Pogtnlna plačana v gotovini. Leto XIX., Št* 52 Ljubljana, četrtek 3. marca 1938 Cena 2 Din Upravmälvo Ljubljana Knafljeva 5 - Telefon št. 3122 3123, 3124, 3125 3126. Inaeratnt oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul - Tel. 3492 ln 2492. Podružnica Maribor Grajski trg 7. Telefon št. 2455. Podružnica Celje Kocenova ulica 2. - Telefon št 190 Računi on pošt ček zavodih: Ljubljana št. 11 842, Praga čdslo 78 180 Wien št 105 241. Izhaja vsaK aan ra^eii uoiieueijKa. Naročnina znaSa mesečno Din 25.—. Za inozemstvo Din *0 — Ureuiusivo. Ljubljana Knafljeva ulica 5 telefon 3122 3123 3124 3125 3126 Maribor, Grajski trg št. 7, telefon št 2440, Celje, Strossmaveneva ulica štev 1, telefon št 65 ^^^^^ Rokopisi se ne vračajo. Šola in prosvefa Ob skupščinski razpravi o proračunu prosvete se je zopet pokazalo težko stanje naših prosvetnih prilik. Od leta do leta čuje narod isto pesem in izve, da se na tem važnem poprišču podvze-majo le začasni ukrepi, ki so često celo v nasprotju s trajnimi interesi narodne prosvete. V državi kjer je v nekaterih pokrajinah številka nepismenosti še tako visoka, da se nad njo zgleduje ostali omikani svet in kjer po navedbah prosvetnega ministra manjka do normalnega stanja še 22.000 razredov in ravno toliko učnih moči. bi ne smelo biti govora o hiperprodukciji šolanih ljudi in bi se že obstoječe šole ne smele odpravljati. Tem neprimernejše so tožbe o poplavi šolanega proletariata, ako vidimo, da v našem gospodarstvu na tisoče tujcev dobiva dela in kruha, do-čim se mora naš človek često kot brez-poselnež predajati obupu in nelepim mislim o lastni domovini. Z druge strani pa moramo priznati, da obstoji pri nas neka druga posebnost: v nekaterih krajih imamo pravo hiper-produkcijo višjih učnih zavodov v primeri z zaostalostjo osnovnega šolstva. Naše šolstvo se je v prvem desetletju zedinjenja razvijalo v marsikakem oziru v nasprotju z zdravim organskim razvojem. Hitelo se je z ustanavljanjem srednjih šol na stroške osnovni ljudsko-žolski prosveti. ki vendar dovaja in pripravlja »človeški material« za višjo stopnjo izobrazbe. Ta pomanjkljivost se pozna na vseh nadaljnjih stopnjah žolania in gotovo ne moremo trditi, da bi bile tozadevne pritožbe srednješolskih in vseučiliških profesorjev v celoti neosnovane. Za te pritožbe pa je neprimeren lek. ako zapirajo že obstoječe srednje šole. ne da bi se s tem bistveno zboljšal položaj osnovne šole. Rodilo se je iz tega novo zlo: prenatrpanost razredov na srednjih šolah, z njo združene težke higienske prilike ter ne-možnost intenzivnega studiia. Svoječasna reforma naše srednje šole je močno favorizirala realno gimnazijo. Ö tej je sedai prosvetni minister v svojem ekspozeju izjavil, da ni popolnoma v skladu s stvarnimi zahtevami in da je potrebna v več ozirih temeljite reforme. Pri tem je treba omeniti, da nam na drugi strani skoro popolnoma manjka meščanska šola, o kateri imajo zlasti vzhodne in južne pokrajine zelo slabo mnenje, dasi čisto neupravičeno. Meščanska šola ima nedvomno naivec zvez z življenjem in opremi svoje gojence z zelo praktičnim znaniem, ki omogoča absolventom dober uspeh v najrazličnejših poklicih. Ker pa ne odrira pota k višjim študijem, je pri roditeljih manj v čislih. Naša država ima 2605 višjih narodnih šol z več ko 4 razredi, od teh je v prečanskih krajih 2310, v dravski banovini 800 —, tako da v ostalih pokrajinah otrok, ki je dovršil četrti razred, nima prilike, da nadaljuje učenje, ako ne gre v realno gimnazijo. Z razvojem višjih narodnih šol ter ustanavljanjem meščanskih šol bi se srednje šole močno razbremenile, ker bi se velik del sedanjega dotoka usmeril v meščansko šolo. Skoro enako je z obrtnimi in strokovnimi šolami, glede katerih vlada prav enak predsodek, zopet predvsem v vzhodnih delih države. Značilna za to pojmovanje ie okoliščina, ki jo navaja Radoje Kneže-vič v svoji razpravi »Kroz srednju škoiu«, da ima strokovna tekstilna šola v Leskovcu skoro izključno slovenske in židovske dijake, dasi je ustanovljena prvenstveno za predkumanovsko Srbijo. V pogledu izgradnje naše osnovne šole ter reformiranja srednje šole je našim merodajnim prosvetnim delavcem odprto široko polje za neizčrpno delavnost. Ni je v Jugoslaviji pokraiine, ki ne bi hotela prispevati k tem skupnim naporom; vsakdo ve. da se s kulturnim dvigom vsake pokrajine dviga tudi njen življenjski standard, raste gospodarska sila in z njo kupna moč, ki prihaja v dobro ostalim pokrajinam, ne glede na še obširnejši kompleks gospodarske povezanosti in pomena v mnogih drugih ozirih. Govor ministra za prosveto. obsega tudi nekoliko misli o nalogah šole in učečega osobja. Zdi se, da je minister položil prst na rano, ko je poudarjal važnost nacionalno politične vzgoje v šoli in obsodil duhovno beganje učeče se mladeži. Vsi vemo, da se je to zelo močno vgnezdilo zlasti v nekaterih pokrajinah, kjer velja skoro za pedagoško zaslugo, ako skuša učitelj pristuditi doraščajočemu pokolenju one misli, na katerih je zgrajena naša država in s katerimi stoji in pade naša svoboda. Vsak pravi domoliub bo z radostjo pozdravil, kadar bodo lepim besedam sledila tudi dejanja. Glede osnovnošolskih učiteljev je deial prosvetni minister, da njihova dolžnost ni samo ono. kar jim predpisuje učni načrt, marveč obsega splošno kulturno delo med narodom Naši liudie najbolje vedo. kako doslovno so resnične te besede, sai moramo visoko kopajo omike v dravski banovini prinisati predvsem našemu šolstvu in idealnim delavcem na tem polju, osnovnošolskim VELIKA SKUPŠČINSKA RAZPRAVA O NOTRANJI POLITIKI VLADE Včeraj je prišel na vrsto proračun notranjega ministrstva — Razprava je bila zelo živahna in napeta Beograd, 2. marca. p. Narodna skupščina je pričela danes razpravljati o proračunu notranjega ministrstva Za debato je vladalo veliko zanimanje in je bilo danes na seji neprimerno več poslancev kakor prejšnje dni. Tudi galerije so bile dobro zasedene. Nekaj časa je današnji seji skupščine prisostvoval tudi predsednik vlade dr Stoja-dinovič. Od slovenskih narodnih poslancev so o notranjih zadevah danes govorili dr. Ivan Jančič. Vinko Gornjak in Albin Ko-man Prvič se je oglasil tudi dr. Dobovišek Najgloblji vtis med današnjimi govorniki je naredil hrvatski poslanec JNS Josip Cvetič. Do&rovoljsko vprašanje Seja se je pričela kakor običajno malo pred 9 uro Posi. Sekula Zečevič s tovariši je predložil načrt zakona za ureditev in likvidacijo državnih obveznosti glede do-brovoljskih ugodnosti. Za svoj načrt je zahteval nujnost, kar je v kratkem govoru utemelji! Opozarjal je na žalostni položaj, v katerem so danes mnogi dobrovoljci. Mnogi, ki so bili odlikovani z najvišjimi vojnimi odlikovanji, dandanes nimajo več niti za krjh in golo življenje Poleg vsega pa je treba rešiti tudi problem naše notranje kolonizacije. Kmetijski minister Stankovič je odklonil nujnost predloženega iiačita. češ da je v kmetijskem ministrstvu že pripravljen podoben zakonski naòrt. ki je bil že predložen gospodarsko finančnemu odburu ministrov Če bi ta načrt ne bil uzakonjen še v tem zasedanju, je vključil v hnančni zakon amandman, po katerem si je izgovoril pooblastilo, da prostovoljsko vprašanje uredi s posebno uredbo z zakonsko veljavo. Proračun notranjega ministrstva Zatem je narodna skupščina takoj prešla na dnevni red. na razpravo o proračunu ministrstva za notranje zadeve. Uvedel je razpravo minister dr. Korošec z daljšim ekspozejem. Proračun notranjega ministrstva znaša 736.3 milijona dinarjev in je za 56.7 milijona višji od sedanjega. Na penzije in do-klade odpade 135 milijonov dinarjev. Izdatki za ministrstvo v ožjem smislu so proračunani na 27.4. za banske uprave na 114.6. za orožništvo na 158.5, za upravo (policijsko direkcijo) mesta Beograda na 20. za ostalo policijsko službo na 74.6 in za državno statistiko na 5.5 milijona dinarjev. Povišek novega proračuna se sorazmerno razdeli na vse te postavke. Osebni in materialni izdatki so v proračunu izraženi v številkah za vso državo skupno, tako da ni razvidno koliko jih odpade na posamezne banovine. Edino izdatki za tenske uprave so navedeni posamič in znašajo za bansko upravo v Ljubljani 8.9 milijona dinarjev Od tega gre 7.3 milijona na osebne, ostalo na materialne izdatke. Osebni izdatki za državno policijo v Sloveniji znašajo 10.6, materialni izdatki pa 1 milijon dinarjev. Po proračunu šteje državna policija v naši banovini 1 upravnika. 3 policijske svetnike, 2 predstojnika mestne polic;je. 18 policijskih uradnikov. 2 poveljnika straže. 5 nadzornikov. 2 šefa agentov. 23 pisarniških uradnikov. 80 policüskih agentov 408 stražnikov. nadstražnikov in podnadzornikov po-liciiske straže. 17 zvaničn kov ter 13 dnev-ničarjev in služ;teljev. Med materialnimi izdatki je naiviš^a postavka obleka za stražo (500 000 d'n): za oskrbo aretiran-cev je prora čim mih 50.000 din. za motorna vozila 100.000 din, za policijske pse 2.000 din itd. Eksnoze dr. Korošc V prvem delu svojega ekspozeja je minister dr. Korošec govoril o administrativnih nalogah notranjega ministrstva. Omenjal je prizadevanja za zboljšanje notranje uprave, uvedbo rednih inšpekcij pri upravnih oblastvih, pravilnik o generalnem inšpektoratu itd. Napovedal je, da se pripravljajo uredba o gasilstvu, uredba o cenzuri filmov, sprememba pravilnika o službeni ohleki uradnikov sprememba zakona o notranji upravi, pravilnik o pregledovanju motornih voz;l in sprememba uredbe o prijavi prebivalstva. Nadaljevalo se je delo na nekaterih zakonskih osnutkih, ki so se pripravljali že prej, med njimi tudi na osnutku zakona o zastavah. Ministrstvo je pregledalo in odobrilo 47 banovin-skih prav lnikov. Nadaljevala se je podrobna motorizacija žandarmerije in policije, žandarmerija si je nabavila 10 osebnih avtomobilov 36 poltovornih avtomobilov in 44 motociklov. Motorizacija se bo prihodnja leta izpopolnjevala. Beograjska policija je dobila posebno radiotehnično službo. Razmere na Hrvatskem V drugem delu eKspuzeja je minister dr. Korošec obravnaval računski del proračuna ter pojasnjeval ter utemeljeval razne postavke, zlasti one, ki so v novem proračunu povišane. Nato je prešel na notranjo politiko vlade in med drugim izvajal : Najprej moram omeniti politične razmere na Hrvatskem, o čemer se je za časa splošne razprave o proračunu v narodni skupščini največ govorilo. Mi vemo, da razmere na Hrvatskem niso najidealnej-še, vemo pa tudi, da niso tako strašne kakor jih hočejo nekateri predstaviti. Napetost ki je vladala tedaj, ko smo mi prevzeli oblast, je čisto gotovo v mnogočem popustila in je ozračje mnogo bolj pomirljivo kakor pa je bilo pred tremi leti. Četudi se še dogajajo zdaj pa zdaj stvari, ki niso po volji državnim oblastem, vendar je bilo vedno dokazano, da je državna oblast v premoči in da je obvarovala spoštovanje zakonskih predpisov in avtoritete države. Hrvatsko gibanje v državi se manifestira v glavnem v patih raznih akcijah: 1) Delo bivše HSS. Ta politična stranita formalno ne obstoji, niti ne bi po zakonu obstojati, ker ;ma izrazito plemenski in pokrajinski značaj, kar je po današnjih zakonih prepovedano. Ali če organizacija ne obstoji kot stranka, se vendar ne more reči, da ni nikake politične agitacije. Nasprotno, politična agtaciia se sprovaja v cilju grupiranja čim večtega števila Hrvatov na osnovi znanega sporazuma z združeno opozicijo. Tu ne gre za učiteljem. Vedo pa tudi, kako često se požrtvovalno prosvetno delo v duhu življenjskih idej našega naroda smatra za greh in ne za zaslugo. Prečesto je bila naša javnost priča, da se je strankarski furor znesel ravno nad temi delavci ki gradijo osnove naše narodne omike. Dokler ne bomo učiteliskemu stanu zagotovili gmotnega obstoja in zaščite položaja ter mu osigurali ugleda, ki mu gre. bo naša narodna prosveta vedno pastorka in prosvetni ministri bodo morali še često govoriti o pismeni in nepismeni Jugoslaviii. kakor je predvčerajšnjim to storil g. minister Magar aševič. C-v stranke, pač pa za nekp faktično skupino. Njeno politično delovanje je pod budnim nadzorstvom oblasti in če preide preko meje zakon tosti, tedaj državna oblast nastopi in posreduje. 2) Gospodarska sloga. To je neko zadružno gibanje osnovano na zakonu o zadrugah ki spada pod pristojnost sodišč, a ne pod pristojnost policije. Kadar so se posamezni člani Gospodarske sloge v nekaj malo primerih pregrešili proti zakonom bodisi s prirejanjem pol tičnih sestankov pod krinko gospodarske delavnosti, bodisi da so poskušali preprečiti dovoz življenjskih potrebščin pod krinko, da dvignejo cene, bodisi da so poskušali organizsati bojkote, pa so s tem pretili javnemu redu in miru ali zadovoljstvu prebivalstva, vselej je v takih primerih državna oblast nastopila in posredovala po zakonu. 3) Seljačka sloga. To je kulturna organizacija, ki dela na prosvetnem polju v vseh smereh, posebno pa na tem, da odstrani nep smrnost. Ta organizacija je vezana na predpise zakona o društvih, zborovanjih in posvetih in oblastem nI delala skrbi ter tudi ni dajala nikakih povodov za posredovanje. 4) Hrvatska kmečka zaščita je protizakonita organizacija. Po izjavi nekaterih njenih vodilnih osebnosti Je cilj te organizacije. da zaščiti Hrvate pred nasiljem ekstremnih elementov in da priskoči na pomoč kmetom v primeru elementarn h nezgod in drugih nesreč. Formacija te organizacije in načm njenega nastopanja ln delovanja so v gotovih primerih dali upravičene razloge, da verujemo v to. da ima ta organizacija tudi neki drug:, čisto politični značaj, da utrdi in stopnjuje politično delo in delavnost skupine, v kateri so pristaši bivše HSS, in da psihološko vnli-va na pol tično opredelitev Hrvatov. Pristojnim banovinam sem izdal ukaz, da to nezakonito organizacijo odpravijo in da povečajo nadzorstvo tako, da se ne bi nikdar dopustilo njeno ponovno formiranje in delovanje. Po tem mojem ukazu so bili javni nastopi te organizacije čedalje bolj redk'' in kolikor jih je bilo. ie vselej oblast posredovala ter se držala zakonskih mej ln sankcij, pa bo to tudi v bodoče delala. Pripominjam še. da dozdai ni bilo ugotovlje- I no. da ta organizacija kot taka razpolaga z orožjem kakor je bilo to napačno >e-čano od gotove strani, pač pa so neki posamezni člani Imeli razno orožje skrito in to orožje se še danes najde tu in "am pri drugih ljudeh. 5) Hrvatska delavska zveza (HRSt. Ta zveza je čisto delavska organizacija, ki se bavi z zboljšanjem delavskega položaja ln je podobna organizacijam Jugorasa, URŠA in drugim. Dogaja se tu pa tam tudi. da akeja kakega pododbora stopi tudi na politično polje, kakor je bil to primer tudi v drugih delavskih organizacijah. V takem primeru državna oblast posreduie ter spet povrne akcijo nazaj v okvir, ki ga predpisuje zakon, nasproti krivcem pa uporablja zakonske mere. Tudi ta organlzaciia. pa čeprav je čisto socialna, tvori v političnem smislu neko skupino pristašev nekdanje HSS. Naše postopanje nasproti vsem tem organizacijam se vrši samo po odredbah zakona brez nervoze in brez vsakeera nasilja. Ml že"mo. da s svofm postopačem ln svojim delom ustvarimo na Hrvatskem taksno ozračie. da bi vsak Hrvat, če le hoče mrsrel biti kon*tmkt'v<»n ter da bi sodeloval pri delu v korist ljudstva v nafii državi. Naj bo vsak Hrvat prepričan o tem da je čisto navadna laž. da bi mi ne ljubili Hrvatov, da jih preganjamo in da jih tlačimo. Nasprotno mi gojimo enako ljubezen do vsega našega naroda brez razlike, do Srbov. Slovencev in Hrvatov. Te dni beremo, da je neki odposlanec Mačkove stranke na potu. da spet obišče pariške ln londonske kroge in da se ponovno pouči o naklonjenosti teh brezime-nih krogov, do ciliev dr. Mačka. Ne vem Koliko je v politiki upravičena romantika, vem pa, da je realizem v politiki bil uspešen 'n preizkušen. Rojstni dan dr. Mačka Nekateri govonrkl so omeniali tudi dogodke na rojstni dan dr. Mačka v Zagrebu. Verujte mi gospodje, da bi bilo meni kot ministru za notranje posle mnosro bolj všeč če bi se takšni dnevi slavili skromno in v zatišiu. Ce pa se tako ne dogaja potem je bfo treba bučno proslavo prepono rfot-i ali na dopust'ti Prepričan sem da je bila manjša nesreča, da do te prepovedi ni prišlo. Predhaciva se nam tud' beli konj. ki ga je dr. Maček ta dan zaiahal. Jasno 1e. da oblasti tega konia niso mogle niti kr»nf'sc1rati niti druišli>n1e dr. Vladka Mačka, da ne bi teea belega konte prinisoval — kakor sem rekel — golemu naključju. Torej to ne spada v resno poWko. Politične razmere med izselienci in emigranti Protidržavna akcila med našimi izseljenci v Severni in Ji'žni Ameriki v teku preteklega Irta ni bila tako močna niti usnešna kot prej in se je zato treba zahvaliti dobri državni upravi v naši državi in konstruktivnemu dehi nafi'h nac'onain'h or-s:ani7.acH. ki 1ih ie podiralo pristoino državno predstoiništvo. Doč'm se je prej delalo poleg naiživahnei*e propagande z živo besedo tiskom in potom ra^ia. posebno na tem da se odnoSüjaio v Evrono Hudle za razne teroristične akcHe so se v preteklem letu mora'i zadovoliiti "amo z ak-c'io ootom svoleea tisk" in sem pa tia s kakšnim predavaniem, ki ni ime'o vldnel-šeea usneha. Med našimi izseljenci se po-i avl i a ž'vo za tv m an je za domovino in za živlienje v njej. Razbojniška taborišča v Italiji se podirajo. Veliko Stev'lo izseljencev iz teh taborišč, ki niso v zvezi z marsejskim in drugimi atentati se je že vrnilo v domovino. Ti so se prepričali, da so bili na napačni poti in da zanje ni bilo mesta v inozemstvu, pač pa tu pri njihovih domačih ljudeh Dali so nekaj lojalnih izjav, se vrnili v naročje svoje matere domovine in pri teh svojih iziavah tudi ostaiaio. Tako bodo počasi 'n postopoma razbojniška taborišča v Italiji končnoveljavno likvidirana. Kažejo se znaki, da se bo ta proce9 nadaljeval tudi pri izšel iencih na Madžarskem in drugod. Nadeiam se. da bo zmagal zdrav razum in nacionalni čut in da se bodo skoro vrnili v svojo domovno eml-garnti. ki so se izselili iz političn'h razlogov. Lahko trdimo, da so razbojniške or- garanti, ki so se izselili iz političnih razlo-državah in da so bile odstranjene ravno z ozirom na dobre odnošaje naše države z ostalimi evropskimi državami in s premišljenim delom naših nacionalnih organizacij v inozemstvu. Razni politični ukrepi Notranji upravi se je med razpravo ▼ narodni skupščini predbacivalo, da raz-pušča nacionalna udruženja Niti eno nacionalno udruženje ni bilo razpuščeno in ni dobilo kom.sarja zaradi tega, ker je nacionalno. Ce je bilo kako udruženje razpuščeno, ie do tega prišlo zato, ker se je pregrešilo proti svojim pravilom in ker je njegovo delo bilo nevarno za javni red in mir Prav tako je brez podlage trditev nekaterih govornikov pri splošni proračunski razpravi v skupščini, da se zakon o shodih ne uporablja dovolj svobodno Podrejene oblasti imajo nalog, da postopajo liberalno in če pride do prepovedi, se to zgodi zaradi tega, ker sklicatelji ne spoštujejo formalnih zakonsk h predpisov ali pa zaradi tega, ker sta ogrožena red in mir. Očitek, da smo o priliki senatorskih volitev uganjali teror, absolutno ne drži Niti eden županov ni bil odstranjen ali zamenjan zaradi senatskih volitev Da pa nismo imenovali niti enega banskega sve+nika iz opozicije, mislim, da se temu niti opozicija res ne čudi. kajti to bi bilo smešno. Narodne manjšine V Društvu narodov je morala tudi naša država sprejeti važne obveznosti nasproti narodnim manjšinam. Mirne duše lahko rečemo in se tudi lahko pohvalimo, da te obveznosti zelo lojalno spoštujemo in izpolnjujemo. To nam morajo priznati vse naše manjšine. Niti v verskih zadevah niti glede jezikovnega vprašanja ne delamo manjšinam nikakih težav Pred sodiščem, pred sreskim načelstvom in pred davčnimi oblastmi so pripadniki teh manjšin čisto enakopravni. V gospodarskem oziru tudi ne delamo nikakih razlik. Naš narod je dobrodušen in je daleč od njega vsaka mržnja nasproti drugim narodnostim. Cim manj bo pri njih opaziti sredo-bežnih pojavov in čim bolj se bodo vsi pojavi njihovega življenja usmerili sredo-težno, tembolj tesno jih bomo objeli kot svoje brate. Nikdar pa ne bi mogli dovoliti, da bi naši državljani ustanavljal: politične organizacije, katerih cilji ne bi odgovarjali našim državn m interesom in katerih delo bi utegnilo zbuditi sum o njihovi državljanski lojalnosti in zvestobi. Državlajnska zvestoba se ne deli na večino in manišino. Komunistična propaganda Vßo pozornost posvečajo oliarti v naši državi komunistični propagandi, kako bi jo zatrle. Te oblasiti eo srečne, ker se i? našlo mnogo organizacij in tudi mnogo zasebnikov. ki s svojo svobodno in idealno pobudo nudijo drasroceno [»omoč. čeprav v tem trenutku naval komunistične propasands ni ravno največji, vendar bomo tudi vnaprej budno pazili, da stopimo na prste prevratni-škim in destruktivnim elementom Mi ne moremo dovoliti, da bi nam kdo še dalja očital, da nismo za demokracijo, ali da hočemo diktaturo ali fašizem ali ne vem kaj še vse. Vse države so morale proti destruktivnim elementom v svoji domovini v nekaterih ozirili ustanoviti gotovo organizacijo t.a obvarova-n je svobod p in za meno pravilno in koristno pojmovanje. Zaradi tesa se vend?r še ne more trditi, da pri njih ni de-mr.kraciie in svoboda. Minister dr. Korošec se je končno iahvalil ministru Cvetkoviču za njegova izvajanja, ki jih ie imel v narodni sku^čini ob zaključku «rlošne proračunske debate. Prosil <\i poslance, naj sprejmejo proračun notranjega ministrstva v predloženi obliki. Živahna razprava K razpravi o notranjih zadevah se je priglasilo kar 45 govornikov, vendar so se nekateri pozneje odrekli besedi Debata se je zavlekla pozno v noč Na dopoldanski seji se je zvrstilo sedem govornikov Prvi je bil Sava Mikič (.FRZ), ki je zavračal napade na dr Korošca in ga ponovno obeleži! kot velikega jugoslovenskega državnika in iugoslovensikega borca. Poudaril je. da je med voditelji stranke, ki hodi po potih pokojnega N'kole Pašiča. Posi Mihajlo Isakovič (JNS) je v svojem govoru pobijal navaianje prejšnjega govornika in kritiziral notranjo politiko sedanjega režima Govoril je o sodelovanju dr Korošca v jugoslovenskih vladah po zedinje-nju, končno o konkorda'ski borbi, o Sokolu, o izvedbi senatorskih volitev itd. PosL dr. Jančič Posi. dr. Ivan Jančič (Delovni klub) je najprej govoril o zaposlitv tujcev v naših obmejnih krajih Ta problem ne interesira obmejnega prebivalstva le materalno. nego tudi moralno in nacionalno. Preko tujih »strokovnjakov« se v slovenskih obmejnih krajih često sin nemška propaganda Slovenski delavci in drugi nameščenci morajo s temi strokovnjaki občevati nemško in se pri tem prepogosto navzemaio tudi tujega duha Mnogi tujci tudi nedopustno postopajo z domačim delavstvom Sodišča iih obsojajo, odverniki in drugi pa jih spet rešujejo iz zagat, tako da ostajajo na svojih mestih, medtem ko mora domača mladina zaman čakati na službo. Prvi nastop dr. DoboviSka Narodni poslanec dr Rudoti Dobovišek ie imel precej temperamenten n dolg govor o ob*ih političnih razmerah v Sloveniji. Pričel ie z majsko dek ki ie privedlo Slovence 1 decembra 1'Jl* leta a Srbi in Hrvati ▼ skupno domovino Slovenski narod je stopil ▼ to državo, kar j« ho- tel prispevati svoj delež skupni domovini, slej ko prej pa je bil prepričan, da mu bo njegova samobitnost v tej državi ostala zagotovljena Prva razočaranje je doživel z vidovdansko ustavo, ki je kršila načela krf-ske deklaracije Nato je govoril o načelih in politiki bivše SLS. ki ji je očital nedoslednost in neiskrenost Drugače ie govorila in delala v opoziciji in drugače, kadar je sodelovala v vladi Končno se je SLS kot posebna silovenska stranka likvidirala m njeni ljudje so se priključili novi JRZ. ki temelji na načelu narodnega in državnega edinstva. Dr Dobovišek je pri tem polemiziral z izjavo, ki jo je dal minister dr Korošec v ekspozeju. da je namreč HSS plemenska stranka Nacionalnemu taboru ▼ Sloveniji je dr Dobovišek očital, da se opira »na načela integralnega jugoslovenstva ter da deluje za unitarizem. odnosno centralizem.« Dalje je govoril v ^anski upravi v Ljubljani, o zastavah, občinskih volitvah, prekomasacijah občin itd Svoi govor je zaključil z vzklikom, da brez bratskega sporazuma ni mogoče doseč' znosnega življenja v tej državi Zau je treba ikvidi-rati sedanje stanje in s sporazumom ustvariti mogočno in nepremagljivo državo v kateri bodo zadovoljni vsi S.o venci, Hrvati in SrbL Hrvatska debata Posi. Mita Dimitrijevič (rad.) je opozoril na tehnično izpopolnjevanje policijske in orožniške službe Polemiziral je z ekspozejem notranjega ministra o razmerah na Hrvatskem in kritiziral hrvatske politiko vlade. Pos.1. dr. Baričevič je bil česta prekinjen po medklicih aesmee je napadal notranjo politiko vlade in polemiziral z iz va- (Dalje na 2. strani> Nadaljevanje narodne skupščine: janji dr. Korošca. Obširno j« razpravljal o razmerah na Hrvatskem. Na popoldanski seji so se vrstili ostali govorniki. Ljotičevec Aleksander Lazarevič je govoril o dogodkih ▼ zvezi z Ljotičevi nastopi v Šibeniku, Sarajevu in drugod. Zatem je bivši minister Dragutin Kojič govoril iz osebnih razlogov. Dr. Korošec mu je takoj odgovoril. Posi, Mihajlo Kalamati]evič (JRZ) je govoril o prilikah v Južni Srbiji, potem pa tudi o hrvatskem vprašanju. Posi. Josip Cvetic (JNS) je v svojem govoru najprej opozoril, da nihče od večine v zbornici ni zavrnil Zivote Milanoviča. ki je pred dnevi napadel bivšega ministra Djuro Jankoviča. Nato je govoril o notranji politiki in o klerikalizmu, zlasti na Hrvatskem. Pokojni Radič je znal uničiti hrvatsko klerikalno stranko in rsmeriti delovanje duhovnikov nazaj v cerkveno območje. Dr. Maček pa je dopustil, da je dobil socialni pokret pokojnega Stjepana Radica drugačno obeležje in da igra MerfcaHzem ▼ njem zelo veliko vlogo. Dalje je govornik razpravljal o odnošajih med Da se ne bi zmotili«, notico, da bo vlada porabila še eno milijardo dinarjev za javna dela. Re-si^nirano dostavlja, da niso 5e objavljeni nobeni podatki, po kakem ključu se bodo javna dala razdelila po pokrajinah: >Pri prejšnjih javnih delih je bila Slovenija močno zapostavljena, pa se nam zdaj vzbuja up, da se bo ta krivica letos popravila...« O monopolu za Šolske knjige Pri razpravi o proračunu ministrstva prosvete ie govoril med drugimi tudi odličen član JRZ nar. posi. Milovan Grta. Razpravljal je o vprašanju šolskih knjig. Po njegovem mnenju bi morala vse šolske knjiga izdajati, tiskati in prodajati samo država. Ti skamje zasebnih izdaj šolskih knjig naj bi se prepovedalo. Dobiček od prodaje šolskih knjig naj bi se stekal v poseben fond. iz katerega bi dajalo ministrstvo prosvete podpore občinam pri zidanju novih šol. Poslanec Grba meni, da je monooolizacija šolskih knjig eno najbolj važnih vprašanj naše prosvetne politike. Demonstracije proti Ljoticu v Sarajevu Preteklo nedeljo je imel v Sarajevu voditelj Zbora Dimitrije Ljotič predavanje, ki je bilo dosti dobro obiskano kljub vestem. da je prepovedano. Po predavanju so tile manjše demonstracije po Sarajevu proti Ljotiču. Demonstranti so bili večinoma levičarski mladeniči. Ko je bil Ljotič zvečer na večarji pri nekem svojem prijatelju, fio se zbrali pred hišo demonstranti in pobili okna. Intervenirala je policija, ki je nekaj demonstrantov aretirala, ostale pa razzala. „Pokvarjena gospoda" Poročali amo že, da je sreska organizacija HSS za samoborski srez izključila iz stranke bivšega samoborskega župana Jurčiča, ker je na neki seji občinskega odbora napadel vodstvo stranke, da vodi samo km e tako politiko, in očital okoliškim kmetom, da škodujejo tujskemu prometu. Nedeljska »Hrvatska straža« objavlja izjavo g. Jurčiča .ki je upokojeni apeiacijsk' sodnik. Jurčič pravi, da je hotel s svojim govorom samo ščititi »interese hrvatskega Samobora«. Prepričan je, da ga niso vrgli iz HSS kmetje, med katerimi ima zelo dobre prijatelje, ampak »pokvarjena gospoda«, ki je vsem le predobro znana: »Ti ljudje so a danes prisvojili pravico govoriti v imenu hrvatskega naroda. B I sem in bom ostal zvest borec za svete politične cilje hrvatskega naroda. Od tega, me ne more odvrniti nobena izključitev in še tako premetena intriga.« Razčiščeno društvo Banska uprava v Ljubljani je razpustila delavsko prosvetno društvo »Vzajemnost« v Rušah. Razpust je izvršilo pristojno sre-sko načelstvo za Maribor desni breg, ki je po svojih organih zapečatilo društvene prostore. Razpustitveni odlog navaja kot utemeljitev razpusta, da je bilo društvo v stalni korespondenčni zvezi z našimi begunci v Španiji. Ko se je razvedelo za razpust društva, so se kakor nam iz Ruš poročajo, zbrali njegovi člani v večjem številu in pričeli prepevati razne pesnil. Med petjem so se Culi tudi razni vzkliki, ki so dali žandar-meriji povod, da je zbrane člane razgnala in nekatere od njih prijavila sreskemu na-čelstvu. Razpuščena Vzajemnost je zbirala v svojih vrstah pretežno delavce socialistične orientacije. Rovarjenje paveličevcev v Severni Ameriki »Samouprava« objavlja informacije o delovanju Paveličevdh »ustašev« v Zedi-njemih državah. Glavna njhova organizacija so »Hrvatski domobranci«. Izdajajo tudi celo vrsto hrvatskih listov; na Novo leto so izdali tudä velik koledar. Zadnje čase razpošiljajo redaikcijajm ameriških angleških listov tudi redne okrožnice v angleščini. V njüh po svoje poročajo o ciljih Paveličeve politike in o političnih dogodkih v Jugoslaviji. Poleg tega ima "o v zakupu šest radijskih postaj, na katerih določene ure govore razni predstavniki paveličevcev hrvatskm izseljencem Sirarn Zedmjenih držav. Redno prirejajo tudi velike shode. »Samouprava« dalje pravi, da se je pa-veličevcem posrečilo »pridobiti že skočraj vso hrvatsko duhovščino v Zednjenih državah. Sedaj se pripravljajo, da prevzamejo v svoje roke vodstvo največje hrvatske izseljeniške organizacije Hrvatsko bratsko zajednioo, kjar imajo že številne svoje agente. Zbrali so tudi velik fond :a katerega bodo finansirali celo vrsto deputaci j, ki bodo obiskale razne evropske prestolnice in tam poskušale propagirati idejo samostojne Hrvatske.« Hoover častni doktor praške univerze Praga, 2. marca, AA. Bivši predsednik Zedinjenih držav Hoover bo prispel v Prago 4- t. m in se bo sestal s predsednikom vlade dir. Hodžo in zunanjim ministrom dr. Krofto. Sprejel ga bo tudi predsednik republike dr Beneš Dne 8 t. m bo Hoover slovesno promoviran za častnega doktorja filozofske fakultate jojl Karlovem ' vseučilišču v Pragi. J Proces v Moskvi se je včeraj začel Obtožnico je prečital drž. tožilec Višinski — Sovjetski listi zahtevajo smrtno kazen — Ponavlja se že znana igra Moskva. 2. marca. br. Opoldne se je pričel ▼ Moskvi peti veleizdajniški proces. Obtožbo zastopa tudi to pot vrhovni državni tožilec Višinski. Citanje obtožnice je trajalo dve in pol ure. Vsi današnji sovjetski listi razpravljajo otširno o procesu in označujejo obtožence za največje zločince, kar jih ie kdaj bilo v ruski zemlji. Posebno značilna «ta uvodnika »Izvestij« in »Pravde«, ki obkladata obto žence z najgršimi priimki. Med drugim rudi navajata, da eo t zvezi s tem procesom pregledali vse stare carske arhive in ugotovili prav značilne podrobnosti, iz katerih izhaja, da so bili nekateri izmed obtožencev agenti provokaterji nekdanje carske ohrame. »O Buharinu. ki je bil še do decembra 1937 glavni urednik »Izvestijc, piše sedai ta list, da je po veej pravici naveden kot glavni obtoženec, ker se je celih deset let na razme načine, a vedno sistematično boril proti Leninu. Stalinu in sploh proti komunistični stranki. List mu očita, da je bil zaščitnik kapitalistov in veleposestnikov ter da je leta 1916 nastopal proti spremembi režima v Rusiji. Leta 1917 je skupno s Kamenjevim in Zinovjevim izdal boljševiš-ko revolucijo, ker je objavil datum oboroženega uoora. Tudi pozneje se je vedno boril proti Leninu, zlasti v dobi sklenitve brestiitovskega miru. Naposled pa je padel tako nizko, da je «kup-no « Trockim izdal svojo domovino in pripravljal njen poraz v morebitni bodoči vojni. Dragemu obtožencu Rikovu očitajo »Izveš tja«. da se ie že leta 1905 v inozemstvu boril proti Leninu, leta 1917 pn je širil defe-tizem in dvom v možnost boljševiške revolucije v Rusiji. Kljub vsemu temu pa je leta 1921 postal Leninov namestnik in leta 1924 celo njegov naslednik kot predsednik sovjetske vlade. Se leta 1936 je bil komisar za pošto. Šele pri sedanji preiskavi se je ucotovilo, da so Trocki. Rikov in še nekateri drugi že leta 1918 pripravljali atentat na Lenina. Stalina in Sverglova. Med ostalimi obtoženci je še pet bivših ljudskih komisarjev. Jagoda se omenja na tretjem mestu. V GPU je deloval že od leta 1924. Bil je komisar za notranje zadeve vse do leta 1937. Strti in apatični obtoženci Berlin, 2. marca. (DNB). Iz Moskve poročajo: Razprava proti Buharinu. Rikovu in drugim 19 obtožencem delničarske trocki-stične opozicije se je začela točno ob 12. Obtožence so z zelo veliko stražo pripeljali v dvorano. Buharin in Rikov zbujata vtis po- polnoma strtih ljudi. Tudi drugi so videti docela brez moči in apatični. Jagoda je popolnoma osivel. Kmalu po 12. je stopil t dvorano glavni državni tožilee Višinski. Takoj nato je predsednik vojaškega sodišča otvoril razpravo, ki se je začela s Stanjem obtožnice. Razen obtoženih ter agentov in funkcijonarjev GPU so spustili v dvorano še okoli 20 poročevalcev tujih listov in nekaj tujih diplomatov. Obtožnica je zelo obširna in navaja celo vrsto podrobnosti; v njej skuša državni tožilec dokazati, da so obtoženci pripravljali ustanovitev troeki6tičnega bloka v Rusiji in da so bili v zvezi z raznimi organizacijami v tujini in da so vohunili za sovražnike Sovjetske Rusije. Smrti rešeni Papanin zahteva smrt obtožencev Moskva. 2. marca b. Kakor pri v«eh dosedanjih procesih proti Stalinovim nasprotnikom objavljajo boljševiški listi tudi *>edaj cele kolone brzojavk in pisem, ki jih baje prejema sodišče in ki zahtevajo, naj se vsi »novi zarotniki« obsodijo na smrt in ustrele. Veliko pozornost je zbudila danes brzojavka polarnega raziskovalca Papanina, ki je bil sam šele nedavno rešen smrii, ki pa v svoji brzojavki soJaj ostro napada obtoženca in zahteva za vse smrtno kazen. Delavska internacicnala intervenira Bruselj, 2. marca. o. Na skupni seji sindikalne in socialistične internacionale so danes sklenili poslati sovjetski vladi resolucijo, v kateri jo opozarjajo, da bo proces, ki se je danes pričel v Moskvi, silno škodoval interesom delavstva, če se ne bo vršil strogo zakonito in če ne bo jasno in nedvoumno dekazana krivda obtožencev. NI sicer upati, da bi ta protest kaj zalegel, vendar pa se je sovjetska vlada odločila, bo ves proces posnela na gramofonske plošče in ga pozneje oddajala po radiju, da bi moglo tako delavstvo samo presoditi, ali so obtoženci zakrivili očitana jim dejanja ali n9. Se en protest Pari«. 2. marca. A A. (Havas). Liga za ?!o« veške pravice je poslala poslaniku Sovjetske Rusije pismo s prošnjo, da ga izroči vojaškemu sodišču in vladi sovjetske Rusije. V pismu prosi, naj se zajamči svobodna obramba tistih, ki pridejo pred vojaško sodišče in naj se prizanese njihovemu življenju. D'Annunzio bo pokopan ita državne stroške Rini, 2. marca- br. Vlada je sklenila, da se izvrši pogreb pokojnega D'Annunzia na državne stroške. Mussolini je davi v spremstvu zunanjega ministra Ciana, propagandnega ministra Alf ieri ja in tajnka fašistične stranke ministra Staracea odpotoval v Gardone, da prisostvuje pogrebu. D'Annunzia so po njegovi želj položili na mrtvaški oder v njegovi vili in sicer v uniformi letalskega generala. Ko je predsednik vlade zvedel za smrt pesnika d'Annunzia, je to takoj sporočil kralju Viktorju Emamielu, zinanfl minister Ciano pa je obvestil italijanske zastopnike v tujini. Pokojnikovo vdovo, Id Se je mudila v Parizu, so brzojavno obvestil', sinovi Mario, Gabriele in Rene pe so za očetovo smrt zvedeli v Rimu. ©jžgoilitev šefe velikega Šašistlčnega sveta Rim, 2. marca w. Seja velikega fašističnega sveta, ki je bila sklicana za jutri, je bila odgodena na 10. mare ob 22. Pogreb Nikole Fallerja Zagreb, 2. marca. o. Danes je bil pogreb umrlega nestorja hrvatskih glasbenikov Nikole Fallerja. Pogreba so se poleg mnogih pokojnikovih prijateljev udeležili zastopniki raznih kulturnih organizacij ter številno zagrebško meščanstvo. Pred Narodnim gledališčem je pokojniku spregovoril v slovo upravnik dr. Šenoa, za njim pa predsednik hrvatske pevske zveze dr. Katanac. Na grobu sta gov»rila glasbenik dr. Sirola in predsednik pevskega zbora »Kola« Nikolič. Številni venci so pričali, koliko spoštovanje je užival pokojnik v najširših krogih. Novi jugoslovenski konzul v Celovcu Beograd. 2. marca. p. Generalni konzul v Celovcu dr. Ljudevit Kcser je bil, kakor znano premeščen kot svetnik v zunanje ministrstvo. Za njegovega naslednika v Celovcu je imenovan svetnik zunanjega ministrstva dr. Nikodej Jovanovič. Upokojitev Beograd, 2. marca. p. Upokojen Je sre-ski šolski nadzornik v Gornjem gradu Josip Korban. Japonci zasedli pokrajino šansi Sangha), 2. marca. br. Po štiridnevnih borbah so japonske čete zlomile odpor Kitajcev, ki se sedaj v neredu umikajo. Ja-ponc^so danes zasedli vso pokrajino Sansi in so ze prišli na mejo pokrajine Sensi. Ta uspeh je za Japonce izredne strateške važnosti, ker sedaj lahko prekinejo zvezo Kitajske z Rusijo. Šanghaj, 2. marca. o. Po prispelih vesteh so japonske čete prodrle sedaj že na mejo pokrajine Sensi. Japonci nadaljujejo z vso naglico svoj pohod, ker hočejo zlomiti odpor osme kitajske armade, ki je bila prvotno komunistična, a se je pozneje pridružila maršalu Cangkajšku. Ta armada se je umaknila v pokrajino Sensi, kjer gradi na obalah Rumene reke močne utrdbe in je zelo dobro založena z orožjem in munici-jo. Dvajset kitajskih divizij se v neredu umika preko Rumene reke. Japonci jim skušajo prehod preprečiti in jih hudo bombardirajo z letal in z dalekostrelnimi topovi Pastor NlemoUer obsojen Berlin, 2. marca. AA. Danes je izredno sodišče izreklo razsodbo v procesu proti pastorju Mart.inu Niemöllerjn. ki je bil obtožen zfra.i prestopka po S. ISO. kaz. zakona ftako z vani kancelpmsraf) Nismöl-ler je bil obsojen na 7 mescev zapora in 2000 mark globe. Ker ne je bil že 1 me«e-c«v ▼ preiskovalnem zaporu, so ga izpustili. MIha čop f Jesenice, 2. marca Po daljšem bolebanju je danes umrl na Jesenicah upravnik carinarnice g. Miha Cop. Zapustil je mater Marijo in vdovo gospo Mi-co. po rodu Kesslerjevo iz Ljubljana Z Miho Čopom smo izgubili enega izmed naših najpopularnejših borcev za svobodo in ue>di-njenje, junaka, ki je že kot študent v plam-tečem nacionalizmu hitel v balkansko vojno in se je kot prostovoljec in četnLk boril s Črnogorci pri Tarabo^u. Poko.;mi Miha Cod je bil pred vojno član »Preporoda: ter je kot gimnazijec L 1912. skupno z enim izmed svojih prijateljev odšel v Črno goro. kjer so je javil kot dobrovoljec v črnogorsko voisko in se boril vso balkansko voino s Črnogorci. Pozneje je bil v Avstriji ob izbruhu svetovne vojne interniran na Ljubljanskem gradu ter je bil kot skrajno politično nezanesljiv stalno pod policijskim nadzorstvom. Visoko inteligenten in v mnogih borbah preizkusen je po vojni vdano služil svoji domovini. V Jugoslaviji se je mnogo udejstvoval v nacionalističnih organizacijah ter je pri tem tudi dobil kal nevarne tolezni v vratu. Na Jesenicah je splošno veljal kot vzoren poštenjak in nacionalist. Bil je navdušen planinec in so listi svoj fas poročali, da je bil že stokrat na Triglavu. Pokojni je bil predsednik jeseniška »Skale«. ki si je prav po njegovi zaslugi priborila gotovo največ uspehov za Izpopolnitev plezalske tehnike na gorah, kakor tudi za razširjenje zimskega sporta. Gotovo je ▼ veliki meri njegova zasluga, da se je ta spori izredno lepo razvil zlasti na Gorenjskem. Kot šef carinarnice na Jesenicah, je bil izredno dober tovariš podrejenim uradnikom. Bil je vzoren uradnik in izgubljajo Jesenice, kakor tudi Gorenjska brez dvoma zelo mnogo z njegovo smrtjo. Svojo zadnjo pot bo nastopil v petek ob 16. Bodi mu ohranjen časten spomin, njegovim sorodnikom pa izrekamo globoko sožalje. Cifil-Metodov pevski zbor odpotoval v Trst Zagreb, 2. marca. o. Pod vodstvom ravnatelja Visočeviča je danes odpotoval na turnejo po Julijski krajini in Lombardijl Ciril-Metodov pevski zbor. Skupno je odpotovalo 60 pevcev ter oba dirigenta prof. Komarevski in prof, Kolarič, ki bosta menjaje dirigirala koncerte. Prvi koncert bo jutri v Trstu v gledališču Politeama Rossetti. Vremenska napoved ZemunSka vremenska napoved: Razjasnitev v severnih in zahodnih krajih, oblaö-no z nekaj dežja ali snega drug'od. Toplo» ta bo padla. Zagrebška : Pretežno oblačno, toplo, nestalno vreme ponekod slabo deževje. DunajsKa: Spremenljivo, oblačno, tem* peratura brez bistvene spremembe. Kaši kraii in ljudje Obvezna telesna vzgoja in Sokolstvo Važni sklepi uprave Sa veza SKJ £ j*:b';ana. 2. ir^rea. S" a r'ertizs morave Si v e ta b.s. £i tr se ;e udeležili v.ji t>red»ed.tištva tue: T"? ; >: uprave :z ioko-lskih žup iz v« države, je b:l »oglasne sp-ejet na-s.ec-j: r reu.-: 2 glede obvezne : e lesne vzgo- •A Z-i <02 o obvezni telesni vrte j; gre sa tem ca tr-eče miadizo po obvez-- pot: i ŠStenu C ~ tU k : ' » — ~ 51Z e 1 S0£C-iStV0 po z ros t o ve- n; od.eé:"v Za"ad: tega je utva v 1 55 K J skle-.ia. 7 i o ;■ ca taj:skre-ns ie ree-tre :zvečbo teia zakona; 1 Naiai-:štvo Sa vera Ssi na' v na "era j- csvod:la za razširjenje tiste-|a dela razpo-ff--j T,- f.r n caiere^a Sor orinai--<'h svonh ed:mc oc ist:h do-žnost: v izvezsokolskih organ nam- Veselo slovo Ljubljane od pusta Lepe in živahne prireditve — Povsod dober obisk Ljubljana. 2. mama. V !eüh gospodarske krize se je svet navadi tožiti o s-abem promeru m marinem fczeup : iku. pa so ^sinai tueh letošnji tr^r'-r: skušali naslikaš samo kot dobo ••'tirixvr;; ca dobre, zlate re iaše. Sv.-ienca predpustmh p rešitev l-i; ;c vodi relieijsfea uprava. pa, vendar? izkazuje is. je b-ilo letos precej več velciz reprezentančnih plesov iz irizč za ravnih ter leu, turnih prireditev, fator • - — 7'ileo 'fi mio ~ Lf-b- >1 ne-'egn i-eia. čo pristnega torka nič man; i-:: v«č.iii piescv m IM 1<—-r_me pr_re.±tve. C-la-.mi te leč te irege it.ev_?r tre'iist.ävije.T: testotu amaterskin igralskin ' trm m 'vštetih pa ;e "-it 20 n— Iccncertc." Pr.ltližno toiLko. ._ manjših domačfh zabav po gost Inah, pr. ka.tari> je namesto rr-čbettin orfce-strt-r =.: tTij, tim m :l-_i_ Z-r/oiilnica na. Dies namreč precej tmra. pa >rč- li:en:e zs. za.i-2.~e ? itarm-^efeo le sc znatni - i "i- Postni večer sam. je v Ljubljani bC ii-.-in en. te m; =«: bili nomala "si lokaj; V naslednjem toročarac o meh naj-tlt nrret t-.-ait. ki sc lepe nspeie : TT«: 1 lago pr.v3.cs_e mn-t-rc mas.-, m Ples AvtomobìlsJsesa kiuba g;-- - - za; >i. -ice'še tr_ii:ie 1_.t.;ane m tuo _t zrjrtn i-:ra;ev tanevire. Ocibor .-'.-".t--: -ta 5 preò-atziik:c r Avgt^stom Pra.prt«tn l-:im. ta ie.". ;> ;mtenmvc -rvm-ite*. _ce riete m t'ir r- t-mt '^vrstnega Nagodetovega ;az=a m ob to«istro m-ij-snre. .'em-a se ;e ram-nl axnmiran ples. 1-n ;e ma;a. te rntm; n -ir. Posto v pogreb pod piramidami Va t?.j-3-_ :ne;<:b krajià m ca najraz-! me;« ciiime so * L;ui ;an ian pc<~iav-.;t*t trem-.sta ai menca niikrjer tako --..il-;:- v Narodnem tomn. .<;e-r je p»..-.t«:a-i. p-jra L.m il jamski Sal-xl. P-ifft L ielečec ~erne=ri počitka pc< t»t:ma-čtm fraan-ci. kal-i.tr ;e na™3-ia. mar.-eč so ga fiicpan tam daleč t tečen faraonov v -;T t»:em Zrn n 1 D^rana, ~ kateri so se 2v~ši_; vsi -.:-rrebiu tè re-ii. bula sicer samo sclcniEica t£i«t-rair_.ts. v Narodnem _ -.>13. za tc pr_l-to 3cremen;ena v veičaa-.en ef pčansfci tempelj, t sakršcJi ec * -.-tasLii t»i-tličn_l», podžigajoče prelival ▼ mncžico i"i-vaimih goetov Zabavo je poživljala velika skupina lepih mask. Za štiri najlepše le duo oddano zad 4CO giaaor. prejele so lepa darJa hi šopke. Pustno rajanje k; ea je poleg direktorja ?. Bccčtne poeetilo posebno mnogo oCcrjev ta drieth odličmkov. je zadovoljilo vsakogar. Dvorana je bila* polna m go^je » odhajal: s priznanjem in zazrtcvtlom. da bodo zme-rc-m radi pohiteli ~ za prireditve pr.jazmi taših železničarjev. France Smole j z Jesenic /• br? ecf-nf a*^«-ni srračar. k: te je möge: od naš' i rte\~:!nih dobrih udeležiti letošnjih teifew za rveff-ro smučarsko prsen-ft\r> v Lahti ju "-a F-njkem. Kakor smo sproti poročali, /e France v očeh nsftopth v oa /š in 50 km zasedel ze-.o častno mesto drugega najboljšega tekmovalca :'z Srednje Evrope To e uspeh. k- za je treba cenit: že %amo po tem da e imél v obeh teh tek-.ah ikorai 350 tekmecev. samih ia'boi;v.h zastopnikov teh smučarskih disc"pi-n 12 vieh de yv sveta 'de; tue■ irr.— rxil' o poreko smučarskih tekem v La'r~;a pettekh četrtek soboto, a Vest o njegov, treran: smrti je vzbndila iskreno obia.ova-;e ■ r samo v Narod" .carn:. arvec v 5- tts- . v. rtu stanovskih tovarišev, številrrh prijateljev tn znancev. Saj -e b A 0-- Ž-can prav- človek iz ljub janske-M predmestja, z vs»: svojo znaci.no ži --ah t ostjo "in numomestjo Rod : se je marca i-4 v Mcs-ah Kot n-pograt je nastopi, -ito dobo eta 19"1^S v Učiteljski tiskar-: »le «e -e zuii' b i za-aoslen po različnih _b jatik h tiskarnah in pred dvema Letoma se mu je Izpolnila s*a:a želja, da je prišel v Narodno tiskar-Tu je bU te samo za rad- svojega ie.a. več radi zaradi svoje trgitalncst: t far- Tr - * sa;-: vos t: tr ;:t.;:" .n taxo ira v mei "O t re-t .a •—tč.. .<■> e mera. -r. : ubogi A.-m Z:-can zatrnsfi deio Pri železsičarjih na Tabora Nas gostoljuboi železničarji se se sferrili cd letošnjega preitipusta na Tai< Iv orana je b ila res okmsno okrašena. Nad vrsto -—'-«tir - skic. tre^istavljaječm raz-te ookiice našega življenja n pisane ira-ter.'x trakov cb stranskih stenah, se je ranrreitala vtsctko te»i strce«t»m speta mreža "raznobarvnih verižic, s kater.z j? deževalo na plesalce obilje tankih m Ttlfth peaanacov. Vse to hamoc čno okrasje, ki fi prijetno iražilo cfco. je držal na vajetih" mogočni. režeči se Kurent ta prednji sten: m koj spočetka poskrbel, ca je za-raja^o start- m mlaCo v pravi predpu3tni razpesaj enesti Prired teljm. UJX2B gre vse priznanje, da se je iz —mogošteviline. demokratično tomešane družbe vseh stanov razvilo eno najlepših rajanj letošnjega predc-usta Prvovrstna gc»ttoa >Sioge< je neumorno skr-beia. da se je izfcram program, pod aprst- Sa oomo t tra Ža ujočim ost scžalje. Tragična smrt e dine a Te komaj 19 Virška :z s:.a Franc Medvedic drsa. S skupaj v eta büke je druga zlezel Vi je. ki so je bukev Vir-šek je še: k Borštnikovim v e, ca bi jim pomagal oapravi.ati »tarejš m domačim smem sta b:.a gozdu. Ko sta peccala drevje, je v z vejami ob vise la na drugi. Ker ie nista mogla spraviti na tla. je ršek na drevo, da bi nosek al ve- BABYMIRA krema se uspešno uporablja zoper «puščaje, rane. praske, opekline, hraste, lišaje io vse nečistosti kože pii otrocih in odraslih. Naglo suši od znoja ali motrenja opaljeno ali odrinjeno kožo. Dobiva se v vseh lekarnah in droge rijah po ceni din 10.— za škatlico. ob debio m ga posneia za tia Bil je pr polni zavesti m m čutil hudih bolečin. M ade-mu Borštniku je še naročil, ta; bo tiho o vsem in za- ziast: njegovem« oče*u ničesar ze prpoveduje o nezgodi. Borštnjt pa ;e ie vide- da je mera. France dob'ti precej hude pcškocbe pa ga ;e spravi: domov in ga petem z vozom odpe. a na njegov dom v Vrbičje. A čeprav je ves čas zatrjeval, j da ga nič ze bez, ca čut: samo, r.-J-ta prepeljali z avtotaksijem v .jcb- ven-dar ja njegovo življenje na niti. Trage-dija Ludvika Praprctmka je tem večja, ker je poročen in ima radi otroka. Danes pope-I-ine ko 90 po Ltija, kafror pač običajno slehrni p»jStn: tore« vese.ja-č-Ie maske, se je nenadne razširila novica o pokolu v neki goetjzu. Iz neve damza-tmal-ie go«-_me v bliž tu je p-laml mečzo okrvavljen meški m se seseie. Orožniki, ki se bili takoj poklicani na pomoč, se krvavečega t errar ta spravil; k zdravniku. Po poizvedbah so_ tjgotovnli, ^da je ranje- ni se je reka; malega sporekel z ze-imn delavcem De Čeccom. Le-ta je vzrojil 70-tertul nož ter i re^toselnega ne-_sz_ljeno oodelad po ramenu. treb«uhu. plečJt m rokah. Napadalca so aretirali. Skrb za zdravstvo na Dolenjskem številae žrtve jetike — Pomanjkanje zdrave vode noisiai ne^e ;n pomoči, katere pa zanj ža-iibog n: rie več Vsi. ki smo ga poznali. lenem sz>ominu m .zrsiazo coir, te srito so usti poročali o tragični smrt: ■'.etneaa kmečiega fanta Fra-četa Vrb Ija v šentjurski župniji. Pobila o nekatera podrobnostih ne-je nrav. če zgočno podamo, ka- pačla. ga je z vse si.o pntisnda preci---- —_ . — boljšale Kljub velikemu t»r_začevaz ;u cblastev pa izkazuje stat stika zcvoime-škega sreza obilne smrtne žetev v preteklem len. Umrle je skupno oseb zlasti umrljivost med otroki je bila vell.-ta. Kriva je zepr_mem.a prehrana v pole trn h mesecih, umirajc starejši tejenčk-. ker morajo uživati 'skvarjenc mleko. Izmed nalezljivih bolezni se je lam pojavila gr.-ia v nekaterih vaseh, ki maje slabe- vodo: tr.čela se je pzlija in desegia višek v avgustu Obolelo 'j9 'l«>9 c«eb larrrio ta 15." Nekoliko sta razsajali tudi škriatiatka 15 obolenj m davica f 35 š-t-la nart-ime-ga zdravja v Zagrebu je zala na rantola go serum, s kater m je b le znuiuzira-nih 7« šclskih otrok. Prava šiba bedja za Dolenjsko pa je tu-berkuieza. Samt v nc-t-meškem d:scar> zern je bile pregledanih 1.52S t«eb. cd kateri jih je tuo 240 z odprto tuberfc> ItzD- Vziic tem . pa je umrle le 47 be-lni-kt*v Umrljivost jet čmkov zainja štiri leta znatne pada. čeci župani se- nato •—■hvali na pesesstm-ke da še začel zasroati nepetrečne luže, zzsekavati rrmila òb tekočih voiah m po možnosti zra-.mavat; ta važnest se je zlast; polagala janje konarjev v zimskem času v njih-o-vth rremmc-valiiščih hlevih in kleteh . Peco mest se je posvečala tu^ü t itn m dzm. Ves n-t»róm"e§kl srez šteje 512 vasi, to«la 156 vasi ruma nobene talne v rde m nobenega izvirka- Presl-trta *eh vasi s>e vrši le s kapnico, ki se zb ra v cisternam Nobena teh" pa. ne 'ustreza higienskem zahtevam, ker za pravilno zidana a^:_ ni zadostno pokrita, ali je brez čstilruka, alt pa je zajemanje netraveme. le sut» vasi je -.-ezane za kratke izvirke, ker stoje vasi za razpokanem kredastem apnencu. Vsako leto je treba napravit: nekaj zigienskh -.-ednjakov m rsterz. Higienski za*.-o*i je dcislej asamrai več studencev uredil je vodovod m kapnioe v 23 vaseh. Dolečiia se je tudi prva trasa vodovoda v Suho Krajino, v eè»émi Am bris. -,—^ Aistikizka m se -ec-ia - njem ob vaa-kem dež u sitali, č-sulznik bi veljal zad četrt mzijoca da. e-bčma pa nima dc-vtlj kreditov. NovrameSki «rez je žre! ct- 1-tec.eu leta M.l-tó t»rebivalcev. Ljudje pa se v pcea-mezmh " boiezzuh m? obračajo raci 'do Ziiravnai-icv. ker se pat boje stroškov, ko tu in tam še za najpotrebnejša živila ze zmore'O. Dobro ce t ne sreza sc -".t; op-u-stasüe* katastrofalne utrne s točo m to-vodmjo an -useda je hoteia. da so bili prizadeti ravno oc; kraji, ki so že itak zzala. pc svoji ubožnc«c. Gramozna jama, ljubljanski Ghetto — Pjevai du ti ua gitani.,. To poje nekdo v en. izmed barak. Ih skoraj" nemogoče se mi zdi. da ljudje t Gramozni jami tudi pejO. Hiše so iah ko zidane iz opeke ba maJta. kakor se pač ponavadi zidajo hiše. Lahko so pa rudi narejene iz blata, zbite iz golih desk. nabranih beg ve kod pc svetu. To so barake, toča tudi barake sc- lahko povsem pristojna stanovanja, če je pa baraka va-gon. v katerem se se beg ve kater: cigani ali tretjevrstna cirkuška -družina prevažali pc svetu ceia desetletja m ga senčno vse'ga obrabljenega ugodno prodali nekomu. .da si iz njega naredi kolikor toliko dostojno stanovanje v Gramozni jami; saj _ .___. nimata otrok, sama eta. preživi jata se — Tik za imenitno igradbo b^ra^ ^ nekaj niačihmh «ke «eie. «e pričenja sve* stroenastv^ S pogledoca «kozi okno Je oäteljem kaj la-tko prikazali in razložiti pojma bede ta širocnaštva. V kinu sc izr remeng programe. *5e se h Liete od srca nasmejati s: oglejte veselo To je prvi treno — Na- 0 o te pur: Ziehrerjevo opere t as učni film tr. naa < Ta j teto —r-azi< 1Š1 e — H. del >£ t-at-a< — Kreftova Velika puntiarija ze tf.de na oder. . Pripravlja se izložba ■'. - -----Male an tante m pr. pripravah zanjo ni vse v redu. Takt živ. mesto — naše znamenito mesto s preko ?J1 useč prebivalci. In z njim vrvd — majhen tre-esek. kakor izpuščaj na telesu, izpušča;, ki včasih zateče, diha. utrblje Gramozna jama. Gma ničesar ne ve t mn rem en jenih tre gramih v kinu. pej-ma nima o naših kulturnih škandalih. Sence sije na Gramozno jamo. Sije na rečmeie strehe in na stene hiš. s kater h potar, odtada omet. Oprostite, to niso hiše Hiše sc zgoraj, vae okrog jame. z balkoni z visokimi okni in s orijetnim. oro-kavičenm in z! kanirt živi jeniem. Baraks | v ;am: vede. da «c rr-r.čo teh hiš majhne. : grče tchabljene škror:>-me in jetrfae ka- ' ker "judje, ki sc med n;e zatrli svoja živ- 1 » ____ ® 1-en'a. Krog m krog oò razsežai jacU postav-Ija jo premožnejši svoje vile, na katere je od Tyrseve ceste kaj razveseljiv pogled, saj je to nova bežigrajska četrt, ki se tako lepo razvija. Vse drugačen pogled pa je iz jame v?n. Od tu so kontrasti kaj močni seveda v slabšem pomenu besede. V ospredju n. pr. tale ulica iz bednega jamskega naselja zadaj na planoti pa lepa vOa vsa v soncu s prebivalci, ki se se bržkone privadil1 na vse tiste spodaj v jami. kar tako rekoč ie dolga leta spada k značilnosti Bežigrada. Otroci 90 povsod enaki N jihov* sreča Je t igri in igračah, čeprav najskroeanej-iih- Njihovemu rosei Jo je hitro zadoščeno, TV Je se igrajo s ovoj: cigaretnih zavitkov. Kako daleč so od sleherne slutnje bližajočega se žalostnega spoznanja: grtnMta. Mož ob baraki-vagona Je pa «topil v senco, da bi se izognil fotografskemu aparatu. Ob vagonu se tali sneg kakor pred vsemi barak.? ml Čez pokrvico okna jfe pribita deska. Skoz: drugo polovico pa žalostno gleda nršava grlica. Grlica je v kletki a kletka vsi ob oknu. Ob tej polovici okna. In grlica žalostno gleda ven. v nramen sonca, ki se lovi v strehe barak. Grlica, to je morda vse. kar ta dva človeka ljubita." življenje je tuintan polno sovraštva za ljubezen skoraj ni prostora; skoraj ničesar ni. kar bi človek, tak človek iz Gramozne jame lahko ljubiL A ljudje v Gramozni jami ljub; jo grlice. Ženska s povezano glavo naglo zapira vrata svoje kuhinje. Ob njeni hiši je drug vagon. Nanj je naslonjena polomljena omara. Žena ki je stanovala ▼ tem vagonu. j* šla rajši v ubežnico. Clovok živi petdeset, šestdeset let — potem postane star, trese e. mraz mu je in noge ga komaj še nosijo. Dolga je pot oč vagona do mestne ubežnice. A mnogo daljša je bila pot od domače hiše do vagona v Gramozni jamu človek je postal star m nadležen — šestdeset let je hodil da je prišel končne do zadnje postaje — do vagona v Gramozni jami ' čudni so ti ljudje ! V miznieah nimajo kruha, a na oolicah ali na prsterelih omaricah s posodo, v kakem kotu kuhinje, imajo postavljene oitarčke m na njih podobe svete Zrzž^e. Stara Marija iz porcelana je tedciza katerikoli žezti iz Gramozne jame. A rožmarm se je posušil, drueo farbo je dobil... Za umazanim oknom stoji lonec s suhim deblom rožmarina. Po shojenih, poteptanih gredah brskajo kokoši: po blatnih 'stezah med barakami capljajo otroci ali pa kuhajo na tesnih dvoriščih žgazee iz blata. — Ko bi imeli vsaj vežo. la ne bi no-aCi blata naravnost v kuhinjo. — pravi žena. Toda veže niso kar tako. da bi jih lahko imel vsakdo. Hiše tam zgoraj jih imajo. Vse tiste dve- in trinadstropne hiše okrče jame imajo svetle in prostorne veže. Kako brezplodno je vendar vse pridigo-vanje o higieni! Vsaka zena lz Gramozne jame vam bo to potrdila. V stenah barak so izrezani okraski ▼ obliki are. Nekje sta nad vrati naslikana sveta brata Ciril in Metod. In aopet grlica. ki stoji sa oknu in vdano gleda ven. a --=■«— s.*— na oc lici Mari "a iz ne-roelana. Na t pa — v vseh teh dvoriščih, šutah m ograjenih kotičkih cele zalege zarjavelega že-lezja. loncev, zbirke najčudovitejših predmetov. ki bedo merda nekega dne vendar- zar. dva. Z rt-szosko dostojanstvenostjo g'.eda na to selišče beide belo poslopje neve bežigrajske šele. Morda budi 'v dušah ljudi nedcločne želje in hrepenenje, da bi stopili skozi široka vrata — ver, iz tega okuženega ozračja revščine in skrb: — kjer morajo za te umazane- zatohle in vlažne barake še plačevati pe 120 dm letnega davka. Ven žar ljubijo "to svojo žalostno jamo. — Smo že rajši tu kakor pa na Cesti dveh cesarjev — v tem se si vsi edini. Toda šola ogroža obstanek Gramozne jame. Število njenih prebivalcev se je skrčilo že na polovico. Morda ne bo menilo več Tznogz časa. pa bo Gramozna jama zasajena z beri m kostanji ali bo pa sredi nje stal kmo in vabil prebivalce predmestja na svoje pestre sporede. >Če se hočete od srca nasmejati — pe ja Erika Druzovlč .. .< A kako rabi bi se ljudje 1* predmestja od srca smejali! Prebivalci Gramozne jame bodo pa životarili svoje življenje nekje na drugem koncu mesta. Edina svetla »tisa« ubcžaega naselja: temelji in ruševine ne-kdanjih barak, ki m p ie podrti Kako dolgo bo trajajo, proden bo ie stoje-Sh SO Slo teto F»« t Domače vesti * Z barake uprave smo prejeli: V petek 4. marca, ban dravske banovine dr. Marko Natlačen ne bo sprejemal strank, ker bo alužbeno odsoten. * Obisk znamenitega ameriškega skladatelja in dirigenta. V Zagreb je prispel iz Amerike skladatelj in dirigent Loub Siegel, ki bo sodeloval pri jubilejnem koncertu Zìa tka Baiokoviča. Osebnost skladatelja Siegla je v ameriškem glasbenem življenju zelo markantna. Rodil se je v Ameriki in bil je učenec slavnega violinista in glasbenega pedagoga Mus ina, belgijskega rojaka. Kot violinski virtuoz je Siegel z odličnimi uspehi nastopal ne samo v Ameriki, temveč tudi v Belgiji ln Nemčiji. Njegove nastope Je prekinila svetovna vojna, po vojni pa se je popolnoma posvetil skladateljskemu udejstvova-nju. S i gel zdaj že dolga leta komponira, drigira ter prireja solistične koncerte, uglasbil pa Je tudi nekaj filmov. gkosuietiéni preparati vodijo v kvaliteti J »V E N U S« SEDAJ l'YRSEVA » | « Dar vlrtnoza KalCroatia< in gdčna. Tinca Jakobova od Device Marije v Polju. V ponedeljek pa Milo Gornik, nameščenec kina »Uniona« in gdčna. Olga Hedže-tova. Oba poročenca 6ta znana delavna člana Šentjakobskega gledališča. Čestitamo! a— Društvo »Ttbor«. Drevi ob 20.30 bo redni članski sestanek. Predaval bo g. prof France Cepuder: Kaj in kako naj čitamo? K zanimivemu predavanju vabimo rojaki in pri iatelie. u— Zid Jo Je podsul. Včeraj to pripelja- li na kiruräki oddelek 321ftno posestniko vo ženo Angelo Plrčevo Iz Rov pri Zagorju. Hi Sa se je zrufilla nad njo, pa jo Je zi-dovje zasulo, da Je dobila precej hude pe-škodbe po životu. SAMO SE P AB DNI! Indija, razkošje, humor! KINO MATICA 21-24 »INDIJSKI NAGROBNI SPOMENIK« ob 16., 19.15 in 21.15 uri ■— Človek si lahko misli, kar si hoče — dno mora priznati: da je Mrzelov »Bog v Trlovljah« na našem književnem trgu vzbudil senzacijo v umetniškem in idejnem pogledu. Na razpolago so izvodi po 60. 70 in 150 din (bibliofilska izdaja) in se naročajo pri založbi »Trbovlje«. Ljubljana, Gajeva, ali pa v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani, Selenburgova. a— Vlom v Ilirski alici. Dva vlomilca sta v ponedeljek obiskala stanovanje nekega brezposelnega v Ilirski ulici. Prizadeti brezposelni ju naproša, da mu vrneta vsaj dokumente. ki so zanju brez pomena, med tem ko si prizadeti De mora nabaviti novih. u— Lepe in dobre moške obleke lastnega izdelka priporoča po zelo zmernih cenah A Kune. Ljubljana. u— Molnarjevo zabavno veseloigro »Njena velika ljubezen« uprizore v šentjakobskem gledališču poslednjič v soboto in nedeljo ob 15.15 kot popoldansko predstavo. To duhovito In zabavno veseloigro podajajo šentjakobčani tako prisrčno in prepričevalno, da gledalci navdušeno in ganjeno spremljajo potek te ljubeznive in vedre zgodbe. u— Društvo slovenskih likovnih umetnikov ima svoj redni letni občni zbor v ^»etek 18. t. m. ob 18. v restavraciji Slamič (kmečka soba). u— Ženska šentpetrska Ciril-Mrtodova podružnica je nabrala v počaščenje :ie[>o-zabne častne članice in bivše predsednice gospe Ane Podkraiškove din 1.120 za CM družbo. Iskrena hvala! u— Namesto venca na grob prof. dr. A-Serka ie daroval v sklad dr. A Serka inž Matija Kraje, banski načelnik v pokoju, 200 dinarjev. Iskrena hvala! Iz Celja e— Filmsko predavanje o Češkoslovaški. JČ liga v Celju bo priredila v sredo 9. t. m. ob 2030 v dvorani kina »Uniona« v Celju predavanje z zvočnim filmom o Češkoslovaški v vojni in miru. Govoril bo konzul CSR iz Ljubljane g. Mihovsky. Vstop je prost. Tako predavanje je bilo pred kratkim tudi v Ljubljani in se je pratvorilo v veličastno manifestacijo bratstva s češkoslovaško republiko. Pričakujemo, da bo imela ta prireditev tudi v Celju isti uspeh kakor v Ljubljani. KINO UNION Danes velefilm, ki s svojimi bojnimi scenami nadkriljuje film »Krik sveta« »PARADA SMRTI«. e— Dodatni pregled motornih vozil za Ce. Ije in celjski srez. Ob zadnjem rednem pregledu motornih vozil v Celju je več vozil izostalo od pregleda. Zato bo v ponedeljek 14. t. m. pred mastno garažo na Sp. Lanovžu dodatni pregled vseh letos še ne pregledanih motornih vozil in sicer od 10. do 11. dopoldne za meisto Celje in od 11. do 13. za cel;ski srez. Ker je to edini dodatni pregled v letošnjem prvem polletju, so lastniki motornih vozil vabljeni, da pripeljejo svoja vozila brezpogojno k pregledu, ker bodo sicer morali peljati svoia vozila na pregled v Ljubljano K pregledu nai vsakdo prinese s seboi predpisane dokumente itn kolek za 100 din. e— Uradni dan Zbornice za TOI za Celje in okolico bo v torek 8. t. m. od 8. do 12. v (»svetovalnici Združenja trgovcev v Razla-govi ulici. KINO METROPOL CELJE j Vas vabi na premijero najnovejšega filma i genijalnega režiserja WILLY FORSTA »SERENADA«. — Nosilci glavnih vlog: HILDA KRALJ, na?a rojakinja, znana iz filmov »LUMPACIJ VAGABUND« in »PRINCESA DAGMAR. Igo S y m Walter Ja n s e n e— Žrtev napadalca. V ponedeljek ie neznan moški napadel 32-letnega pekovskega po-dovodjo Alo.iza Koprivca s Planine in ga zabodel z nožem v desno stegno. Kopriv-■a so oddali v celjsko bolnišnico. mnogo zabave, vnetim vzgojiteljem mnogo dela in skrbi, sodelujočim učenkam 1.. 2. in 4. dekl. narodne šole ter l. dekliške meščanske šole pa možnost uspešnega in z živahnim odobravaniem sprejetega nastopa. a— Dve premieri. Drevi bo#v Narodnem gledališču premiera zabavne poljske vese-loigre »Firma«. V nedeljo popoldne premiera otroške veseloigre »Gašpar in Huda-mora«, prve v letošnji sezoni. a— Šahovske novice. Drevi bo v kavarni Central trzoturnir. Pred tem s pričetkom ob 20. dogovor zaradi odhoda v nedelto v Celje na banovinsko prvenstvo Slovenske šahovske zveze in zaradi prvenstva Maribora. a— Najlepše maske. Pri torkovi eokolski malkaradi v Narodnem domu je dobila prvo nagrado kot najlepša maska večera gdč. Lidija Dereani. Nagrado najlepše skupine je prejela skupina učenk. Kot najprimernejša v duhu gesla večera je bila nagrajena gdč. Vrečkova. za kraljico src pa je bila izbrana gdč. Vtič Franja. a— Ljudska univerza. >0 triglavskem na-rodnem parku« predava 4. t. m. prof. Pet-kovšek Viktor iz Maribora. Namen večera !e v besedi in sliki prikazati nekaj teh krasot visokogorske pri rode, ki uživa med kulturnim svetom vsestransko zaščito. Predavanje bo pojasnjeval film in pa 100 kolori-ranih diapozitivov. Poslednje je dala na razpolago gospa F. Copeland. lektorica angleščine v Ljubljani. V ponedeljek in torek 7. in 8. t. m. predava odlični psiholog g. dr. R. Bujas, univ. pnrof iz Zagreba, o prvih pričetkih in razvoiu duševnega in duhovnega življenja na zemlji. a— Akcija za novo postajališče pri gv. OžbaJtu. Med Sv. Lovrencem na Pohorju in Breznem je prijazna vasca Sv. Ožbalt, znano središče splavarstva in lesne trgovine v dravski dolini, ki spada pod upravno občino Kapla. Ožbalčani imajo železnico pred nosom, pa morajo na postajo Brezno, ki je oddaljena 7 km. Sedaj so Ožbalčani pokrenili akcijo za zgraditev postajališča pri Sv. Ožbaltu ter se obenem sami zavzeli za to, da zgradijo iz lastnih sredstev brod preko Drave do postajališča na desnem dravskem bregu. Ožbalčani upajo, da bodo s svojimi upravičenimi težnjami uspeli. a— Ona na gostijo, on ▼ smrt. Svojevrsten dogodek, se je pripetil v Morju pri Framu. Tamkaj so našli na skednju obešenega 25 lelmega tesarskega pomočnika Karla Korena. Prva ga je našla njegova mati Terezija Korenova, ki je skupno z možem in drugim sinom skušala obuditi sina k življenje i umetnim dihanjem. Vsa prizadevanja pa so biila zaman, ker ie bil Karol Koren že mrtev. Pokojni Karol Koren je imel ljubavno razmerje z neko služkinjo. Ko je prišel zvečer k njej. so mu njeni svojci povedali, da je odšla k nekim sorodnikom na gostijo- Ljudje 60 ga videli, kako ie ponoči ves žalosten in vinjen taval po cesti. Okoli polnoči se ie vrnil domov ter v žalosti «egei po vrvi. Oblastva ^o ugotovila, da mu si ijtbica v gostiji ničesar povedala, kar si i« reel taLo k srcu. da ni hotel več živeti. a — Nove tatvine so odkrili v tukaišnjil železniških delavnicah. Pri nekem štrojn* ku so našli v stanovanju see'avne dele la komotiv v vrednosti 2000 dinarjev. Iz Trbovelj t— Občni zbor krajevne organizacije koroških borcev v Trbovljah je bil priteklo nedeljo. Dir. Jenšterle je poročal v wneuu predsedstva, nato ie obširneje spregovoril o e-taniu organizacije ta;nik Staudeggei Blagajniško poročilo ne izkazuje visokih številk, kar je za rudarski kraj prav lahko razumiii-vo. Delegat glavnega odbora g Kristan iz Ljubljane je razložil pomen organizacije in žel toplo odobravanje. Izvoljen je bil soglasno ves dosedanji odbor. Jož; Grozdnik je poročal o pripravah za ustanovitev organizacije v Hrastniku. Vabljeni so neprijavljeni tovariši v Trbovljah in Hrastniku, da se či.mnrei včlanijo. KINO SLOGA, tel. 27-30 —— Pil III lIMiMPII Tll Danes POSLEDNJIČ Ita Rina in Svetislav Petrovič v lepem filmu: Princeza koral Jutri premiera! Jutri premiera! SONJA HE NIE v svojem drugem najnovejšem filmu KRALJICA LEDU Prekrasna glasba, senzacijonalna režija, atrakcije na ledu, smeh in zabava. Glasba: Borodin — Knez Igor. — Nemški dialog. e— Upokojeno učiteljsivo iz Celja in okolice bo imelo svoj redni sestanek v soboto 5. t. m. ob 16 v posebni sobi uradniške zadruge v Celju Na dnevnem redu je humoristično predavanje iz pretekle šolske dobe Predaval bo g. Blaž Jurko e— Tujski promet in brezposelnost V mesecu februarju je obiskalo Celje 1042 tujcev (881 Jugoslovenov m 161 inozem-cev) nasproti 1009 v letošnjem januarju in 860 v lanskem februarju. Pri celjski borzi dela je bilo 1. L m. v evidenci 1290 brezposelnih (1149 moških in 147 žensk) nasproti 1345 (1203 moškim tn 142 ženskam) dne 20 februarja Iz Maribora a— Letošnji mariborski pust. Razgibano in veselo je Maribor tudi letos pokopal Kurenta. Vßi javni lokali so bili karnevalsko okrašeni in so s posebnimi prireditvami poskrbeli za vaeelo pustno zabavo svojih gostov. V Narodnem domu je bila maškarada »V kraljestvu src«, ki jo je priredil gradbeni odsek matičnega Sokola in katere čisti dobiček je namenjen fondu za zgraditev pre-potrebnega Sokolskega doma v Mariboru. Pod geslom »Raj in bombice« eo imeli v Unionu ®voj večer naši matičarji, pobreški Sokoli pa 90 se zbrali pri br. Renčlju. kter so s pestrim sporedom jemati slovo od princa Karnevala. V Kazini je bil lepo uspel koncert podružnice hrvatskega kult. društva »Napredak«. pri katerem je sodeloval tudi naš mladi operni baritonist Ivo Anžlovar, ki je ob preizkušenem spremstvu naše pianistke Minke Zacherlov© odpel nekaj primernih pesmi. Naš mariborski drobiž pa je popoldne narolnil gledališče do zadnjega kotička in živahno spremljal pot »k pestre »ustne mladinske predstave »Nevesta iz Ameri-ke« in drugih veselih prizorov ter izvajanie malih harmonikarja pod vodstvom g. Su-SteršiČa. Krasno uspela mladinska prireditev v okviru prireditev 2enskega društva v Mariboru je prinesla mariborski mladini VAČE NAD LITIJO: Pretekli tede® Je odšel z Vač učitelj g. Ivan Škafar ra novo službeno mesto v Hotiču pri LitiJL OdSel je po lastni prošnje'. V času svojega službovanja na Vačah se je s svojim delom vsem priljubil. Bil je funkcionar ▼ več društvih, vod 1 ie tudi tečaj kmetijsko nadaljevalne šole. katerega so obiskovali kmečki fantje iz tukajšnje okolice, želimo mu tudi na novem službenem mestu obilo uspehov. Vremenska poročila Dozdevno vreme v marcu po stoletnem koledarju. Dan je dolg 11 ur 2 minuti in se do konca meseca podaljša za 1 uro 45 minut. C. 3. Kunigunda Milana P. 4. Kazimir, Mislav S. 5. Evzebij, Z. krajec ob 10.17 N. 6. Friderik, Miroslav P. 7. Tomaž A. Zvezda T. 8. Janez od B. Jelen S. 9. Frančiška Bodin G. 10. 40 mučenikov, Danimir P. 11. Heraklij Stana S. 12. Gregor Mlaj ob 20.32 N. 13 N'kefor Božana P. 14. Matilda Svetovid T. 15. Klemen Desimir INSERIRAJTE V „JUTRU"! sončno, hladneje dež in sneg topleje, ponekod nevihte oblačno, morda dež hladno, ponekod sneg krajevne padavine, slana sončno, precej mrzlo sneženo in mrzlo SPORT Dva dneva v Lahtiju Kako je bilo v štafeti? — Smolej Je presenetil vse (Dve pismi za »Jutro« s tekem za svetovno smučarsko prvenstvo.) Lahti, 24. februarja Danes Je bil svečani pričetek smuškega prvenstva v finskem St. Moritzu. St. Mo-ritzu ? Samo po značaju, Sicer pa bolj naša Radovljica, samo še skromnejša, ima pa širše ceste kakor je najširša v Ljubljani. Finci ljubijo udobnost na cestah in zakaj bi se gnetli, ko je prostora na svetu dovolj! Tu so zgradili Finci smuški stadion. Smuški stad.oni so postali najnovejša moda in zahteva novih svetovnih prvenstev. Tedaj ne samo 2000 zlatih frankov FISi, .5« stadion mora biti, ako se naj priredi svetovno prvenstvo v smučanju pri nas. Finski je stal 1 in pol milijona din in kaj je v njem? Kakor naša Zaka na Bledu, malo š.rša, z znano 70 m skakalnico, ki strmi v zrak s svojim 48 m (nebotičnik!) visokim lesenim ogrodjem, potem mala, Iti se sramežljivo skriva v drugem kotu in Je ni niti za našo 25metrsko v Planici. Za zaključek je še ograja iz bodoče žice z nekaj za silo postavljenimi stebri pri vhodu. Za goste je zgrajena pokrita lesena tribuna. za publiko so pripravljene provlzor-ne »klopi«: (deska na dveh kožicah), pavi-ljonček za pošto paviljon za tekmovalno vodstvo, bife in sauna — finsko kopališče. Pri vsem bogastvu lesa je to draga stvar tudi za finske razmere. Mi pa imamo 5 naših skakainic v Pianici za komaj 40% tega zneska, in kakšnih! Brez vsakega bleska; če bi hoteli skaziti dolino Planice in napraviti ob železnici lesen uhod z napisom smuški stadion, bi imeli še vse kaj več pokazati. V takšen stadion se določi predaja štafet, start in cilj za proge in ljudje prihajajo v ograjen prostor in prispevajo k stroškom za vstopnino. A to je najvažnejše. Posebno, če je publika finska ki zna in ve. kako zaživeti s športniki, to je užitek za gledalce in tekmovalcem velika vzpodbuda. Po vkorakanju ekip iz mesta je bil govor predsednika finske smuške zveze, nato pa strat štafet. Krasen dan je spremljal napeto borbo med 3 nordijskimi državami za prva mesta in med ostalimi udeleženci za nadaljna mesta Finci so krasno zmagali, zgrubili so le prvo štafeto, Norvežanom pa so bili Švedi v zadnji štafeti že tako blizu, da bi pri peti, če bi bila. gotovo izgubili. Le 35 sekund jim je manjkalo do drugega mesta, med tem ko so Finci v postavi Kurikkala, Lauronen, Pitkänen in Karppinen pridobili 3 min 48 sekund naskoka pred Norvežani. Veliko presenečenje so bili Švicarji, ki so našli na Finskem rojenega in živečega rojaka in ga postav li v štafeto na četrtem ln Nemci na 5. mestu, razočarali pa so Italijan: na 6. mestu. Naš znanec Leupold je kot zadnii član štafete odvzel tik pred ciljem Italijanom peto mesto in pridobil za Nemčijo 5. sek. naskoka. Bila je iz-vanredno lena tekma, izvedena tako zanimivo po stad:onu. da skoro ni bilo presledka med tekmovalci. Cim smo videli zadnjega iz prednje štafete odhajati iz stadiona, je že prihaial v stadion prvi Finec. ki pa ie napravil še 700 m ovinka da je smučal do predale. Organizacija trkem ie vzorna. Prijetno, kakor pr' nas domače tekme, nič ni tiste velike FIS mode in FIS predmetov, kakor je bilo v Avstriji Švici Nemčiji ali Franciji že običaj. Tu ie res čisto sport skromnega naroda in cilj in svrha vsega dela. vse orireditve je samo sport in nič drugega. Tn še nekal. Finska zmaga pomenja tudi le^o priznanje Kuismi. ki je od svojega povratka dalje treniral skupno a Saavine-nom finsko moštvo. Tu uživa kot trener velik ugled. Lahti, 26. februarja Smolej ni bil na Finskem nepoznan ln časopisje je pred tekmami stalno omenjalo njega v tej ali oni obliki, toda na 18 kilometrov ni nihče računal z njim, namreč ne za drugo mesto med državami Srednje Evrope. Po silnem presenečenju sedmero-članske Italijanske vrste na 18 km v Ga. Pa., ki so zasedli vsa prva mesta, po uspehu Švicarjev v štafeti, ki so se nepričakovano plasirali takoj za severnjaki, po odlično pripravljenih Nemcih Cehih in Po-i ljakih, so vsi pripisovali zmago na 18 km enemu izmed teh — ali razen Italijanu Demetzu nikomur ni uspelo prekositi Smole ja; če ne bi bil startal s številko 6, zaradi česar ni imel prave borbe z ostalimi, kakršna se je pri 213 tekmovalcih razvila šele pozneje, bi bil morda France dosegel še drugačen čas. Naj navedem izmed 62 Srednjeevropcev le Italijane Gerardija, Baura, Jammarona, Compagnonija, Švicarje Gammna Freiburga Lausa. Nemce Leupolda, Bognerja. Cehe Musila Cirila ln Bohumila, šimunka, Beranerja (HDW), Lahra, Poljake Novackega, Vnuka, Kar-piela, Avstrijce Sommwebra, Dellekartha in druge, vsi so za Smole jem! In še 59 Fincev, 8 Novežanov ln 3 Švedi, tedaj tudi polovica severnjakov, ki so dopustili med prvih 60 mest samo enega Srednje-evropca med prvih 100 pa le 13. Toda tudi med njimi samimi je bil boj zelo hud. Prva mesta so si razdelili Finci ln Švedi in šele na 8 je prišel prvi Norvežan Hoffs-baken, drugi, znani Bergendhal pa šele 23., celih 4 min in 19 sek za zmagovalcem. O hudi borbi, ki jo označujejo vsi kot najtežjo, kar jo je kdaj bilo, priča tudi dejstvo, da se je v času ene minute razvrstilo do 19 tekmovalcev. Stadion je bil poln gledalcev 15 — 20000 ljudi in skoro toliko ob vsej progi. Finska publika je edinstvena Kako spremlja športno borbo. Kako vznodbuia in ocenjuje. Organizacija 1e izvrstna brez nervoze. mirno in točno. Rezultati se obiavljajo sproti in kmalu do tekmi so že delili novinarjem liste kontroliranih rezultatov. Vreme je bilo oblačno, snežne prilike dobre, proga pa zelo težka. Velika škoda je, da so manjkali naši odlični tekač5 na IS km Kdo ve. če bi ne bil v teh prilikah Klančnik dosegel še De-metza. ne elede na to. koliko bi pridobili. Vsaj s štafeto bi se tu prav lahko pokazali in z dobrim usprhom. Take prilike pač v bodoče ne smemo izmistiti. nastop tekmovalca na tak' prireditvi mu več koristi kakor najboliši trener. Da ne pozabim. Kuismq je tu. zelo z zanimanlem spremlja Smoleja in mu je za današnjo tekmo mmazal «muči prav odlično. T? vrstnega reda na 18 km. ki vam le v elavnem že znan, vas bodo zanimale še naslednle* Smole? le hil 64. s časom 1:16: torei točno 7 nrnut za zmagovalcem Pitkänenom prvi TtalHan (70 ) Gerard! n;16-56>. nrvi Pol-ak '72.1 Nowacki fl-16: 58). nrvi Švicar (82.) Gamma (1:17:18) Drvi Nemec (°4.) Leunold (1:18*01 i. prvi češki Nemec (95.) Berbtier (1:18-02) itd Daleč zadaj (120.) ie bil Drvi Avstrijec Sonnwerb»r in še cela vrsta odličnih tekačev kfkor n. nr. Ptan'slav Mamsaxsz (171 ) Vrana (1^9.). Dellekarth (186.) in še dalie. Zvečer ie bHa na stadionu raxsvet"ava urnetnl o^tiì no^na «kaVnlna tekma. Ljudi do petdeset tisoč! Ogromno . . . •Toso Goreo Fred tekmo s Concordilo Nekaj spominov na lansko tekmo v Zagrebu V prvi polovici 'ržavneira prvenstva sta *e lani erečuli moštvi Concordije in Ljubljane v Zagrebu dne 27. avgvsta. Moštvo Ljubljane te moralo tedaj na teren v p'ecej slabi in ne^omtJetni sestavi. Rezultat tega GLAVNA KQLEKTUR\ DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE A. REIN IN DRUG Zagreb, GAJEVA 8. ILICA 15. obvešča neobvezno, da so v 5. razredu 35. koia državne razredne loterije 2. t. m. Ibiii Izžrebani sledeči dobitki: iDIN 80.000 št. 80336 DIN 50.000 št. 61873 DIN 30.000 št. 17836, 87672, 99699 DIN 20.000 št. 5523 DIN 12.000 št. 23152, 35881, 65539, 97108 DIN 10.000 št. 0578, 21299, 23533, 40123 55340, 80306, 81876, 87748 97431, 99841 PO DIN 8.000— št. 3132, 4929, 4970 7588, 23559, 25575, 31510, 33961 35131, 42037, 59167, 60247, 61525 62655, 66237, 77732, 88641 PO DIN 6.000.— št. 17371, 25334, 47040 48025, 55342, 53812, 61685, 64466 81863 PO DEN 5.000.— št. 1995, 2793, 8559 10766, 20 i 57, 29189, 33635, 39295 46072. 59748, 66775, 67232, 79629 80213 PO DIN 3.000— št. 4398, 11303, 15322 15891, 16205, 19869, 26315, 33801 46036, 56626, 57545, 629]2, 63130 63567, 64404, 68981, 78471, 83922 89669, 99464, 99541. Poleg tega }e Izžrebanih 1300 številk z dobitkom po 1000 dinarjev. Prihodnje žrebanje jutri 3. m. Popolno uradno listo dobitkov, izdano ln kontrolirano od same državne razredne loterije, torej brez vsakih pogreskov, pošljemo vsakomur na zahtevo. je bil. da je tekino v Zagrebu izsruMla kar z 2:4 Čeprav so uaši fantje igrali takrat tako dobro kakor 1p ma'okdaj. vendar so morali kloniti, pa ne toliko pred znnnjein Concordije kakor pred fanatičnim navijanjem zagrebške publike, ki 6e j« tedaj v rekordnem številu udeležila dvojnega spo-re a na Urrišču Grad finskega Ta tekma je bila tako napeta in borbena, da so listi eno-dušno zatrjevali da je bila io tedaj najbolj zanimiva v državnem prvenstvu. Za Ljubljano sta ustrelila gola Ti čar in Jane. žič. za Concordijo pa Rakar (2), Martinovič in Pnspišil. Letos pa ie marsikaj drueeče Nekateri igralci so zamenjali barve, drneri zopet so poškodovani, tretji so iz f< m uie tako da n' moeoče reči, da bomo pris stvovali rf*priz; jesenske tekme, Želimo le. da bi ena okol-nost oftfila n es nrem^ni ena. Namreč dn hi to r>ot ljubljanska publika bila t'sta. ki bi s svojim podzfcran'em zma?ala nad Concordi io kakor so jeseni Zagrebčani porazili naše! Sestanek vseh odbnrnikov ka' or tudi simp'Uizeriev za proslavo 50letnlce slovenskega kolesarstva, ki je bil na prvem sestanku doloren za ponedeljek dne 7. t. m., bo jutri v petek 4. t. m. ob 20. pri »Novem svetu«. K čim večji in s^rrni udeležbi vi rudno vabi — kolesarska podv/veza »Ljubljana«. J7SS («lužbeno). Redna p1 enarna seja pravnega odbora bo dr^vi ob 20 v sa verni d vodarni. Tvrševa 1 (TV levo). Zar^d' vačno^ti dnevnega, reda ie udfležba vseh odbornikov nu Vi o potrebna. Vsi in točno! Sm. K. Ljnbliana poziva vse tekmovalce na sestanek v damflki sobi kavarne »Emona«. ki bo nitri v pet«k ob 19.30. Sestanek dairskesra je istotam pol ore kasne- ie Vsi in točno! Kolesarska sekcifa 2SK Hermesa obveSča člane dirkače, naj zaradi bližjih ^irk č*'m-prej obnovii.o svo^e verifikacije, ki »o na razpo'aTo pri predsedniku podzveze g. Vo-ppemiku. SK Reka (nogometna sekciji). Dre vi ot 20. bo seja in scs'anek notrom^tne sekcije v gostilni Ohtnk na Tržaški cesti. Za igralce I. moštva obve7.no. Gospodarstvo Iz ekspozeja finančnega ministra Ze včeraj smo poročali o ekspozeju finančnega min.stra g. Letice k proračunu finančnega ministrstva, ki ga je imel pred narodno skupščino. Iz tega ekspozeja posnemamo Se naslednje: Računsko leto — 16 mesecev Kakor znano traja sedaj računsko leto 17 mesecev, kar pomeni, da se do konca proračunskega leta (t j. do konca aprila) angažirani krediti lahko ie izkoristijo do konca avgusta V svojem ekspozeju pa je sedaj finančni minister napovedal amandman, s katerim naj se računsko leto skrajša na 16 mesecev. To skrajašnje računskega leta bo omogočilo, da se bo lahko prej sestavil računski zaključek in se bodo zaključni računi lahko vsako leto predložili narodni skupščini istočasno s predlogom proračuna do 20. novembra vsako leto. Dotacije banovinam Finančni minister se je le kratko dotaknil vprašanja fonda skupnih banovinsklh trošarin in banovinskega fonda prometnega davka Dejal je, da sta ta dva fonda pokazala odlične rezultate. Nič pa nI omenil, da bi bila predvidena kakšna sprememba glede razdelilnega ključa za te skupne banovinske dohodke V pričakovanju take spremembe je, kakor znano, ban-ska uprava dravske banovine v predlog proračuna za prihodnje leto stavila kot delež iz banovinskega fonda poslovnega davka znesek 10 milijonov Din, medtem ko dobi po dosedanjih določbah le 2.9 milijona Din. Nadalje je finančni minister dejal, da Je treba posvetiti posebno pozornost visokim občinskim dokladam, ki jih nalagajo nekatere slabotne občine v komanjkanju dru-g'h dohodkov. Smatra, da je treba to vpra-ašnje rešiti na enak način, kakor ga Je rešila država za banovine v zvezi z dotacijami in subvenciiami banovin Banovine bodo morale na enak način preko svojega proračuna Izvesti ukrepe za pomoč slab'm občinam V ostalem pa gre stremljenje za tem. da se samoupravne dalatve drže v razumnih mejah, da ne ovirajo gospodar- skega razvoja in da se ne ustvarjajo umetne meje med banovinami in občinami. Ker pa morajo banovine najti nadomestilo za kritje neobhodnih izdatkov, bo finančno ministrstvo odobravalo uvedbo drugih dajatev v zmernih stopnjah. V svojih nadaljnjih izvajanjih Je finančni minister omenil tudi dvakratno povišanje carinskega ažija ter je omenil, da bo to povišanje koristilo domačim produ-centov, ker jim omogoča povišanje cen. Novi zakonski načrti V finančnem ministrstvu je sedaj izdelan načrt zakona o konzularnih taksah, izdeluje pa se tudi načrt zakona o taksah za službene posle v upravnih stvareh. Izdelan je nadalje načrt zakona o državni trošarini, pripravlja pa se tudi načrt zakona o finančni kontroli, ki je sedaj v zaključni fazi. Kovanci po 10 par V teku lanskega leta je bil sprejet zakon o kovanju denarja. V posebnem amandmanu k finančnemu zakonu je predvideno, da se izkujejo novci po 10 par. Take novce zahtevajo v Sloveniji (7), potrebuje pa jih tudi uprava monopolov zaradi lažjega določanja cen monopolskim izdelkom. Sredi letošnjega leta se bo pričelo s kovanjem novih kovancev v državni kovnici, kl je že skoro gotova ln le zgrajena poleg tiskarne, k: jo ima Narodna banka za bankovce (Vorašanje je seveda, če ne bodo stroški za kovanje teh novcev po 10 par več ji nego zna Sa nominalna vrednost; upoštevati 1e treba da znaša zlata vrednost desetih par komaj 0.68 predvojnega zlatega santima. Nove luksuzne vžigalice Finančni minister je nadalje omenu novo uredbo o taksah na vžigalnike in je dejal, da je uporaba nežigosanih vžigalnikov padla, medtem ko narašča potrošnja vžigalic. Sklenjeno je, da se da v promet nov tip luksuznih vžigalic s ceno 1 Din za Škatlico. lì«*- v Benetkah Benetke. 2. marra A V JusroslowenjiW prometni m!nìr*»r dr. Snaho le prispel v Benetke tn s? ogledal železniške pomorske in industrijske naprave Z1Tečar J« dr. Spaho odpotoval v Jugoslavijo. Tudi Izvoz rud In kovin je v januarju nazadoval Globalni podatki o naiši zunanji trgovini v mesecu januarju še niso objavljeni, vendar se da iz doslej objavljenih podatkov sklepati, da je vrednost našega izvoza t januarju v primeru z lanskim januarjem precej nazadovala. Poročali smo že o izvoru le6a, ki se ie občutno skrčil in tudi izvoz živine in živinskih proizvodov ja bil precej manjši. Sedaj so nam na razipolago nekateri podatki o izvozu rul in kovin Izmed rud je omeniti pro i vsem železuo rudo. Izvoz železne rude je nazadoval od lanskih 1508 na 685 vagonov, odnosno od 1.9 na 1.0 milijona din. Svinčene rude v januarju nis^o izvažali (lani za 0.7 milijona din), povečal pa 6e je izvoz kromove rude (od lanskih 0.3 na 1.0 milijona din). Izvoz bakra je prav tako popustil od lanskih 376 na 280 vagonov, odnosno o^i 37.6 na 33.6 milijona din. Nekoliko povečal pa ee je izvoz evinca od 1.4 na 2.0 milijona i in. Precej je nazadoval izvoz bavksita in sicer od 1894 na 30 vagonov, odnosno od 4.0 ne 0.1 milijona din. Povečal pa se je izvoz magnezita od 0.6 na 1.1 milijona din. Izvoz cementa, kj je lami v januarju znašal 9.5 milijona din |e letoe nazadoval na 4.4 milijona din. Nelojalna konkurenca Poštne hranilnice Zagrebški »Jugoslovenski Lloyd« objavlja članek, v katerem se bavi z načinom propagande Poštne hranilnice, da bi dobila čim več vlagateljev, ki pa presega okvir lojalne konkurence. Zagrebški list pravi med drugim naslednje: »Ne more biti dvoma, da Je pri nas agitacija za štednlo zelo potrebna in koristna stvar Toda taka agitacija je lahko tudi nevšečna. če se vrši enostransko, da ne rečemo z nekim sebičnim namenom Iz raznih krajev smo poučeni, da hodijo predstavniki Poštne hranilnice po nalogu glavne direkcije po vaseh in mestih in agiti-rajo med narodom, naj vlože svoj denar prvenstveno v Poštno hranilnico, češ da je edino ona sigurna, ker za njeno poslovanje garantira drsava. Tako agitacijo razume narod tako, kakor da noben drugI denarni zavod ni siguren Zaradi tega vlagatelji ne prinašajo vlog v druge denarne zavode. temveč jih, če je le moeoče. dvignejo, da bi potem denar naložili v Poštni hranilnici. Smatramo, da je tak način agitacije ne samo nevšečen, temveč z ekonomskega stališča nedopusten s posebnim ozi-rom na naloge Poštne hranilnice in privatnih denarnih zavodov in samoupravnih hranilnic, ki neposredno kreditirajo vse panoge našega gospodarstva in je jasno, da morajo zbirati tudi vloge, da lahko vršijo svojo gospodarsko nalogo. Zaradi tega ne sme tem zavodom na tak način konkurirati Poštna hranilnica kot privilegirana ustanova, ki ne plača onih bremen, kakor privatni denarni zavodi in po statutih ne more in ne sme vršit; njihovih poslov, ki so za razvoj gospodarstva posebno važni Naši denarni zavodi imajo prav, če se pritožujejo zaradi delovanja privilegiranih ustanov glede obrestne polivke; še več pravice pa imaio. kadar vidijo da se n. pr Poštna hranilnica spušča v agitacije, ki škoduieio ugledu, zaupanju ln nalogam privatnih denarnih zavodov in samoupravnih hranilnic. Gospodarske vesti = Državni papirji v portfetju Narodne tanke. Zadnja leta se je znatno povečal portfelj državnih papirjev pri Narodni banki. Narodna banka je vpisovala predvsem 5% srednjeročne obveznice za javna dela in državne blagajniške zapise. V teh obveznicah za financiranje javnih del ln v državnih blagajniških zapisih Je imela ob kancu leta 1937 2188 milijona din (nasproti 128 milijonom din ob koncu leta 1936), in sScer 5% srednjeročnih obveznic za 179.3 milijona din (prejžnje leto za 98 5), blagajn ških zapisov pa za 39 5 milijona din (29.5). = Novčanice po 500 Din izpodrivajo tisočake in stotake. Kakor je znano, smo lani sredi leta dobili nove novčanice po 500 Din 2e takrat je bilo možno predvideti, da bodo te novčanice stopile predvsem na mesto 1000 dinarskih novčanic. Od skupnega obtoka bankovcev v višini 5408 milijona Din je odpadlo ob koncu leta 1936 3520 milijonov Din ali 65% na novčanice po 1000 Din in le nekaj nad 2000 milijonov Din ali 35°'« na novčanice po 100 Din. Ob koncu lanskega leta pa je znašal celotni obtok bankovcev 5818 milijonov Od tega skupnega obtoka je navzlic povečanju odpadlo na bankovce po 1000 Din le 2RR0 mili Ionov ali 4P.6° 'o; bankovcev po 500 Din je bilo v obtoku za 1200 milijonov ali za 20.6®/«, bankovcev po 100 Din p« za 1740 milijonov ali za 29.6%. Kakor vidimo so bankovci po 500 Din spodrinili predvsem tisočake, deloma pa tudi stotake. — Zaradi slinavke in parkljevke na Poljskem je kmetijsko ministrstvo na podlagi zakona o zatiranju kužnih boiezn: izdalo odlok o prepovedi uvoza in prevoza živine in svinj, mesa in odpadkov ter ostalih živinskih proizvodov, ki izvirajo iz poljske republike. Izjemna dovoljenja za uvoz in prevoz bo dalo kmetijsko ministrstvo po lastni uvidevnosti za vsak primer posebej. Kmetijsko ministrstvo opozarja tudi veterinarska oblastva, naj pazijo na zdravstveno stanje živine, glede na razširjenost slinavke in parkljevke na Poljskem, v Belgiji, Franciji, Nizozemski, Nemčiji, Italiji, Švici in na Danskem. = Žrebanje Vojne škode. V torek Je bilo v Beogradu 29 žrebanje dobitkov loterijske 2.5% rente za vojno škodo. Številke in serije izžrebanih obveznic bomo objavili v nekaj dneh. potem ko bo izvršeno še naknadno žrebanje. = Nova tekstilna indnstrija. V Baogradu je bila ustanovljena družha »Danubius«, tekstilna industrija d. d. s delniško glavnico 4 milijone din. Borze 2. marca Na ljubljanski borzi so se danes air-strijski Šilingi za malenkost podraifH ln so se trgovali po 8.45 (na aunanjh tržiščih je Šiling nekoliko popuščal ). V zagrebškem privatnem kliringu Je bdi premet v avstrijskih Silingh po 8.41 (v Beogradu po 8.3991), v angleških funtih po 238 in v grških bonih po 28.50. Nemški klirinški ček' so nekoliko popustili in stanejo v Ljubljani 14.38 (odnosno za Julij 14.20), v Beogradu 14.3918 in v ZagTebu 14 3850 (odnosno za 15. mare 14.3750 to za konec junija 14.17). Na zagrebškem efektnem tržišču Je bila tendenca v državnih papirjih mlačna se je Vojna škoda trgovala po 453 (v Beogradu po 455 — 457). Promet pa je M še v 8°/o Blairovem nosoiilu po 96.50. DEVIZE Ljubljana. Amsterdam 2401.66—2416 26, Berlin 1735.03 — 1748.91, Bruselj 728.45 — 733.51 Curih 906.45 — 100S.52. London 215.03 — 217.08 New York 4259 76 — 42S6.07, Parz 139.87 — 141.31, Praga 150.83 — 151.93, Trst 224 95 — 228.03. Curih. Beograd 10, Pariz 14.04, London 21.61625, New York 430.875, Bruselj 73.13 Milan 22.65, Amsterdam ^41.05 Berlin 174 30, Dunaj 74, Stockholm 111.35, Oslo 108.63, Köbenhavn 96.50, Praga 15.14, Varšava 81.80, Budimpešta 86.25, Atene 3.95, Bukarešta 3.35. EFEKTI Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda 453 — 454, 4° » agrarne 60 den., 4»/» severne agrame 60 den., 6* o beg-luške 89 — 91, 6°.'o dalm. agrarne 89 den., 7* » stabiliz- 95 — 96, 7<"« invest. 100 bi., 7«/» Drž. hip. banka 90 — 100.50. 7»/» Blair 89 — 91, 8°/e Blair 96.50 — 98; delnice: p A3 225 _ 230, Gutman 58 bi., Narodna šumska 20 bi., šečerana Osijek 135 — 150 Dubrovačka 395 — 410, Trboveljska 225 bi., Oceania 610 den-. Jadranska 405 bi., Danica 45 den. Beograd. Vojna škoda 454.50 — 455 50 (455—457), za mare—(454), 4°/o agrarne 59.50 — 60.50 ( 60), 4®'0 severne agrarne — (61) 6«/o begluške 89-50 — 90 ( 90), 6% dalm. agrarne 88.50 — 89 50 ( 89), 7" '. stabiliz. 97 den., 7«/o invest. 98.50 — 5*9 (98 50 ) 7°/o Drž. hp banka 100 den., 7", Blair 89.50 — 90.50 ( 90), 8»/. Blair — 96.50, Narodna banka 7640 den., PAB — (231). Blagovna tržišča ŽITO 4- Chicago, 2. marca. Začetni tečaji: p§e-nica: za maj 93.25, za julij 88.375. za sept. 88.50: koruza: za maj 59.125, zasept. 61.875. + Winnipeg, 2. mare«. Začetni tečaji: pšenica: za maj 127.50. za julij 118.875. + Novosadska blagovna borza (!■>. t m.). Tendìnea stalna. — Pšenica: (78 — 79 k«) baska 178 - 180: sremska 177 - 179; ba^ka potiska 179 — 181 slavonska 178-180 koruza baška 91 - 92, banatska 90 — 91, baška nova sušena 104 - 105 Oves: t>a*ki 132 - 134. arem»ki 133 - 135. s.a-vormki 136 — 138. Ječmen, baški in srem-ski 63 64 kg 142 50 - 145. Moka: baška in ■jremsU «Os» in «Ogg» 272.50 - 282.50; ,2» 252 50 - 262 50; «5» 232.50 - 242.50; «fi» 212.50 - 222.50. «7» 1«2.50 - 19*2.50; «8» 125 - 130 Olrobl: bašk; in erems d v vrečah 98 — 100 Fižol: baèki in sremeki 203 - 205- BOMB \ž + Liverpool, 1. marca. Tendenca mima. Zakljnčni tečaji: za mare 5.01 (prejšnji dan 5.02). za junij 5.13 (5.14). za Bept 5.30 (5.21). + New York, 1. marca. Terilene»! stalna. Zaključni tečaji: za mare 9.0? (9.14), »a junij 9.13 (9.24). -rrl . -. - • • ' .. ; i/^ .. ; ... v- -1 K.-' ' .. ' - ' . . '-'V •..• - V' w _-v: M • • i? «s ** - * 41 i*, ; - - »isääS* »aviičf! V--1— V Umri fe naš i\ubi\eni •Miha upravnih carinarnice na Jesenicah, četnih, vojni dobrovoljec i, t. d* Spremili ga bomo h večnemu počithu v petek ob 4* popoldne na fesenišho pokopališče, Jesenice, z* marca 1938• MARIJA, mati; MICA, žena; MlšO, sin in ostalo sorodstvo. Japonci naskakujejo kitajsko trdnjavo Novi državni pečat kralja Jurija VL VSAK DAN ENA Na nedeljski seji angleškega kronskega sveta v Buckinehamsld palači Je Izročil angleški kralj lordu kancelar ju novi državni pečat, delo graverja Krugerja Graja, Novi pečat tehta 4 kg. Konec lepe Tatuare Kako je Gruzinka maščevala bratovo smrt Brezposelni avtomobili Ob prisotnosti velike ljudske množice BO v Tiflisu, prestolnici G nižinske, ustrelili te dni »lepo Tamaro«, mlado dekle, ki se je bila uprla divjanju GPU. Tamara Orane Lasvik je bila sestra nekega tajnika gruzinske komunistične stranke, ki so ga pred dvema mesecema ustrelili brez vsake razprave, ker so ga osumili, da je bil na skrivaj vodja separatist čtue stranke. Ob tistem dogodku je Tamara prisegla, da ga bo maščevala Bila je obenem zaročenka mladega inženier-ja, ki je že pred daljšim časom pobegnil iz Rusije, a ga sedaj sovjetska policija šče na vse kriplje, ker domneva, da se je na skrivaj vrnil v Rusijo. Tamara je bila izredna lepotica, obenem inteligentna in pogumna, tako da je s polno upravičenostjo nosila ime slavne kraijce svojega rodu. Organizirala je takoj po smrti svojega brata celo vrsto atentatov proti trinoštvu, ki divja nad gru-zinskim ljudstvom. Ena izmed žrtev teh atentatov je bil tudi vodja tifliške GPU Kornjov, ki so ga zavoljo njegovih grozodejstev in samovolje vsepovsod sovražili. Tamara ga je ubila z več streli iz samokresa. Pred nekoliko dnevi Skušala » rfcupi- no svojih pripadnikov vdreti v tifliško glavno jetniš.nico in osvoboditi tamkajšnje politične jetnike. Toda straža Je bila močnejša Po hudem boju je vojaštvo Tamaro :n njene tovariše premagalo in dekle uje-L S tem je bila njena usoda zapečatena. GPU je sklenila, da bodo ujetnico kot strašilen primer za gruzinsko ljudstvo ustrelili na javnem trgu pred vojašnico politične polic je. V zadnjem trenutku pred smrtjo je zaklicala Tamara z močnim glasom: »Proč s trinogi nad ljudstvom! Naj živi svobodna Rusija!« Zachije besede so utonile v poku pušk, ki so usmrtile mlado junakinjo in njene tovariše. Ljudstvo se je zganilo, toda policija in vojaštvo sta hitro izpraznila trg. Takten hotelski ravnatelj Doza za puder in še denarno nakazilo • • Neka angleSka Študentka, ki se Je mudila nekoliko dni v Parizu, Je na potovanju domov doživela neljubo presenečenje. Zaradi hitrega odhoda svojega hotelskega računa nI bila pregledala In je sedaj ugotovila, da ji je bilo hotelsko ravnateljstvo sobo zaračunalo dosti dražje, nego so se bili domenili. Poslala je torej ravnateljstvu pismo, v katerem se je zavoljo tega pritožila, in je prejela odgovor, da bodo to pomoto nemudoma popravili. Kratko po svojem prihodu v London je prejela ekspresno pismo ho» telskega ravnateljstva in majhen zavoj. Ko ga je odprla je našla v njem mično pariško dozo za puder in v njej je bil ček za vsoto, ki jo je bila preveč plačala. Ta pozornost jo je tako razveselila, da je v svojem zahvalnem pismu izjavila, da hoče ta hotel priporočiti vsem svojim znancem. Tri sto metrov nad zemljo Jowa Cotmty, okrožje v ameriški državi Wisconsin, šteje 20 000 prebivalcev in med temi jih Je 871, ki so prejemali podporo kot brezposelni. Sedaj so oblasti sklenile, da tstim brezposelnim, ki imajo svoje avtomobile, sicer ne bodo odtegnile te podpore, pač pa vozaške listine in licenčne številke. V bodoče tudi ne bodo več dovoljevale, da bi se mlade dvojice poročle zato, da bi si ustvarile »družinsko srečo« na temelju podpore za brezposelne. Oddelek japonske armade pleza na zidovje starega utrjenega gradu v Ciningu, provinca dautung Kopel polarnih raziskovalcev je mlade ln mične Američanke uganjajo smučarsko zabavo, po peščenih dunah ameriških Benetk x sončni Kaliforniji Na dirkališču v Auteilu blizu Pariza so pariške modelke razkazovale pokrivala letošnje pomladne mode Nahas paša mora dajati račune Iz Kaira poročajo, da je egiptska Tta*-da pozvala prejšnjega ministrskega predsednika Nahas pašo, vod tel ja vafdàstov, naj v teku enega tedna predloži vsa dokazila o vsoti 70.000 funtov, ki jo je bil izdaj iz vladne blagajne. Teh 70.000 funtov je bil navedel kot strošek za konferenco v Montreuxu. Obračun z umazanostjo KARIKATURA Prvo, kar so storili člani Papaninove ekspedicije, ko so jih z ledne plošče, na kateri so prebili 258 dni, rešili na krov ledolomilca, je bilo to, da so temeljito obračunali s strašno umazanostjo, ki so jo morali prenašati ves čas svojega bivanja lia ledni plošči. »Manchester Guardian« piše, da je ra-chotelegrafist, ki je sovjetski vladi sporo-ročil rešitev čet/vorice raziskovalcev, zaključi svoje poročilo z važno ugotovitvijo, da »so raziskovalci baš v kopeli«. Tu se ne da pač nič pomagati, sredi polarne noči in v strašnem polarnem mrazu ni p i-like, da bi se človek vsak dan in temeljito umival, že Nansen je dejal nekoč, ko se je bil cikcpal na s Fra mu« : »šele tedaj, ko se dobro umi ješ, se čutiš spet človeka« In pozneje, ko je iFram« zapustil in dolgo potov a. čez ledena polja Arktide, se je neprestano s hrepenenjem spominjal takšnih kopeli Spomn 1 se je nanje celo tedaj, ko Je pri rtu Flori sreial Jacksona, odšel z njim f njegovo kočo in si privoščil tu vseh dobrih stvari, ki jih je pogrešal že leto dni, kruha, masla, irueka, sladkorja, kave in drug h. V svoj dnevnik je zapisal: »Višek vse udobnosti sem dosegel, ko sem mogel koračno odvreči svoje umazane cunje, si privoščiti toolo kocel in se iiznebitl ^saj toliko nesnage, kolikor je blo to pri prvem poskusu mogoče. Kolikor toliko čist Homer današnje Italije sem postal šele po nekoliko dneh ln nekoliko čistilnih poskusih. In potem snažna, mehka obleka od nog do glave, ostrženi lasje, obrita brada — in sprememba iz divjaka v Evropca je bila popolna in celo hitrejša nego nasprotno dogajanje. Kailso čudovito je bilo že samo to, da si se mogel obleči, ne da bi se moral prej namaza-t z mastjo, in pred vsem, da si se mogel gibati, ne da bi vedno znova čutil, kako se ti obleka prilepi ja na telo!« Takšne slasti so občutili tudi Papa-nin, Krenkel, Fedorov in Siršov prve dni potem, ko so se rešili na »Tajmir«. Bnstafžani C2 ne spreminfajo Nad Avstrijo se zbirajo težki oblaki, zdi se, kakor da bi stal Dunaj na pragu revolucije in državljanske vojne. Toda Dunajčajii za takšne stvari očtno nimajo smisla, kajt" na pustno nedeljo so si tam orivoščili 7 km dolg našemljen sprevod, v katerem je sodelovalo nad 100 000 ljudi. Zabave so imeli mnogo, dobrodušni dunajski humor je prišel na svoj račun. Z balkona okrožnega načelstva v Margare-tenu so sprevod opazovale tudi žene državnega predsednika Miklasa ter ministrov Hiilgertha, Pernterja in Neumayer-ja. Veselo pustno vrvenje je trajalo več ur. 6 0' Italijanski poslanik v Londonu grof Dino Grandi je odpotoval iz Anglije na četrtkovo sejo velikega fašističnega sveta v Rim Klobuki v znamenju pomladi Smučanje — na peščini • • • V vili pokojnega nemškega učenjaka W. Thodeja ob Gardskem jezeru je umrl na dan 1. marca v 75. letu svoje dobe predsednik Italijanske Akademije v Rimu, pesnik Gabriele D'Annunzio, knez Snežniški. Med svetovno vojno je napravil polet do Dunaja, v septembru 1919. je zasedel Reko. Vatikan je dal njegove knjige na indeks Skok iz vagona ekspresnega vlaka Pri postaji Kisujszallas na Madžarskem Je skočil skozi okno spalnega voza ekspresnega vlaka, ki vozi med Parizom in Carigradom, fabrkant strojev Kemal Gi-rol iz Ankare- Mož je bil živčno hudo bolan. Zdravnik, ki ga je spremljal, je odkril šele po nekoliko urah, da je njegov pacient Izginil. Med tem so bili Girola že pobrali in ga težko poškodovanega odpeljali v bolnišnico. IDEALNO SREDSTVO za pranje perila je „PERION" ki opere belo in čisto! Razkrinkan gladovalee V Bologni so prošli teden oblasti aretirale braz lskega stradalca Cadramola. Mož se je javno izpostavljal, da so ga podnevi obiskovali radovedni naivneži, ponoči pa je jedel biskvit. Obsodili so ga na 2 leti in tri mesece ječe, njegovega tajnika pa na poldrugo leto zapora. Ko so j mu sporočili razsodbo, se je stradalni sle- J par onesvestil. | Delavci na kupoli cerkve bv. Petra v Rimu, kjer instalirajo priprave za električno razsvetljavo Lep dar: Zgodbe brez groze ANEKDOTA Igralka — vohunka Najbolj znana Japonska gledališka In filmska igralka v službi komunizma Na Japonskem zbuja ta Čas afera igralke Joàìke Okade skoraj več .pozornosti nego vojna. Ta mlada dama je najbolj znana japonska gledališka in filmska igralka. Nekaj časa jie biki žena grofa Takeučija, toda potem si je izbrala manj aristokratskega ljubmea, p'satelja Rioki-čija Sugimota, ki so mu cčitali simpati-ziranja s komunizmom. Pred nekoliko tedni, ko bi marala igralka spet nastopiti v nekem tokijskem gledališču, pa so jo zaman pričakovali. Tedaj se je raznesla senzacionalna vest, da je pobegnila z moškim, v katerem so sumili najprvo pisatelja Sugimota, na ruska tla. S tem moškim sta odšla na otok Sa» halin, ki si ga delita Japonska in Rusija, na smučanje. Med neko vožnjo s sanmi je igralkin spremljevalec voimika s samokresom v rok nenadno prisilil, da je ustavil, dvojica si je nato nataknila smuči in pred voznikovimi očmi izginila preko sovjetske meje, Ko so v Tofkiu zvedeli za to stvar, je nastalo veliko razburjenje. O igralki so listi p sali kakor o človeku, ki je umrl, kajti izdala je svojo domovino. Tuji dop s niki so smatrali stvar najprvo za reklamni trik, dokler n so sovjetske oblasti v Aleksaadrovsku sporočile, da sta Jošika Okada in nje spremljevalec res prišla čez sovjetsko mejo, kjer so ju takoj aretirali in vtaknMi v začasni zapor. Spremljevalec lepe igralke pa ni bil Rio-tkliči Sugimoto, temveč neki tokijski gle-, dališki ravnatelj, Jošimasa Jošida, ki so ga v Tokiu scer poznali zavoljo njegovih j radikalnih idej, pa ga nikakor niso smatrali za komunista. Japonska policija je potem ugotovila, da sta Okada in Još da ; nastopala na gledaliških večerih v ruskem poslaništvu. Boljševiki pa obema menda ne zaupajo prav Smatrajo ju gotovo za prikrita japonska vohuna in ju drže v zaporu. Pred nekim koncertom v Londonu je neka zapoznela elegantna dama prosila Rubinsteina pred koncertno dvorano, da bi ji priskrbel kakšen sedež, ker je dvorana razprodana. »Razpolagam z enim samim prostorom, milady,« je odvrnil sloviti pianist. »Če ste zadovoljni, vam ga odstopimo — »Rada sprejmem vašo ponudbo. A kje je prostor?« je vprašala dama. — »Ob klavirju,« je dejal Rubinstein. »Joj. kakšne strašne muke moram prev našati, da zadovoljim tvojo nečimernost.« {»Everybodys weckly«) Jackson Gregory: 33 Juana Castanares Koman »Jaz?« je porogljivo zaklical. »Vohun vseh vohunov sem, če hočeš vedeti. Buddie Bell! Vohun Jalta Blondina, ki me je postavil za paznika, da ga ušivci ne prekanite in ne ogoljufate za vso reč!« »Veste,€ je ravnodušno nadaljeval Bud Bell. »slučajno ga namreč poznam.« Obračal se je Se vedno k Tomu Marchu. kakor da bi bil Kid neživo telo, ki se more mirno razgovarjati o njem. »Kid French je. Lani bi bil skoraj prišel na velala, zaradi umora Charlieja Murdocka. Zaslužil b: jih bil vsekako.« Kidove sanjave oči so se grozeče zabliskale. Nato se je porogljivo zahihital. »Na delo! Postavite šotore!« jih je kratko odpravil Tom March. »In dokler niso vsa vprašanja razčiščena, ostanemo mirno skupaj, kakor se spodobi. Jezik za zobe, Bud! Vi "drugi pa takisto!« Na gozdni jasi je zavladal mračen molk. Same en vprašujoč glas se je zacul. godrnjavi bas Johna Cobba, in čemerno revknil v hosto: »Kje je Dan'1?« Zakoni razbojnikov Kmalu so bili hribi vse na okrog polni ljudi. Se preden je napočil večer, se je bilo zbralo z raznih vetrov kakih Štirideset pustolovcev. »Bog-me,« je rekel John Cobb, »Chancy Burna, ta stari norec, nam je korenito zasolil kašo!« Iskalci zlata so bili po večini Američani, bolj ali manj premožni rančarji, špekulantje vsake vrste, manjše število je bilo pa tudi Mehičanov. Na splošno jih je bilo moči pohvaliti, da so bili zanesljivi in spodobni ljudje. Pri mesečini je prišlo še nekaj gostov, posamez in po dva, nekateri tudi v skupinah. Tudi drugi dan se je dotok ljudi nadaljeval. Do poldne je bilo zbranih v samoti Blues-mokeških hribov že več ko sto iskalcev zlata. Množica se je zgrinjala na gozdno ravnico, ki so jo bili že krstili za »Dan'lovo jaso«. Večina ljudi je bila skromno založena z živili, tem bolje pa s strelivom; videti je bilo, da bodo morali v hladnih nočeh zmrzovati pod nezadostnimi odejami; mnogi vobče niso imeli odej in so polegali okrog tabornih ognjev. Kmalu po svojem prihodu so zvedeli podrobne okolnosti; slišali so o izginulem odkritelju, o sumu, ki se je obračal proti možu z imenom Blondin, in o nezaupanju, s katerim so gledali tujca, ki mu je bilo ime Julian Hawk in ki so mu vrsale okrog rdeče glave razne nečastne govorice. Ali ni bil Rdeči sokol iz Mehike? Kapitan Colorado, ki je bil že vsak kaj slišal o njem! Ko se jih je nabralo prvih štirideset ali petde- set, to se zbrali na jasi ln jeli modrovati o dogodkih ; vročeglavce, ki so se oglašali tu pa tam, so preglasovali hladnejši in bolj premišljeni možje. Včerajšnji red, kakor ga je bil ustanovil Tom March, je ostal v veljavi Big Moments March je bil vsem dobro znan, če ne osebno, pa po svojem dobrem slovesu. Poslušali so ga in mu nazadnje pritrdili. Izvolili so odbor desetih mož, ki jim je stal na čelu March. Videti je bilo, kakor da bi se bili mahoma strnili v samostojno občino, ki si je izvolila svojega lastnega šerifa. Bud Bell je bil Marchev prvi namestnik; Alee Farnsworth, prileten rancar, ki mu je bilo prisoditi, da se bo zavedal svoje odgovornosti, je bil drugi. Sklenili so, da osebnih prepirov ne bodo trpeli. Kdor bi imel kak očitek zoper tovariša, naj ga izreče na javnem zboru, in komur to ni po volji, naj se loči od skupnosti in gre svojo pot. Kdor hoče ostati tu. naj se ravna po občih predpisih. Ako bi kak član občine ubil nasprotnika, se morilec obesi. Zasliševanja ne bo, in nihče ne bo vpraševal po vzroku, zaradi katerega je nastal prepir. Morilec se obesi, tako je veleval rušljivi zakon, ki ga sredi teh razgretih glav nikakor ni bilo moči opustiti Tudi Viktor Biondino se je bil že oglasil v taboru in govoril na zborovanju. Za večino navzoč-nih je bil samo tujec med tujci Tu pa tam sta s: dva kaj pošepetala o njem. a to je bilo vse. Vsak je bil že slišal o razbojniku Blondinu, ki pa baje nikoli ni uganjal svojih hudobij na severni strani mednarodne meje; imeli so ga samo za enega izmed mnogih cestnih roparjev tam vit; njegov ceusnani temperament je vzbujal ogorčenje takisto kot občudovanje in pred nj»covimi deli so vedno hodile številne anekdote, prigode iz zasebnega življenja, ljubezenske fT-Te in podobne re<-i. ki neredkokrat uti-r.:'o pisatelju pote,. Med vzroke njegove velike r-lave sodi tudi D'Annunzieva politična a ::vnosi ki je izhajala bolj iz pesniško raz-vnete domišljije kakor pa iz primarne po-t- -e ro>;i»ega »moža dejanja*. Politika je temu neuravnovešenemu človeku, ler obrednemu : satel;u. brusilen italijanskega slovstvenega sloga razširila slavo tudi v onih r .teh. kamor niso mogli prodreti njegovi ta povprečen okus čez mero rafinirani spisi. D'Annunzio je dal s svojim življenjem obilno snov za takozvano j-la vie romance K, romaniziran življenjepis. Njegove afere v predvoin; dobi. njegova akcija v vojnem ča- . — kot letal« je preletel Dunaj, soJelo-'■":;! je pri napadih na mesta v Hrv. Primorcu in v Dalmaciji — njegova osvojitev Reke in ta mošnja diktatura, ki je razodevala mnogo bolj pesnika kakor pa pravega condottie-ra. nanosi ?d pa fantastično življenje v zad-n;em desetletju. — vse to pričuje o burno in ? iov to preživlienem življenju izrazitega e^o* -ta. Vzlic vs?ni javnim akcijam in poskusom »heroičnega napora«, je vendar temu ku ne-los tajal tisti ostri in neposredni čut za realnost, ki ga pogrešamo pri vs?h i.-i.1e'-. autisti "-nega tipa. Zato ni umel biti objektiven, zato je tudi kot vojak in politik pesnikoval. kakor je kot pesnik vodil nčfnr?stani boj za svojo notranjo, razklano, zapleteno podoto sveta. Kdor hoče razumeti D'Annunzi evo osebnost. o mora gledati z zrelišča njegovega duševnega tipa. pa tudi z vidika okolja in č:sa. z mediteranske duševnosti in italijanske zgodovine, ki ima vse polno strastnih samačev njegovega tipa. V hipu. ko je mrtev >il principe di Montenevoso«. nočemo raziskavaii vzrokov, ki so ga privedli do tera. da ;e bil strasten nasprotnik naše zem-lj- in naroda S svojimi akcijami je hotel koristiti svo:emu narodu, v katerem je s pesniško domišljijo gledal dediča antične lepote in kovača sredozemske usode. Bil j? tudi tu iosWden v svojem maehiavel istič-co-nietzs-heianskam nazoru in slep- za moralno vrednost in naravno pravico malega naroda. Strastni individualizem, preveva vse njegovo delo in prehaja odtod tudi v njegove »heroične akcije«. D'Annunzio je že kot 20.1etni mladenič zaslovel z zbirko novel iz življenja v Abruz-zih >Deviška dežela« (1882). L. 1S89. je izdal znani roman »Slast« (Il Piacere). Ta roman tvori z romanoma »Nedolžen« in »Triumf smrti« ciklus »romanov o roži*. Roža. simbol ljubezni, ima v njegovem doceia senzualističnem doživljanju sveta skoraj mistično vlogo, prav kakor lilija, simbol mirnega. čistega življenja in granatno jabolko, ki združuj? koristnost z lopoto, rožo z lilijo, strast z dejavnostjo. Dandane« smo že močno odmaknjeni tej simboliki izrazito deka-dentne dobe in čistega artizma, saj jo je pozneje premagal tudi sam d'Annunzio. Idejno ie v tem času stal pod vplivom Machiavelli in Nietzscheja. sanjaril je o nadčloveku. ki pa ga je videl bolj v podobi španskega don Juana in italijanskega condotti ara kakor pa v podobi Nietzschejeveca Zaratustre. D'Annunzio je pi^al tudi pesmi in je ime! kot pesnik svojekega kova (glej >€anto Novo«. »Pomorske ole<. Laus Vitaec itd.), znaten vpliv na novejšo italijansko poezijo. Kot dramatik ni bil nič manj plodovi t. Uvedel je v italijansko dramatiko nov. lahko ti rekli nedramatski stil. ki je ustreza! njecovi izrazito artistični, konver-zacijski, got^o in lepobesedni naravi. Njegove drame i Mrtvo mestoc. s-SIava«, »Gioconda«. »Jorijeva hči«. »Francesca da Rimini«, Phedras itd ) so bile v začetku zelo sporne (občinstvo jih je v gledališči večkrat iz-žvižgalo). vendar imajo trden pečai osebnosti in so prav kakor vse D'Annunzievo delo. vplivale na oblikovanje modernega italijanskega pesništva in sploh literarnega_sloga in jezika. Pri tem le zanimiva Papinijéva trditev. da d'Annunzio sploh ni znal dobro italijanski; »bil je brusilec fraz. strasten iskalec starih izrazov. nekak parvenijski antikvar. zbirat il j jezikovnega bogastva, toda intimnega čuta za toskanščino ni imel< (glej studijo Paula Henrija Michela v zbirki »Le« Romanciers Italiens. Paris 1934). Vsekako ie z Gabrielom D'Annunzi ?m umrl pisatelj, ki ni bil tipičen samo za italijansko literaturo, marveč tudi za ves evropski ìfin du sièclet. Ce sì je v poznejših letih ! oddaljil tem razpoloženjem in težnjam, jih ; je vendar vse do zadnjega premagoval v s ibi. Kajti ostal ie do smrti predvsem entu-ziast nekih občutij, ki jih ie združeval z lepoto in misli io. rKiveličevalec veličine »gran-i dezze«. strasten ljubitelj besede in simbola. 1 u etnik očaran:a in greha bolj kakor čiste ljubezni in milosti. Med današnjimi evrop-skimi pisatelji ie bil ena najorigmaln-jših J o=ehno=ti in eden naiznačilnejših preistavi-i teljev romanskega senzualizma. Pariško pismo (0 mednarodni razstavi nadrealizma) Pariz je zopet bogatejši za neko posebneet V trikotu med Eiizejskimi poljanami, Lou-vrom in Onero ie središče antikvariatov. In to ne tistih umazanih in temnih, kakor so v študentovskem kvartu. marveč podjetij z naslovi v več jezikih in označbo: Paris. London. Ne'w York V ta konec mesta zahaja publika, ki pozna muzeje v podrobnostih ter išče novih odkritij. Res je: ne moreš lepše ur-o'abiti prostega popoldneva, kakor č? postalaš pred izložbami kitajskih, japonskih. ruskih, perzijskih, indiiskih in ne vem še kakšnih starinarnic. Ob živahnem mestnem vrvenju se ti izločene starine zdé veliko bo.i zanimive, kakor so v pustih sobanah pariških muzejev. Dejstvo, da e tu ves dan polno posameznikov ki se zanimajo za umetnost, prav do-b'o poznajo pariški umetniki, ki jih ie. kakor pravi o. okol: 60.000. Več umetnikov najame lokal in tam pod videzom razstave proda iaiO svoje izdelke. Ta mestni okraj so si izbrali tudi surrealisti, ki so te dni priredili nekak pregled razširitva in o-dmeva svoje smeri po vsem svetu. To j? kaj čudna razstava. Najprej prideš v dolg hodnik Ob steni stoji kakih 20 figur, ki jih uporabiiak> modne trgovine, da na niih obešajo obleke v izložbah. Toda ti kipi so na poseben način okrašeni. Prva figura ima glavo v tičnici. to telesu ji lezejo škor-piioni. Druga je prikazana kot vdova, z vratu jj visijo higienični pripomočki. Tretji so ostriženi lasje, ki zato padajo iz zvonca, pripetega okoli pasu. Četrta ima na glavi mrtvaško lobanio. na n;i pa z nožem pr?bo-deno ia:ce: v rokah drži gumijaste cevi. In tako dalje s? vrstijo bolj in seveda še več mani okusni »okrasi« teh kioov: bata. tienici. gramofonske plošče. lobanje, metulji, školjke, okostia. od-^kane nose. roke. sla ve. razbite šipe. mi-nice, rokavice. Pprga-nr^ntni papir, nagačine mačke. netopirji kravate samovar, odpadlo listje — česa vsesa niso našli! mnogo bolj nenavadno sliko nudi slavna dvorana. Po načelu. da nadrealistična »umetnost« potrebuj» dnevne svetlobe, so ta stekleni strop zastrli s vrečami za premog. Sredi s peskom posute dvorane gori peč. kakršno imajo navadno kostanjarji. V štirih kotih so postavljena krožna vrata, izposojena v kakšni kavarni, ki je v popravilu in na katerih vise slike. Priljubljen predmet nadrealistov je tudi zakonska postelja: saj so celo tri tu razstavljene. Ob prvi stoji gramofon, v katerega trobilu se izgubljajo ženske noge: namesto igle ie roka in kjer bi morala biti plošča, s i vrti žensko ospredje ali ozadie. V naslednji dvorani sta dve z žametom tapecirani samokolnici, vislice v naravni velikosti in nekaj tičnic, v kal in k so ženske ro.In-stituto di Cultura Fascista« znani tržaški slavist in prevajalec prof. Umberto Ur'.>ani. Naslov predavanja, ki je bilo po poročilu navedenega lista dobro obiskano, se je glasil: »La origini e gli sviluppi della letteratura iugoslava« (Začetek in razvoj jugoslov. književnosti). Prof. Urbani je. sodeč po poročilu »La Vedetta d'Italia:, dobro in dokaj ob]aktivno orisal razvojne smeri hrvatske in srbske književnosti (le povojne struje ?o vsaj v poročilu označena zgolj splošno, brez znanih književnih pojavov in imen). Pogrešamo pa v predavanju g. Urbanija sleherno omembo slovenske književnosti. Kakor hitro ja beseda o jugoslovenski literaturi, ni mogoče zamolčati dobro razvite slovenske književnosti, zlasti še ne v tujini. Menimo, da bi moralo to pravilo valjati tudi pri delu za italijansko- jugoslov. kulturno zbliževanja. čigar romena se vsi dobro zavedamo in ki mu samo želimo, da bi po'ekalo v duhu objektivnosti in medsebojnega razumevanja. Ameriško-jufoslovanski stiki. Iz pisarne zgodovinskega društva Minnesota Historical Sociatv v Saint Paulu je z dne 8. II. dobil prof. dr. P. Brežnik tole pismo (v angleščini): Želimo potrditi prejem izvoda »Življenje in svet«, ki vsebuje članak Dr. A. De-beljaka pod naslovom >Travnik v Michiga-nu«. Vselej smo veseli, kadar dobimo oodat-kov o Slovencih v tej d aželi, in se vam zahvaljujemo, da ste se nas domislili. — Na te vrstice, ki jih je podpisala Esther Jera-bek. mi daja naslovnik pojasnilo: Goraie društvo me je pred leti pro=:,o. naj mu po- er: " j'rotičnikov«. Poleg teca sam jim poslal tudi svoj prevod Pupinove knjige-Lani so me prosili naj jim pošiljam vse o Jugoslovanih v Amariki. kar mi pride pod roko. Tako sem jim poslal ŽiS 10. januarja s Tvojim člankom. Odgovor na to imaš zgoraj. Povej še drugim, naj kaj pošljejo, kajti Minnesota je eden centrov stare slovenska kolonizacije Ln dobro bi bilo. da se v tamkajšnjem Zgodovinskem društvu cantralizi-ra vse, kar se je pisalo o naših v Ameriki.« Te vrstice naj veljajo za vabilo vsem. ki bi imeli kaj pripravnica gradiva, da ga naslovijo na omenjeno društvo. A. D-k. Iz Ptuja j— Zupančičeva proslava v Ptuju. Naše mesto se bo oddolžilo velikemu slovanskemu pesniku s proslavo, ki jo priredi gimnazija v petek ob 20. uri v mestnem glida-lišču. Poleg predavanja o pesniku so na sporedu najznačilnejše njegove pasmi- Recitirali ijih bodo: Remčeva. Polančeva. Drolc in Ton,-, ob spremlievanju klaviria pa ga. Voš-njakova in g. prof. Ingolič. »Zebljarsko* bo izvajal govorilni zbor, »Deti čeblja« pa kot sliko Kafolova in Kononenko. nektj najlepših uglasbenih pa bodo zapeli ga Ingoliče-va. g. prof. Rus Ln gimnazijki pevski zbor. Recitaci ;e in govorilni zbor je naštudiral g. režisar Borko, pri klavirju pa bo s. sodnik Grm Proslava bo zelo pestra in bo pokazala Župančičevo pesem v vsej njeni lepoti in moči. Naše gledališče D B A M A Začetek ob 20 url Četrtek. 3.: Beraška opera. Red B. Petek. 4.: Ob 15. Veronika Deseniika. Dijaška pradstava po globoko znižanih cenah od 14—2 din. Ob 20 Produkcija Plesne šole Mete Vidmarjeve. Izven. Sobota, 5.: Zadrega nad zadrego. Izven. OPERA Začetek ob 20. url Četrtek. 3.: Prodana nevesta. Gostuje Josip Križaj. Red Četrtek. Petek. 4.: Zaprto. Sobota. 5.: Grofica Marica. Prvič v letošnji sazoni. Izven. Spored produkcije plesne Iole Mete Vidmarjeve. v I. delu izvajajo gojenke Dlesne kretnje v treh nastopih z podnaslovi: »Motivi. Arabeske. Ritmi«. Drugi del obsega samostojne solistične študije, ki so jih sestavi-le izvajalke same. Marija Gradnikova nam pokaže dve študiji pod naslovom: »Poziv« ki se izvaja na znani Rahmaninov preludij, »Vodomete pa na novo kompozicijo, ki o je napisal skladatelj Pavel Šivic. Gdčna. Marta Pavlinova izvaja dve študiji: »Poigravanje« in : Nespametna devica«. Glasbo za ti dve študiji je napisal skladatelj Pavel šivic, ki oskrbi tudi klavirsko spremljevanje na produkciji. Prodaja vstopnic pri dnevni blagajni v operi. Smetanova »Prodana neTestac z Josipom Križajem kot eostom. Mladi par Janka in Marinko pojeta ga. Vidalijeva in g. Franci. Vašek ie e. Banovee. »Grofica Marica« je obiskovalcem gledališča v najboljšem spominu. Doživela ie brezprimerei uspeh pr^d leti na na?em odru. Izvajala se to v nekoliko spremen :e-ni zasedbi: grofico Marico ea. Poličeva. Ta-sila g. Gorski, Zsupana Pečak. Lizo Smer-koljeva. Ostalo zasedbo javimo. Dvorakova opera »Jacobin« je poleg »Ru- salke« na prvem mestu izmed njegovih oparnih del. Premiera bo 8. t. m. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Sobota 5. t m.: »Njena velika ljubezen«. Začetek ob 20.15. Nedelja 6. t. m.: »Njena velika ljubezen«. Začetek ob 15.15, popoldanska predstava, poslednjič. MAKlrtUKäKU (jLtUALISCE Četrtek. 3.: Firma Premiera. Petek. 4.: Zaprto. Sobota. 5.: Tmbadur. Red B. PTUJSKO GLEDALIŠČE Petek. 4. ob 20.: Zupančičev večer. Znižane cene. Torek, S. ob 20.: Skedenj. Znižane cen«. ! ADI O Četrtek S. marca LJubljana 12: Fantazije in rapsodija (plošče). — 12.45: Poročila- — 13: Napoved- — 13.20: Slovenske narodne s sprem-ljevaniem Radijskega orkestra poje g. Ladislav Rakov ec. — 14: Napovedi. — is : Koncert Radijskega orkestra. — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. R. Ko larič ). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura. — 19-50: 10 minut zabave (g. Fr. Lipah). — 20: Prenos simfoničnega koncerta iz Zagreba. — 22: Napovedi poročila. — 22.15: Baletna glasoa (Radijski orkester). Petek. 4. marca Ljubljana 11: šolska ura: Morje v slovanski književnosti (g. Slavko šuster). — 12: Iz naših krajev (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Narodne pesmi od vsepovsod (plošče). — 14: Napovedi. — 18: Kako si ustvarim svoj dom II. (ga. Cilka Vračko). — 18.20: Stra vinski jeva suita »Ognjena ptica«. — 1S.40: Francoščina (dr. S. Leben). — 19: Napovedi, poročila. — 19.35: J. S. Bach: Pasijon oo Mateju (prenoß z Dunaja). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Plošče. — 22.30: Angleške plošče. Beograd 16.45: Narodna glasba. — 17.35: Flavta. — 1S.05: Orkestralni koncert. — 19 35: Prenos z Dunaja. — 22.15: Lahka glasba s plošč. — Zagreb 17.15: Lahka godba. — 19.35: Prenos z Dunaja. — 22.20: Lahka in plesna muzika. — Prasa 19.35: Pre nos Milhaudove ooere »Krištof Ko'umtK. — 22.20: Lahka glasba s plošč. — Varšava 19 35: Pevski kvintet. — 20: Simfonični koncert. _ Dunaj 11.25: Senate za tri facote. — 12: Lahka godba orkestra. — 16.15: Komorna clasba. — 16.'0: Plošče. — 17.40: Skladbe za čelo. — 19.35: Bach: Matejev pa-sijon. — 22.20: Lahka glasba. — 23: Nadaljevanje koncerta. — Berlin 19.10: Tričetr-tinski takt v zvočnem filmu. — 20: Mali orkester. — 21: Umetniki milanske Scale. — 22 30: Nočni koncert. — München 19.10: Priljubljeni pevci (plošče). — 21: Koncert po željah. — 22.30: Klavirske skladbe. — 23: Plesna muzika. — Stuttgart 19.15: Koncert po žel;ah. — 21.30: Melodije petih stoletij. — 22.30: Wagnerjeve pesmi. — 23: Wagnerjeve orkestralne skladbe. POSETITE I. MEDNARODNI SALON AVTOMOBILOV V BEOGRADU 5.—15. MARCA 1938 Največja izložba avtomobilov ▼ Jugoslaviji do danes. Sodelujejo vse svetovne tvornice v znamkah in modelih, kateri še niso bili zastopani v naši državL ★ Pojasnila: Uprava Beogradskog sajma, Beograd. Sajmište. — Telefoni 2S-526, 23-802, Poštanski fah 538. Koncentrirana naravna hrana za tèse Prepreča in ustavlja izpadanje las, pospešuje rast las in ohrani kožo glave zdravo. Odstrani prhut skoraj čez noč. Postavite še danes steklenico Silvikrina na svoj umivalnik. S i 1 v 1 k r i n, iznajdba slavnega biologa Dr-Ja Weidnerja, je nov preparat, ki z zunanjim dovajanjem organskih tva-rin uspešno hrani tkivo I? za proizvajanje las ter ga usposablja za novo, zdravo rast las. Lotion Sihikrin Din 27.— S Dobi se v vseh strokovnih trgovinah. Skrbite za svojo kožo glave, pa bo tudi Vaša koža glave skrbela za rast Vaših las. Vai-i koži glave je treba Silvikrina! Večje trgovsko podjetje v Zagrebu sprejme KNJIGOVODJO ne preko 40 let, sposobnega v büaneiranju, ki razpolaga tudi s trgovskim znanjem, da bi šefa za časa poslovnih potovanj mogel zastopati. Pismene ponudbe s curriculum vitae na Publicitas d. d., Zagreb, Hica 9, pod šifro »Spreman«. Oddamo takoj večjo MLEKARNO ▼ mestu proti mali odškodnini v najem. — Poizve se Postojnska ulica št. 12, med 12. in 13. uro. m ! Zahvala Ob priliki smrti in pogreba mojega nepozabnega moža, brata, strica in svaka, gospoda Alojzija Armelinija VIS. EVŠPEK. FIN. KONTROLE V POKOJU se tem potom vsem najiskrenejše zahvaljujemo za Izraze sožalja ln spremstvo na njegovi zadnji potL Posebna hvala pa Se njegovim stanovskim kolegom, pred vsemi gosp. viš. poverjeniku Torkerju za izrečene prisrčne poslovilne besede ob odprtem grobu, domačemu g. župniku in obče vsem, srčna hvala. POLJANE, dne 2. marca 1958. ARMELTN1 TEREZIJA, soproga — in sorodstvo MALI OOL4KI LLU$ Bwda I Dtn " DtD ia Sltro al) daianje nasinva 5 OtD Na iman|è" wwk " ntn_ Dva krojaška pomočnika ta italno zaposlitev, dobita delo ; eden res dober za malo delo tudi konfekcijo, drugi, zmožen vseh finih »elikih del. kateri bi po potreb; nadziral tudi delav ■ico Prednost znanje krojema P smene ponudbe na Ogl odd Jutra pod šifro »Dober in vesten delavec«. 4210-1 Brivskega pomočnika prvovrstnega, spreime salon Hndrič, Jesenice, Gorenjsko. 4209-1 Krojaškega pomočnika ki bi rud prakticiral damsko kroiaštvo, spre'rnem. Prednost imajo mb'5e moč — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 4208-1 Tekle 7 «*e?ele üeaeaa i Ulit aaveh . Din ia àuro ali dajanje aa&iuva 3 Du. Najiiianjš: aiesek 17 Oln Lahek motocikel skoraj nov. poceni prodam .Naslov v vseh poslovalnicah j utn. 4223-10 AVTOMOBILE tovorne, osebne, in avtobuse, dobro ohranjene, vseh lakosti, kupite naiceneie pri O 2UŽEK, Krupp zastop sevo, Ljubljana, Tavčarjeva ulica 11. 4089-1C deseda 1 Oln davek )in u> 511 rt i.) aajanj«-naslova 5 Oin Najmanjši zrej-ett 17 Oln Hranilne knjižice vredtjKstnt papirje 3«. OBVtZNICE ia Ukv snierkiD dolgov STALNO KtPbJEM 41 Platiniseli LJ ubijanj Beetnovnova 14 Telel 3510 1316 JANKO TIČEK IN NJEGOV OČE 19 Fej te bodi, kakšen grd prizor se je t8m ponudil njunim očem! Neki dedec je s patirò udrihal po opici Ne, takšna reč! »Nehajte!« je ogorčen zakiical oče, »če ne, vam pridem pomagat!« Hranilne knjižice zašč tenib zavodov, vrtd-nostne papirie delnice, ku pone dohropise 3"/« obveznice kupujemo no najvišjih cenah. Različna posojila Oblastv dovoli, pisarna Rudolf Zore LIUB1 IANA Gledal, ul. 12. Tel *8-10. 1 4224-16 Besed* 1 Din davek 3 Din ù& šllro ali dajanje aasiova a Oiu Naimanjš! anesek 17 Din. Enonadstropna hiša v Zagrebu z uvozom za vozove, vrtom, naprodaj Ves denar ni potreben. Informacije pri last niku, Podolje 16-1., Zagreb 4174-2Q Sodna dražba Rasbergerieve enonadstropne vile na Stolbi št. 8 z gospodarskim poslopiem. sadnim vrtom in gozdom (3666 kv. m zeml|:šča) bo 9 marca 1938 ob 11 pri okrajnem sodišču v Ljub Ijani. soba št. 16. Sodno cenjeno Din 273.868. 4212-20 Večje število parcel Kompleksov pusejtev go *dov trgovskih tr natio »a iskih hi* rei »il. ima na prodat gradhen strokovno izobmžee oosrrdovalet Kunavei Ludvik Cesta /y >ktubm 6 I eie ton 37 33 Poo^laSčen ura diteli (D »odm cen tel' za nasvete Brezplačno a? raz polaga 25 2t Parcele tik bežigraiske šole, prodam. P smene ponudbe na Vojnik 92, pri Celiu 4231-2C Stavbna zadruga drž uslužbencev v Celiu, nudi državnim in samoupravnim uslužbencem tei upokojencem nakup več stavbišč v mestnem okolišu — Morebitnim reflektantom daje poiasnila zadružni tajnik Cvahte lenkova ul 27. 1. nadstr dnevno med 14 in 16. uro do vkiiučno 31 marca t I Na pozneiše pri lave se ne bo oziralo 4232-2C f. 7.TW9HHBB Beseda I Din davek j O'.n za šllro ali dajanje nasiova i Oln Najmanjši znesek 17 Oln 3-sobno stanovanje v centru mesta II nadstt. oddamo takoi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 4185-21 Dvosob. stanovanje komfortno, s kabinetom in kopalnico, oddam za takoj ali april fesenkova ul. 8, I. nadstropje, levo. 4225-21 Enosob. stanovanje lepo, j kopalnico, oddam za april. Ogled od 3.—4 Trnovo, SUretova 27a. 4238-21 Bpseda 1 Din davek 3 Oln m. *>frr ili ia lan I' naslova n om Nalmanlš «n»«»» 17 Oin Dvosob. stanovanje Zf Bežigradom iščem Ponud be na oel nddel lutra pod »Redno plačam 500« 3507 21 a Boljša rodbina treh odraslih oseb, — išče dvosobno stanovanie s ko palnico in vsemi pritikli nami za 1 mai. Ceni. po nudbe ? ozmčbo cene pod šifro »1 maj 1938« na ogl odd. Jutra. 4222-21a Enosob. stanovanje event. s kabinetom ali malo dvosobno lš*e mir na tn snažna uradniška stranka (dve osebi) za april a!l maj. Pla-nik za neslliv ln točen. Ponud be na os! odd. Jutra pod »Stalen«. 398121a Seseda 1 D1n davek 3 Oln za Sltro ali dajan|e aasiova 3 Dm Naimanjè! anesek 17 Oln Opremljeno sobo s posebnim vhodom in souporabo kopalnice oddam takoi boliši osebi. Sokolski dom Tabor, I. nadstropje, desno. 4229-23 Malo sobico oddam takoj z oskrbo ali brez. — Gledališka 7-II-, Hutter. 4214-23 Solnčno sobo prazno, oddam. Holzapflova štev. 11. 4218-23 Podstrešno sobo poseben vhod elektrika, s hrano in perilom, oddam takoi za Din 500 mesečno. Sv. Jakoba tig 5. 4219-23 Opremljeno sobo solnčno, s souporabo kopalnice. takoi oddam boliši osebi. Sirnik, Tabor 13-1, levo, Sokolski dom. 4228-23 Opremljeno sobo lepo. snažno, v centru, od dam dvema dostoinima gospodičnama. rednima plačnicama. Kottar, Ribia ul. 3 4221-23 dreip/oceri pouf " igranju TU. V Opremljeno sobo lepo, solnčno, 9 kopalnico, takoj oddam gospei ali go spodični. Dalmatinova 3-II 4230-23 Prazno sobo i.lJ A v Ljubljani se pripor«*"1« bledim ir slabotnim osebam \m ENtj.iN.VEČBARVNE J U GO G R A FIK A ~ ' naMp. 23 afte vaj re ß/vtp/arpn rtrx* HEINEL'HER018 J S O j ZO/. trorntce gSast)- ' HARIBORšt io i nuni Hranilne knjižice vseh denarnih zavodov, obveznice, bone, delnice itd. Valute vseh držav — kupimo takoj ln plačamo najbolje Bančno Kom. zavod Maribor, Aleksandrova cesta 40 Prodaja srečk državne razredne loterije! VODNE TUHBINE ZA VSE RAZMERE autora. regulatorje, zatvornice, opreme za žage ln mline izdeluje ln dobavlja G. F. SCHNEITER SKOPJA LOKA TOVARNA STROJEV Prvovrstne reference. — Zmerne cene: Novi na zraku prevetreni puder Presenetljiva Iznajdba panikega Kemika za kozmetiko Razpis! Mestna hranilnica v Radovljici ODDAJA s 1. majem 1938 v najem: a) Hotel z restavracijo in kavarno »GRAJSKI DVOR« v novi palači Mestnega doma v Radovljici. b) Kopališko restavracijo kopališča »OBLA GORICA« v Radovljici, ki pa je odprta samo v sezoni in to od 1. maja do 1. oktobra. Oddajamo z vsem potrebnim inventarjem in hladilnico. Hotelske sobe so opremljene. Tekoča topla in mrzla voda. Zakupni pogoji so na razpolago v pisarni Mestne hranilnice v Radovljici, kamor je najkasneje do 15. marca 1U38 nasloviti pismene ponudbe z navedbo najemnine, ločeno za a) in b). Mogoča je tudi skupna oddaja. UPRAVA. ünserira$te v „{?utru"f ZAHVALA Ob neizprosni izgubi predragega soproga, dobrega očeta ALOJZIJA JAVORN1KA izrekamo globoko zahvalo vsem, za premnoge dokaze Iskrenega sočutja, podarjene vence in cvetje, ter spremitev nepozabnega pokojnika na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni gasilski četi Skoflica za častno stražo ter gasilski četi Šmarje in Grosuplje, domačim in ljubljanskim pevcem za ganljivo petje. Lanišče pri Skoflici, dne 2. marca 1938. 2ALUJOCA RODBINA Pu*«w»Ww..irtto»w.>iiw— LIPSKI POMLADNI SEJEM 1938 -ačetek: 6. marca. ii0% popusta na nemSkib železnicah. znatni popostl v drugih Iržavab. Vsa pojasnila daiejo: £vaniCni oiro lajpciàkog sajma — Beograd — Knez Mihajlova 33/L tn častni zastopniki: Ine. G. Tönnies — Ljubljana, Fyrèeva cesta 33 — TeL 27 - 62 ln Jos. Bezjak — Maribor, Gosposka ulica 25. — Telefon 2U - 97. ('flini^lHtfTuntHm^ftmttmHtfii^Mff^ I 100 uspehov aa en oglas v „JUTRU" TEKAČE (tepihe) od din 15.—. predposteljnikc od din 28.— naprej, preproge velike od 160.—, kokosove tekače, zavese za okna, posteljna pregrinjala, blago ta prevleke pohištva nudi veliko izbiro najceneje nova špecijalna trgovina F« L Goričar Ljubljana, sv. Petra c. 30. Pregrinjala kot zastore izgotavljamo takoj po oizkl c«ni ! lUldllllllHIliUHIlllMIIW ZAHVALA Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli ob Izgubi naše drage mame, gospe JULI JANE MAURER se tem potom vsem najiskrenejše zahvaljujemo. Izrekamo globoko zahvalo gosp. dr. V. špornu, čč. duhovščini, pevcem za ganljivo petje, ter vsem, ki so drago pokojnico v tako častnem številu spremili na njeni zadnji poti. Sv. maša zadušnica se bo darovala v soboto, dne 5. marca ob pol 7. uri zjutraj v župni cerkvi sv. Frančiška. LJUBLJANA, dne 2. marca 1938. ŽALUJOČI OSTALI Urejuje Davorin Ravljen, — Izdaja za fcoozorcij »Jutra« Adoll Ribnikar, — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran J «ran. — Za tastatori dal Je odgovoren Alojz Novak. — Vai v. JUjubljajg-