IBiiiiiJi ^lllllrtiiiiiiiiiiiiii
AME
•J —
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN I IN LANGUAGE ONLY
A \l I ^^ X^l

DOMOVINA
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
«0. 59
T
CLEVELAND, 0., THURSDAY MORNING, MARCH 12, 1942
LETO XLV. — VOL. XLV.
Spomenica preds. Rooseveltu
Nufednja spomenica je bila prečitana in z navdušenjem sprejeta na narodnem zborovanju Slo vencev zadnjo nedeljo v Slovenskem domu na Holmes Ave.
^Podpredsednik!
ItS w.Severnem delu Jugoslavije PSi okol narod Slovencev, broječ >» stolet•dVa milijona duš. Skozi
^ ljub ja-e Živel ta narod miro" se(je ' !majoč na severu za sola ivftmCe' na jugu Italijane>
i bicij 1 Madžare- NJega am-
|darst]e bila loboda in gospo-Hitn mvkulturni napredek ter i Saš v ]S°Žitje z dru&imi narodi.
^ bil na/ri SV°je mirol.iubnosti Je
sosedih° Slovencev P° svojih
'^zatir 'Zk^Ščan' izPodrivan
ven,; n" WlJ'ub temu so Slo-* W v,ntPredovali ter imeli, ka-V" stoječ rug kulturno visoko 8voje 1narod' svoje lastne šole, lastn0 v\ čas°Pis-)e ter svojo t* Nji}, 1S°ko razvito literaturo. Navi-mtVe in knjige so bile zike. e v vse svetovne je-
1,6 je zadnje svetovne voj-tov2asi' , v11 Slovencev in Hrva-8tl Žal d Žarek upan-ia Prosto-^Vatje j - mora!i Slovenci in %anje Živeti največje raz-V 0b.'^ed vseh malih naro-%0St so morali vso kri-
'Srot' ki je bil sklenjen
Prert U Z načeli našega velika. ^ ®ednika Woodrow Wil-
%ov 0'000 Slovencev in ?%ga Je bjlo odtrganih od Hniht-nskega naroda ter IcajSSv'^ vplačilo za nje , Gotov prvi svetovni voj-■J	* bil° že tedaj, da so
« izročen116 l6ge v meJah Ita-S'lu. 2 "e ekonomskemu po-
SveJrodnostnega stališča f "Pali Jr S1°venci in Hrva-bodo deležni vsaj , >k6J 0sti z državljani ita-S S?Vn nemškega porekla, |>ikonf m Zastopstva na mini vl!rfCi in Poznejše ita-8,1	obljubile.
L že D,!!!!6 je Prišlo prekma-^ aŠi8tične vlade so taviSMV)1'0j.namen kaj odkri-
, r^ant111 HrvatJe kot na"
iat>Cka m°raj0 kulturn°
L'410 0 Ponehati obsto-
0?e> Pač P°t0m mime asimi-i | Jtja, pa Potom brutalnega
L^l*aterin§čini je izgi-Sole8^8? slovenske in
K <i *ozigali 80 se na"
^ika0-• asopisje in vsa-j(|Ja v slovenskem in - Zlku je morala izgi-
!K
niti. Inteligenca je bila izgnana iz države ali pa poslana v pregnanstvo in taborišča na italijanskih otokih. Požigi, umori in brutalna nasilja, so se stopnjevala, dokler ni bila slovanska beseda izgnana celo iz božjega hrama. Tuberkulozni in sifilitični učitelji so pljuvali nebogljenim otročičkom v usta, ker so bili za-toženi, da so doma govorili slovensko besedo.
Gorje je bilo čezdalje huje — a glas na iztrebljenje obsojenega naroda ni prodrl v svet!
Gospod predsednik!
Slovenci, ameriški državljani, zbrani danes, dne 8. marca 1942. na velikem zborovanju v Slovenskem domu v Clevelandu, si dovoljujemo tem potom izraziti svojo udanost ameriškim idealom, kakor jih Vi tako plemenito predstavljate.
(Dalje na 3 strani) -o-
Hitler zahteva od svojih zaveznikov 2,600,000 mož
London, 11. marca. — Iz Berlina se poroča, da je vprašal Hitler Italijo, Madžarsko in Slovaško za 2,600,000 novih vojakov, da bo izpopolnil svoje vrzeli in začel z spomladansko ofenzivo proti Rusiji. '
Hitler, ki je v devetih mesecih vojne v Rusiji izgubil ogromno število vojakov, zahteva od Italije 1,000,000 mož, od Madžarske 1,500,000, od Slovaške pa 100,000.
Na 22. februarja je Rusija poročala, da je Hitler izgubil 6,-000,000 mož, ubitih, ranjenih in ujetih.
Boj za Avstralijo je pričet na vsej črti
Največ Italijanov pade v Jugoslaviji
Bern, Švica. — V Rimu poročajo za februar sledeče izgube na vojaštvu: v okupiranem ozemlju na Balkanu jih je padlo 22i, 267 pa jih je bilo ranjenih. Te imajo na vesti jugoslovanski četniki. Za isti mesec pa poroča jo izgube na ruski fronti kot sledi: 40 (!) ubitih, 723 ranjenih in 7 jih pogrešajo. (Poročilo ne pove, če so bili ranjeni v hrbet , ali kam drugam; op. ured.).
Ameriški bombniki so napadli japonsko ladjevje in poškodovali sedem ladij. — Japonsko ladjevje se bliža Novi Gvineji, odkoder se pričakuje napada na Avstralijo.
Vidite jo, tisto v sredi, kako strumno stoji, ko« oddaja predstojnici raport. To so nove policistinje v Londonu, ki nadomeščujejo moške stražnike, ki so morali na vo jsko.
Angleži so napadli največjo nemško bojno ladjo Tirpitz ob norveški obali
^ . _
v Angliji ureje-k\v Jev»ak odjemalec re wSo^ovih prodajalnah, r!N. kupovati svoje po-Se f:v e, bo v Ameri-Cd°bililCeiSladk°rja, ki ga '"'I/ ^H C arte> urejeno ta-* > k-VSak odjemalec lah-C^uif bo h°tel. Seveda C%'a t' (la 8a bo vsaka
<>Clovala tam-kjer
V bsčine Svoje kuhinjske
C'	deloval »a takle
C >^a bo šlavtrgo-»kNk i00' V kateri bo toli-f\ Sži^hkor funtov, m Ji bo Upravičena. Tr-VJ funt Zel toliko znamk, S 6 sladkorja ji bo V* Posi 1)0 ^govec pri
0' Vi^lifS?0 knjižico in ko ^ 0 P0'Slal
r U SE Bo RAZDELJEVALO SLADKOR
Pozor, avtomobilisti!
Poroča se nam, da je v Wil-lowicku, to je predmestje na vzhcdni strani Clevelanda, odprta lovska sezona in sicer na av-tomobilistih. Za vsak najmanjši prestopek boste plačali "$15 and cost." Torej fantje, pazite se in porabite denar raje za druge stvari, kot bi ž njim krmili vaške biriče.
Tretja obletnica
V soboto ob osmih bo v cerkvi sv. Lovrenca darovana sv. maša za pokojno Josephine Fink v spomin 3. obletnice njene smrti Sorodniki in prijatelji so vabljeni.
London, 11. marca. — Angle-čki avijatičarji so v .popdeljek napadli ob norveški obali najnovejšo nemško bojno ladjo Tirpitz, 35,000 ton, ki je sestrska ladja potopljene Bismarck. Letala so spustila proti ladji torpede, toda avijatičarji niso mogli videti, če je dobila ladja kake poškodbe, ker se je obdala z neprodirnim dimom in ušla med norveške fjorde.
Na lice mesta so hitele angleške bojne ladje s polno paro, toda o Tirpitzu ni bilo nobenega sledu. Angleška letala iščejo zdaj ob norveški obali, da bi iz-
sledila ta plen.
Angleška admiralitgta sodi, da je zbrana ob norveški obali velika nemška pomorska sila, da bi prestrezala pošiljke iz Amerike in Anglije v Rusijo.
Angleži so po tajnih virih zvedeli, da je odplula Tirpitz iz norveškega pristanišča Trondheim, pa so poslali bojna letala za njo. V pondeljek zjutraj ob devetih so jo spazili in jo takoj napadli s torpedi. Tirpitz je takoj spustila okrog sebe močan dim in pod zaščito istega naglo odplula proti obali. Dva angleška letala pogrešajo s.tega napada.
Angleški odposlanec nese Indcem ponudbo za avtonomijo če bodo pomagali proti Japoncem
0
Trgovec na debelo bo poslal ali nesel te znamke odboru, ki bo kontroliral merjenje sladkorja. Ta odbor bo dal trgovcu na debelo certifikat, katerega bo poslal trgovec refineriji. Refineri-ja bo poslala ta certifikat vladnemu odboru za produkcijo, ki določa količino sladkorja za re-finerije.
Potem bo pa dala refinerija potrebno količino sladkorja trgovcu na debelo, ta trgovcu na drobno in ta odjemalcu.
Kot se poroča, bodo začeli z registracijo za sladkor 6. aprila in registracija bo trajala štiri dni, vsak dan po 4 ure. Vsa registracija se bo vršila v šolah. Kdor bo zamudil to registracijo, bo kaznovan s tem, da bo moral čakati dva tedna na svojo karto in registrirati se bo moral v glavnem uradu v mestu.
London, 11. marca. — Premier Churchill je ponovil obljubo angleške vlade, da bo dobila Indija status dominijona (kot ga n. pr. ima Kanada) in da bo nesel to ponudbo Indcem Stafford Cripps, predsednik zbornice in bivši poslanik za Rusijo. Avtonomijo bi dobila Indija po. seda nji vojni.
Anglija je dala Indiji to ponudbo še v avgustu 1940, toda indski nacionalisti je takrat niso hoteli sprejeti. Natančni načrt te koncesije Churchill ni objavil, toda izrazil pa je upanje, da bo. ponudbo 350,000,000 Ind-cev sprejelo.
Lord Cripps je vedno zagovarjal samostojnost Indije, zato upajo, da bo s svojo misijo zdaj gotovo uspel. Moral bo pridobi
ti na svojo stran ne samo Indce, ki so v večini, ampak tudi razne manjšine, med katerimi so muslimani najmočnejši. Indci zahtevajo popolno svobodo, a muslimani pa tudi zahtevajo popolno" avtonomijo.
Med Indci se sliši glas, da se je angleška vlada , zganila šele tedaj, ko je "tiger že pred vrati."
Hčerka je prinesla veselje
Pri družini Mr. in Mrs. Frank Kristoff, 14211 Thames Ave. se je ustavila teta štorklja in jim pustila zalo hčerko. Zdaj bo France še bolj z veseljem igral Ipri orkestru Kristoff. Materino dekliško ime je bilo Annie Rovere. Starši veselega očeta so prvič postali stari oče in stara mama. Čestitamo !
NOVI GROBOVI
Marie Skok
Včeraj dopoldne okrog 11 je umrla dobro poznana Marie Skok, rojena Andolšek, stara 49 let. Stanovala je na 289 E. 156. St. Doma je bila iz Črnega potoka, fara Draga pri Kočevju, odkoder je prišla v Ameriko pred 40 leti. Tukaj zapušča žalujočo hčer Helen, poročeno Margo, starše Peter in Louise, Andolšek, tri sestre: Carrie Satkovič, Frances Maglič in Louise Dane, štiri brete: Edvarda, Franka, Louisa in Andreja ter vnuka Lois in Donald. Sestra Antonia Somrak ji je umrla lansko leto. Bila je članica društva St. Clair Grove št. 98 WC. Bila je zelo agilna članica in prejšna predsednica American Legion Auxiliary, Lake Shore Post 273, 8 in 40. Pogreb bo v soboto popoldne ob 2:30 iz Svetkovega pogrebnega zavoda, 478 E. 152. St. na Knollwood pokopališče.
Mihael Mervar
Po dolgi in mučni bolezni je umrl v Charity bolnišnici Mihael Mervar, po domače Fert-natov Miha, star 58 let, stanujoč na 1412 E. 43. St. Tukaj zapušča dve hčeri, Antoinette in Mary, omoženo Bozickovich, brata Franka, sestri Mary, omožena Globokar in Ano, omo-žena Mačerol iz 52. St. in več sorodnikov. Rojen je bil v De-šeči vasi pri Krki, kjer zapušča enega brata, eno sestro in več sorodnikov. Tukaj je bival 39 let in je bil član podružnice št. 5 SMZ. Pogreb bo v soboto zjutraj iz Želetovega pogrebnega zavoda, 6502 St. Clair Ave. Cas pogreba še ni dololočen. Naj počiva v miru, preostalim so-žalje.
-o-
Washington, 11. marca. — šnjem poročilu, da je osem težkil japonsko ladjfevje v pristanišču S sledica tega napada je bila: dve 1 štirih je izbruhnil požar, ena je r
Ameriškim avijatičarjem je poveljeval major Richard H. i Carmichael. Amerikanci so zme- . tali 18 ton bomb na japonske la- t dje. Noben od bombnikov ni i bil poškodovan.	]
Poročila iz Avstralije nazna- s njajo, da se bliža japonsko ladje- ; vje Novi Gvineji, katero bodo i rabili kot bazo za napad na Av- 1 st^alijo. Poročila zatrjujejo, da so opazili veliko skupino japon- t skih ladij v bližini pristanišča i Moresby na južnem obrežju No- . ve Gvineje, odkoder je samo 300 t milj do Avstralije. Avstralski ( letalci neprestano napadajo ja- i ponsko ladjevje.
Zatrjuje se, da so Avstralci < potopili Japoncem sedem ladij in i jih več poškodovali, toda kon- 1: vb j se pomiče naprej.	i
Vojni oddelek naznanja v dana-h ameriških bombnikov napadlo Salamana na Novi Gvineji. Po-ladji sta se začeli potapljati, na nasedla na obrežju na plitvine.
Vse to kaže, da se je boj za Avstralijo pričel z vso furijo. Japonci so pozvali Avstralce, naj prenehajo z bojem, ali jih bo pa zadela usoda, kot je nizozemsko vzhodno Indijo. "Zdaj lahko že vidijo na steni svarilno znamenje," je govoril radio iz Tokia.
Japonska bo skušala preprečiti Avstraliji dobavo letal, tankov in topov. Zavezniki pa zbirajo v Avstraliji moštvo in vojni material, s katerim bodo začeli ofenzivo proti Japoncem, da jih izženejo iz južnega Pacifika.
Avstralci so trdno prepričani, da bodo Japonci v kratkem z vso silo napadli Avstralijo, predno bodo mogli poslati zavezniki dovolj pomoči.
Angležinja potrjuje obtožbo angleškega zunanjega ministra Edena o japonskih grozodejstvih
Čunking, Kitajska. — Phyllis Harrop, prva Evropejka, ki je pobegnila iz Hongkonga že potem, ko so ga okupirali Japonci in ki je bila sama priča japonskih grozodejstev, v polnem potrjuje tozadevno obtožbo angleškega zunanjega ministra Edena.
Miss Harrop pripoveduje, da so bili tako Kitajci kot Evropejci žrtve japonske brutalnosti. "Moj lastni slušabnik je bil ubit, preboden z bajonetom, brez kakega povoda," pripoveduje, "šti-j rinajst drugih Kitajcev v i§ti hi-
-o
ši je bilo ubitih. Mojo služabnico so trije japonski vojaki zlorabili in jo pustili v kritičnem stanju. Evropejke in Kitajke so bili posiljene, med temi neka Angležinja, ki sem jo poznala. Njen mož jo je pozneje našel, prebo-deno z bajonetom skozi trebuh.
"Japonci svojih žrtev niso streljali, ampak jih klali z bajoneti. V Hongkongu je interniranih 600 Amerikancev, 3,000 Angležev in 70 Nizozemcev. To so vsi civilisti. Vojni ujetniki so internirani posebej."
Reklasifikacija primorskih Jugoslovanov je zdaj gotova stvar
Naše uredništvo je 3. marca pisalo direktorju za kontrolo sovražnih tujcev,.Mr. Edwardu J. Ennis-u pismo, v katerem smo ga vprašali, kdaj in kako se bo vršila reklasifikacija (naših Pri-mrocev, ki so se morali registrirati kot sovražni tujci.
Mr. Ennis nas je včeraj s pismom uradno obvestil, da je zdaj reklasifikacija gotova stvar in da jo bo izvedla vlada uradno. Kako in kdaj bo to vlada izvedla, še ne vemo, toda dela se pa že na tem. To bo vlada najbrže izvedla tako, da se bo moral vsak Jugoslovan, ki je italijanski državljan, ponovno registrirati in na prošnji za reklasifikacijo navesti, da je jugoslovanskega pokoljenja, nakar bo izbrisan kot sovražni tujec.
Manjše porcije gazolina bodo kmalu ukazane
Washington.—Tajnik notranjih zadev, Ickes, izjavlja, da bo urad za vojno produkcijo kmalu ukazal manjšo mero gazolina za 17 vzhodnih držav. Najprej bo izdana odredba, da bodo dobivale gazolinske postaje od 15 do 25% manj gazolina in da bodo odprte samo od 7 zjutraj do 7 zvečer. Kupon-ske knjige bodo pa najbrže vpeljane enkrat pozneje.
-o-
Krasen plen!
John Skuly iz 1028 E. 61. St. in Eddie Kobe iz 62. ceste sta bi la nedavno v Floridi. Eddie je ribič, John je pa lovec, pa je bi le John, ki je vjel ribo-mečarico 6 čevljev in 7 palcev dolgo. Ribiška organizacija mu je prisodila medaljo.
Obiščite siromaka
V Warrensville sanatoriju, v oddelku za kronične bolezni, se nahaja že 14 mesecev rojak Frank Glavan. Pred šestimi leti ga je zadel mrtvoud po levi strani, ki mu zdaj popolnoma nič ne rabi. Hrom in tudi že opešanega vida, -je velik siromak. Obrača se tem potom na svoje znance in prijatelje, da ga ob prilijki obiščejo, da bo ložje prenašal svoj .žalostni položaj.
Smrtna poškodba
Joseph Kollar, star 36 let, stanujoč na 5351 Stanard Ave. je padel včeraj popoldne z okna šestega nadstropja v Cleveland Twist Drill Co. in se ubil. Čistil je okna, pa si ni pripel varnostnega pasu. Dva Clevelandčana sta padla v bojih na Filipinih
Vojni oddelek je sporočil so rodnikom, da sta padla na Fili pinih prostak George Ford, star 21 let in poročnik Robert D. Clark, star 23 let. Starši Forda stanujejo na 2551 Superior Ave., starši Clarka pa na 617 E. 113. St.
Loterija registrirancev se bo vršila 17. marca
Na 17. marca ob šestih zvečer bodo v Washingtonu žrebali one moške, ki so se registrirali za vojaško službo 16. februarja. To so oni v starosti od 20 do 44 let, in katerih številke niso bile že prej izžrebane.
Ohijske tovarne bodo potrebovale do 60,000 delavcev
Wade Hammond, zvezni direktor za vladno posredovalnico dela naznanja, da bodo ohijske tovarne potrebovale do poletja najmanj 60,000 dodatnih delavcev. Najbolj bo primanjkovalo strokovno izučenih delavcev za razne stroje.
K vojakom
Frank Hočevar, sin Hočevar-jeve družine iz 1020 E. 64. St. bo odšel 18. marca v ameriško armado. Isti dan odide k vojakom tudi Eddie Kobe iz 62. ceste. V petek mu bodo prijatelji priredili poslovilni večer. Pridružil se jima bo še Gabriel Okorn iz 1116 E. 71. St. Le dobro se držite, fante.
Dodatno poročilo
V pripravljalnem odboru za nedeljski shod v Slovenskem domu na Holmes Ave. je bila tudi naša zavedna primorska Slovenka, Mrs. Frances Sušel, ki je imela tisti dan v oskrbi kuhinjo v zgornji dvorani.
članicam Oltarnega društva
Članice Oltarnega društva fare sv. Vida ste vabljene, da pridete nocoj po pobožnosti v novo šolo. Pripeljite tudi svoje prijateljice.
Vile rojenice
Pri družini John in Ana Go-rišek, 896 E. 139. St. so se oglasile vile rojenice in pustile za spomin krepkega sinkota. čestitamo !
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
JAMES DEBEVEC. Editor 6117 St. Clair Ave.	Cleveland. Ohio.
Published daily except Sundays and Holidays
NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto $5.50. Za Cleveland. Do pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50: pol leta $3.00 Za Evropo, celo leto $7.00 Posamezna številka 3c_
SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada. $5.50 per year: Cleveland, by mail. $7.00 per year U. S. and Canada. $3.00 for 6 months: Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription. $7.00 per year. Single copies, 3c
Entered as second-class matter January 5th, 1909. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878.	_
<v#:f -^83	No. 59 Thur., March 12, 1942
Kdo pravi, da ne bo politike z ulično železnico!
Oni dan smo na tem mestu zapisali, da smo proti temu, da bi mesto lastovalo ulično železnico največ iz vzroka, ker jo bodo obratovali politikarji in potem si pa že lahko mislimo, kakšna uprava bo to.	»
Da smo imeli prav, nam kaže seja mestne zbornice zadnji pondeljek. Zbornica je namreč odglasovala z 17 proti 15 glasovom, da mora kupiti družba ulične železnice 100 avtobusov, po 40 sedežev vsak, v tovarni v Kent, O. To je sprejela večina mestne zbornice, med temi vsi slovenski council-mani, razen Mr. Vehovca, ki ni bil navzoč, na priporočilo bivšega progovnega komisarja Sweida, ki je republikanec in ki je kriv, da mesto ni moglo doseči sporazuma z družbo ulične železnice. Sweid je vodil pet let totalno obstrukcijo proti ulični železnici in končno privedel mesto do tega, da je kupilo premoženje ulične železnice.
Ko je Mr. Sweid videl, da nima župana Lauscheta na vrvici, se je odpovedal uradu. Pa kot je videti, še vedno ko-mandira mestno zbornico, vsaj večino iste in med temi naše slovenske councilmane.
Župan Lausche je priporočal, naj bi se naročilo 100 novih busov od dveh tvrdk, ena izmed teh je lokalna White Motor'Co., pri kateri dela tudi mnogo Slovencev in katera družba plačuje kaj čedno vsoto v davkih mestu. Polovico naročila pa naj bi šlo v Kent, O., katera družba je bila za par sto dolarjev ceneje kot White Motor Co.
Župan Lausche je priznal, da je White Motor Co. nekaj dražja, pa je kljub temu priporočal, da se naročilo razdvoji. To je svetoval iz dveh razlogov: 1) White Motor Co. je lokalno podjetje in 2), ako dobi vsaka tvornica naročilo za 50 busov, bo naročilo bolj gotovo dovršeno do gotovega časa, kot pa če naročilo dobi ena tvornica. To je zlasti važno v teh časih, ko primanjkuje raznega materiala.
Mi se popblnoma strinjamo s županom Lauschetom in naši mestni očetje bi storili prav, če bi ga bili poslušali, raje kot Mr. Sweida. Župan Lausche je pač vedel, kaj priporoča in je zadevo dobro preudaril prej, predno jo je priporočal za sprejem. Tako je pa zbornica odločila, da gre $1,222,000 naročilo iz Clevelanda tvrdki, ki ni še nikdar plačala centa davka Clevelandu.
Tistih par tisoč dolarjev nima nobenega pomena. Mi vsi vemo, da daje White Motor Co. najboljše delo, njena vozila uživajo sloves po vsej Ameriki in po Evropi. Ni vselej zdravo, če dobi naročilo nižji ponudnik, ker je treba računati pri tem tudi na delo.
Mestna zbornica, ali vsaj tista mala večina, je igrala pri tem navadno politiko in vrgla županu pod noge debelo poleno. Na tak način ne bo napredka. Mi prisojamo županu Lauschetu dovolj zmožnosti in preudarnosti, da ve, kaj dela in da vse, kar svetuje in stori, je v prid in korist mestu.
Zato svetujemo našim councilmanom, naj ne igrajo politike v gospodarskih zadevah in naj imajo pred očmi dobrobit mesta. Izvolili smo jih zato, da bodo pomagali županu pri izvrševanju odgovornega urada, zlasti odgovornega zdaj v tem vojnem času, ne pa za to, da bi ovirali župana pri njegovem delu. Poleg naših slovenskih councilmanov bi priporočali tudi Mr. Lucaku iz 28. varde, naj stoji pri županu, ne pa pri zahrbtnih politikarjih. Slovenski volivci dobro pazijo, kako njih councilmani vršijo svoje urade in kako zastopajo korsti mesta.
Zelo slab zgled
Naš brumni kongres, ki je odobril $5.00 davčno znamko za avtomobile, ni dovolil nobenega denarja, da se ta davek tudi iztirja, to se pravi, da se prisili vsakega lastnika avta, da'kupi to davčno znamko.
In tako se je zgodilo, da je danes v Ameriki na tisoče avtomobilov, ki nima te davčne znamke in nikogar ni, ki bi to izsilil od njih lastnikov. Drugi patriotični Amerikanci, ki so kupili znamke, ter tako pomagali vladi do potrebnega denarja, se zdaj jeze nad vlado, ki ne iztirjava tega davka češ, jaz sem kupil znamko, drugi pa ne, ali so davki samo za nekatere?
To je jako slab zgled in ne vpliva dobro na zavednost Amerikancev. Postava je postava, ki naj bo v enaki meri za vse. Če se človek lahko izogne eni postavi, se bo poskušal tudi drugi. In kadar eden vidi, kako njegov sosed brez škode prezira postave, jih bo začel prezirati tudi on.
Mnogo jih je, ki so kupili avtne znamke, ker so bili pač dobri in zvesti Amerikanci. Mnogo jih je, ki se pa za to niso zmenili. V juniju bo treba zopet kupiti avtno znamko. Dosti onih, ki so jo kupili zdaj, bodo napravili tako kot njih sosed in bodo enostavno "pozabili" nanjo.
Zato naj pa vlada gleda na to, da bo te davke iztirjala od vseh, ali naj ga odpravi, ali pa naj izjavi, da je to prostovoljen davek. Ena mera mora biti za vse, ne ena mera za nekatere, druga mera za druge.
vim, da bi se morda ne dobilo pet takih izmed sto, da bi se po svojem dnevnem delu ukvarjale še z delom doma, ker jih vse preveč vleče ven.
Draga Fany, zaupaj v Boga in izpolnjuj še naprej četrto božjo zapoved, ki pravi: Spoštuj očeta in mater, da ti bo dobro na zemlji. Upam, da bo ravno pri Tebi dobri Bog izpolnil svojo obljubo. Zato pa vama želimo vsi. prijatelji, da bi bila srečna, zdrava in zadovoljna v vajinem novem stanu in da bi vama sonce sre^e- vedno sijalo. Naša srčna želja pa tudi je, da bi se Tvoj mož srečno vrnil zdrav in čil, kar vsi upamo da bo. Bog ga bo gotovo čuval in ga poslal nazaj ljubljeni ženici.
Na vajin poročni dan se priporočita Bogu, kajti to je za vaju najpomembnejši dan v vajinem življenju, ki ga gotovo ne bosta nikdar pozabila.
Vsi sorodniki, prijatelji in znanci pa so prav prijazno vabljeni k poročni sv. maši, da bi zmolili en očenaš ali pa dva za mlada poročenca. K sklepu pa Vama tudi jaz kličem: Bog Vaju ohrani mnoga leta zdrava in srečna ter da bi živela v lepi slogi do konca dni vajinega življenja. Bog Vaju živi!
Tončka Jevnik -o-
Apel in opozorilo članstvu S. M. Zveze
Cerkveni koncert "Ilirije"
Kot je bilo že poročano v listu Ameriška Domovina, priredi zbor ''Ilirija" cerkveni koncert ali "Oratorij." To bo v nedeljo, 15. iparca, v cerkvi Marije Vnebovzete, začetek ob
Sedem besed Jezusovih na križu, je v resnici nekaj krasnega, kot namenoma prirejeno za postni čas, "O, vi ljudje, ki hitite mimo po potu!" Da, vse drvi in dirja, naprej in naprej, nobeden ali vsaj jako malo se vpraša—kam in zakaj? Človek poglej okoli sebe, sama žalost in trpljenje kakoršnjega svet še videl ni. Zatorej vas vse fa-rane, kakor tudi druge Slovence prav vljudno vabimo, pridite v obilnem številu. Rt. Rev. J. J. Oman bodo imeli razlago pred vsako besedo, torej bo vsak polnoma lahko slišal in tudi razumel vsebino besedila.
Ko beremo svetovne novice, novice iz naše stare domovine, človeku se krči srce, stiska pesti nad tako krvoločnostjo, ki jo počenjajo barbari nad našimi ubogimi Slovenci. Kot je hudo, pa vseeno imajo vsaj simpatije ljudi, ki čutijo žnji-mi, jih pomilujejo in jim hočejo pomagati na ta ali oni način. Jezus pa osamljen, pribit na križ trpi grozne muke, popolnoma osamljen in zapuščen od vseh. Pa kaj stori? Ali se jezi — ne! Moli za nje "Oče odpusti jim, saj ne vedo kaj delajo." Judovska druhal pa še bolj divja in kriči. Proč žnjim! Križaj ga! Na križ žnjim. Nobenega usmiljenja, ne ene tolažilne besede, samo zasmeh in zaničevanje. Edino' njegova mati stoji in plaka v | globoki žalosti potrta pod križem. Tudi naš slovenski narod je danes na Kalvariji, približajo ga na križ dan za dnem in mi, ki smo tukaj, kaj moremo mi storiti zanje, jako malo, vsaj sedaj še ne. Imamo sorodnike,
Naša nova domovina je sedaj v vojni, storimo vsi svojo dolžnost, kar pač največ moremo, kajti ravno sedaj se gre pa zares, če ostanemo ali pa nas bodo zasužnjili, kakor so to storili z drugimi narodi v Evropi. Dolžnost nas vseh, ki živimo pod ameriško zastavo, in tudi priložnost imamo, da do-prinesemo svoj delež k narodni obrambi. Tega smo dolžni vsi, od najvišjega uradnika do zad-
prijatelje, ki danes tam trpijo. Ako ne moreš drugega pridi v nedeljo na to prireditev in noli za nje, da zatem velikim petkom pride kaj kmalu veli- ! ca nedelja — dan vstajenja za laš trpeči rod.
Pozdrav, M. Rakar -o-
njega delavca v tovarni, da v delu in slogi vsak po svoji moči pomagamo naši vladi v tej uri stiske.
Nobona žrtev nam ne sme biti prevelika za obrambo domovine, bodisi da z orožjem v roki ali delom v tovarni ali kjer keli sotrimo vse, samo za čimprejšnje uničenje našega skup. nega sovražnika. Marsikateri ugodnosti se bomo morali odreči, mogoče celo za dalj časa. Storimo to z dobroivol jo. Vsaka j desetica ali dolar, ki si ga lahko pritrgamo, porabimo za na-| bavo obrambnih bondov. Kajti | le v slogi je moč in le tako nam bo mogoče uničiti sovražnika.
Za poroko
V soboto se bosta poročila v cerkvi sv. Vida Frank Sterle in 1 Frančiška Markužič. Mogoče I se bo komu čudno zdelo, ker : se bosta poročila ravno v post-' nm času. Saj ta dva sta ime- j la namen poročiti se prihodnji j mesec, v aprilu, toda človek j obrača in Bog pa obrne.
Naj vam na tem mestu* pojasnim vzrok tej poroki. Mladi ženin je nenadoma prejel poziv Strica Sama, da se odzove v vojaško službo in to že prihodnji teden in sicer 18. marca. Domovina ga kliče in dolžnost vsakega pa je, da se temu klicu odzove. Zato pa sta tudi j dobila dovoljenje za poroko v J tem postnem času.
Ženin Frank je zapslen v De- J troitu in si je tudi že kupil po- j hištvo, toda on mora sedaj Ife, vojakom in njegova žena pa bo i ostala v Clevelandu pri svoji 1 ljubljeni mamici in to tako dol- I go, da če Bog da, da se bo njen j mož zopet vrnil čil in zdrav. On je že večkrat prej prigo-1 j
j Da bi mi bilo mogoče združiti I vse fašiste, nacije in Japonce v eno samo osebo, bi to tako z veseljem prevrtal in vse skupaj poslal v pekel, klimor spada.
Vsi moramo delovati za zmago Amerike in zaveznikov, kajti s to zmago bo tudi naša mučena Jugoslavija in mila slovenska zemlja rešena strašnega trpljenja in gorja. S tem bodo tudi naši zasužnjeni bratje in sestre zopet združeni na svoji sveti zemlji.
Bratje, imejmo to vedno pred očmi in tako nam bo lažje vršiti naše dolžnosti, ki nam jih nalaga naša nova domovina. Pričel sem bil s pisanjem o Slovenski moški zvezi, pa sem zašel v to kar mi je najbolj pri srcu. Zato pa na.j se-
nosti do svoje podružnice in Slovenske moške zveze. Sedaj se vam nudi prilika, da članstvo pri svojih podružnicah v.saj podvojite če že ne več. Bratje uradniki in sploh vse članstvo vseh podružnic, prosim vas in poživljam, storite svojo dolžnost napram svojim podružnicam in celotni organizaciji.
Pojdite takoj na delo in porabite vsak trenutek, da pridobite kar največ mogoče novih članov k svoji podružnici. Zavedajmo se, da jih bomo tudi precej izgubili, ker odhajajo k vojakom, zato pa jih moramo nadomestiti z novimi člani. Ustanavljajte tudi nove po-podružnice. Osem članov zadostuje za ustanovitev podružnice. Le na delo, če veste kje za primeren kraj v raznih naselbinah ustanovite podružnico in o tem obvestite mene. Dalje pa tudi, kjer še nimate mladinskega oddelka, ustanovite ga. Vpišite svoje .sinove in dobite tudi druge, da jih vpišete v mladinski oddelek naše -zveze. Zavedajmo se, da je le v naši mladini in mladinskem oddelku za. siguran šenadaljni obstoj naših organizacij.
Opozarjam vas samo na to, da vselej pazite, da je kandidat zdrav in dobrega značaja, da me razumete, kajti tudi pri nas ne maramo nobenih "izmov," za nas je edino "fraternalizem" —bratstvo. Skrbimo, da bo koncem kampanje res lep uspeh pri naši zvezi in sicer v obeh oddelkih in da bo tudi kaj novih podružnic. Udeležujte se vseh sej svoje podružnice in tudi skrbite, da bo vselej ases-ment plačan pravočasno, da bodo tajniki lahko pravočasno poslali istega na gl. urad.
Posebno pa apeliram na mlajše podružnice, da se potrudite in pokažete, da ste res fantje od fare. Vsi skupaj v tekmo, prvi član, uradnik ali podružnica, ki se mi oglasi s 50 novimi člani obeh oddelkov,
Položaj Jugoslovanskih vojnih ujetnikov
Izjava g. dr. Subotiča
(Konec)
"Lucky Strike" in "Avalon" postajajo znamenita imena med srbskimi ujetniki. Ne vem, kako jih izgovarjajo, vem pa, da jih imajo radi. Prav tako je z amerikansko čokolado, ki je verjetno edina slaščica, ki jo utegnejo pokusiti ves čas ujetništva.
Zraven leži 20 dopisnic, vsaka s petimi podpisi. Zahvale za zavoje, ki so jih, čeprav majhne, razdelili med petorico. Vsak se je podpisal na dopisnici in vsak je hotel Ameriki poslati zagotovilo o svoji hvaležnosti.
V rokah držimo dopisnico s podpisi srbskih vojakov. Po imenih vidimo, da so iz severnih krajev, iz ravnice, ki so jo zasedli Madžari. Imena Pavlov D j ura, Tošin Pera, Laloše-vič Joca, Purer Djuro itd., jasno dokazujejo njihovo poreklo. Dopisnica nosi žig "Arbeitko-
lonne No......" in tajni znak
taborišča. Te ujetnike so poslali na delo v rudnike Porur-ja. Tam delajo pod strogim nadzorstvom častnikov, ki so pregledali vsako dopisnico posebej.
Spomnimo se poročil angleškega tiska o neprestanem obstreljevanju Ruhrske oblasti in postane nam razumljivo, zakaj so morali naši ujetniki tam zamenjati nemške delavne sile.
Dopisnica podnarednika Mi-loja Popoviča pravi: "Zahvaljujem se Ameriki za poslano darilo." Razdelil je svoj zavoj s tremi tovariši, konjeniškim, topniškim in zrakoplovnim kaplarjem, ki jim sreča ni naklonila zavojev.
Posebej leži prgišče dopisnic vojakov iz bosanskih polkov. Tu so namešani mohamedanci, katoličani in pravoslavni. Neki Ahmed Hasanbegovič je razdelil vsebino zavoja š svojimi sobnimi tovariši. Potem dopisnice j slovenskih junakov iz planinskih polkov. Častniki se iskre-' no zahvaljujem za pošiljke. 1 Neki major, čigar ime rajši za-: molčimo, je razdelil svoj zavoj ; s posilnim. Major je iz Beo-1 grada, posilni je Dalmatinec.
In spet zasledimo dopisnico j iz čete naših gorjancev. Nava-I jeni so boriti se, pisati pa ne. j Po stari navadi so se namesto | podpisa podkrižali. Ta navada ! naših gorjancev je sveta stvar, | kajti kdor bi se po krivem pod-I križal, bi spravil nase božjo sodbo. Zato so križi neukih gorjancev prav toliko zanesljivi, kakor notarjev podpis.
"Bal sem se," je dejal g. Subotič, da nam ameriški I či križ utegne po vstopu A^ | rike v vojno okrniti pošilja ? pomoči našim vojnim uje' ^ kom, kajti sedaj ima pol™'1 "p ke dela s svojimi skrbmi. ™ "A dar vam lahko povem, da s® že?" dobil zagotovilo, da se kaj"y kega ne bo zgodilo. Pred# nje. ameriškega Rdečega križa $ da j je dejal, da morajo hrabri;- kam, pošteni jugoslovanski kme"' je mj ki so padli v ujetništvo, še"- od M prej dobivati polno P0®* "Za Ameriški Rdeči križ bo še9 na VS( prej skrbel zanje. Ta vest? služi za nas pomenila veliko "Xte nje," je končal g. dr. Sub°tl!' fc Pa Dr. Milan Her** "Ti naj s
miiniif"^
Če "Za
• -m ^ bo
verjaPrii^
aF pa|tetu<i
„„111111111* glee?
Največja skrb nas nikov, ki bomo kmalu ^ k naboru, je precej zmaijs a Najbolj nas je namreč sK p kje bomo dobili lojtrski^, lt( katerem bomo vriskali k ^ ^ ru. Kar se tiče voza je 28 ^ ^^ končana, ker naš miz31' ^ ^ 1 Jane nam je obljubil, da bo voz napravil, pa če že a mo parizar ali gnojna ^ ^ < ampak da si moramo ^ a' mi preskrbeti.
Glede nafelnov sem Pa ^ voril z našimi farmarjiin j Je dobimo kolikor hočemo kršnih hočemo. Bog ve' . j, odo 3 napravil s svojimi Pri^j a^' Kushlan ? Ne vem, če ^j ^ ® že znano, da se je bil P* ^ Leo nekoč vrgel v konj ■> pravi, da 'je bil pričel s ^ I rejo v velikem obsegu. ' (^ S so se mu konji priljubi" ,, o^1 krat, ko ga je prvi z ^ brco vrgel izpred	i, ^ '
njegovega dobrega ope ^Up^ za cerkniškim farovžetf1- ,, stega časa je bil Leo> ty^J men na konjski lisaj, * •<;. j> kel Rajtguzen pri	^
Tako je nekega d* .;, *
za dva krasna arabca " ^
Seriji, O. Šel ju je P0^ ^ ;
ko je videl, da lahko n ^
brez bergel j, ju je
ogromno ceno $10 vSilK,"":: ^
tem sta se zmenila z i	1
Gramcem, da je šel P° (urk
s trukom in ju odpeH^s ^s«
tovišče na Jerry stl ^ 2
farmo v Genevo. To^0 ^: ^J
! potem zvedeli, kakšno ,:i ^ (
J sta imela z bratom | ^ ^ .
i ko sta hodila pra^cK ^ jj^e
I do cerkniškem sistem < $ i|j- s : . . .xei v " J3 ii i krima mrhama ni
i toliko bolj pa v noge. ^ Vti)j]!
Ce sta konja dodoW* # L 1 iron1"' • ie i. J(
kovala, pa res ne ^j1 , „
kmalu zatem so vsal<e,0^'' njima izginile. "SPU y-f schwunden" — bi re!<^! f k0n Kaj je na stvari_ nei ^ v^. nekaj bo že, ker je 1 ^ V ^ takrat minilo veselje 0ji' \<.( in zdaj za kratek mo še domačo indusp »a ^ delovanje najboljših ^ % f klobas — zase, pa 11X0 ' . fi ,. pak in menda ja.	8
Sicer pa nam ne bo ^ -H^ tri na deželo po kojV6'^^^ za dobre veliko bližjf^ ^V motim jih ima naš John Verh v EucUfl ' ,i L J, ^ kakšne! Včasih s° SP! Oti Gerlovih tudi zelo l^jt', Ntj njam se tistih dveh L j^' „Hi gov, ki sta orala	^ t,
tu, pa je malo man.)^f, , nista izpodorala tudi ^j'; A sti, ki sta ga vlekla « jima ni bil nič v št» L1' j( sta se, kadar se je nJ ^ 'tj prav in priporočijo^'. j^jSC'lo Fantje, črnovojn* 'r!'( ^ me
se zanesite! doživela takega liab° bo videla takrat, ^ ^ Je i; mi. Pa ga tudi bo. Pa vseeno bi ra«^ ^ i^'l t liko izmed nas jih (j ]cij "škarta," posebno t»? ' si z revmatizmom tllK t* M in domači, da že k^	H s
mo prestati drug bre
dobi poleg nagrad iz gl. urada tudi lepo nagrado od mene, ka-.ci'o pa bom sam prinesel in iz-*cčil. (Iz te tekme so izvzeti ">amo gl. uradniki.) Torej poj-U:no na delo vsi z združenimi vicfčmi. vsak pri svoji podruž-lici, da bo koncem kampanje vaša podružnica na vrhuncu z najvišjim številom novih članov. Vsak naj sklene, da če njegov bližnji lahko veliko stori za SMZ, da bo on sam storil še več.
Upam, da so vam pogoji znani in za vse potrebne nasvete pa se kar brez skrbi obrne na ene-ja ali drugega podružnega uradnika, posebno pa pri tajniku boste prav gotovo dobili vse potrebne listine. Kadar me boste pozvali, se bom prav z ve-' seljem odzval vašemu vabilu, samo prosim vas, da poskrbite, da se boste tedaj tudi lahko postavili z veliko in lepo na-' predujočo podružnico. Ali boste to storili? Upam, da me ne boste razočarali. Vsak pameten človek vedno skrbi in gleda na to, da je vedno med prvimi in ne med zadnjimi. To imejte vedno pred očmi, pa bo gotovo napredek na vseh straneh.
Upam, da je sedaj dovolj o tem in da se boste tudi po tem ravnali. Prihodnjič pa vas ne bom več nadlegoval, ampak vas bom samo pohvalil. Želim pa vam vsem skupaj obilo uspeha. Ostajam z bratskim pozdravom za večjo in ^boljšo Slovensko
Štirinajst hrvatskih vojakov, ki niso hoteli poslušati Kvizlin-ga Paveliča in se vrniti v lutko državo, je med seboj razdelilo zavoje. Zanje se je podpisal Ante, ki mu bomo priimek spet zamolčali. In pravi: "Najlepše se vam zahvaljujem za vse, kar ste nam poslali." Dopisnica je od 29. septembra in je potovala več kot tri mesece.
Pošiljke, ki jih te dopisnice potrjujejo, so potovale v tovoru, ki sta ga skupaj poslala "Srnski Narodni Savez" in
varjal, da bi se bila poročila, a ona pa je vedno odlašala, ker se ni mogla ločiti od svoje drage matere. Res, vsi smo se ču- j dili, ker je bila ona tako do-1 bra za svojo mater.
Frances je delala vsak dan, a vselej ko se je vrnila z dela, je bilo prvo vprašanje, kaj naj bi materi pomagala pri hišnem delu. Malo kje se dobi tako pridno dekle. Drugod, sta. i
daj napišem par vi-stic tudi za našo S. M. Z.
Bratje, znano vam je že, da je glavni odbor naše zveze sklenil na svoji letni seji, da tudi letos prične s kampanjo za pri. dgbivanje novega članstva. Ta, kampanja pa bo trajala samo I štiri mesece in sicer od 1. mar-1 ca do 30. junija. To je prav; dovolj časa, če se bo vsak član potrudil in zavedal svoje dolž-
1 "American Friends of Yugo-, slavia."
I Povprašamo g. dr. Subotiča, kako ravnajo nemške oblasti z i ujetniki pri razdajanju teh za-i vojev.
"Nimam poročil iz prvega vi. ra, vendar se mi zdi, da ni pre-| tirano hudo. Zelo so strogi, na-| silni pa ne."
moško zvezo.
Anthony Rudman, gl. podpredsednik
Kupujte obrambne bonde
FOR
ICT0RY
BUY UNITED STATES
BONDS * STAMPS
Oko se nam je ustavilo na nekaterih dospisnicah s podpisom in neko angleško besedo zraven. Neki vojak je dodal besedo "solclyer." Verjetno je, da je v ujetništvu tu in tam kak bivši izseljenec, ki še ni pozabil vseh angleških besed, pa hoče z njimi pokazati, kako drag mu je spomin na Ameriko.
«t
BESEDA IZ NARODA
ijeti
n;;i "h dobro! a sfs |eJ,Ali veste> kje stojijo stra-tS' "Vem a
sedanje T' pozonl vas bom na
a ds» da iamčim 'vam seveda ne, brjii uJ'h Ponoči niso postavili
^ ie 1ST• VeČ k° P°ldneVa
šeod m kar sem se Poslovil i plenov."
še e> na,a Vodnika mi bodete. In
•e3thluiilmebodete opozorili, kar
"i 7mim namenom-"
botič- ie 1^orom seveda. Iz vo-■jfft r J eva P°d taborom."
lsto mi še povejte, kako s.....bom
ivseZhLmenoj bodete plavali in
0	ril ja! !6 Storili' kar bom sto-ia H'te tudi pristanem, pristane-^fi,".** odrinem, od
rfVamu 1 V1- bo treba, da Povem, bom tlesknil z
J. "Kom foi,i
•8.1 ehn^, , hl° seveda. Počasne-
tva!,vi voZ : hiteti n bova govorila.
$ te[ pa me nikdar ne sme-
1,1 še tolpi a i ' r jot »toka in . V bi zlezel izPod
]•, J'wti za „ lla bre£> ne smete e l11 Vraga i
1	^^ tabori ReS mislite °bi"
^ "Da rn
*e t0]ik er vklJub vsemu ka. , je! % še POguma> vam v to-
in^ N'e n;°uem' da naJino P°" jjPide Vsee oo toliko nevarn, če
k»j hni-jetf,Sreči- Na desnem mi V % rp a Peč, strm pada v vam ^'se nam ni nobene straže, rijati »ti. Le^a ni treba ničesar e, <{ grmovj reg pa Je Poraščen 1(0«! ^ovja m; koreninami 'p Nočnaju tudi ne bodo vi-jfli1 S 0 J.e temna, nebo je ob-
— vse
> Sanje TZeI° olaJ'šalo Poiz-
ta3',tia bi	ker nihče ne-slu.
8 Prisluh	priPlaval po vodi
itO^Me h	Pri bregu, tudi
)tt'i!4feko	0 Posebno pazile
^ % n ' Z Emery jem še
"BinePreJ govoriti." /i (,a ^o bolje, če bi poča-
#	^io rd^fnjl Pogori jo in da jPii spat?"
#	Cjdeiog^U nai čakava, da
Pat? Nič bi nama ne ^ % kovanje. Saj jih , ali ?HovSVa °Paz°va:ti! In I ■oim^1 morava tudi. Mo-isr"' ^Pohnl kaJ o namerava-! /'i^do JUnaNi.jore. In tudi j o/	moram govori-!
»Oie seveda nemogoče,
r W Pala.	i
'' Hi sedaiv
^ ia niči.. morava tvegati i
i V roi" n
iHw gUm velja!"
ij^ie'S^kEmeryju.
v^", t> 8eVof,' kai nameravam, S Jezen, da ga ne
2nvJ' j.lSjj,0"^ naj sedim tule id^HJ: ko drugi tvegajo
*	< >« Ldoživljajo zanir
Hi?teŽ6k s?°h0de
A' Xtak p,avaJ'0Č
t Uri; tolažil. "In brez J >C;eb0Š- ZWinne-
, «Nju\YS kril hrbet-"
*	Cin^ou b0 stražil
bregu 2 mo"
y i 1)5 >. če er zadrževal Mo K*^ nr- ^ Zasl'edovali, ti
iM/^ konjih, priprav-cf v Si DriVlif v 1 1 .. ,
PrvJ 8 Z nJiml
„ili ,, ''k ti." VLm znamenju ne-
V Hot
^be^.^to znamenje?" \	Streli rePetir-
H'iJe de i „1 stal spodaj ob
C Vki Apač- "Cul bo
K'1,	£ ga bodo zagnali
V]	bodo opazili Old
.^jjSli Dunkerja." ^V8'	se še za vse
Emery ju
v Si*Nu 'bi me oviral°
1 j N 0 ;.,Rad bi mu bil bh blek^ Pa name-N ' lla obisk k Marti. SSk'^ilo treba bati l/ 4 HiT ltak ni imel dru-CUnJe. Nož sem
SATAN IN 1SKARI0T
Po nemikem izvirnika K. Maji
vzel s seboj, Dunkerju pa je Apač posodil svojega.
Poslovila sva se. Emery se je ponudil:
"Spremljal vaju bom do reke. Četudi ne smem z vama, bom pa vsaj gledal, kako se sestavlja tak plavajoč otok. In pomagam vama lahko."
"Pojdi! Bomo pa prej gotovi."
Winnetou je seveda tudi šel k reki.
Skrajno previdno smo se lotili dela.
Najprvo smo poizvedeli za zadnjo stražo nad taborom, šli še više in poiskali primerno mesto ob trstičju in grmovju. Tr-stičje smo narezali pod vodo, sicer bi bili rdečkarji drugo jutro opazili, da ga manjka. Med trstičjem je bilo dovolj naplav. ljenega dračja in vejevja, v grmovju smo nabrali suhljadi in kmalu smo imeli gradiva dovolj za dva velika otoka.
Povezali smo vejevje v splav, ga obložili z rušo, z naplavlje-nim lesovjem in s trstičjem ter dali otoku kar moč naravno obliko, prav kot da ga je voda naplavila. Dovolj trden je bil, da se ni mogel razleteti, pa če je tudi kje trčil ob breg. Na vzbo-klino seveda nismo pozabili.
Dobro uro smo imeli dela in potem je zlezel Dunker v vodo, da poskusi. Poskus je uspel, Dunker je bil dober, razumen učenec. Winnetou in Emery sta odšla, tudi sam sem še zlezel v ,vodo in potovanje pod plavajočim otokom se je začelo.
Reka ni bila široka, pač pa globoka. Kmalu mi je zmanjkalo dna pod nogami, zaplaval sem. Plavanje ni bilo nič kaj prijetno, saj sem imel skoraj vso obleko na sebi. Dunker je plaval dober meter za menoj.
Plaval sem s tokom, počasi in enakomerno. Tema je bila, v svitu ognjev sem opazil na bregu prvo stražo. Rdečkar je gledal po vodi, gotovo videl tudi otoka, pa mislil, da je običajna naplavina, ki jo je voda nanosila vkup, nista se mu zdela sumljiva. Prvo preizkušnjo sta dobro prestala.
Nobene straže nisva več srečala, le na spodnjem koncu taborišča je še menda stala katera. Bližala sva se ognjem in šotorom. Stali so blizu reke ob grmovju, menda da bi imele In_ dijanke bliže k vodi.
Reka je krenila v ovinek na desno k vznožju Bele peči. V ovinku na levem bregu je bil tabor. Da bi nama grmovje ne zapiralo razgleda po taborišču, j sva krenila s tokom vred k skalni steni, ki je strmo vstajala iz vode. Straž ni bilo na tisti strani, nemoteno sva lahko opazovala tabor.
Tucat šotorov je počasi zlezel mimo, ko mi je Dunker dal znamenje, da bi mi rad nekaj povedal. Počakal sem, priplaval je bliže.
"Ali vidite tisti veliki šotor tamle, dve sulici sta zataknjeni pred njim, ogenj žari poleg njega."
"Vidim."
"Tisti je poglavarjev."
Ni me posebno zanimal, pa pogledal sem si ga le. In dobro je bilo, da me je opozoril na njega.
Ogenj ob šotoru je dogore-val in nekaj korakov v stran na odprtem prostoru so zanetili drug ogenj. Nekaj rdečkar j ev je sedelo v polkrogu ob novem ognju. Kazalo je, da se zbirajo k posvetovanju, počasi jih je prihajalo še več. Ce bi prisluškoval, bi morebiti zvedel za podrobnosti o napadu na Nijo-re in kaj nameravajo storiti z ujetnikoma. Morebiti bi prišel tudi Jonatan Melton na posvetovanje.
(Dalje prihodnjič)
Spomenica Rooseveltu
(Nadaljevanje s 1 strani)
Edino v Vas in Vaših velikih načelih vidimo upanje, da bo deležen tudi naš jugoslovanski narod pravičnega miru, kakor ga zahtevata božja in človeška pravica.
Prosimo Vas, da kot predstavnik našega velikega ameriškega naroda zastavite vse sile, da se Slovenci in Hrvatje oproste italijanskega in nemškega fašističnega jarma ter priključijo obenem z drugimi Slovenci prerojeni in resnično demokratski Jugoslaviji.
Gospod predsednik!
Po zadnji svetovni vojni je bilo nad 600,000 Slovencev in Hrvatov odkrnjenih od ostalega jugoslovanskega debla ter izročenih v meje Italije. Tri in dvajset let se je ta mali del jugoslovanskega naroda neprestano boril proti italijanskemu fašističnemu jarmu. Na tisoče življenj je; padlo v teh tri,in dvajsetitf letih, nad 20,000 Jugoslovanov je bilo odgnanih v italijanske ječe in italijanska koncentracijska taborišča. Na milijone privatne in javne jugoslovanske lastnine je bilo pokončane z bombami in ognjem. Boj, ki ga bijejo danes demokratski narodi, je bil ta del jugoslovanskega naroda skozi zadnjih 23 let.
Kakih stotisoč Jugoslovanov, prihajajočih iz teh pokrajin, ki so bile izročene Italiji, se nahaja danes v Zedinjenh državah. Mnogi so postali ameriški državljani, mnogi med njimi pa so ža-; mudili priliko. Z odlokom o registraciji sovražnih tujcev so se ti poslednji znašli pred dejstvom, da se jih smatra za italijanske državljane ter, iz tega sledeč, kot Ameriki sovražne tujce.
Jugoslovani, ameriški državljani, zbrani na velikem zborovanju v Clevelandu, Vas prosimo, da
z ozirom na to, da je nad 2000 bratov teh SlovefičeV in Hrvatov dalo svoje življenje v boju pro-
-	--------7---
ti fašizmu in nacizmu,
z ozirom na to, da se nahaja nad 20,000 bratov in sester teh Slovencev in Hrvatov v italijanskih in nemških ječah in koncentracijskih taboriščih,
z ozirom na to, da so ti Slovenci in Hrvatje vedno bili nasprotni fašizmu in nacizmu in
z ozirom na to, da so Slovenci in Hrvatje, ki prihajajo iz pokrajin, ki so bile zasužnjene po Italiji, v vsakem oziru pravico-ljubni in postavo-poslušni člani naše ameriške družbe ODLOČITE, da se Slovencev in Hrvatov ne klasificira po njih italijanskem državljanstvu, katerega so morali proti lastni volji brezpogojno sprejeti, pač pa po njihovem plemenskem pripadništvu, ter da
ODREDITE
da se registracija onih, ki so že registrirani kot sovražni tujci, IZBRIŠE. Gospod predsednik! Bodite prepričani, da bo na ta liačin osrečenih na stotine družin, ki že desetletja bivajo v Ze-dinjenih državah in katerih sinovi služijo danes v vrstah ameriške armade in mornarice — ter, da jim bo na ta način dana nova in trdneja vera v svobodno bodočnost.
Sprejmite izraze naše udano-sti ter naj Vas Najvišji ohrani, da vodite Ameriko in ves demokratsko čuteči svet do končne zmage.
Ameriško-j ugoslovansko udruženje.
RESOLUCIJA
Ministru Francu Snoju New York City. Gospod minister! Jugoslovani, Primorci in Korošci, zbrani danes, dne 8. mar-:a 1942, na velikem zborovanju v Slovenskem domu v Clevelandu, apelirajo na Vas in Vas pro-sij"o, da
z ozirom na to, da :se nahaja n a j v e č j a naselbina ameriških Slovencev v Clevelandii,
z ozirom na to, da je Cleveland
[ zemljepisni centrum slovenskih i naselbin v Ameriki,
z ozirom na to, da je največje število visokih šol ravno v državi Ohio,
z ozirom na to, da so tu veliki časopisi, publikacije in druge ameriške literarne in gospodarske ustanove, ki bi utegnile ko-. ristiti naši jugoslovanski stvari, z ozirom na to, da slovenska , ameriška metropola resnično po-. trebuje in je vredna nepristranskega duševnega vodje,
odločite in ukrenete (ter ako je potrebno, podvzamete vse korake), da se eden predstavnikov Jugoslavije za stalno naseli v Clevelandu.
Bodite prepričani, d,a bi tak korak od strani jugoslovanske vlade ali nje predstavništva v resnici koristil jugoslovanski stvari ter, da Vam bomo tudi Slovenci v Clevelandu lahko potem dali strumnejega in boljšega sodelovanja.
Ameriš^o-j ugoslovansko udruženje. -o-
Jugoslovanski četniki
Članek S. L. Solon-a v mesečniku "The American Mercury"
Ko so se glavne sile jugoslovanske vojske nehale boriti, so se oddelki, ki so sklenili nadaljevati rojno, umaknili v planine. Posrečilo se jim je odpeljati s seboj del svojega lahkega topništva in precejšen del ■notornih vozil — motorna kolesa, oklopne avtomobile in celo lahke tanke. Oddelki so se pritajili in uredili svoja poveljstva in preskrbo z živili. Del hrane jim je dajalo naklonjeno prebivalstvo, vendar jim je bilo jasno, da bodo večino po- ' trebščin za bodočo borbo, bencin, rožje, strelivo in dele za motorna vozila morali s silo ! ugrabiti nemški vojski. Iz teh majhnih začetkov se je jugo- ' slovanska četniška vojska.raz-; vila v najmočnejše uporniško ' gibanje, ki je kdaj grozilo so-
vražniku. Beseda četnik priha. ja od "četa" imena, ki so ga nadeli majhnim oboroženim oddelkom, ki so v časih turškega gospodstva strašili po planinah. V dotikih s tem jegulja-stim in nevarnim sovražnikom se Hitlerju ponuja priložnost pokusiti, kaj ga v bodoče čaka v zasedeni Evropi.
Delovanje četnikov je postajalo bolj in bolj občutno. V prvih mesecih, odkar so se umaknili v gore, so dobili ukaz, naj ne začenjajo borbe s sovražnikom. Odvrniti je bilo treba pazljivost zasedne vojske, pustiti jo, da skrči število svojih vojakov po vojašnicah in popusti s previdnostjo. V glavnih črtah se je ta načrt posrečila Nemci so sporočili, da je od-1 por strt. Bilo pa je nekoliko j nemških častnikov, ki so se j začudeno spraševali, kaj se je zgodilo s 150,000 jugoslovanskih vojakov, ki jih niso našli ne med mrtvimi, ne med ranjenimi in ujetimi. Kmalu pa se jim je začelo v glavah svitati. Majhni četniški oddelki so začeli napadati nemške preVoze in se zalagati z orožjem in potrebščinami. Dolge vrste nemških 'tofvorwih avtomobilov so pri svojih potovanjih po zasedenih pokrajinah zadevale na ovire sredi cesta in prihajale v topniški ogenj jugoslovanskega vojaštva. V kratkem času so četniki napolnili svoja skrita skladišča po planinab in dobili goriva za svoje tanke.
V začetku so Nemci take ne-; rodnosti odpravili .kar kratko,1 z besedami "dokončno očišče- i nje." Ker pa se je četniška j vojska spopolnila in so njeni udarci postajali čedalje hujši,) so Nemci morali priznati, daj odpor, ki so ga prej podcenjevali, le ni kar tako. Začeli so pobijati v množicah prebivalstvo po mestih. V nekaterih krajih so pobili do besede vse srbsko prebivalstvo. Tako se je zgodilo V Banja Luki in v drugih mestih v Bosni. Kdor je rešil življenje, je pobegnil v planine, kjer so jih sprejemali četniki v varstvo. Po vsej Jugoslaviji so vasi bile podrte in premnogi talci postreljeni, a četniki so odgovorili z novimi napadi na onemogle nacije.
Neki jugoslovanski častnik mi je dejal: "Nemci ne more-i jo zadržati četnikov, kakor i svinčenke ne morejo zadržati ' hudournika. Ljudsko gibanje poiskušajo zatreti s sredstvi, ki se z njimi rešuje manjša voja- i ška vprašanja. Tu pa tam uni- j čijo kakšen oddelek; a dokler 1 bo prebivalstvo z nami, nam ! vojakov ne bo zmanjkalo."
(Daljo prihodnjič)
Dohodninski davki
| Letos mora' izpolniti vsaka I oseba, ki dela, vsak grocer, me-j sar, gostilničar, lastnik resta-'vranta, slaščičarne in drugih i podjetij ter vsak profesionist— davčno polo. Za dobro, točno in zaupno postrežbo, pridite k Marian Mihaljevichu 6424 St. Clair Ave. vsak dan od 9. zj. do 7. zvečer.
Sob« v najem
Dve opremljeni sobi s kopalnico se odda v najem. Vsaka soba zase. Poizve se na 6808 Bonna Ave.	(60)
Avto naprodaj
Radi odhoda k vojakom, se proda 1936 Plymouth avto. V jako dobrem stanju. Vprašajte na 7610 Lockyear Ave. (60)
Operatorji
za "horizontal boring mill" stroje se sprejmejo. Plača na uro in overtime. Vprašajte pri The Motch & Merryweather Machinery Co., 888 E. 70. St., en blok severno od St. Clair Ave._(60)
Fanta se sprejme
V službo se sprejme fanta, v starosti 15 do 18 let, ki bi pomagal v groceriji in mesnici in razvažal s trukom. Oglasi naj se v Lupšina Grocery & Meats, 10201 Prince Ave.	(60)
Na gornji sliki vidimo skupino vojaški k čolnov, na katerih se vračajo angleški ' Ccrnmandos" (četniki) po izvršenem napadu na francosko po Nemcih zasedeno obrezi a pr; Biuneval, Francija. Pri tem napadu niso ti četniki samo uničili važno nemško radio postajo, ampak so zajeli tudi več nemških vojakov.
I *

DON'T TAKE THIS LYING DOWN . . .
When men are lighting and dying, you must do vow part Be sure you enlist your DOLLARS for DEFENSE. Back our armed forces—and protect your own life—with every single dollar and dime you can.
America must have a steady flow of money pouring In every day to help beat back our enemies.
Put Dlmea Into Defense Stamps. And put Dollars Into Bonds. Buy now. Buy »very pay day. Buy as often as you can.
Don't take this lying down.
Dekle se sprejme
V službo se vzame dekle, ki bi pomagala pri splošnih hišnih opravilih; nobenega pranja ali kuhe; jako dober dom s svojo sobo. Pokličite ERrie-view 0183.	(60)
Stanovanje se odda
Odda se stanovanje 5 sob zgorej; vse ugodnosti; blizu St. Clair Ave. v Collinwoodu. Sprejme se mirna družina brez otrok ali z dvema odraslima otrokoma. Za podrobnosti pokličite MUlberry 3229. ,(59)
Moža se sprejme
Na delo se sprejme moškega, ki bi likal in popravljal obleke v čistilnem podjetju. Za naslov vprašajte v uradu tega lista.	(60)
ženska dobi delo
Išče se ženska ali dekle, ki je zmožna za splošna hišna opravila. Delovne ure od 8 do 6. Plača po dogovoru. Zglasi naj se na 14516 Sylvia Ave., Collin-wood.	(59)
šivilja dobi delo
Delo dobi ženska, ki ima izkušnje v šivanju moške obleke. Vprašajte na 6905 Superior Ave.	* (x)
IZTIRJAM zaostale dolgove; točna in hitra akcija; lokalno podjetje, 437 Society for Savings Building.	(60)
Ugodna prilika
Gostilna in restavracija, kjer se prodaja žganje, pivo in vino, se proda pod ugodnimi pogoji. Lepa prilika za Slovenca.
Dobro idoča pekarija v slovenski naselbini se proda radi bolezni. Za podrobnosti vprašajte pri
J. Tisovec 1366 Marquette
blizu St. Clair in 55. St. (61)
Amsr iski vojaki, ki sq sedaj nastanjeni na angleških otokih, so si ogledali tudi London cd velike "Big Ben" ure v parlament k pa do 10 Downing ceste. Gornja slika nam kaže skupino ameriških vojakov, ki so si ogledali grob neznanega vojaka v Westminster Abbey.
MALI OGLASI
Izučene delavce
Sprejme se enega ali več delavcev, ki znajo obratovati in nastaviti avtomatične stroje za vijake (automatic screw machine). Stalno delo in lepa bodočnost za prave ljudi; jako dobra plača. Naslov izveste v uradu tega lista.	(60)
Zelo lepa prilika
Naprodaj je gostilna in restavracija, ki ima licenco D-5. Ima vso najmodernejšo opremo. Nahaja se na najbolj prometnem vogalu na St. Clair Ave. v sredini slovenske naselbine. Cena je jako ugodna. Ne zamudite te prilike, ki se vam nudi. Lastnik mora prodati, ker sta sama s ženo. Naslov izveste v uradu tega lista. (x)
Ves nov 1942 stenski papir!
Cena na debelo za vsakogar VARNIŠI. ENAMEL Vsa barva in stenski papir po znižanih cenah
Glenville Wallpaper & Paint
10018 ST. CLAIR AVE.
blizu E. 101. St.
RE-NU AUTO BODY CO.
982 East 152nd St. Popravimo vaš avto in prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo body in fenderje. Welding! J. POZNIH — M. ŽELODEC GLenville 3830.
★ ★ ★ ★ Za las je manjkalo
ROMAN
* *
Na žalost je bilo vsako uro manj izgleda na uspeh. Porota je bila to pot nenavadno stroga in obtoženci, katerih slučaje je obravnavala prve dni zasedanja, so jo zelo slabo izvozili. Neki slepar je dobil za svoj prestopek dvajset let ječe ob trdem delu, a neki morilec ni mogel doseči niti tega, da bi se vzele v poštev "olajševalne okoliščine," temveč je bil brez pardona obsojen na smrt.
To je bilo v sredo.
Bilo je sklenjeno, da gospod de Chandore markiz de Boisco-ran in njegova soproga poseti-jo razpravo, kajti želja navzočih je bila, prihraniti Diani to hudo preizkušnjo; toda Diana se je uprla in izjavila, dapojde tja sama, če bo treba in morali so se podati njeni volji.
Folgat in Magloire sta večer pred obravnavo obiskala Jac-quesa ter se dogovorila z njim o vseh podrobnosti. Ko sta odhajala, ga je Folgat bodril:
"Ohranite pogum in upanje
_T"
Jacques, ki je bil nenavadno bled, sicer pa dokaj miren, je odgovoril:
"Upanja nimam; ampak poguma—tega mi pa ne manjka, o tem bodita prepričana!"
XXXI.
Naposled je napočil težko pričakovani dan obravnave proti mlademu markiju Jacques de Boiscoranu, obtoženem požiga Valpinsona in poskuše-nega umora grofa Claudieuse-
VSE KARKOLI
se potrebuje od zobozdravnika, bodisi izvlečenje zob, puljenje zob in enako lahko dobite v vaše polno zadovoljstvo pri dr. Župniku, ne da bi zgubili pri tem dosti časa. Vse delo je na. rejeno, kadar vam čas dopušča. Uradni naslov:
DR. J. V. ŽUPNIK 6131 St. Clair Ave.
vhod na 62. cesti, Knausovo poslopje.
KAJ NAJ NAPRAVIM?
da ne bo baterija odrekla?
Nekatere avtne baterije trajalo po 10 let, če se skrbi zanje. Tri najbolj važne stvari so: 1. Redno preglejte, če je dovolj tekočine (pozimi na 2 tedna—poleti vsak teden). 2. Pazite na ammeter. če se baterija nasiča normalno. 3. Pazite, da se ne prijemlje plesnoba baterije.
Vse Sohio postaje nudijo ekspertno baterijsko postrežbo. Okoristite se s tem in držite baterijo v dobrem stanju.
Ta Standard Oil nasvet je
ANOTHEk
StKVICE
THE STANDARD Oil COMPANY (OHIO)
Pazite na avto—za domovino
Zdaj!
Kupite t U. S. Obrambne Bonde, da pomagate vasi deželi in sebi.
fiotitty ("gsfiitip
PUllIC IQUAM
ja. Trg pred sodnijo je bil že navsezgodaj natlačen radovednega ljudstva in žandarji so imeli polne roke opravka, da so vzdržali red. Čeprav so sodno dvorano razširili s tem, da so nalašč za to priliko podrli clve steni in tako napravili prostor za dvanajst sto radovednežev, je bila že ure pred pričet-kom obravnave natlačena do zadnjega kotička in še je ostala zuilaj velika množica domačinov in okoličanov, ki niso imeli te sreče, da bi si priborili dragoceni prostor.
Sodna dvorana je bila pred pričetkom obravnave tako. natrpana, da bi ne mogla pasti na tla šivanka. Ljudje so se gnetli kakor sardine in na vse strani ugibali, kako in kaj. Potem je razgibal množico prihod ob-toženčevih sorodnikov. Markiz de Boiscoran je privedel v dvorano Diano, ki je bila zelo dostojanstvena v svoji temnosi-vi obleki s črešnjevordečimi trakovi, dočim je gospod de Chandore privedel markizo de Boiscoran. Obtoženčeva mati je bila videti popolnoma potrta. Diana je'bila nasprotno živahna in na videz brezskrbna; na slučajne pozdrave od strani navzočih je odgovorila z veselim nasmehljajem.
Ura je udarila enajsto dopoldne.
Tedaj so se na levi odprla mala vrata in v dvorano sta vstopila obtoženčeva zagovornika, gospoda Magloire in Folgat, slednji iz glavnega mesta in navzlic svoji mladosti že na slovesu kot slaven odvetnik. Magloire je videti imenitno razpoložen ter se smehljaje pomenkuje s sauveterrškim županom, dočim Folgat odpre svojo modro aktovko in pregleduje svoje papirje.
Pol dvanajstih!
Sodni sluga naznani prihod sodnikov.
G. Domini zasede mesto predsedujočega sodnika. Mesto državnega pravdnika zasede g. Gransiere.
Za njima zasedejo svoja me sta porotniki, ki se drže izredno resno in odvažno.
Nenadoma se množica spet vznemiri. Vsi vstanejo in nekateri lezejo celo na stole.
Predsednik sodišča je odredil, da se privede obtoženca.
Obtoženec se pojavi.
Oblečen je v črni obleki in z veliko eleganco. V gumbnici ima trak Častne legije. Mladi mož je videti bled, toda njegove oči so jasne in odprte, polne zaupanja, vendar ne izzivalne. Njegova drža je ponosna, dasi melanholična.
Obtoženec je jedva sedel na svoje mesto, ko se nenadoma neki gospod stegne preko treh vrst sedežev in mu ponudi roko. Mož je dr. Seignebos.
Predsednik naroči, da se za pove molk. Potem zabiči avdi jenci, da ne bo trpel nobenih iz. razov sočuvstvovanja ali grajanja ter vpraša obtoženca:
"Povejte mi vaše ime, vaše družinsko ime, vašo starost, poklic in dom." Obtoženec odgovarja: "Louis Trivulce Jacques de Boiscoran, sedem in dvajset let, zemljiški posestnik stanujoč v Boiscoranu, okraj Sauve-terre."
"Sedite in poslušajte obtožnico proti sebi."
Pisar sodišča Mechinčt nato prečita obtožnico, katere strašna enostavnost povzroča v dvorani kurjo polt. Sledi zaslišanje obtoženca. Vstanite in odgovarjajte raz-
ločno. Tekom preliminarne preiskave ste odklonili odgovor na več vprašanj. Zdaj se mora stvar razčistiti. V vašem interesu je, da ste pri tem odkritosrčni.
OBTOŽENEC: Nihče ne more bolj želeti kot jaz, da postane resnica znana. Jaz sem pripravljen.
P.: Zakaj ste tako oklevali tekom prejšnjih zaslišanj ?
O.: Smatral sem, da je bilo v mojem interesu, odgovoriti na tista vprašanja samo pred sodiščem.
P.: Culi ste, kakšnih zločinov ste obtoženi?
O.: Jaz sem nedolžen. Prosim, da mi predvsem dovolite povdariti eno stvar. Valpin-sonški zločin je bil grdo, strahopetno zločinsko dejanje; istočasno pa je bil na moč bedast zločin, kakršnega bi mogel izvršiti kvečjemu kak norec. A meni se tega ni moglo nikdar očitati, da bi mi fnanjkalo razuma.
P.: Vi ste začeli diskuzijo.
O.: Vzlic temu. gospod predsednik—
P.: Pozneje boste imeli priložnost, povedati vse, kar smatrate, da je potrebno. Ampak zaenkrat se morate omejite na odgovore na stavljena vprašanja.
O.: Pristanem.
P.: Ali se niste imeli kmalu poročiti?
Ob tem vprašanju se oči vseh navzočih obrnejo na gospodično Chandore, ki zardeva, dokler ni rdeča kot mak, vendar oči ne povesi.
O. (Zamolklo.): Da.
P.: Ali niste pisali svoji zaročenki nekaj ur preden se je zločin izvršil?
O.: Da. Pismo sem ji poslal po Mihaelu, sinu enega mojih najemnikov.
P.: Kaj ste ji pisali?
O.: Da me zadržujejo važni opravki, vsled česar je ne bom mogel zvečer obiskati.
P.: Kakšni so bili ti opravki?
Obtoženec je že odprl usta, da bi odgovoril, ko ga predsednik s kretnjo roke ustavi in reče:
P.: Bodite previdni! To vprašanje vam je bilo stavljeno tekom ■ preliminarnega zaslišanja in vi sfte odgovorili, da ste šli k lesnemu trgovcu v Brechy.
O.: Jaz pa sem pod pritiskom trenutnega impulsa res tako odgovoril, toda moj odgovor ni bil točen.
P.: Zakaj ste govorili laž? • O. (Z Vidnim izrazom ogorčenja, kar vsi navzoči opazijo.) : Jaz nikakor nisem mogel verjeti, da mi je res pretila kaka nevarnost. Nemogoče se mi je zdelo, da bi se moglo mene obdolžiti česa takega, kar me je privedlo vzlic temu semkaj. Zato se mi ni videlo potrebno, podajati javnosti moje privatne zadeve.
P.: Ampak kmalu vam je postalo jasno, da ste zašli v resno nevarnost?
O.: Da, gospod.
P.: Zakaj niste tedaj govorili resnice?
O.: Zato, ker je bil preisko-
FR. MIHčIč CAFE 7114 St. Clair Ave.
ENdicott 9359 6% pivo, vino, žganje in dober prigrizek. Se priporočamo za obisk.
Odprto do 2:30 zjutraj
valni sodnik, ki me je zasliševal, preveč intimen prijatelj, da bi vzbujal moje zaupanje. P.: Pojasnite svoje besede. O.: Prosim, da mi dovolite, da ne rečem nič več. Sicer se bojim, da bi se spozabil.
Po dvorani gre zamolklo mrmranje.
P.: Takšno mrmranje ni na mestu in jaz opozarjam občinstvo, da ohrani dolžno spoštovanje do sodišča.
Državni pravdnik g. Gransiere 3e dvigne in izjavi:
"Ne sme se dovoliti, da bi se tako govorilo o sodniku, ki je plemenito izvršil svojo nalogo, čeprav mu je to povzročalo nemajhne bolečine. Ce ima obtoženec tehtne pomisleke proti njemu, oi jih bil lahko podal. Zakaj ni tega storil? Tega ne more reči, da ni vedel, saj je sam odvetnik in mu je zakon znan. Vrh tega sta njegova; zagovornika izkušena moža."1
Odgovarja mu g. Magloire, Id pravi:
"Mi smo mnenja, da bi moral obtoženec zahtevati odložitev obravnave, kajti on je bil tako prepričan v uspeh svoje stvari, da ni hotel poslušati naših nasvetov."
Nakar odvrne g. Gransiere: "O tem bo pa odločala porota."
P. (Obtožencu.): In zdaj ste pripravljeni, povedati resnico o opravkih, ki so vam preprečili,
da niste mogli prebiti tistega večera v družbi svoje zaročenke?
O.: Da, gospod. Moja poroka se je imela vršiti v cerkvi v Brechyju in jaz sem se moral pogmeniti s tamošnjim župnikom o podrobnostih ceremonije. Vrh tega sem moral opraviti gotove verske dolžnosti. Brechyjski župnik, ki je moj prijatelj, vam lahko pove, da sva se dogovorila, da ga v ta namen obiščem en večer tekom tistga tedna, kajti on je vztrajal pri spovedi.
Avdijenca, ki je očividno pri. čakovala senzacijoitalnih razkritij, je videti razočarana nad obtoženčevim odgovorom; sem pa tja se čuje ironičen smeh.
P. (izredno strogo): Ta posmeh je nedostojen in nedopusten! Šerif, odvedite iz dvorane osebe, ki se smejejo. Ostali si pa zapomnite, da bom dal pri najmanjši ponovni nered-
Kraška kamnoseška obrti
15425 Waterloo Rd.
KEnmore 2237-M EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV
Vsak petek FISH FRY FINA PIJAČA Se priporočamo
KERN NIGHT CLUB
16901 Grovewood Ave.
JOSEPH in FRANCES KERN, lastnika (ti > '-IBW
nosti izprazniti dvorano.
Nato se zopet obrne k žencu, rekoč: "Nadaljujte!" O.: Tako sem šel tisti v«? k župnfku v Brechyju svojo smolo nisem našel gar doma. Ko sem tretjič ali četrtič, je prišl°! mo neko kmečko dekletce,^ je povedalo, da je srečalo1 nika na Marshaloverii knžL Jaz sem mislil, da bo n8^1 ako mu grem naproti. A® prehodil sem več kot štfo Ije, ne da bi ga srečal. K sem sklenil, da se je dekletce najbrž zmotiti ter obrnil proti domu.
(Dalje prihodnjih)
East 61st St. Garaž
FRANK RICH, la^
1109 E. 61st St. HEpnderson 9231 Se priporoča za popravlja"1 vanje vašega avtomobil*. 0615 in dobro.
f
Sedaj se nahajamo v voji
V deželi primanjkuje avtnih koles in trukov, .
kuje delavcev, primanjkuje sladkorja! Pomagati ^
jjj
mo drug drugemu, da zmagamo v tej vojni! Naša v priporoča polno sodelovanje.
) ' -šl^l (( Mi skušamo doprinesti svoj delež in apeliramo
Odjemalce, da tudi store svojega. Tu je način, kak°
pomagate:
Imejte prazne zaboje pripravljene!
■DHBHiHHIHBHHHnHnW
Kadar pride naš voznik vam, imejte zanj priPraV'jj
in"
prazne zaboje. To mu bo omogočilo, da bo dal Vam gim boljšo in hitrejšo postrežbo.
Imejte pripravljeno svoje naročilo! ■^■■■■■■■■■■■■■■■■■ii
Kadar pride naš voznik k vam, povejte mu, ^ trebujete. Tudi to je z namenom, da dobite vi jn boljšo in hitrejšo postrežbo. Pomnite, da nam P^"1 kuje unijskih voznikov!
Mi dovažamo točno! ■■■■■■■■■■■it
iggfli
Mi dovažamo dvakrat na teden našim odjem*11 mestu in enkrat na teden izven mestnih mej.
Vsa naročila morajo biti v našem uradu en da" ^ razvažanjem.
i V«)
Pomnite, da moramo zmagati v tej vojni! Tod'1 bomo dobili le z sodelovanjem in pomočjo nas vseh-
DOUBLE EAGLE BOTTLING
JOHN POTOKAR, predsednik.
Pi l napadu, ki so ga izvršili angleški "Commandos" (četniki) na nemško radio postajo v bližini LeHavre, Francija, so ti angleški četniki zajeli tudi več nemških vojakov. Slika nam predstavlja angleške četnike, ki preiskujejo nemške ujetnike. Slika je poslana iz Londona.
ZauPame
★ ★ ★
MODRI TRGOVCI POKAŽEJO SVOJE ZAUPANJE V NAKUPOVALNO MOČ SLOVENSKEGA NARODA V CLEVELANDU STEM. DA OGLAŠAJO V
★ ★ ★
Ameriški Domovini
najstarejšem slovenskem časopisu v Clevelandu ^
6117 St. Clair Ave.
HEnderson 0628
..............................................................................................................................
NO
I
Pri
nice živ p A
istert
kovoi Pod] Ne Predi ^so
ftl>: s
|le, stoS]
ci «aj k ; J»i n, Su
Se
Per.
^li s* w	W ■*/ W W Xi.W W W W W.W HLStLm mmmw m mm m Jh.«
ŽENINI IN NEVESTE!
Nada slovenska unijska tiskarna vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni. Pri-dite k nam in si izberite vzorec papirja in črk.
K
\ lil
N; %
O N
v
Go*
Vs
it.
Ameriška Domovina j ^
6117 St. Clair Ave.	HEnder*^ j
i t i a m n 111 a h i m ua 1U n iutf^^
CVJ v,
K