdigo Clevelanda. In | s temi milijoni se Burtpn sedaj i ponaša in pravi: "Poglejte, kaj je moja administracija naredila! Burton je to naredil! Angleško časopisje mu sekundira, ker podpira Burtona, ki je zagovornik velekapitala, a sovražnik Rocsevelta, katerega je lansko leto napadal.
Kdor čita angleško časopisje v Clevelandu ta misli, da živimo v nebeškem paradižu, kjer kraljuje Burton kot gospod nas vseh. A angleško časopisje nikdar ne omenja, da če ne bi bilo demokrata Roosevelta, ki je vsipal v Cleveland $80,000,000 za povzdi-gc mesta, tudi Burtona ne bi bilo. Srake se ne smejo šopiriti s pavovim perjem." '
Burton je bil ves iz sebe, ko je slišal ta govor. gelei čez nekaj m'nut je toliko prišel k sapi, da se je začel nerodno zagovarjati, toda oči vidno je odnesel iz debate zmago McWilliams.
-o—
dvatisoč dolarjev v gotovini.
Mehika namerava izgnati vse tujezemce
Ensenada, Mexico, 9. oktobra. Dve največji delavski uniji v Mehiki sta se zedinili in stavili na vlado zahtevo, da se izžene vse tujezemce iz republike. Kot se čuje je odredba naperjena zlasti proti ameriškim državljanom, ki bivajo v Mehiki, in o katerih trdijo mehikanski delavski voditelji, da so pohlepni po imperializmu. Več governerjev raznih držav se je že pridružilo temu gibanju. Predsednik republike in drugi državni uradniki še niso podali svojega mnenja.
-o-
Ni treba gotovine Svcječasno smo poročali, da je državna komisija za kontrolo opojne pijače odredila, da morajo pivovarne in prodajalci pive na debelo zahtevati od svojih odjemalcev gotov denar za prodano pivo, to je, plačati se mora takoj. Sedaj pa je generalni državni pravdnik Duffy izdal pravno mnenje sledeče: Pivovarne in prodajalci piva na debelo morajo zahtevati gotov denar samo od lastnikov gostilen, dočim posamezni odjemalci lahko dobijo pivo na kredit. Tako se glasi pomen dotične postave, pravi generalni državni pravdnik Duffy, ki mora že vedeti. Seveda, od pi-vovaren in od prodajalcev pive na debelo je sedaj odvisno, komu dajo kredit ali ne. Lastniki gostilen pa morajo za pivo še nadalje plačevati v gotovini. Darovi za Vrt Po poročilu, ki je bilo priob-čeno v A. D. glede flote in Vrta so nadalje darovali še sledeči: Mrs. Jennie Shepec, Bliss Ave., $2.00, brata John in Frank Koren, vsak po dolar, Mrs. Perme, E. 66th Pl., $1.00 in Mr. John Budnar, E. 53rd St. $1.00. Vsem srčna hvala za darove! Smrtna kosa Danes zjutraj je preminul poznani rojak John Godec, 7818 Burke Ave. Pogreb ranjkega se vrši v sredo zjutraj, pod vodstvom Louis Ferfolia. Podrobnosti prinesemo jutri.
Fašizem hujši kot komunizem, pravi Steed
New York, 9. oktobra. Wick-ham Steed, svetovno znani urednik The London Times, je izjavili včeraj, da je fašizem neskončno bolj zavraten kot je pa komunizem. Steed se nahaja na obisku v New Yorku. Nekateri dajejo fašizmu prednost, ker navidez omejuje samo svobodo, dočim komunizem omejuje svobodo in privatno lastnino. Steed je izjavil, da je absolutno proti komunizmu, toda fašizem je še slabši. Demokratične dežele bi morale začeti z bojem proti fašizmu, ali se pa bosta' Hitler in Mussolini še nadalje posmehova-la demokraciji, češ, da je vselej poražena in beži pred nasprotniki.
Kapitalist teži delavce radi štrajka
» New York, 9. oktobra. E. B. Miller Transportation Co., lastnica stoterih trukov za prevažanje blaga, je vložila proti uniji voznikov tožbo za $100,000 odškodnine, ker so trukmani začeli s štrajkom in kompanija ni mogla izvršiti kontrakta, katerega je podpisala. Kompanija trdi, Ida je imela škode za $100,000, kar želi dobiti sedaj vrnjeno od
delavske unije.
__-o--
Novi uradniki
Delničarji The Cleveland Railway Co., so izvolili nove uradnike, ki naj poskusijo svojo srečo pri obratovanju omenjene družbe. Z,a predsednika je bil imenovan Frank Hanrahan, dosedaj likvidator Guardian Trust kompanije. Njegova plača je $19,-000 na leto. Štirje direktorji in uradniki kompanije so se odpovedali in štirje novi so bili izvoljeni na delničarski seji. Vodstvo je prišlo sedaj v popolnoma druge roke.
Važna seja
Društvo sv. Cirila in Metoda št. 191 KSKJ imajo zelo važno sejo v sredo 13- oktobra v S. društvenem domu na Recher Ave. Naj se udeležijo vsi.
Razporoke in Lausche
Pretekli teden je bilo pri-poslanih soclniji za razporoke, kateri načeljuje sodnik Frank J. Lausche, 113 slučajev razporok. Toda tekom tedna je bilo 45 prošenj za raz p or oko pro stovoljno umaknjenih. Vzrok temu, je, ker sodnik Lausche ni hotel ugoditi zahtevam odvetnikov, ki zastopajo razporoke, da bi se vršila zaslišanja po novem letu, ko bo sodnik Lausche premeščen v drugi oddelek sodnije. Sodnik Lausche je jako strog tozadevno i,n se dobesedno drži postave, dočim s\o drugi sodniki dosedaj skoro brez pomisleka dovoljevali razporoke, ne da se poglobijo v vso zadevo in dobro premislili. Sodnik Lausche je mnenja, da ni povod razporoke, če se zakonca skregata in tečeta na sodnijo po razporočne listine. Koliko razporok je naš sodnik že s tem preprečil, koliko zakoncev zopet zbližal, ki danes živijo zopet v prijateljstvu v svojo korist in za boljšo bodočnost otrok!
Slovenski radio program
V torek 12. oktobra se bo na WCLE račko postaji v Clevelandu oddajal slovenski radio program, ki je kulturnega pomena. Ta program oddaja radio postaja sama vpriznanje Slovencem v Ameriki. Program je brez vsakega oglaševanja in je pod vodstvom g. Charles Zormana. Nastopil bo izvrsten orkester, ki bo zaigral mnogo popularnih in umetnih melodij. Tekom programa bo imel daljši govor v angleščini Mr. Louis J. Pire, naš so-urednik. Govoril bo o prilikah Slovencev v Ameriki in o ameriškem državljanstvu. Program se bc oddajal od 4. ure popoldne do 4:30. Sličen Program bo potem oddajan vsak torek potom WCLE postaje ob istem času.
Zanimive vesti iz življenja ameriških
Slovencev po slovenskih naselbinah
Midway, Pa. — Albert Capuder, profesor v tukajšnji višji šoli, je sprejel službovanje na državni univerzi v državi Ohio. Med učenci je bil v Midwayu zelo priljubljen.
Rojak Jožef Iskra iz Johns-towna, Pa., je tako nesrečno padel po neki strmini in priletel ravno na železniški tir v Wood-ville, da je kmalu potem umrl v bolnišnici. Bil je vdovec in zapušča dva otroka.
V	Indianapolisu, Ind., je zadnji teden umrl rojak John škoda, star 51 let. Zapušča vdovo in tri odrasle otroke.
V	Port Washington, Wis., je preminula 43-letna Mary Les-kovšek, rojena v šmartnem ob Dreti. Tu zapušča moža, dve hčeri in brata. — Istotam sta praznovala srebrno poroko za-
konca Rajšter in čeplak.
Rojakinja Jennie Ambrožič je prejela pred kratkim iz stare do. movine žalostno vest, da ji je v Borovnici na Notranjskem umrl njen oče Anton Košir v starosti <59 let. Ranjki je bil trikrat v Ameriki in zapušča tukaj tri hčere, v stari domovini pa ženo, castorka in sestro.
Rojak Frank Kemperle, Hastings, Colo., se je ponesrečil pri delu v rovu. Zlomilo mu je nogo nad kolenom in dobi* je tudi notranje poškodbe. Nahaja se v bolnišnici v Trinidadu. Kemperle je doma cd Kamnika na Gorenjskem. *
Joseph Ovca, Springfield, 111., je zadnje dni prejel nagrado kot najboljši atletik na on dot ni srednji šoli. To mu je pomoglo, da je bil poslan na univerzo države Mississippi šolnine prosto.
Rusija je zadovoljna z govorom Roosevelta
Moskva, 9. oktobra. Zadnji govori predsednika Roosevelta glede svetovnega miru in spora so bili v vseh sovjetskih časopisih v Moskvi tiskani na prvi strani, kar se le redkokdaj zgodi. V splošnem se opaža v Rusiji velika zadovoljnost radi predsednikovega govora. Uradna Rusija danes bolj zaupa predsedniku Rooseveltu, da ohrani svetovni mir kot pa Ligi narodov. Uredništva ruskih časopisovkpa dosedaj niso podala nobenega komentarja k govorom.
Predsednik govori
Predsednik Roosevelt je izjavil željo, da bi rad ameriškemu narodu povedal, kaj je doživel na svojem potovanju po zapadu in kaji misli o nevarnem svetovnem položaju. Roosevelt bo to storil v torek večer od 9:30 do 10:00 ure, ko bodo vse radio oddajne postaje v Ameriki Razpošiljale njegov govor.
Zadušnica
V torek 12. oktobra se bo v cerkvi sv. Vida ob 9. uri zjutraj brala sv. maša zadušnica za pokojnim Frankom Strle ob priliki pete obletnice njegove smrti. Prijatelji in sorodniki so prijazno vabljeni.
* Mussolini se je v Berlinu prehladil in mora še sedaj čuvati bolniško postelj v Rimu.
Angleži podpirajo katoličane v Španiji
London, 9. oktobra Odbor prominentnih protestantov v tem mestu je začel pobirati prispevke pod firmo "United Christian Fund Committee." Denar je namenjen za podporo španskim katoličanom v njih boju proti proti-verskim elementom v Španiji. Načelnik omenjene organizacije je Archibald Ramsey, elan parlamenta. V odboru je tudi več anglikanskih škofov. Pravila organizacije pravijo, da so se protestanti združili s katoličani, da pobijajo proti-versko propagando V Španiji, katero širi sedanja socialistična vlada v Madridu. Obenem organizacija pobija laži. katere s'rijo socialisti proti | katoličanom in zlasti proti nacio-! nalistom.
-o-
Mlekarji glasujejo
Razvažalci mleka v Clevelandu bodo zaštrajkali v Clevelandu. Mlekarske tvrdke niso hotele ugoditi zahtevi unijskih raz-važalcev za podpis nove pogodbe. Kakih 2,400 razvažalcev mleka je organiziranih v uniji. Ti delajo pri 143 raznih mlekarskih podjetjih. Sedanja pogodba je potekla 30. septembra, toda je bila podaljšana do danes. Unija zahteva 10 procentno zvišano plačo, kompanije so pa ponudile le od dveh do treh centov več. Mlekarske družbe trdijo, da če dovolijo 10 odstotkov zvišano plačo, da bodo prisiljene mleko podražiti, kar pa ni umestno v teh časih.
Pouk v angleščini
Izvrsten pouk v začetni angleščini lahko dobite skoro vsak dan, razven ob sobotah in nedeljah, v javni knjižnici na,E. 55th St. in St. Clair Ave. Po'uk se vselej vrši od 1. do 3. ure popoldne. Učiteljica je Mrs. Elizabeth Coe, ki je izučila že mnogo naših ljudi v zadnjih petih letih, odkar poučuje v javni knjižnici.
Mrs. Roosevelt pride
Mrs. Eleanor Roosevelt, soproga predsednika Zed. držav, pride v Cleveland 15. nqvembra. Govorila bo pod avspicijami Temple Women's Association. Njen govor ne bo političnega značaja.
Pogreb Gosdanovica
Pogreb pokojnega Johna Gosdanovica se vrši v torek ob 9. zjutraj iz August Svetkovega pogrebnega zavoda.
Tudi manjšine so lahko zastopane v tovarnah
St. Louis, Mo., 9. oktobra. Narodni delavski odbor je podal važno razsodbo, ki je v korist American Federation of Labor. Vladni odbor je razsodil, da so poklicni delavci v tovarnah lahko zastopani po svoji uniji, četudi so v manjšini v tovarnah, kjer so delavci masno organizirani. Šlo se je zii, slučaj General Steel Castings Corp. v Granite City, 111. Tam je zaposlenih 2,-700 delavcev, in od teh jih je 2,100 v CIO organizaciji. Ostali so poklicni delavci, kot elektri-karji, livarji, mehaniki in tesarji, ki so organizirani pri American Federation of Labor. Ti bodo zastopani zanaprej ne po Lewisovi, pač pa Greenovi organizaciji.
Štrajk mesarjev je povzročil ziržane cene
New York, 9. oktobra. 5,000 židovskih mesarjev v New Yorku, ki so se nahajali na štrajku in niso prodajali mesa svojim odjemalcem, se je vrnilo na delo. Posledica je, da so padle cene mesu. Goveje meso je padlo za $1.00 pri sto funtih, župan La-Guardia je zagrozil, da če mesarji ne bodo prenehali s štrajkom, da bo mesto odprlo svoje kcšer mesnice.
-o-
Svilene nogavice Ako pride do bojkota japonskega blaga — in deloma se je ta bojkot že začel širiti —tedaj bodo ameriška dekleta in ženske kmalu ob svilene nogavice, katere zadnja leta tako s ponosom nosijo in — kažejo. Največ svi-,le za izdelavo takih nogavic je dosedaj prihajalo iz Japonskega. Obenem bodo pa tudi prizadeti ameriški delavci, ki izdelujejo te vrste nogavice. 85,000 delavcev in delavk je zaposlenih v omenjeni industriji.
Demokratski ples Preteklo soboto 'je priredil Slovenski demokratski klub 23. varde lepo zabavo in plesno veselico v S. N. Domu na St. Clair Ave. Prireditev je bila sijajen uspeh. Plesaželjni pari so dobili v obširni dvorani komaj' prostor za ples. Zabavo je posetilo kakih 12 mestnih sodnikov in mnogo drugih odličnih Ameri-kancev. Mr. John McWilliams, demokratski kandidat za župana, je pesetil prireditev in naredil kratek govor.
■
"AMERIŠKA DOMOVINA"
IMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
Cleveland, Ohio
117 St Clair Avenue
Published dally except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
ia Ameriko in Kanado, na leto $5.60. Za Cleveland, po poitl, celo leto »7.00. 2a Ameriko ln Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta 13.50. Za Cleveland, po raznažalclh: celo leto, 16.50; pol leta, »3.00 Za Evropo, celo leto, $8.00. Posamezna Številka, 3 cents.
SUBSCRIPTION RATES: O.8. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. I.E. and Canada, $3 00 lor 6 month«; Cleveland, by mall, $3.50 for 6 months.
Cleveland and Euclid, by carriers, $6.50 per year, $3.00 for 6 months, "uropeau subscription, $8.00 per year.	Single copies, 3 cents.
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRO, Editors aad Publishers.
Entered as second class matter January 5th, 1808, at the Post Office at
7]evuiarid. Ohio, under ctie Act ol March 3d, 187S.
No. 238, Mon., Oct. 11, 1937
Pulaskega dan
V	smislu proglasa predsednika Roosevelta se bo dan 11. oktobra proslavil v Ameriki kot spominski dan generala Kazimira Pulaskega. Počaščenje slovanskega junaka iz ameriške revolucije je uspeh prizadevanja v kongresu, da se izkaže dolžna čast organizatorju Legije Pulaskega, ki je umrl tekom obsedanja mesta Savannah, Georgia, pred 158. leti.
Kazimir Pulaski se je rodil na Poljskem meseca marca 1746. Poljska je bila tedaj aristokratična republika s kraljem izvoljenim od plemstva. Ob taki priliki je ruska cari-nja Katarina Velika vsilila izvolitev Stanislava Poniatovske-ga na poljski prestol. Izbruhnil je upor in eden izmed voditeljev upora je bil oče Kazimirja Pulaskega, ki je bil tedaj mlad častnik in,se je boril ob strani svojega očeta. Uporniki so bili zmagoviti v raznih bitkah, toda njih sredstva so bila izčrpana in njih armada končno razpršena. Prva delitev Poljske se je izvršila leta 1772. Sledile so kmalu nadaljne delitve med Rusijo, Avstrijo in Prusijo in ponosna Poljska je zginila za 150 let, dokler ni spet oživela po svetovni vojni.
Tedaj je tudi mladi Pulaski zgubil svoj dom in posestva. Pobegnil je na Turško. Tu je zastonj agitiral na vojno zoper Rusijo. Leta 1775 je prišel v Pariz, kjer je izvedel, da so se ameriški kolonisti uprli proti Angliji in da se mnogi revolucionarji bojujejo v njih vrstah. Pulaski se je srečal v Parizu z Benjaminom Franklinom. Kmalu potem je Franklin napisal priporočilno pismo na generala George Washingtona, kateremu je predstavil Pulaskija kot častnika, ki slov!) po vsej Evropi za svoj pogum in bojevitost v obrambo svobode proti trem osvojevalnim silam, Rusiji, Avstriji in Nemčiji.
Pulaski je dospel meseca julija 1777 v Boston in se je kmalu sestal z Washingtonom. Ta je odredil, naj se Pulaski postavi na čelo vsega konjeništva. To se pa ni uresničilo, nakar se je Pulaski vpisal v armado Washingtona kot prostovoljec. Vdeležil se je bitke pri Brady-wine z odliko in se boril v mnogih drugih spopadih.
V	mnogih poročilih na kontinentalni kongres se je Pulaski bridko pritoževal proti nesposobnosti in ljubosumnosti med podrejenimi poveljniki, da se trati čas in da mu dostikrat ne preostaja boriti se z drugimi kot z medvedi. Tedaj so poljskemu revolucionarju dovolili, da organizira svoj neodvisni konjeniški zbor, ki naj obstoji iz 66 konj in 200 peščev. In v neverjetno kratkem času je Pulaski ta svoj zbor postavil na bojno polje.
Izbral je nekoliko Poljakov in Francozov za poveljniška mesta, toda moštvo je bilo večinoma sestavljeno iz domačinov. Mihael de Kovač, ki je bil baje iz Ogrske, je bil drugi v poveljstvu po Pulaskem, ki je med tem dobil čin brigadne-ga generala. Stotnika konjenikov sta bila grof Mountford in Jan de Zielinski, kateri slednji je bil ubežnik iz Sibirije. V njegovi armadi je bilo tudi več drugih Evropejcev, ki so se hrabro borili za ameriško svobodo.
V	jeseni leta 1779 se je Pulaski s svojo legijo pridružil generalu Lincolnu, ki se je s pomočjo francoskega brodovja priDravljal napasti Savanno. Dne 9. oktobra je Pulaski, ki je bil tedaj komaj 31 let star, izvedel drzen naskok na angleško fronto na čelu svojega konjeništva. Zadela ga je pa krogla in odnesli so ga na bojno ladjo "V/asp," kjer je tudi umrl. Ni znano, ali je bil pokopan v morju ali pod hrasti na otoku sv. Helene ali v Greenwichu, Georgia.
Ameriški pesnik Longfellow je ustvaril romantično povest okoli zastave Legije Pulaskega. Njegov spomin so radi slavili vsi odlični Amerikanci. Ameriški Poljaki so se dolga desetletja trudili, da prizna ameriški kongres odličen spomin junaku revolucije. Dosegli so to šele lansko leto, ko je kongres pooblastil predsednika, da vsako leto proglasi Pu-laskijev praznik na dan 11. oktobra. In tudi mi ostali Slovani smo prav ponosni na to!
Kaj pravite!
če bo 2. novembra izvoljen v Clevelandu za župana g. Burton, bo drugo leto čisto gotovo kandidat za governerja. Vsai država gleda na clevelandske volitve 2. novembra.
v	t-	*
Vsa Japonska^ ni večja kot je ameriška država Texas. Pa pravijo nekateri, kaj bo, če nas Japonci napadejo. Take smo v
starem kraju za kravami metali, je rekel oni dan dobrodušen rojak.
* * *
Stari Rimljani (bogati) so imeli radi silno težko, srebrno namizno posodo. Tako so izkopali zdaj skledo iz rimskih časov, ki je tehtala celih 500 fu.ntov. K skledi je šlo osem krožnikov, ki tehtajo 200 funtov. To smo zabeležili samo radi tega, ker nam prihaja na misel, da je bilo veliko ropotanje po kuhinji, kadar so
letele take sklede in krožniki ob času nenapovedane domačo vojne.
* * *
V Euclidu bodo, pi-avijo, z novim županom očistili mesto. Spominjamo se preteklih dni, ko smo hoteli nekoč tudi mi "očistiti" Euclid, pa so naši ljubi rojaki pisali, da hdčemo pcslati, v Euclid kozake. Kako se časi spreminjajo!
Jesenske aktivnosti Zadruge
Zadruga ne gleda samo na to, da smo preskrbljeni pred mrazom prihajajoče zime s tem, da nam nabavlja zadružni premog, ampak tudi z zabavo, nekaj prihrankov pri razprodajah in da nam ne bo zmanjkalo domačega kislega zelja ter raj-ževih in krvavih klobas. Kako to pride in kdaj, se bo vse naznanilo ob pravem času.
Za danes bodo menda najbolj važne dve stvari, obe za ta mesec: Velika razprodaja od 18. do 23. tega meseca in plesna veselica v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. z nagradami, in razume se— okusno prosto večerjo vsem, k; nas posetijo.
Znano vam je že iz preteklih oktobrov, da je ta mesec zadružni mesec, torej je naša aktivnost na vrhuncu. Na delu smo za pridobivanje novih delničarjev, odjemalcev in simpa-tičarjev. Da temu opomoremo, imamo vedno največjo razprodajo v letu tekom tega meseca. Kaj bo? Pazite na naše oglase v kratkem ter naznanila potom radio v nedeljo 17. oktobra. Zaključek te celotedenske razprodaje bomo imeli z veliko plesno zabavo v SDD. Ako še nimate vstopnic, sezite po njih takoj pri uposlencih posameznih zadružnih trgovin, ali pa pri direktorjih in članicah Ženskega odseka, katere se bodo postavile s tisto večerjo tako, da bomo mi zadovoljni radi vašega prijetnega vtisa z našo postrežbo in večerjo.
Vse pospravlja svojo letino in tako moramo tudi mi delavci pokazati v tem mesecu, da smo solidarni, da verjamemo v staro slovansko geslo "drug za drugega," in naobratno vsi za enega. Le tako zamoremo pokazati svojo solidarnost, da smo res napredni, da hočemo samim sebi dobro. Nikoli se ne sme po-| zabiti, da vse stremi za boljšo človeško družbo, in da je zadružno gibanje najkrajša in brezkrvna pot do nje. Zavze-mimo se eden in vsi, da povzdignemo zadružno delovanje v Clevelandu, da pospešimo ono, kar nam je vsem pri srcu, kar vedno želimo in hočemo!
Zadruga skuša po svojih omejenih močeh storiti vse. Ni lahka stvar, ampak uverjeni bodite, da se stori vse kar je v dar nih razmerah mogoče. Ako bi nas bilo nekaj tisoč delničarjev, kar je najlažja stvar storiti, tedaj bi mi imeli najmanj dvajset zadružnih trgovin, imeli bi marsikaj svojega v večjem ob-f-egu in profit bi se vedno vračal nazaj vam kot delničarjem ali odjemalcem. Ni treba ravno kupiti delnico. Postanite odjemalec, dobiček pustite na račun delnice, in kadar znese ta do-
ramo to delovanje zaključiti z veliko 25-letnico obstoja Slovenske zadruge s tem, da ji vi in mi pi-idobimo tisoč odjemalcev in eventuelnih delničarjev. Vsaka pomoč bo dobrodošla, enako vsaka konstruktivna sugestija.
Za direktorij Slovenske zadružne zveze: Joseph A. Siskovich,
tajnik.
-o-
Po 16. letih
Star pregovor pravi, da vsaka dobra stvar je boljša kasna kakor pa nobenkrat. Tudi moj dopis bo zadosti star in bi se moral glasiti "javna zahvala," ker je v to tudi namenjen.
Bilo je leta 1920 in to ravno ob mlačvi, ko so cepci padali na polno in bogato snopje. Tudi pri nas smo mlatili in tudi jaz sem sukala cepec, kakor smo ga morale po Sloveniji večina povsod med vojno in tudi po vojni ženske. Zraven smo pa peli: pika poka pika pok, udarimo na polni snop.
"Hej, neki gospod gre k nam," se naenkrat oglasi eden mlatičev. Ko pride bližje nam pove, da so ga iz Amerike naprosili znanci, da opravim to in to. "Ker sem ravno pri sv. Duhu," nadaljuje, "pri teh in teh ljudeh, za to in to stvar in ker se to tiče deloma tudi vas, sem sedaj tukaj, kakor vidite." Potem so se vrstila vprašanja in odgovori, mene je pa najbolj zanimalo glede Amerike in ker so se pogovori večinoma sukali okrog tjste Amerike, je gotovo, da sem bila kmalu z dušo in telesom v Ameriki. In kar na mestu sem sklenila, da bom tega nepoznanega človeka prosila, če bi mi mogel kako pomagati, da bi šla v Ameriko. Videl oe mi je prijazen in postrežljiv in kar nekaj mi je reklo, da mi bo pomagal. Pa sem kar rekla naravnost in brez ovinkov:
"Ej, gospod, nekaj bi vas prosila, pa si ne upam."
"Zakaj pa ne, kar na dan ? prošnjo. Ako je le mogoče, bom ustregel," je prijazno pomagal.
"V Ameriko bi šla rada."
"A tako! No, prav rad bi pomagal, pa za enkrat ni mogoče. Jih imam preveč drugih na listi. Morda enkrat pozneje. Dajte mi svoj naslov, pa vas bom obvestil, kadar bo prilika nanesla za v Ameriko."
"Tukaj je moj naslov: Zofl Bizjak, Veliki Trn, št. 10, pri Krškem."
Potem se je poslovil in naši cepci so zopet zapeli. Toda moje misli so se zdaj vedno vrtele samo o Ameriki. Pa ni bilo dolgo od tega dne, ko dobim iz Amerike pismo, ki se je glasilo: "Ako resno mislite na Ameriko, odgovorite mi, da vam preskr-bim za to potrebne listine." Razume se, da sem takoj odgovo-
— 7 ------—	- - J ----
biček vsoto $20, tedaj vam iz- rjia> da sem že zdaj več v Amc-
stavimo delnico, ne da bi vas stala en cent—vse iz vašega dobička, katerega je prinesel vaš skupiček v zadružnih prodajalnah.
Rojaki in gospodinje, zavze-mite se za to preplemenito ide^ jo in postanite odjemalci in delničarji. Ako nas bi bilo recimo 2,000 danes, imeli bi lahko svojo mlekarno, pekarijo, gasolin-ske postaje, trgovine s čevlji in vsalcojake druge prodajalne, v katere bi znašali svojo nakupovalno moč. To bi podvigniio zadružno delovanje in neposredno tudi naše kulturno življenje, kajti zadruge se bi močno za-
riki kot doma. In potem ni bilo v moji glavi nič drugega kot Amerika. Kar naprej sem se videla v Ameriki, o kateri ljudje toliko lepega in dobrega pripovedujejo.
No in tako sem'enkrat pozimi dobila parobrodni listek za v Ameriko in še ček za $30, da nisem šla brez denarja in da sem v New Yorku lahko pokazala denar.
Tako sem se znašla na veliko noč leta 1921 v New Yorku na "otoku solza," kjer so izvršili vse formalnosti s priseljenci.
In kdo je bil ta človek, ki je zame vse to napravil? To je bil
vzele za ta del narodnega polja. ( splošno poznani Mr. Anton
rem kake povečane, hinavske in izmišljene opazke o Vas, Mr. Grdina, zmislim na star slovenski pregovor, da dobrota je sirota.
Zofi Blatnik, roj. Bizjak,
20280 Lindberg Ave.
To so zavedni rojaki!
Iz So. Chicaga smo prejeli pismo sledeče vsebine:
"Mr. Anton Grdina, Cleveland, O. Cenjeni rojak! Tukaj Ti pošiljam ček za pet dolarjev v doprinos za Jugoslovanski kulturni vrt. Kot predsednik Jugoslav-American Citizens kluba, sem apeliral na odbor, da se da vsaj mala vsota in je bilo odobreno, da se pošlje to malenkost. V bodoče se potrudimo, da dopri-nesemo večjo vsoto, kajti naše članstvo z veseljem odobrava vaše veliko narodno delo, katero je v ponos vsem zavednim J ugoslo-vanom. Z jugoslovanskim pozdravom, Mike Popovich, predsednik."
Zgorej imenovani klub oziroma odbor kluba se vedno spominja na naš kulturni vrt. Posamezno so nam že prej odborniki poslali darove za vrt in sedaj so zcpet poslali. Bog živi dobromi-sleče naše Jugoslovane širom Amerike! živel klub naših vrlih sobratov v So. Chicagu! Spomladi se boste lahko sami ogledali sijajen in dovršen Jugoslovanski kulturni vrt v Clevelandu, ki bo delal čast vam in vsem zavednim Jugoslovanom. Bog vas živi!
A. Grdina, predsednik.
IZ PRIMORJA
Prilika za zbližanje bo dana vsem tekom razprodaje v kratkem, in na plesni veselici 23. oktobra v Slovenskem delavskem domu. Drugo leto pa rao-
Grdina, slovenski trgovec in po-grebnik. Naj mu bo tem potom ponovno izrečena najlepša zahvala za ves trud. Od tistikrat se pa vselej; kadar slišim ali be-
Kaj bo novega v Newburgu?
Večkrat moram iti po opravkih v to ali ono hišo in vprašujejo me, kaj je kaj novega. Dostikrat ne vem kaj odgovoriti, ko nič novega ne vem. Ali danes pa lahko povem in zapišem, da bo društvo Kraljica Miru št. 24 SDZ blagoslovilo in razvilo novo društveno zastavo. Društvo brez zastave je kot kralj brez krone, želja naših dobrih članic je bila že dolgo let, da bi si nabavile novo zastavo. Na 17. oktobra se nam bo izpolnila naša vroča želja, ko bo v cerkvi sv. Lovrenca blagoslovljena naša tako zaželjena nova zastava.
Prav vesele smci in željno pričakujemo slavnostnega dneva.
Kaj pa vi, ljubljeni bratje in sestre sosednih društev? Gotovo ste tudi vi z nami veseli in željno pričakujete naše slavnosti. Vsaj nevošljivi nam gotovo niste. Le pridite k nam v goste. Potrudile se bomo, da vam bomo po svojih skromnih močeh dostojno postregle. Kako bomo pa postregle? No, pit? in jesti vam bcnjo da-e, kolikor boste hoteli. Zvečer bomo pa plesali. Ako bo na programu še "polštertanc," bomo dajale pa še poljubčke. To je pa že nekaj, radi česar je vredno priti na našo slavnost.
Zato vabimo vse Slovence in Slovenke iz vse države Ohio. V nedeljo 17. cktobra vsi v naš slavni Newburg k blagoslovitvi Iruštvene zastave društva Kra-jica Miru št. 24 SDZ.
Naj pr- še povem natančen čas slavnosti. Zbiramo se ob dveh popoldne v SND na 80. cesti. Naj prvo, ko se vidimo, si podamo reke, se malo pogovorimo in posmejemo. Malo se pomudimo v spodnji dvorani, nekaj minut pred tremi nas maršali spravijo v vrsto ter odkorakamo v cerkev sv. Lovrenca k blagoslovu. Po bhgos'ovu pa nazaj v SND, kjer se program nadaljuje. In ker bo res prijetno, zato pridite vsi 1 Pozdrav in na svidenje,
Frances Petrič, tajnica. -o-
Zvišane plače
79 uslužbencev Common Pleas sodnije v Clevelandu bo dobilo zvišane plače, vsak za $200 na leto, kar bo veljalo davkoplačevalce $14,200 na leto. Tem uslužbencem so bile svoječasno vtrgane plače, in sedaj jim želijo to vrniti.
—Nekaj številk o Trstu in okolici. Italijanski statistični urad je nedavno objavil izid ljudskega štetja v lanskem letu. Iz podatkov povzemamo one, ki se tičejo Trsta in trža ške prefekture (pokrajine). Tržaška prefektura ima 30 občin. Od ljudskega štetja v letu 1931 pa do ljudskega štetja v letu 1936 je v to pokrajino pristojno prebivalstvo naraslo od 348,494 na 457,124 duš. V pokrajini prebivajoče prebivalstvo pa se je v istem razdobj pomnožilo na 351,595 duš. V Abesiniji je 3465 ljudi iz tržaške pokrajine, med katerimi je komaj 16 žensk, in še tiste so vse razen ene doma iz Trsta in ne s podeželja. S tržaškega podeželja je v Abesiniji 856 j ljudi. V ostalem inozemstvu j prebiva 864 ljudi, ki so pri-j stojni v Trst, in 123 ljudi, ki| so s podeželja. Naravni prira-j stek znaša v navedenem razdobju 4655 oseb. Iz notranjosti Italije se je priselilo v tržaško pokrajino 3993 ljudi.
—Cermelj aretiran na meji. Na meji so aretirali karabinjer-ji 22 letnega Karla Cermelja. Cermelj je zbežal ob pričetku italijansko - abesinske vojne v Jugoslavijo. Sedaj ga je gnalo domotožje zopet domov. Na meji pa so ga ustavili karabi-njerji in predali sodni oblasti.
—Zabranjena prodaja jugoslovanskih listov. V Št. Petru na Krasu stoji tamošnji fašjo na stališču, da naši ljudje ne smejo čitati jugoslovanskih listov. Zaradi tega je tam zabranjena prodaja naših listov. Pri tem delu se odlikuje posebno lekarna Misguri.
—Naučni minister je določil da bodo zgradili nekaj šol tudi v Juljiski Krajini in tako tudi na Goriškem. V Gradiški ob Soči bodo zgradili gimnazijo, v Tolminu pa bodo Sedanjo gimnazijo zopet spremenili v učiteljišče, kakor je bilo pred leti. V drugih večjih trgih bodo ot-vorili gospodarske in poljedelske tečaje.
—V Gorici so umrli Simčič Tereza, vd. Cerne, 75 let, Ko-mel Alojzija por. Belingar 54 let, Furlan Valentin 47 let.
—V Ročinju so našli na nekem seniku mrtvega 25 letnega Leopuščka Angela. Zadela ga je baje kap.
—21 letni Mervič Adolf iz Šempasa, mesto da bi, šel na nabor, je šel rajši na delo v Jugoslavijo in naborna komisija ga je izročila sodišču. Ko ni imel več dela, se je Mervič
zopet vrnil v Italijo in se prostovoljno prijavil karabinjer-jem v domači vasi, katerim je izjavil, da je bil prisiljen iti v Jugoslavijo, da dobi delo in da se preživi. Sedaj mora odslužiti rok. Postavljen je bil pred vojaško sodišče, ki ga je obsodilo na 3 meseca ječe, kar se mu ne vpiše v kazenski list.
—Zaradi ponesrečenega u-darca s kladivom je bil težko ranjen pri delu Ferluga Roman, star 24 let, doma iz Kon-konela. Kladivo je odletelo v čelo in povzročilo veliko rano. Njegovo stanje je nevarno.
—Ladislav Pahor iz Sovo-denj in Bruno Brumat iz Gorice, uslužbenca pri mehanični delavnici Sacchetti, v Gorici, sta dobila težje opekline po vsem telesu zaradi eksplozije bencina.
—Na križišču pri Ločniku (Gorica) je postal žrtev avtomobilske nesreče 54 letni kovač Angel Peršič. Ko se je približal avtobus, ki vozi med Gorico in Palmanovo, se je Per-šiču nenadoma pokvarilo krmilo, nakar ga je podrl blatnik in vrgel pod kolesa. V goriški bolnici je kmalu nato izdihnil.
Če verjamete ar pa na
Na Menišiji so barvali cerkev. Ne vem, kdo je bil za mojstra, ali je bil Pltavarček iz Cerknice, ali je bil kdo drugi. Sicer je bil pa Pltavarček mojster, kot trdi prijatelj Jurca iz West Parka. Podobe svetnikov je znal tako preslikati, da so bili kakor živi. In pa božje martre na križpotih je tako živo naslikal, da se je moral človek prekrižati, ko je šel mimo, že iz groze pri pogledu na sliko.
Torej našo cerkev so olupili in novo preslikali. Sv. Jernej je pri nas za priprošnjika in ga posebno spoštujemo na 24. avgusta vsako leto, ko obhajamo njegov god in sebi privoščimo kaj boljšega. Naša Franca je takrat po ves dan cvrla in je bilo nevarno govoriti ž njo, dokler ni bilo vse ocvrto in na mizi.
Pa kaj bom to pravil, bom povedal, kako so našo cerkev barvali. Torej slikarski mojster je napravil gršt in visoko pod stropom spravljal na zid grešne duše, ki se kopljejo iz vic. Bil je ravno nad kipom sv. Jerneja, ko se naenkrat lestva zmakne, oder se zamaje in slikar se v zadnjem trenutku z vso močjo oklene sv. Jerneja ter v silni stiski zavpije:
"Jerneje, zdaj pa le drži, če ne bo za oba hudo narobe!"
■WJ.'.'■■.■.'■■.■■■■.'.'■■'■U.'.Ui.'.'....^.'.'.v. . ^.i.;,'.'.,'', .. .,, .;. .;.;.; N.....I. .1 ,nl ..I.I. .I ...I,,, ..,, .1.1.1
,-e.l-
J. Edgar Hoover, strah ameriških rake tir j en in nace nik "G-Men," je zapisal svoje ime v spominsko knjigo filmske zvezde Shirley Temple.
AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 11, 1937
KRIŽEM PO JUTROVEM
P« umiltm liTiralk* K. Ktn
kaj
"Čudno! Ampak najsi bo kakorkoli, pred Muebarekom in Pred beračem Busro se je treba čuvati! In—hm!"
"Kaj?"
"Morebiti se nama je čuvati le pred enim samim človekom."
"Kako misliš to?"
"Mislim tako, da Muebarelc 111 berač nista različna človeka."
Zavzet me je gledal.
"Effendi! Kako moreš kkega misliti!"
"Muebarek in berač Busra sta ena oseba."
"Ni mogoče!"
"Seveda ne vem, odkod sem to misel vzel. Pa misel se mi je rodila in ne morem se je izne-biti."
Konakdži naju je zmotil v Ugibanju. Prišel je pravit, da Pošilja kodža baša kawwase po jUestu in zbira prisednike sodišča.
"Tudi Muebareka boš videl!"
"Njega? Kje?"
"Sodni zapisnikar je."
"On? Kdo ga je imenoval?"
"Kodža baša."
"Se poznata?" 'Dobra prijatelja sta si."
"O
jej
i"
"Zakaj se čudiš?"
"Nič £e ne čudim .Pravim le, da ,ie ovca izgubljena, če se pobratita volk in lisica."
"Misliš, da sta Muebarek in kodža baša hudobna človeka?"
"Poštena gotovo nista."
"Effendi, zelo se motiš,!"
"Tako? Misliš, da je kodža kaša pošten človek? Bolje bi ga ^oral poznati ko jaz!"
"Ne, kodža baša ni dober čio-Vek. Nasilen je in krivičen. Am-Pak moč ima, vse se ga boji in ^ič mu ne moremo."
"In Muebarek?"
"Muebarek je dobrotnik mesta in okolice. Vse ga ima rado. če nočeš, da te ljudje zasovražijo, ga pusti pri miru!"
"Meni se zdi, da je Muebarek Prokletstvo za vso deželo."
"Pomisli vendar, svetnik je!"
"Svetnik? Ne!"
Konakdži ni bil nič boljši ko nJegov svak. Oba sta bila vkljub svoji uvidevnosti in razumnosti Praznoverna kakor vsi njuni rojaki.
Konakdži se je razvnel.
"Vse bolezni ozdravi!" je zagovarjal Muebareka. "In če hoče, bi tudi mrtve obujal."
Hm! Spet nova zmožnost, ki ■io je Allah "podaril" Muebare-ku za njegovo svetost.
"Ali je sam rekel, da zna tudi ttirtve obujati?"
"Sam!"
"Grdo je lagal!"
"Gospod, glej, date ne slišijo ljudje!"
"V obraz bi mu tako povedat, če bi vpričo mene kaj takega govoril."
"Izgubljen bi bil! Svarim te, čuvaj se ga!"
"Zakaj bi bil izgubljen?"
"Prav kakor zna mrtve obujati, tako zna tudi življenje vzeti."
"Torej umoriti? Verjamem!"
"Ne! Niti dotaknil se te ne bo,! Neko besedo pove, pa si ftirtev!"
"Torej je tudi čarovnik?"
"Da, čarovnik je!"
"Svetnik—pa čarovnik! Kako se to ujema? Sami sebi si nasprotujete! Pa tamle prihaja tvoj hlapec!"
Hlapec je prišel in javil, da je Wač pravkar zapustil sodnijo. videl, kam je šel?"
"Da. V hrib k razvalini."
"Po kaj neki?"
"Najbrž k Muebareku."
"Ga obiskuje?"
"Pogosto."
"Zakaj pa ga svetnik Mueba-rek ne ozdravi?"
"Mar vem? Bo že vedel, zakaj ne."
"Povej, si že kedaj videl Muebareka in berača skupaj?"
Mož je nekaj časa pomišljal pa povedal:
"Ne, nikdar še ne."
"če ga berač tolikokrat obiskuje, sta si vendar dobra prijatelja, kajne?"
"Seveda!"
"Kako pa, da se potem drug drugega izogibljeta?"
"Hm! čudno! Res se ne spominjam, da bi ju bil kedaj videl skupaj."
"Tudi meni se to zdi čudno. Morebiti pa se mi posreči, da zadevo pojasnim. Rad bi videl, kaj bo berač na hribu počenjal. Ga lahko opazujem? On mene seveda ne sme videti."
"Pojdi! Peljal te bom na tak kraj, kjer ga boš dobro videl, on pa tebe ne."
"Dobro! Pelji naju!"
Halefa sem namreč mislil vzeti s seboj. Nameraval sem izvršiti svoj drzen načrt, ki sem ga že ves dan pripravljal.
Vtaknil sem daljnogled v žep in šli smo.
Hlapec naju je peljal črez dvorišče na vrt in ven za mesto. Pokazal je na levo v hrib.
"Glej, tamle leze! Pol ure bo rabil, da pride do razvalin. Izla-hka ga bomo prehiteli."
Stopili smo na desno v hrib. Goščava je krila pobočje vse do vrha. Berač je lezel po odprtem svetu med nasadi melon. Dobro smo ga videli, sam pa nas ni mogel opaziti, ker nas je skrivala goščava.
Poslal sem "hlapca nazaj, b6-rač sam nama'je kazal pot. In razen tega bi mi bil le v napotje pri udaru, ki sem ga nameraval
Naglo sva stopala v hrib. Ostala sva blizu roba goščave, da nisva izgubila berača iz oči.
Vedel je, da ga vidijo iz mesta, počasi je lezel, točno se je držal svoje vloge hromega berača, pogosto je počival. Prepričan sem bil, da bo kmalu vrgel v stran svojo beraško krinko.
Prispela sva do gozda, ki je kril vrh, in krenila na levo, koder je moral priti berač. Tam sem sedel v mah.
"Zakaj sva ga šla opazovat, gospod?" je vprašal Halef. "Bi rad kaj posebnega zvedel?"
"Seveda. In še nekaj zelo zanimivega!"
"Kaj?"
"Rad bi videl, kako se bo berač Busra spremenil v svetnika Muebareka."
"Torej res misliš, da sta oba ena in ista oseba?"
"Prepričan sem."
"Videl boš, kako se motiš!"
"Mogoče. Pa ne verjamem. Počakajva,! Prišel bo tule mimo, skrila se bova in mu od dale« sledila, če bo treba.
Nekaj časa sva še čakala, potem pa sva se morala skriti. Berač je prihajal.
Stopil je v gozd in se previdno ozrl. In ko nikogar ni opazil, se je na mah čisto spremenil.
Bergle so zletel po tleh, ohromeli berač "brez hrbtnega mozga," ki je komaj noge vlekel za seboj, se je strumno vzravnal, se stezal in pretegoval, ker ga je od prisiljene, sključene hoje seveda vse bolelo, pobral spet berglje, stopil v gozd ter izginil za grmom.
Vse sva natančno videla.
Dregnil sem Halefa.
"Čudež se je zgodil! Hromi berač je vrgel bergle v stran pa hodi z zdravimi nogami, kakor vsi drugi umrljivi ljudje, če so zdravi!"
Halef je bil nem od čudenja.
"Gospod, se le zdi, da si prav slutil!"
"Seveda sem. Pa pazi! še drug čudež boš videl."
"Pojdeva za njim?"
(Dalje prihodnjič)
KOLEDAR
DRUŠTVENIH PRIREDITEV
OKTOBER
16.—Društvo	Slovenski dom št. 6 SDZ priredi "Harvest Moon Dance" v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
17.—Radnička	organizacija, koncert v avditoriju S. N. D.
17. — Društvo sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ, igra s programom in plesom v Knau-sovi dvorani.
21.—Mladina šole sv. Vida ima prireditev v šolski dvorani sv. Vida.
23.—Društvo Clairwood št. 40 SDZ, ples v avditoriju S. N. Doma.
23.—Plesna veselica Slovenske zadruge v S. D. Domu na Waterloo Rd.
23.—Društvo	sv. Katarine št. 29 ZSZ priredi maškeradni ples v Knausovi dvorani.
24.—Mladinski pevski zbor Slavčki, ples in zabava v spodnji dvorani S. N. Doma.
24.—Ples	Slovenskega demokratskega kluba v Euclidu v Slovenski društveni dvorani.
24.—Društvo Združene Slovenke št. 23 SDZ priredijo plesno veselico v Slovenskem delavskem domu.
24.—Oltarno društvo fare sv. Vida, večerja v novi šoli sv. Vida.
29.—Društvo	Orel, plesna zabava v novi šoli sv. Vida.
30.—Društvo	Carniola Hive št. 493 TM, ples v avditoriju S. N. Doma.
30.—Prvi ples Frances Susei kadetinj od podružnice št. 10 SŽZ v Slovenskem domu na Holmes Ave. .....
30.—Društvo	sv. Družine št. 207 KSKJ, zabavni večer v Maple Heights, O.
31.-—Dramatično	društvo Ivan Cankar, predstava v avditoriju S. N. Doma.
31.—Jesenski koncert pevskega društva "Zvon" v S. N. Domu na 80. cesti.
31.—"črnošolec," drama v petih dejanjih, v novi šoli sv. Vida.
NOVEMBER
6.—Klub	slovenskih vdov priredi plesno veselico v Knausovi | dvorani.
7.—Jesenska	prireditev z večerjo in "Floor Show," ples, priredi društva Najsvetejšega Imena v novi šoli sv. Vida.
7.—25-letnica društva Kras št. 8 SDZ v Slovenskem domu
na Holmes Ave.
7.—Društvo sv. Kristine št. 219 KSKJ priredi jesensko zabavo v šolski dvorani sv. Kristine na Bliss Rd.
7.—Plesna prireditev društva sv. Marije Magdalene št. 162' KSKJ. Igra, ples in domača zabava, v Knausovi dvorani.
13.—Društvo Slovenec št. 1 SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
13.—Društvo	sv. Janeza Krst-nika št. 71 JSKJ priredi zabaven večer v Slovenskem domu na Holmes Ave.
14.—Martinov	večer društva sv. Cirila in Metoda št. 191 KSKJ v cerkveni dvorani fare sv. Kristine.
J4.—Jesenski koncert mladinskega pevskega zbora črički v S. N. Domu na 80. cesti.
14.—Samostojni pevski zbor Zarja, opera v avditoriju S. N. Doma.
14.—rZdruženi Slovenci na Jutrovem priredijo domačo zabavo v Slovenski delavski dvorani.
17.—Marijina družba, plesna zabava za revne farane, v šolski dvorani sv. Vida.
20.—Društvo	Svobodomiselne Slovenke št. 2 SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. D.
21.—Pevsko	društvo Lira, koncert v avditoriju S. N. D.
21.—Koncert Pevskega zbora Cvet v S. D. D. na Prince Ave.
23.—Društvo Orel priiedi veliko zabavo s purmani v cerkveni dvorani sv. Vida.
27.—Variety	Club, ples v avditoriju S. N. Doma.
DECEMBER
5.—Oltarno društvo sv. Vida ima večerjo v novi šoli sv. Vida.
28.—Marijina	družba, ples v novi šoli sv. Vida.
31.—Privatna zabava društva Orel v šolski dvorani sv. Vida.
1938 JANUAR
1.—Proslava 25 letnice obstoja društva Glas Cleveland-skih Delavcev št. 9 SDZ v avditoriju S. N. Doma.
9.—Lovski ples in banket priredi Euclid' Rifle Club v Slovenskem domu na Holmes Ave.
30.—Društvo Kristusa Kralja št. 226 KSKJ obhaja 10-let-nico obstanka v S. N. Domu.
Zahvala
Prosim vse, da oprostite, ker sem tako pozna s to zahvalo. Včasih čitarri v listu, kako so enega ali drugega izpeljali in sem mislila, mene pa že ne bodo. Dne 27. junija, 1937, sem se odpravljala, da odpotujem v par dnevih v domovino na obisk. Zvečer pride k meni Mr. John Tavčar ml. in me nagovori, da grem z njim v bolnišnico obiskat prijateljico, ker me želi videti, predno odpotujem. Rekel je tudi, da me bo on peljal, in sem si mislila: to je pa dobra ideja.
Odšla sva in se vrnila na dom na 10201 Prince Ave. okoli pol desete ure zvečer. Ko pridemo na dvorišče, vidim nekoliko avtomobilov in sem misdila, da se je gotovo kdo pobil in da je tam zdravnik. Vsa v strahu stopim k vratom. V hiši je bila popolna tema. Ko odprem vrata, pa me obsujejo prijatelji in znanci in kričijo eden čez drugega: surprise! V tem trenutku bi skoro okamenela. Peljejo me v sobo, kjer je bila že miza obložena z najboljšimi jedili in pijačo. Zadovoljno smo se zabavali pozno v noč.
Kako naj se torej dostojno zahvalim vsem, ki so se tako trudili in toliko žrtvovali za mene, posebno pa še tako lepa darila, ki ste jih izročili! Nikdar vas ne bom pozabila in ob priliki upam, da vam bom povrnila, ako bo le mogoče. Najlepša zahvala sledečim:
Mrs. Vogleš, Mr. in Mrs. Jazbec, Mr. in Mrs. Anton Gadler, Mr. John Taučar mL, Mr. Frank Taučar, sestra Annie Habinc, Mr. in Mrs. Anton Cerin, Mr. in Mrs. Mihael Zrnc, Mr. in Mrs. Frank Svetek.
Mr. in Mrs. Andy Gregorc, Mr. in Mrš. Frank Seršen, Mr. in Mrs. Anton Terselič, Mr. in Mrs. John Černelič, Mr. in Mrs. John Kramer, Mr. in Mrs. George Kuhar, Mr. in, Mrs. Ludvik Gustinčič, Mrs. Rosie Pre-skar, Mrs. Julia Bradač, Mr. Gust in Joe šepetauc, Mr. in Mrs. Kovačič.
Hvala godbeniku Ladie Poč-kaj, lepa hvala mladi Irene Jazbec, ki je izročila darila. Zahvala tudi soprogu Johnu, ki me je tako potegnil in mi je ukazal isto popoldne, da skuham eno šunko, ker bo zvečer prireditev v S. D. D. in mora biti šunka pripravljena. Iskrena hvala vsem!
Franbes Lupšina, 10201 Prince Ave.
IZ DOMOVINE
—Medved pod Mokrico. Stari medved, ki že nekaj let sa-motari po Kamniških planinah,
MONA/ ^ ^ CAW I GO S OUT AN P PLAV? )

K!Q / WITH THE LITTLE) BOW , NEXT DOOR..
odkar mu je graščak z Brda na Menini ustrelil družico, je tudi letos ostal zvest bistriškemu kotu. Menine že dve leti ne obiskuje več. Lani so se mu posebno priljubile ovce, ki jih pase Suhadolnik pod Grin-tovcem nad Kokrsko dolino. Letos si je kosmatinec spet zaželel slastne jagnjetine iz Su-hadolnikove staje. Presenetil je nič slutečo čredo in pobil dve najlepši ovci. Dve žrtvi pa mu nista bili dosti. Zamahnil je-s težko šapo še po tretji in ji z zamahom iztrgal šop volne s kožo. Preplašena ovca pa je v strahu za življenje skočila čez skalo in bežala, dokler se ni vsa izčrpana: zgrudila pod Mokrico. Tu jo je našel pastil in jo negoval cel teden, da si je opomogla. Po obisku pri Suhadolniku pa se je medved napotil na Kamniško sedlo, kjer kar mrgoli meketajoče drobnice. Na široki polici pod Brano si je poiskal žrtev in pastirji so te dni našli ostanke njegove pojedine.
DNEVNE VESTI
Alkohol in avto
V Cuyahoga okraju je bilo letos od 1. januarja pa do konca avgusta ubitih 217 oseb od avtomobilov. Policija je dognala, da več kot polovica ubitih od avtomobilov je bila ob času nesreče — pijana. Izmed vsakih deset ubitih oseb jih je bilo šest pijanih. V pijanosti človek ne pazi toliko na svojo okolico in nesreča se toliko prej pripeti. Na drugi strani pa zopet pravi statistika, da večinoma pijani vozniki avtomobilov povzročajo avtne nesreče. Tako se je izj'apU okrajni koroner dr. Gerber, ki je včeraj dal prvo tozadevno poročilo v javnost. Izmed 217 oseb ubitih jih je bilo 169 moških in 48 žensk. Po natančni < preiskavi v želodcu ubitih je dobil dr. Gerber pri 61 odstotkih ubitih alkohol, dočim je bilo samo 21 odstotkov ubitih žensk podvrženih alkoholu. Med ubitimi je bil en deček star 15 let, ki je bil alkoholičen in en starec v starosti 94 let.
-o-
Milijonar zapustil premoženje siromakom
Boston, 8. oktobra. Edward Filene, znani bostonski trgovec, ki je pred kratkim umrl, je zapustil svoje na $2,000,000 cenjeno premoženje v dobrodelne svr-he, da se šolajo revni otroci, da se skrbi za njih življenje, nadalje raznim znanstvenim zavodom in dobrodelnim organizacijam. Filene je že tekom svojega življenja daroval $5,000,000 v enake svrhe. Filene je bil velik prijatelj Roosevelta.
--o-
Star Nemec je že 38krat postal oče
Retnem, Nemčija, 8. oktobra. August Thiele, ki je star 64 let, ima v Nemčiji rekord očetovstva. Včeraj je bil rojen njegov osem-intrideseti otrok, in sicer čvrst fant. Od 38 otrok jih je še danes živih 34, poleg tega pa ima Thiele tudi 62 vnukov in vnukinj ter 14 pravnukov. Thiele je sedaj tretjič poročen. Prvi dve ženi sta mu pred leti umrli. -o-
Lepotica, stara 24 let, toži osmega soproga
Peoria, 111., 9. oktobra. Virginia Overshiner, stara 24 let, znana lepotica, ki se je preteklo sredo poročila že osmič, je danes že vložila tudi proti osmemu možu tožbo za razporoko. V tožbi pravi, da jo mož pretepa. Ko sta bila na potovanju po poroki, jo je osmi mož baje trikrat pretepel. žena je bila prej že sedemkrat poročena, toda se je vselej takoj ločila. Najdalj je živela g tretjim možem, namreč 7 mesecev.
Ameriški marini na Kitajskem se pripravljajo
šangaj, 8. oktobra. V Sočov sektorju v šangaju, kjer prebivajo večinoma Amerikanci in drugi tujezemci, so ameriški marini včeraj dokončali novp utrdbe, v katerih kar mrgoli strojnih pušk. Ameriška vlada ima v šangaju dva regimenta marinov in v kitajskih vodah se nahaja 16 ameriških bojnih ladij. Utrdbe v ameriškem sektorju šangaja so popolnoma podobne onim, ki so jih naredili ameriški vojaki za časa svetovne vojne pred Verdunom v Franciji.
-o-.
Banditi zahtevajo 50 tisoč odkupnine za duhovna
Mukden, Mandžurija, 6. oktobra. Kitajski banditi so odpeljali katoliškega duhovna Rev. Gerarda Donovana in zahtevajo $50,000 odkupnine zanj. Duhovna so odpeljali iz zakristije, ko se je pripravljal za sv. mašo. Zločin se je pripetil v mestu Fu-shun. Rev. Donovan prihaja iz Pittsburgha.
Republikanci želijo spor v demokratski stranki
Washington, 7. oktobra. Republikanski kongresman Hamilton Fish, je izjavil, da bo demokratska stranka v letu 1940 zopet sijajno zmagala, ako se v stranki ne pojavi močna konservativna struja proti novemu dealu. Republikanci nimajo nobenega upanja, da bi prišli ponovno na površje, ako vlada sporazum v demokratski stranki.
~~ MALI OGLASI
Popolnoma sveže!
Pri nas dobite vsak pondeljek in torek sveže jetrne in krvave klobase. Se vljudno priporočamo.
Anton Ogrinc
6414 St. Clair Ave.
Hiše naprodaj
Naprodaj je hiša za dve družini na E. 43. cesti. Takoj plačate $350.00. Dve hiši na E. 47. cesti, takoj $750.00. Hiša za dve družini na Norwod Rd. Takoj $550.00. Hiša na E. 73rd St. Takoj $550.00. Hiša na E. 160. cesti, za dve, družini, takoj $400. In hiša v bližini E. 185. ceste. Takoj se plača $500.00. Za podrobnosti vprašajte pri
J. Tisovec	j
1366 Marquette Rd.
Tel. ENdicott 4936. (238)
Išče se
stanovanje dveh ali treh sob v Collinwoodu. Kdor ima kaj naj pusti naslov v našem uradu.
(238)
Stanovanje
samo za sebe se odda, pošteni družini. Pripravno tudi za no-voporočene. Dve veliki sobi na 1114 E. 63rd St. Vprašajte na 1133 Norwood Rd.	(238)
Stanovanje se odda
5	sob, kopalnica, vse novo papi-rano in barvano. Cena je $22 na mesec. Vprašajte na 1134 E. gist St._(239)
ELEKTRIČNE LUČI
prej od $9 do $13.95, sedaj samo $6.95. Norwood Appliance
6	Furniture Co., 6119 St. Clair Ave-	(Oct. 8-11)


LOUIS OBLAK
TRGOVINA 8 POHIŠTVOM Pohištvo in vse potrebfi&Ine za dom. 6612 ST. CLAIR AVE. _HEnderaon m»
AUGUST K0LLANDER
6419 St. Clair Ave.
v Slovenskem Narodnem Domu
PRODAJA parobrodne listke za vse prekomorske parnike;
POŠILJA denar v staro domovino točno, po dnevnih cenah;
OPRAVLJA notarske posle. •
Hollander ima v zalogi tudi jugoalovanske znamke.
4
AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 11, 1937

Pošast na barju
____jifedlPSljJMPP
IMBiltlSHlf
"O ne! Videti mu je, da je velik revež. Motiš se, gospod ! Večkrat se pripeti, da mislimo, tega ali onega človeka smo že nekje videli. To je radi tega, ker so si ljudje podobni. Tudi meni se tako godi."
"Tebi? Si tudi ti berača že kje videl?"
"Berača ne. Pač pa Muebare-ka. čisto tako mi je, kot da sva se že nekje srečala."
"Res? Zanimivo!"
"Kajne!"
"Posebno radi tega, ker se tudi meni zdi, da sem Muebareka že nekje srečal."
"Se pač oba motiva! Ti o beraču, jaz pa o Muebareku. Sva pač oba nekoga videla, ki jima je bil podoben."
"Ne! Njega samega sem videl. In tudi on naju je spoznal! Ali nisi opazil, kako naju je gledal,!"
"Da! Naredil se je, kot da ničesar ne vidi. V tla je gledal, pa izpod obrvi naju je opazoval."
"Izdal se je!"
"In vendar se tudi glede Muebareka motiš! In tudi jaz se motim. Tisti človek, ki ga zamenjava z Muebarekom, tisti je
imel dolgo brado, ves zaraščen je bil."
"Tako?"
"Da! če bi imel stari Mueba-rek dolgo brado, bi bil čisto podoben tistemu človeku."
"In kje si tistega bradatega človeka videl?"
"Tega žal ne vem."
TRINAJSTO POGLAVJE
Mnogokrat sem že bil nestrpen, pa še nikoli tako kakor tega večera tekom vožnje nazaj. Zaključek velike naloge je bil pred nami, in vendar ni Holmes rekel ničesar; tako sem mogel samo slutiti, kakšna bo taktika naše akcije.
V veliko olajšanje mi je bilo, ko sem videl, da smo pasirali Franklandovo hišo ter da se vedno bolj bližamo cilju svoje akcije. Nismo se peljali prav do Baskervilleve hiše ,temveč smo prej plačali voznika ter ga poslali nazaj, dočim smo se mi napotili proti Stapletonovemu domu.
"Ali ste oboroženi, Lestrade?"
Mali detektivi se je zasmejal.
"Dokler bom imel na sebi svoje hlače, toliko časa bo zadaj v njih žep, in dokler bo ta žep, bo v njem moj revolver."
"Prav! Tudi moj prijatelj in
V Hollywood je dospel Vittorio Mussolini, sin laškega diktatorja, ki bo študiral ameriško filmsko industrijo. Vidite ga na desni na sliki.
Slavni ameHški sport — nogometna igra. V teh dnevih se je prič el po vsej deželi precej rabiatni sport, za katerim gredo ameriški otroci in odrasli kot ovca za »oljo.
jaz sva pripravljena za vsakršno presenečenje."
"Zelo molčeči ste o tej aferi, Holmes. Kakšne vrste igra pa je to prav za prav?"
"Igra čakanja."
"Pri moji veri, za to se mi ta kraj ne zdi kaj preveč prijazen," je dejal detektiv ter se zdrznil, ko je pogledal okoli sebe po pobočjih gričevja ter po ogromni masi megle, ki se je vlačila nad Grimpen močvirjem. "Pred nami1 vidim luči neke hiše."
"To je Stapletonova hiša in cilj ter konec našega potovanja. Zdaj vaju pa prosim, stopajta kolikor mogoče previdno in govorita samo še šepetaje."
Previdno smo stopali naprej, toda ko smo bili še svojih dve sto jardov od hiše, naju je Holmes ustavil.
"To bo zadostovalo," je dejal. "Tistele skale na desni tvorijo izborno skrivališče."
"Ali bomo tam čakali?"
"Da, tamkaj si bomo naredili svojo malo zasedo. Stopite v tole votlino, Lestrade. Vi, Watson, ste že bili v notranjosti te hiše, kaj ne? Ali mi morete povedati pozicijo sob? Kaj so tista okna na tej strani?"
"Menim, da so to kuhinjska okna."
"In ono tam, ki je tako razsvetljeno?"
"Tam mora biti gotovo jedilnica."
"Zastori niso spuščeni. Vi, Watson, poznate najbolje lego zemlje. Splazite se torej previdno naprej ter poglejte, kaj delajo — toda, za božjo voljo, nikar jim ne dajte vedeti, da so opazovani!"
Previdno sem se splazil naprej ter se ustavil ob vrtnem zidu. Plazeč se v njegovi senci, sem dospel do mesta, .odkoder sem mogel pogledati naravnost skozi nezastrto okno.
V sobi sta bila samo dva človeka, Sir Henry in Stapleton. Sedela sta vsak ob eni strani okrogle mize, s svpjima profiloma proti meni. Oba sta pušila smodke, pred njima na mizi pa je stalo vino in kava. Stapleton je bil brezskrben in dobre volje, Sir Henry pa je bil raztresen in bled. Najbrž je vrtala v njegovih možganih misel na samotno pot nazaj preko tega zloglasnega barja.
Ko sem ju opazoval, je Stapleton vstal ter odšel iz sobe, dočim si je Sir Henry natočil kozarec vina, se naslonil nazaj v naslanjač ter pričel pušiti cigaro. Zaslišal sem odpiranje nekih vrat in liojo po pesku. Koraki so pasirali po stezi na drugi strani zidu, za katerim sem tičal. Ko sem previdno pogledal čez, sem videl naravoslovca, ki je obstal pred vrtno hišico v sadovnjaku. Cul sem, kako se je obrnil ključ v ključavnici, takoj nato pa sem začul od tam nekak čuden, renčeč in zopet tešeč mrmrajoč glas. Stapleton je bil v notranjosti hišice samo minuto, nakar sem spet slišal, kako se je obrnil ključ v ključavnici, nakar se je Stapleton vrnil ter izginil zopet v hiši. Videl sem, da se je spet pridružil svojemu gostu, nakar sem se previdno splazil nazaj k svojima tovarišema, da jima povem, kaj sem videl.
"Pravite, Watson, da ženske ni tam ?" me je vprašal Holmes, ko sem mu podal svoje poročilo.
"Ne." •
"Kje pa naj bi potem tičala, ko ni nikjer drugje luči, izvzem-ši v kuhinji?"
"Tega ne vem."
Rekel sem že, da se je vlačila nad velikim Grimpen močvirjem gosta megla, ki se je pričela zdaj valiti v našo smer. Mesec je sijal nanjo, tako da je izgledala kakor veliko, lesketajoče se ledeno polje. Holmes se je obrnil proti megli in rekel:
"Proti nam se vali, Watson."
"Ali je to nevarno?"
"Da, zelo nevarno. Edina stvar na zemlji, ki bi utegnila prekrižati moje načrte. Stapleton zdaj ne bo več dolgo okle-
val. Saj je že deset. Naš uspeh in celo Sir Henryjevo življenje je odvisno od tega, da pride iz hiše prej, preden prevali megla stezo."
Nad nami, visoko gori na nebu, je bila jasna, krasna noč. Zvezde so migljale, dočim se je vsa scena kopala v mehkem, srebrnem soju meseca. Skozi spodnja okna hiše so padali na dvorišče in preko sadovnjaka široki, svetli prameni luči. Eden teh pramenov je nenadoma ugasnil. Zdaj je ostalo razsvetljeno samo še okno jedilnice, v kateri sta sedela oba moža, morliski gostitelj in njegov nič hudega sluteči gost, še vedno kramljajoč ob dimu svojih cigar.
Megla se je med tem valila vedno bliže. Holmes je udaril nestrpno z dlanjo po skali ter za-
teptal z nogo:
"Ako ga ne bo ven v četrt ure, bo megla preko steze. V pol ure nam ne bo več mogoče videti svojih rok pred nosom."
"Ali naj se pomaknemo dalje nazaj, na više ležeče mesto?"
"Da, zdi se mi, da bo bolje tako."
Dočim se je megla valila počasi naprej, smo se mi umaknili nazaj, dokler nismo obstali kake pol milje od hiše.
"Predaleč smo prišli," je rekel Holmes. "Nikakor ne smemo tvegati, da bi se Sira Henryja prehitelo, preden nas bi mogel doseči. Za vsako ceno moramo zdaj ostati tu, kjer smo." Ob teh besedah je pokleknil ter pritisnil uho na zemljo. "Hvala Bogu, menim, da ga slišim prihajati."
Tišino barja je prekinil glas

SsfSSifSSifi::;:::?:;;;:'?::;:
Mmm>m.............
HH . ■ V
William J. Simmons, ustanovitelj Ku Klux Klana, je oni dan rekel, da je ta organizacija navaden ameriški bluf. Tako misli tudi pameten ameriški državljan.
Dr. Joseph Goebbels, levo, nemški propagandni minister in general Goering, drugi v poveljstvu, za Hitlerjem.
L._____
nrsa
naglih korakov, čepeči med skalami, smo gledali napeto predse. Koraki so postajali glasnejši in skozi meglo, kakor skozi zaveso, je stopal mož, katerega smo pričakovali. Kakor presenečen je pogledal okoli sebe, ko je stopil v čisto, z zvezdami osvetljeno noč. Nato je prihajal naglo do-
li po stezi, pasiral tesno mimo kraja, kjer smo ždeli, ter korakal naglo naprej proti dolgemu pobočju.
"Tu!" je vzkliknil Holmes in istočasno sem začul oster odjek napetega petelina. "Glejta! Prihaja !"
(Dalje prihodnjič)

Priporočilo
Vsem mojim starim odjemalcem naznanjam, da bom v kratkem začel stiskati grozdje in prodajati mošt. Prav prijazno se pri.-' •poročam starim odjemalcem in vabim tudi nove, da se prepričajo o našem izvrstnem izdelku. Vino, mošt in sodi.
JERNEJ KNAUS
HEnderson 9309	1052 E. 62d St.


WOLFF HEATING
GRELNI INŽENIRJI
GORAK ZRAK, PARA, VROČA VODA, AIR CONDITIONING
Popravljalni deli za vseh vrst boilerje in furnace
DO 3 LETA ZA PLAČANJE
Postavite si grelni sistem
Vprašajte za Stefan Robasli, naš zastopnik
C o.
715 East 103rd Street
GLenville 9218
Jacqueline Cochran iz New Yorka, je vozila svoj aero-plan 290 milj na uro, ter s tem dosegla rekord med ženskami. Dosedanji rekord, je imela Francozinja Helen Boucher.
Vabijo se tudi naročniki izven mesta


NAZNANILO IN ZAHVALA
V	globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prebridko vest, da je vsemogočni Bog nanagloma poklical k Sebi preljubljenega in nikdar pozabljenega soproga in očeta	,
Joseph Prime
ki je dne 12. septembra 1937 nanagloma za vedno zaspal v starosti 70 let. K večnemu počitku smo ga položili dne 15. septembra 1937 na Calvary pokopališče.	,
V	dolžnost si štejemo najprisrčneje se zahvaliti Msgr. Rt. Rev. B. J. Ponikvarju za spremstvo iz hiše žalosti v cerkev in na pokopališče in za opravljene cerkvene pogrebne obrede in za lep telažilni govor v cerkvi.
, Prav prisrčno si zahvaljujemo za tako številne krasne vence, ki ste jih položili ob krsti našega nepozabnega soproga in očeta, ravno tako tudi iskrena hvala za obilne darove za svete piašc, ki se bodo brale za dušo pokojnega, kakor tudi lepa hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago pri pogrebu.
Nadalje tudi lepa hvala vsem, ki so prišli pokojnega po-kropit, vsem, ki so čuli in molili ob krsti pokojnega ter vsem, ki so ga spremili k večnemu počitku.
Iskrena hvala tudi pogrebnemu zavodu Anton Grdina in Sirovi za vso prijazno naklonjenost in za izvrstno vodstvo pogreba.
Poslali smo osebne pismene zahvale vsakemu in upamo, da se ni nobenega izpustilo. Če pa slučajno kateri ni dobil, prosimo oproščenja ter se jim lepo zahvaljujemo.
Tebi, predragi soprog in ljubljeni oče, pa v globoki žalosti želimo, da počivaš mirno v zasluženem počitku. Večna luč naj Ti sveti in lahka naj Ti bo ameriška zemlja.
Žalujoči ostali:
Terezija Prime, soproga;
Joseph, Louis, Albert, in Fred, sinovi;
Fiances, Mary, Josephine, Molly, in Bertha, hčere.
Zapušča tukaj tud žalujočega brata John Princ.
Cleveland, Ohio, 11. oktobra, 1937.



NAZNANILO IN ZAHVALA
Globoko užaloščeni naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prebridko vest, da je dne 6. septembra 1937 nanagloma preminul naš preljubljeni in nepozabljeni sin in brat
Anton Lusin
v starosti 42 let. Rojen je bil v Clevelandu. K večnemu počitku smo ga položili dne 9. septembra 1937 na Calvary pokopališče.
Tem potom se želimo iskreno zahvaliti Rev. Matija Jagru za opravljene cerkvene pogrebne obrede in za spremstvo na pokopališče. Ravno tako tudi lepa hvala Rev. Andrew Andreyu in Rev. Max Sodji za asistenco pri sveti maši.
Prisrčna hvala vsem, ki so položili krasne vence na krsto pokojnega, vsem, ki so darovali za svete maše in vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno pri pogrebu.
Iskrena hvala vsem, ki so nam bili v tolažbo in pomoč v teh žalostnih dnevih in vsem, ki so ga prišli pokropit, vsem, ki so čuli in molili ter se udeležili pogreba, kakor tudi nosilcem krste, ki so ga spremili in položili k večnemu počitku.
Lepa hvala Frank Zakrajšek pogrebnemu zavodu za vso prijavno postrežbo in za izvrstno vodstvo pogreba. ,
Tebi, preljubljeni sin in brat, pa globoko potrti nad Tvojo bridko izgubo želimo, da počivaš v miru in lahka naj Ti bo rodna zemlja.
Žalujoči ostali:
Jacob Lusin, oče; Charles, brat.
Cleveland, Ohio, 11. oktobra, 1937.