Stev. 204 Posamezna številka 20 stotink V Trstu, v ieSrtek 7. oktobra 1920 Posamezna številka 20 stotink Letnik Xi.V — Urrdništvo .ca sv. ajn — izvzem5i ponedeljek —• T ^ančiJka AsISkega Stcv. 20, L r.- 3flAO;nQ — BAUdo)j J ništvu. — Nefrankirana pisma se ne Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan ^filiiinz \iezoj uojuv Fiinosti. ~ Tisk tiskarne Edinost. — N«oči * ; m leta L 3?.— in celo leto L 60.—. — Telefon uredništva ... _r--11-57. EDINOST Posamezne številke v Trsta In okolici po 20 stotink. — Oglasi se računajo v čHrokosii ene kolone (72 ntni). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 stot: osmrin' e, zalivale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 stot. beseda, najmanj pa L 2. — Oglas!, naročnina In reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška AsiSbega štev. 20, I. nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-57. Zborovanje socialistične parlamentarne sUuplnc v Trstu ro m antfe-UciM, kT se >e vrSila v torek popoldne cb prthcdu socijalr-t^mh' poslancev in V je dokazala, da- b: se soci*a«sti v Trstu lahko obranil vseh £afcs*ov»kih napadov, če bi nastop5H z »sto odV>6notJo-ža:. ki povzroča nevarnost novih vojn in pomaga; vzdrževati fašizem in zatiranje ital.^an-a in slovanskega proletarijata v J ul itki Kenečni: in med tem ko izjavfja srvoja sofklarrost s •drugi v Juli^ki Benečij4, tka se bore na naj-1 7 neišem czemHu sovraštva za mednared-r : socijali-tične ideale; Se obvezuje da bo branila v parlamentu in t J za v i inerese delavstva v Ju-1'fsk'i Benečiji ter vabi ves proletarijat naj ob strani po«w-jia parlamentarni skupini, koja se obvezuje j: tivkat: na vlado v dal obširno -poročilo o razmerah v Rusini, ki je po njegovem mnenju ta«ko .vio^na, da je ne bc mogei vnički ne notranj;, ue zunanji sovražnik. Sovjietski sistem ne more ostat: otok v buržusu'čskem svetro, ampak ga in-.ira popolnoma} obvladali. Kajboliša obramba, pra\a pomoč ru.-ki repubički obstoja v tem. da se revolucija raztegne tudi na druge drŽave. Sicer je nevarnost, da bi: *!edau;a vlada ne mogla vzdržati in bi moiača podieči zmernejšemu scc;ano demokratskemu •dste-liiu. Za Bombaccijeni ie pc-dai bivši glavni urednik AvatntiJa-ja, Serrati, zgodonn^ki pre-gied o ruski revoluciji, (jd razpa-da carizma do prihoda Ketenske^a i-n od 'tega do boljševizma. ki je nastop i poln iluzij o idejah moč:. M ral ie U :c', skleniti nečastni brest - litovski p ir in začtti z reorgan:zacijo vc'.ske, kar :a velika tragedija. Pričela se je naloga rekonstrukcije, ki je pa sihi) težka, ker Je boljševički režim, režim manjšine napram o^romai pasivni večini ruskega naroda, ki «se je skoro z versko vda-n sLjo pr agod:!a memu položaju in je popolnoma indrferentna. Dtlžnc»st boljševikov ie, dc vzdrže, vkliab vsemu. Tcda, a3i bodo za-m gii nadaljevati začeto pot, privesti k bclj-še.ivu položaju in razširiti revolucijo? V tem tiči ves problem! Nato je govornik prešel na rusko - pcijskc. vojno in priznal, da je i£ral oar'.idni dvt velikansko vlogo. Revolucija še ni končana. Li-nin pravdi, da bo treba počakad Se 50 let, dru^i trde Še sto let. Delavske mase mtnijo. dal ie z zrušitvijo starega sistema vse storleno. Treba jim bo povedati, kakšnih, ko-h'kih n .ako dolgotrajnih žrtev z.ahte\a revo-I::c;m? Desetletja in desetel^a bo treba orga-ni/ira U produkcijo, proanet, razdeljevanje produktov, vzgajati mase. Serrati :e očitat Rusom. da ne razumejo položaja "talijanskih komunistov, ki je ves drugačen, kot je biH ruski. Njegovo poročno le nairediio na zborovalce velik vttJs, ker so pričakoval:? ka] dmgega ir Rirsije, kot pa opemine jn razočaranja o blagru komumsltičnega rajat ki ga napovedu-jeio že leto dni dan za dnem, zavajalo delavske mase v slepo pričakovanje in jih vzga5ajo brez en črnih načel- :deal;zma in vesti na najbolj surovem mat eri jaJi stičnem prepričanju! selolfarodnesn predstavništva države SHS dne 30. septembra je bila zanimiva tudi za r.aei. Nadaljevala se je razprava o nemirih na Hrvatskem, ki so toliko pisali o nj;h tudi m-jt-gosiovenski listi, jih opisovali po svoje, oči-v:3m> pretiravali ter jim pripisovat? pomembnost. ki je niso imeli v toliki ine^l. V seji sta •se gasila: tudi dva zastopnika šz sedaj zasedenega ozemlja: Trinajstič in Grjsogono. Trinajisitšč je sta\-ii predlog, da se naj izbere parlamentarni odbor, ki bo i>deloval z vlado v vprašanjiih zunanje politike. Pi&diog so iz-rtjčili posebnemu odseku v preučenje. fPosk Knežević (neodv. socijalist) >e izražali svoje začudenje, da gotovi politiki branijo v parlamentu pobuno hrvatskih kmetov. Zakaj pa srbski kmet ni mrmral, ko je moral dati svojo živino? Pobuna na Hrvait-skem je plod brezvestne strankarske agitacij«, ki ie hujskala kmeta, češ, ž^osa^ ti živino, ker Srbi nič nimajo in jo hočejo tebi vzeti. To ni-s-c govorili tuji agenti, atmpak ltud}e domačih polibi-čnih strank. Govornik ne odobrava po stopanja oblasti, ogorčen pa je proti za vratni taktiki strank, ki med' priprostim narodoma na Hrvatskem in v Sloveniji neprespano gojilo mržnjo do Bel grada, d a .b& se ipretvorila v mržnjo do Srbiije in isie oškodovalo narodno edinstvo. Hrvatski kmet je da()al Avsrtro - ogrski ogromne žrtve; nT dajal Avstriji samo svoje živine in svojega imetja, ampak. Je pošiljaj tudi svoje sinove na Italijansko in rusko bo-iLšče. Brez dvoma bo t udu svoji oovS domoAoni da? vse, ako ga brezvestni v inozemstvu podkupljeni hujskači ne preslepijo. Od se zaveda v polni meri, da vzrok naše slabe kulture ne tiči v duševni zaostaiLobifc. Vrok tiči v tem, ker sonci se morali skozi stoletja; vojskovati, da varujemo materijalno kulturo zapadnih Evropejcev. Vojskovali ii>mo se zato, da> smo jim pomogli, da so se z našo pomočio osvobodili svojih narodnih Uačiteliev, d;a imajo danes ono narodno svebodo, ki jo uži^'a^o. V zahvaio za lo nas svet imenuje barbarje. Poslanec Wilde (hrvataki demokrat): Vsi se zavedamo, da se nahajamo v ita^jn ustvarjanja naše države. Kateri narod pa se je z edini 1 brez zmešnjav in trepeta, brez meščanskih vojn in brez krv i 7 Francozi so svoj« ujedinjenje plačali s potoki krvi. Italijani so imeli nešteto meščanskih bojev. Isto t ako je biio v Nemčrji. Stiilletne vojne med -severom in juigom je bilo treba* da se ie ustanovila velika Severna Amerika. ALi tki izredno vatžno dejstvo, da se na&a p'em-erea nikoli niso bojevala med seboj?! Končano je naše ujedinienje, izvedeno je tem času. ko ste bili Vi v Švicul« Nato je nadaljeval: Naša dolžnost ie, da gremo med narod in da poučimo kmeta, da je ta država naša in njegova. Držav a je tu, narodno edinstvo je tu« in Vam (proti poslancem Narodnega kiu-ba) ni treba, da je razbijate. Če je zlo, potem je pač zlo. Ali, gospoda, če je zk> v tej hiši, zlo v državi, je to mora hiša ~n jaiz moram odpraviti to zlo. (Odobravanje in ploskanje.) Imamo moč in voljo, da zgradimo državo. Ko odhaja minister za vnanje stvari v inozemstvo, mu moramo v slovo izjaviti, da smo vsi brez razlike složni v obrambi naše države, da smo vsi ena duša in eno srce. {Navdušeno odobravanje in ploskanje vseh poslancev. Viham- živio - klici troimenemu narodu in njegovi dinastije. Predsednik je na to zaključil sejo. ZADNJI SESTANEK NARODNEGA PREDSTAVNIŠTVA. ZAGREB, 6. »Novosti« poročajo iz Belgrada, da v političnih krogih splošno smatrajo, da bo parlament, ko se sc»taoe dne 12. oktobra. Imel. samo dve ali tri seje, na katerih se bodo sprejeli j ukazni zakoni, prelagani po ministru za konstl-; tuanto. Obenem se misli dati vladi tudi v finančnih i stvareh posebno pooblastilo. Začasno Narodno predstavniitvo bi se potem sploh ne sestalo več, ,ker se bodo poebmci nahajali v volilni agitaciji- Italija In JusoslavlJa RIM, 7. Direktna pogajanja med Italijo in Jugoslavijo »e najbrže prično, kakor je sklenil zadnfi ministrski svet. v petek, dne 18. t. m. Ta dan se je določil po informaciji iz zanesljivega vira zaradi tega, ker so italijanski vladni krogi prepričani. da bo med tem. ko se bodo započela p°ša-janja glede Jadrana, tudi že definitivno rešeno koroško vprašanje, s čemer bodo pogajanja glede jadranskega problema znatno olai&ana. V italijanskih diplmatskih krogih ne prikrivajo, da je treba računati s tem, da bo koroška glasovalna cona A med tem že definitivno pripadla Jugoslaviji. BELGRAD. 7. — J goslovenska vlada je sporočila rimski vladi, da }c pripravljena sprejeti predlog Rima. na} so pogajanja VTše v enem izmed scveroitalijanskih mest, kier na? se urede čimprej še nerešena vprašanja. Pred ljudskim glasovanjem na Koroikem FRANCOZI O PLEBISCITU NA KOROŠKEM PARIZ, 6. V ministrstvu zunanjih del iso ddbili službeno obvestilo, da Je z vso sigur- nostio računati 3 tem-, da se oralna cona A pa ogromnL večini izreče prt plebiscitu za Jugoslavijo, 6eŠ, da se temu ni čuditi, ker ie vse glasovalno ozemlje, izvzeanei kopice nemških! priseljencev in odpadnikov, čisto slovensko. Poročalo (pravi, da* je računati' skoro z dvetreljinsko večino za Jugoslavijo. DUNAJSKA VLADA RAČUNA S PORAZOM NA KOROŠKEM DUNAJ, 6. V socijalno demokratskih loro-g-ih zatrjujejo, dla prihajalo s Koroškega zaupna poročila, ki sEkajo položaj na Koroškem za Avstrijo kot definitivno izgubljen. Ta p»oro-ČdJa pravijo, da dob* Avstrija pri plebiscitu k večientu 40 odst glaisov. V vladnih krogih, zlasti med: Vsenemei i® socataHsfci vlada* vsled tega vefeka potatost, ker s« boje, tla bi glaso vanje v conf A neugodno -\ piivailo »bud^ na raz-pcilodenje prebivalstva) v coni B. MIŠLJENJE V LONDONU O PLEBISCITU NA KOROŠKEM iLONDOiN, 6. V londonski sli \-1admh krogih 50 mnenja, nstvo za vnanje zadeve je povjerilo avstrijskemu ministru v Parizu nalog, da nujno obnovi pri konferenci poslanikov zahtevo, naj se pošljejo medzavezniške in nevtralne čete. ODHOD ZAVEZNIŠKIH ČASTNIKOV V PLEBISCITNO OZEMLJE NA KOROŠKEM PRARIZ, 5. Konferenca poslanikov Je sklenila, da edidejo zavezniški častniki, ki se nahajalo na Dunaju, v Celovec radi plebiscitnih operacij; konferenca je tudi sklenila, da se uvrstijo člani komisije za votne poprave med poslanike in poverjenike. Nil zmaga v nedeljo na Konrikem lasostooenska misel I Rusko-poljska volna Premirje med Poljsko In Rusijo bo sklenjeno v petek? LONDON, 6. RiŠki poorčevaSec lista »Daily Cronicle* brzojavlj-a, d-a sta se piredsedn'ka poljske in ruske delegacije sporazumela, da podpišeta premir-e in preliminarni mir prihodnji petek. Rešttev šc nerešenih vprašanj se cd-loži na poznejši čas. VARŠAVA, 5. Uradne vesti jafvlja-jo, da je predlaga? ČiČerin poljskemu ministru za zunanje zadeve Sapdehi, naj se snideta v Rigi. Sapieha odpotuje jutri v Rjgo z navodili za polivko delegacijo. Pri delegaciji pa ne bo sodeloval. Ni pa izključeno, da se snideta s Ct-černem. P redno ie odpotoval se je posvetoval minister Sapieha v glavnem vooiem stanu z maršalom PiJsudskijem. Preliminarni mir med Rusi in PgUoHI podpisan CURIH, 6. VČera) popoldne ob 4. so podpisali v Rigi ruski in poljski delegati preliminarni mir. Tej vesti bo .sledila vest, da se sovražnosti med c.bema vojskama ustavip. To sklenjen in sicer se morajo nehati so- vražnosti na vsej fronti tretji dan po podpisanem -prelirminarnem niiru. Rusko-finska mirovna pogajanja sprejeta od prizadetih strank STOCKHOLM, 6. Vest iz Hels'mgforsa potrjuje, da je bila rusko - finska tir ovna pogodba sprejeta od obeh stran-k in da bo podpisan kakor hi'tro bo natiskan. Dlplomatična posvetovanja VARŠAVA, 6. Podpredsednik p»ciljskega ministrskega sveta Daszynskri, ki je .bii pred, dvema dnevoma odpotoval v glavni \xjjni stan, da se posvetuje z vrhovnim poveijniikcrm, po^de tudi v RigO. Ponedeljek zvečer je odšra poljska vo>aška delegacija iz Varšave v Rigo, ker je bala tam njena navzočnost potrebna, da se ugotovijo poemezne preliminarne točke, pired-no se mit podpiše. Istočasno s pogajanj v Rigi se vršijo razgovori med nemškimi in poljskimi zastopniki- v Pariizu, kamor ie odpotoval šef poljskega- ministrstva za zunanje posle, Ol-siows?ki. Na p^rlškam eestankai se bodo pečali neoiški in poljski- delegati v glavnem z vprašanjem poljskega koridorja Predsednik potyskega narodnega sveta je imel včeratj. v Varšavi važen razgovor z angleškim mm^TCiti Rumbcldomi. Predmet njunega dcđgega razgovicsra so bila najbrž bodoči •odnošaji med PoUskJo in LRvirusko. Londonski vodilni krogi trdno nagotada pomeni rešitev rusko - pclv.ltega spora budi rešitev vseh dnugih zajpleilf>3'jev med Pc^fsJco in njenimi sosedi Čičerin in francoska vlada •LONDON, 6. Radlobrzic^iavka iz Moskve z dne 4. t. m. vsebuje spomerrico Čičerina na francosko« vlado :n francc'ski narod. V tej spomenici spominja Čičerin na eni strani na do-brohotno razpcfožen;e ruske vlade, ki je dovolila p»ovraiek zadnjih Francozov iz Rus:.je, ne da bii obenem zahtevala povrnitve zadnjih 500 rus. ujetnikov iz Francije, na dnug": strani na neutolažljivo sovraštvo francoske vlade napram delcvnemu ljudstvu ruskemu, na njeno nagne-nje TOvar:ti' proti neodvisnosti, svobodi in obstoju sovjeb^ke Rusije. Spomenica jbdolž-u.'e francosko vlado, da podpira generala Wrangla, ki ga smatra ruu ka vlada za cvcdje impenijali-stične reaikcije, in zključi s pozivem na delovno -ljudstvo francosko, naj »prievH svojo vlado, da neha napadati ruski narod. Angleški ul&matum«? LONDON, 6. > Daily Mail« poroča, da je poslala angleška vlada v soboto ostro pisano noto v Moskvo, noto, 4ci pomeni ultimatum. Gre za osvoboditev angleškšh vojnih ujetnikov v Baku in vebče za povm-Mev vseh angK u-jetnikov iz Rusije. Razuin tega zaihteva nota z a trdi fo od ruske vi ade, da se zatre vsaka proti - angleška propagandan Ruk za odgovor je 8 dni. Nemci vstavili ladjo z živili za Poljsko PARIZ, 5. Konferenca poslanikov je poslala nemški vladi noto radif dogedkov na Kielskem kanalu, kjer so ustavili Nemci neko dansko ladjo, ki je vozila strelivo in živ.'la za Poljsko. Nota omenja, da je kielskr kanal po klavzulah versailfe&ke pogodbe popolnoma prost. Grof Kaioly odpotoval iz Prage BERLIN, 5. Iz Prage poročajo, da ;e grof Mihael Karo!y izginil iz svoje hiše v Pragi. Vsted nevarnosti atentatov, ki jim je bil izpo-stavijen« je Karofy že več časa sem rad zaporedoma menjaval svoje .bivališče ter se vozil od enega kopališča do drugega po vsem Češkem. Po vesteh, ki se razši-rjajo se nahaia baje na potovanju v Italijo. Nemški parnik določen ententa — zgorel ĐEROLJN, 5. »Berirner Zeitung am M?ttagt javlja, da je izbruhnil požar na pam£ku »Bis-mark«, ki se nahaja v zgradbi v ladjedelnici. Parnik, ki ie bil vsled ognja popolnoma poškodovan, je bdi baje največji na svetu, ker Je imel 55000 ton. »Basmark« 9e mora po določbah mirove pogodbe izročiti ententi. Odloki glede amnestije RIM, 5. Ministrski svet je odobril minulo soboto poročilo ministra. Fea*e, ki je priloženo trem odlokom glede anroestije. Prvi razširja določila zadnjih dveh odlokov glede amnestije tudi na zasedena ozemlja Julij.sko« rn Tri-dentinsko Benečijo); drugi priznava amnestijo za rame občne zločine; tiretji izpopolnjuje amnestijo za zločine vojaške naravi. Požar v Marsilji LONDON, 6. Dne 3. oktobra so sporočili »Tirnemu« iz Masilje, da je tam izbruhnil velik požar: poslopje senata, zakladnice in hiša za kovanje novcev so v plamenih. Vkljub vsem naporom se je ba)fc;. da bodo omenjena poslopja popolnoma uničena. Domače vesti Dr. Gustavu Grcgorinu so izročili v Jugoslaviji živeči Primorci Da prireditvi j»Sočc« v -Ljubljani u-metno izdelano spominsko diplomo v znak hvaležnosti za žrtve tekom štiridesetletnega vsesltozi idealnega delovanja na korist naroda v našem Primorju. Paralela med državo SHS in neisiko Avstrijo. »Jugoslavija« piše: Stopamo v odločilni boj. Samo še par dr.i nas ločuje od usodnega povelja: v Ko-rotanu naskok na zadnje nemške postojanke. Tako krepki in samozavestni smo, da lahko razpravljamo o svojih slabostih in brez strahu priznavamo svoje napake. Naša kritika je kritika pogum, človeka, ki se ne boji gledati rcsnici v obraz. Kor. Nemci so zlorab, našo kritiko, češ: glejte, kako je v Jugoslaviji. To nas ne moti. Vse žigosane napako se dado odstraniti. Saj smo mladi, močni in bogati. Narod je zdrav in nepokvarjen. Naša zemlja rodovitna in bogata. Česa se nam je bati? A Avstrija? Gorje, če bi listi pisali in državniki govorili resnico! Saj ne smejo povedati, da imajo skoro toliko državnih nameščencev kolikor fe drugih za delo zmožnih ljudi. In vse te ljudi mora Avstrija plačevati. Od tod vedno večji dolgovi, vedno večje pomanjkanje. Kako skrbno morajo Nemci molčati, da so moko, s katero hočejo kupovati izdajalske dujc v coni A. dobili v Jugoslaviji sami! To moko in ta sladkor so odtrgali od ust strada-jočim dunajskim in avstrijskim otrokom. Mi «mo žigosali nedostatke pri svojem vojaštvu, Nemci morajo skrbno prikrivati divjanja svojih folksve-rovcev. In tako gre naprej skoz in skoz. Fortnurst-steln je Se vedso njena deviza, kakor za časa blaženih Habsburžanov. Mi pa si režemo odločno novo življenje. Čim bomo imeli konstituanto, ki odpravi napake državne uprave in ji postavi na čelo sposobne in dobre ljudi, si ustvarimo v svoji domovini življenje, da nas bo zavidala Evropa. Pohajanje v dolini — pa ne ▼ ieatflorjaoski. Povodom prihoda socijalno-demokratičnih poslancev, članov parlamentarne skupine, je dala tukajšnja socijalno-demolcratična stranka nabiti na mestne zidove tozadevne proglase, naslovljene na delavstvo, kar seveda ni bilo po ukusu ^bojevnikov«. AH ti si znajo pomagati, da paralizirajo učinek pred tistimi, ki so pristopni takim manevrom! V naslovu proglasa so dali besedo »delavci« prelepiti z »austriaci.s a v podpisu besedo >socialista« z — »Jugoslavi«. To je konstruiran zaželjeni dokaz: Jugosloveni so avstrijakunti — socijalisti so se vdin;ali Jugoslovenom — crgo so socijalisti austriaci in Jugoslovcni, kar menda zadostuje, da so kompromitirani do kosati in mozga pred vsakomur, ki mu je kaj do italijanske časti mesta tržaškega, kakor so izjavili bojevniki v nekem svojem proglasu te dni. Tako sc ustvarjajo dokazi — pa taki! Da so brez resnične podlage — to nič no de, to ne ženira prave bojevniške duše. Glavno je, da je oni, ki čita, tako — veren, da veruje. Šment je le ta, da so tisoči in tisoči, ki se ns sramujejo biti taki »austriaci* in Jugosloveni! — In urednik Passigli je bil povodom pozdrava ns Garibaldijevem trgu tako poreden, da je, pokazavši na množico, vskliknil: Vse to so sami —• Jugosloveni! In, o grehota nad grehoto: v vsej množici ga ni bilo niti enega, ki bi se bil uprt proti taki trditvi in nebo se tudi ni sesulo v svett jezi na brezbožne grešnike in grešnice! In, kakor se zdi, se zemlja nadalje brezbrižno vrti okolo solnca. Pa s tem še ni konec pohujšanja. Zgodilo se je še nekaj hujšega: Na magistrutni palači, kjer vendar zapoveduje kraljevi komisar, niso izvesili trobojnice v protest povodom prihoda socialističnih poslancev. Pa ne da so f-.idi ra magistratu j»austriaci< in Jugosloveni!! To bi bilo prestrašno! Nu, tu so vsaj bojevniki popravili kričečo zamudo. Splezali so — ker so bila velika vrata zaprta —. preko lope kavarne v prvo nadstropje in potem na balkon, kjer so razobeseli zastavo. Ali ne bi bilo možno izdati nikake — naredbe proti temn pohujšanju. Dolina šentflorjanska — prekoicna si! Kaj bi rekel Cankar, če bi šc živeli Morda bi vskliknil: Odpustile Slovenci, prehudo sem vas bil prejel! Slovenski grobovi. Slovenci, Hrvatje in Srbi so se imenovali pred davnimi stoletji z enim in istim imenom: Slovenci. Takrat Še ni bilo jezikovne razlike med njimi. Gospa sveta je bila središče korotanskih Slovenov. Germanski sosedje so jih napadali in naši pradedje so podlegli premočnemu sovražniku. Ta jim je vzel svobodo in jih ponem-čil stotisoče in stotisoče po vsej Koroški, Štajerski in celo po Nižjem in Gornjem Avstrijskem itd. Te pokrajine so danes nemške — le grobovi, stari grobovi so naši. Koroškim Slovencem, kar jih ni zatrla nemška požrešnost, se pa bliža sedaj trenutek, ko se morejo rešiti starih zatiralcev za vedno. Zakaj ni kruh boljli? Vsem je ostalo in ostane za vedno v živem spominu, kako slabo so nas preskrbljali razni mogotci zadnja vojna leta z onim bornim grižljajem, ki smo ga tudi takrat imenovali vsakdanji kruh. Pa prestali smo one hude čas« in kar nas je še ostalo živih in kolikor toliko zdravih, smo se bili naučili grizti in požirati slabi in najslabši kruh, ne da bi se bogve kako pritoževali, tudi če še sedaj, ob koncu drugega premir« nega leta, nismo mnogo na boljšem v tem oziru. Kakor da so se ljudje navadili živeti tudi brez o. nega kruha, ki je bil vendar doslej najvažnejša hrana! Komaj če ti je sreča bila toli mila, da slučajno srečaš ves iznenadjen za kake kvatre enkrat takega znanca, ki si je znal priboriti razen novcev Šc vse potnice z potrebnimi vtzitami, da se je zamogel celo vrniti preko logaške žice mej nas in ti tedaj pomoli iz potne bis&ge pod nos ostanek hlebca, ki ga jedo drugje — še !• takrat se zavedaš pravzaprav, kako je z našim vsakdanjim kruhom. Ali. kakor rečeno, navajeni smo že povsem z drugimi posledicami vojne nato, ne da bi »e dosti pritoževali; da, zadovoljni so ponekod, če ga sploh Še vdobijo, a mi posebno, da nam šc ta kruh* ni podražel. kakor vse drugo, pa naj ima sicer vse možne ali nemožne temne barve, kisle okuse ali plesnive duhe; bo ie boljlel Potrpljenje je božja mast! Tako se znamo tolažiti dan za dnem in mesec za mesecem. In prišla in prešla je nova žetev, pričakovali smo vsaj za jesen, vsa} začasno nekaj boljiega, a zaman, dajejo nam vedno isto pogačo, četrtino kila na odmerek, in skoro se nam ne sanja več, da bo vsaj kruh boljši! 1 ako vdani v tvojo usodo kot pohlevni odrešenci, bi se pač raje pečali na tem mestu z vsakim drugim vprašanjem, nego s krušnim, le da se ne bi morebiti še komu dozdevalo, da nameravamo ljudstvo »EDINOST« itfrr. JN t vznemirjati ali Laj stičnega; nasprotno! Pa na« f« ▼ mini en o>pa zoran ja ja precej kompliciran način reševanja takih vprašanj in za občinstvo v času draginje obuvala vsekakor neprijeten. A kaj hočemo? »V Trstu je luštnof* Poizkušen samoumor. Zdravnik rešilne postaje fe bil snoči pozvan v ulico Revoltella št. 479 h komaj 22letni Santini M. Omenjena je ločena od svojega moža in je vrhu tega bolehna. Včeraj se ji je zdravje še poslabšalo. Zapuščena od vseh znancev in prijateljic je v obupnosti pc-pila nekoliko karbolne kisline. Nahaja sc v bolnici, toda njeno stanje ni opasno. Čudna smrt. V torek zvečer je šla po ulici Sansovino priletna ženska. Med potjo ji je postalo slabo. Zgrudila se fe na ulici in med vožnjo v mestno bolnico umrla. V bolnici so dognali, da je to neka Ana Falli, zasebnica. stanujoča v ul. dela Fornace št. 1. Padci s kolesa. Adolf Boschin sc je peljal včera), popoldne po mestu. Na trgu Gnribaldi se je umaknil mimo idočim ljudem ter tako nesrečno padel, da je zadobil težke poškodbe na glavi. V bolnici so ga sprejeli v X- oddelek. Vratolomna vožnja avtomobilistov po mestu. Skoro ni dneva v Trstu, da bi se ne zgodila kaka aviomohilna nesreča. Sedaj so bile počitnice, in razmeroma malo otrok v Trstu. Predvčeranjim so se zopet odprle šole, in evo ti takoj nesreče! Marija Dobnija, učenka ljudske šole jc šla včeraj v šolo. Na miramarski cesti jo podere avtomobil in jo težko poškoduje na obeh nogah. V opasnem stanju so jo pripeljali v bolnico, kjer se zdravi v IX. oddelku. To je bridko. Železničar Anton Cimiani si je prišel ogledovat naše mesto. Ni-ga dolgo ogledoval — kmalu ga je spoznal, toda Sc predobro. Za kažipota po mestu si je izbral l8Ietno lahkoživko G. R. Ko se je g. železničar po mrstu dobro raz-glcdal, je Šel počivat v sobo svoje spremljevalke. Cimiani, utrujen vsled hoje je takoj zaspal. Ko se je zjutraj prebudil, je videl, da mu manjka prstan z briijantom, vreden okoli 9C0 L. Tatvino je naznanil policiji, ki je aretirala nepoštenega kažipota. Najdeno truplo, črkostavec Angel Bidoli je šel včeraj zjutraj po ulici deli' Istria v službo. Med potjo ga ustavi nepoznan mesar In mu pove, da se v bližnjemu gozdiču nahaja neko truplo, črkostavec je šel na lice mesta pogledat, kaj da fe na tem resnice. Ko je prišel v gozdič, je zagledal v istini truplo neznanega človeka. Mrtveca so odpeljali v mrtvašnico. Vstrajni talovi. Tvrdka Klasing in drug ima v ulici Carpison št. 22 skladišče in pisarno. Pred nekaj dnevi so pri njej tatovi prvič poizkusili svofo tatinsko srečo. S ponarejenemi ključi so vdrli v pisarniške prostore in hoteli oropati blagajno. Ker so bili pa preglasni, so jih slišali drugi stanovalci v hiši. Začeli so klicati stražarje ter s klicanjem prepodili vlomilce. V torek ponoči pa se jim Je vloin posrečil. Zvrtali so blagajno in odnesli 35C0 L. Ko so opravili svoje delo, so pobegnili po strehi brez sledu. Tatvina je bila naznanjena kvesturl. Tatvina sladščic in likerjev. Neznani tatovi so obiskali preteklo noč mlekarno v Rossettijevi ulici. Pokradli so za 500 L raznih likerjev in sladščic. O tatovih ni nobenega sledu. Usmiljenja vreden berač. Predsnočnjim jc bil poklican zdravnik rešilne postaje dr. Pcperle v ulico delle Scuole israelitiche Št. 4, k umirajočemu prosjaku Jožefu Carrer. Siromak že par dni ni ničesar jedel. Odpeljan je bil v bolnišnico. Padla po stopnicah. Grasi Vincencija, stanujoča v ulici S. Apolinari št. 2, je šla iz drugega nadstropja k bližnjemu vodnjaku po vodo. Na stop- nicah {• tako nesrečno padla, da fe Mila težke telesna poškodbo na tfavi. Sprejeli so »o v bolnišnico v X. oddelek. Umi bratranec. Teprič Ida. bivajoča v ulici Ri-gutti it 20, se fe prepirala a svojim bratrancem. Med prepirom je pcatlo tudi do topsSa. Posledica tega fo bila, da fe neusmiljeni bratranec ranil Ido s škarjami po flavl in vratu. Morala je iti v mestno bolnico, kjer so Jo sprejeli v X. oddelek. Dopisi Dramatični krožek v Ajdovščini — oživljen! Po osemmesečnem prisiljenem brezdelju našega, v lanskem letu tako delavnega dram. krožka, se nam sedaj vendar zopet obeta nekaj duševne hrane, ki je tako pogrešamo. Delovanje krožkovo je bilo po onem znanem polomu res nasilno u»tav<-ljeno, toda njega Člani niso ostali brez dela. Ako bodo poklicani činitelji uvaževali pomen takih u-stanov, in nam bo dano dočakati zopetno otvoritev našega gledališča, bodo obiskovalci imeli priliko videti, da so krožkovi člani marljivo delali in si z velikimi stroški in žrtvami postavili nov krasen oder, da ni daleč okrog enakege. Oder je delo tukajšnje mizarske zadruge. Tudi dvorana je popolnoma prenovljena. Prva otvoritvena predstava je nameravana za v soboto, dne 16. oktobra t. I. zvečer. Ob tej priliki se uprizori krasna burka v treh dejanjih s Španska muha«. Pred par tedni je neki hudomušneš žc omenil v »Edinosti« nekaj o uplivu te muhe na našega Janeza. O tem uplivu nam sicer ni nič znanega, vemo pa toliko, da je ta burka res tako polna različnih muh, da bi znala i-meti na gledalce tak upliv, da bodo v resni nevarnosti, da jim trebuhi popokajo od smeha, če si ne prej omislijo trebušnih obvez, kakor so to storili lani obiskovalci tržaškega gledališča ob uprizoritvi te burke. Zato pozor! Ponovitev v nedeljo 17. t. m. popoldne. S trnovskih hribov. Bog daj dobro! sem zaželel čedno oblečenemu starčku kakih 65 let, ki je pri-šetal doli z Bovškega. Ni odgovoril: Bil je Italijan iz Toskanc, delovodja svojih rojakov pri priv. podjetju F. na S. Povedal mi je, da je prišel spomladi z drugimi v svetoznani »Caporetto«, kjer da ne bi bil mogel ostati kamen na kamnu po vsem, kar se je vse čitalo o tukajšnjem polomu itd. Ali moral je dalje s trebuhom za kruhom. Uživala sva krasen razgled po oni — povodnji ter modrovala. Kazal in dokazoval sem mu, kako da visi svet proti jugovzhodu, kar izpričuje Soča s svojimi pritoki, tudi onimi z laške strani, kakor Idrija in Ter (Ter) — in to se je videlo pred 10 dnevi, ko se je utrgal oblak ravno v naših gorah in je ravno Soča vzela seboj vso to neizmerno vodo v Jadransko morje. Tudi je izpoznal Italijan, da gore branijo južnemu in večernemu solncu, da je pot za svetovni promet odprta le proti solncu — za vodami in da niso imeli glave v mehu tisti, ki so postavili staro mejo po hrbtu Kuka, Matajurja Mije itd. — nekaka naravno mejo. — »Ravno ti kraji so nas stali med vojno neizrečeno veliko, da smo prišli na rob propada« — je nadaljeval Italijan. Verjamem, sem mu segnil v besedo, tudi se spominjam, kaj je po vojni govoril Giolitti v Droneru, in kaj so pisali listi pred kratkim, da namreč dve leti po premirju sta-neti več, nego dve leti hude vojne poprej. V nameček sem posegel v knjigo po podobico — potrjeno 26. 4. 1916. — po prvi zimi laške vojne, kjer prosijo za mii med drugim tako-le: »Dio dela pace.... affrettate, ve ne suplichiamo con tutto 1'ardorc, giorni di pace.... Ispirate benigno uni ed altri pacifiche inclinazioni....« »Dodeli Bog le hitro mirf« On na to: Sedaj se morajo postaviti nove meje, to zahtevamo. Za enkrat mešane šole — nas bodo spajale.« — Dobro, sem odgovoril in ga vprašal, zakaj da v Italiji ni toliko vneme za šolo kakor tu, kjer imamo k večemu 2 odstotka analfa-betev?! Odgovoril je: »Mi imamo staro književnost in želimo in želimo napraviti deležne tudi vas in druge, da bomo vsi uživali pravo svobodo.« Vprašal sem ga, naj pove, kako svobodo misli in opozoril sem ga na marsikaj, vsled česar jc vzkipel silno- Če se dogaja kaj takega na suhi veji starega moža, kako je šele na zeleni veji raznih "bojevnikov« ?! Za tiskovni sklad »Edinosti" Ivančič, Javorje 15 L, Majcen Fran 10 L. Darovali na Slapu pri Vipavi: Srečko Poljšak 10 L; po 5 L: Albert Poljšak, Vinko Poljšak, č. g. Janko Pišot, Zorka Pišot, Ivan Justin, Albin Gruntar, Viktor Gruntar. Pepi Gruntar in Ferdo Malik. skupno 55 t. Petrina Flego, Opatija 5 L, Fran Gorkič, Dolenja Vrtojba L 20, Mih. Barbič, župnik v Po-▼irju, L 15. Nabrano pri Sv. Jakobu L 109. Darovali so po 5 L: Magajna, Požar, Fabčič, Anton Kumar, Anton Ribarič, Josip Skerk in J. G.; po 4 L: Matej Rupena; po 2 L: N. N., N. N.. Martin Zupane, Ivan Kjuder; po 1 L: N. N. in Petelin Josip. Jadranski boljševiki 60 L. »Skentinov« nabral pri Matevžu v Postojni na sedmino pretresujočega dogodka v baraki L 25'25, da ne bo okroglo Maks 2 liri in Tone 1 liro, da bo okroglo Jože 2 liri, da Janko ne bo hlač več v rokah nosil še 2 liri, 2orž, da s Janko ne bo več v mišnico vjel 4 lire, da bo Janko drugič bolje barako pomel Maks 1 liro, Janko doda 2 liri, ker pri »Mišenci« ni mogel čez ograjo, Jože za popravilo barake 1 liro in ker je tri batine po nedolžnem prejel namesto Janeza še 3 lire; Silve, ker je gledal dirko iz Fižola 2 liri, Pepca ker je Maks 2 uri v fižolu ležal 1 liro, Klemene dodal 1 liro, ker je z bobom streljal, ker je Janko celo noč na dilah spal 2 liri daroval Tone, Janko doda 1 Kroj ker je Slave v gnojnici ležal, Fanči I liro; ker je Maks drugi dan pesmarico iskal, Jože še 1 liro; ker ga je Janko pred si roko-klobučneži svaril, da Janko ne bo v hotel silil ampak rajši v barako, da Lado 10 lir in Franjo doda 2 liri. ker jim je prej domov ušel. skupa} lir 64*25 4- 4 lire po vrbu je lir 68'25. Dosedaj Izkazanih L 14,368*40; v dana Snjem izkazu L 297*25. Skupno L 14.662*65. PODLISTEK Branka« Avgust Seno«. — Posl. M. C—S. (61) t.Nliofc!« fe planil grof >Ur v \ez'v zaluoai cigara, =tega ne sme Cc sto Kli gospoda Zagrebčani tako neumni, da so pisstUi ptičico iz svoiega gnezda, pek nočemo ml JaOševtani posnemati i>':h rmrmnest. Mi ohs-olutno ne damo svx>}e učfteljice.* --Povsem prav gerv-arite, gospe<1 grof, aH Zagrebčani se po vraži« napenjajo-, da bi lo svofo ptičico povrnil v zagrebško kletke-« -\Ai*'i, pcavim vam, da se ne z^odi. Morala bova zopet, dLragi župnik, v imenu najine zmage iaprti vina; vaše zdravif.ee imajo posebno čarobno moč.« rE, zdravico že morava pati, presvettf gospod a& pravim vam, da to bodočo zmago rtc^iuj že sedaj v žeou.« Pri teh besedah se je stari župnik, zasmejal kaj zvito, polegni) z dfanjo preko ust ter uprl &vo> oči trdno v grofa, da/ v idr, tako bo ta novički delovala nsanj. Grof je pogledal župnika res nekam* čudno, ga prijel za rotoo in rekel: =>V>, moja. draga Prti-af delfijska v trni reve-rendi ialševaškega župnoka, odprite vsa usta, ne da vam mora človek izSevati besedo za besedo.« -•Naj krotko tfovoreč.« se Je župnik spustil v smeh ter začel od veselja. bofcnatS po> sv=o4em trebuhu, »deklic« j« b:Ja pri meni, mi poka* zaiai pisma in ponudbe zagrebške en mi je rekla, da je odgovorna povsem* kategorično, da se nikakor nc povrne v Zagreb, ker da bi bilo nizkotno cd nfc, ako bi po tako kratkem času zapuščala Jal&evo — kjer fc najprej našla svojo prehrano.« «>Je li res?« Je vprašal froI nekako aado-vcljno, r da* je res cdfoiLa zagrebilco mesto?« *Da, na moje poštenje. Pa )e ie en drug raz-Poprej, nego je deklica prifla semkaj, f« prosila zal mesto v Zagrebu, mM ak smete pro-Le&cije in jo jc tako usoda vr^hi v to gorsko gnezdo.« »čujte župnik!« je odrezal grof ostro, pod- bočrvši se pred župnikom, »v tej dekiici jc ponosa, jc karafcteria, a to mi jafco uga>. Ta mala demokratska glavica ae Jdjtsbuje samo sovražnikom, ki pletejo spletke proti1 mjč, marveč tudi vsemu glavnemu mestu, ko £ naaoe-njuje dobro.« »Resnica, igustrissisne, resnical Čudna, svoja glavica,« je potrdi Jtapočk, »aft vsModar dobra in plemenita dkuia. < »Da, da,« ye ponovit grof, vtsikdar dobra m plemenita duša; in ccfo ne 0.000 Belgrad, Celic, Dubrovnik, Dunaj, Kotor, Krmni* LJubljana, Maribor, Metković, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, TRST, Zadar, Zagreb Obavlja vse v bančno stroko spadajoče posle. Sprejema vlog« na hranilne knjižice ter Jih obrestuje po IViV . a v baneogiro prometu po >*/•• Vloge, k! se imajo dvigniti samo proti predhodni odpovedi, sprejema po posabno ugodnih pogojih, ki te pogodijo od slučaja do slučaja. Daje v najem varnostne predale (saics). Bančni prostori v Trstu se nahajajo: nI. (um «N Rlsparmlo, uL S. NKoto Telefon: Jtev. 1463, 179% 2676 Blagajna postal« od • do 13