Poštnina plačana v gotovini
Maribor, torek 9. oktobra 1934
MARIBORSKI
Stev. 229 LeW V,n' 'xv*
111 H— r nrr ~~nBi
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo In uprava: Maribor, Goapoaka ul. 11 / Talefon uredništva 2440, uprave 246B Izhaja razen nedelje In praznikov vsak dan 1®> url / Velja mesečno prejemsn v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra'' v Ljubljani / Poštni čekovni račun št. 11.400
99
JUTRA
99
Nov poraz marksistov
Vročekrvna Španija doživlja zadnje dni zgodovinsko usodne dogodke, ki so Pa le naravna posledica razvoja od proglasitve republike dalje. Ko je bila pred leti. izvršena nekrvava revolucija, ki je odpravila monarhijo, so se voditelji nove Španije morali nasloniti na zmerne, Pa tudi ekstremne levičarje, v katerih so našli prvo oporo, čim je pa bila nova republikanska stavba postavljena, ie bilo vsakomur očito, da se bo prav med prvotnimi zavezniki vnel boj za bajno posest. Marksisti, zlasti komunisti, so namreč smatrali novo republiko samo za prvo etapo do socialistične države delavcev in kmetov, dočim so nasprotno centrumaški in desničarski elementi sanjali vsak o svoji izpolnitvi državnih idealov. Cortes ali parlament je Postal sicer vidno torišče vseh teh teženj, a vse ostalo, morda celo važnejše, se je odigravalo izven njega, v levičarskem in desničarskem podzemlju, kateremu so se polagoma pridružili še K a-talonci in Baski s svojimi avtonomističnimi težnjami.
Čuvarji meščanske države so se Pa med tem tako utrdili v vladi, da je bilo vsak dan bolj očito, da bodo storili vse, da preprečijo marksistične levičarske namene. Čim so se pa začeli boriti proti-tem, so se pričeli, kar je pač docela naravno, tudi odmikati od njih. Premikanje centruma se je torej viršilo polagoma, a trajno proti desnici, ki se je med tem stalno krepila, posebno v vrstah katoliške ljudske agrarne stranke pod vodstvom Gila R o b 1 e s a. Ta je pa, ko se je čutil dovelj močnega, hotel dobiti na centrum okoli radikalov še večji upliv, naposled pa sploh tudi vlado in vso moč. Ko je bil teren dovelj Pripravljen, je Gil Robles izzval krizo Samperove vlade in dosegel pri predsedniku republike Zamori mandat za sestavo nove radikalne vlade pod vodstvom Lerrouxa in s sodelovanjem štirih klerikalcev. Taktika Gila Roblesa se ie pri tem izkazala kot zelo premetena, saj je bil jasen namen: radikal Lerroux aaj, ako bo treba, nastopi z orožjem v roki proti levičarjem in jih stre, Gil Ro-bo potem že lahko sedel na mehko *« toplo!
Toda marksistični levičarji so se le Predobro zavedali, kaj pomeni sestava -errouxove vlade v sodelovanju z desni carskimi klerikalci, zato so vrgli tudi VSe !>a zadnjo karto, ki jim je še ostala, Pa generalno stavko ter iz te nastalo revolucijo in državljansko vojno. Hoteli so torej S silo preprečiti razvoj, ki se je obetal, hoteli so s silo še enkrat poizkusiti uresničiti svoj ideal. Toda vse kaže, de so se Prepozno predramili, prav tako kakor njihovi tovariši v Nemčiji i:i Avstriji. Vlada je bila na njihovo akcijo ze pripravljena in obenem trdno odločena iti svojo pot, ako bo treba tudi Preko barikad mrtvih trupel marksističnih levičarjev. Ukrepi, ki jih je izdala v °dgovor na splošno stavko, so povedali Marksistom in vsemu svetu, da ne po-^na šale in tudi ne nobenih obzirov. VoJaštvo je dobilo nalog uporabljati o-J°žje proti orožju, prav kakor meseca •ebruarja letos v Avstriji. Z enako energijo je pa nastopila tudi proti Katalon-Ce,P in Baskom. General B a t e t je od-l°voril predsedniku katalonske vlade ,m p a n i s u na proglasitev neod-'s'iosti že nekaj minut po objavi s t «-P°vi, katere je nameril in sproži! na pa-predsedstva v Barceloni in pred IlMsto je postavila madridska vuida ve-' ° bojno brodovje, pripravljeno vsak ,rcnutek pričeti obstreljevanje. Istočasno
Zadnji boji z vstali v Španiji
Mako je propadla katalonska vstala - Boli in spopadi na deželi — Mlak z volaki zletel v zrak — Velike izgube v Asturili
MADRID, 9. oktobra. Aretirani člani katalonske vlade so bili prepeljani iz Bar celone v Madrid, kjer pridejo pred ustav no sodišče. Pobegniti se je posrečilo le bivšemu ministrskemu predsedniku Aza-ni, ki je bil prav za prav začetnik puča in je hotel postati predsednik neodvisne katalonske republike. Vstaja je propadla zaradi tega, ker se meščani, pa tudi večinoma delavci, razen komunistov, niso odzvali pozivu vlade. Tako je Compa-nys razpolagal samo z manjšim številom civilne garde, ki se ni mogla postaviti v bran četam generala Bateta, ki so štele
10.000	mož. Tako je katalonska neodvisnost trajala samo 1 noč. Splošno se pa priznava, da je bila vstaja v Kataloniji najbolj nevarna in bi bila lahko popolnoma spremenila položaj, ako bi se bila posrečila.
Sedaj je že čisto gotovo, da je vlada popolnoma zmagala in je minila zanjo vsaka nevarnost, vendar pa boji niti še danes niso popolnoma zaključeni. Po nekaterih mestih in krajih se vrše še manj-
ši spopadi med državno eksekutivo in komunisti. Najtežji je položaj v Asturiji, kjer se je komunističnim delavcem posrečilo obdržati in celo osvojiti nekatere postojanke. Po poročilih vlade je pa skoraj gotovo, da bo tudi Asturija tekom današnjega ali jutrišnjega dneva popolnoma pacificirana. V zvezi z vstajo levičarjev je vlada odredila aretacije po vsej državi, največ pa v Kataloniji, Asturiji in baskiških provincah. Vse španske ječe so prenapolnjene in zapirajo aretirance tudi že v vojašnice in druge javne zgradbe Število mrtvil* in ranjenih še sedaj ni točno znano, ker vlada noče objaviti seznama in poroča večinoma le o izgubah vstašev, vendar je gotovo, da mora znašati število mrtvih na obeh straneh preko 1000, število ranjenih pa več tisoč. V Madridu je bil ubit tudi neki general, a padlo je tud’ pet častnikov.
Mimo tega je vlada odstavila celo vrsto županov in političnih uradnikov, bodisi ker so bili osumljeni zveze z vstaši,
bodisi ker niso nastopili tako energično, kakor bi bilo treba. Mnogim voditeljem vstaje se je posrečilo pobegniti iz Španije. Tako je bivši predsednik Azana pobegnil v Francijo, mnogo drugih je pa prispelo na Portugalsko. Portugalska vlada je zaradi dogodkov v Španiji za-stražila svoje meje in odredila vse potrebno, da se nemiri ne prenesejo na njeno ozemlje.
MADRID, 9. oktobra. V Asturiji so vrgli vstaši vlak z vojaki in jih na ta način ubili 52. Vesti, da so bili Company in ostali člani bivše katalonske vlade ob sojeni na smrt, niso resnične, ker se pro ces proti njim sploh še ni pričel. Narodna strokovna zveza je danes pozvala delavstvo, naj se vrne na delo. Socialisti in komunisti pa hujskajo še dalje proti vladi. V Granadi so proglasili znova splošno stavko in izvedli demonstracije, ki so vodile do krvavih spopadov. Rezultat je 10 mrtvih in mnogo ranjenih. Po zadnjih vesteh je v Asturiji padlo že 200 civilnih gardistov.
Prihod kralia Aleksandra v Marseille
VSE MESTO SLAVNOSTNO OKRAŠENO. — ZASTOPNIKI VLADE PRI SPREJEMU. PROGRAM BIVANJA.
MARSEILLE, 9. oktobra. Vse mesto je okrašeno z zastavami in slavnostno pripravljeno za sprejem jugoslovanskega kralja Aleksandra. Že sinoči je odpotovalo iz pristanišča bojno brodovje z mornariškim ministrom Pietrijem nasproti jugoslovanskemu rušilcu »Dubrovniku«, da ga sprejme in v svojem okrilju privede v Marseille, kjer bo danes sprejem, katerega se bodo udeležile poleg članov vlade in oblastev, tudi ogromne množice prebivalstva. Davi so iz Pariza prispeli z brzim vlakom zunanji minister Louis
Barthou, general Georges, podadmiral Dadal, podadmiral Joubert, podpolkov nik Bellefond, general Lamble, posla-niški tajnik de Segan, jugoslovanski poslanik dr. Spalajkovič, maršal dvora Dimitrijevič, tajnik Mirkovič, šei Jevtičevega kabineta Markovič in dru gi. Po pozdravu se bo kralj odpeljal z avtomobilom k spomeniku bojevnikov vzhodne fronte, kjer bo položil venec. Nato se bo odpeljal na marseillsko pre fekturo, kjer ostane do odhoda na postajo, nakar bo odpotoval v Pariz.
Macdonald ootuie na Novo Zelandiio
GLAVNI POBORNIK RAZOROŽITVENE NE MORE OSTATI PREDSEDNIK OBOROŽEVALNE VLADE
LONDON, 9. oktobra. Včeraj dopoldne je imel ministrski predsednik Mac-jdonald daljšo konferenco s svojim namestnikom Bakhvinom, po kateri se je nepričakovano odločil, da odide ponovno na trimesečni dopust. Tokrat bo odpotoval na Novo Zelandijo zaradi bo lezni na očeh. Ta vest je vzbudila v vsej angleški politični javnosti veliko senzacijo, in nihče noče prav verjeti, da je resnična. Kakor se zatrjuje, se je Macdonald odločil za to na predlog svojega zdravnika, ki zatrjuje, da mu je nujno potrebno še trimesečno zdrav Ijenje. Na drugi strani pa se zatrjuje, da namerava Macdonald sploh odstopiti in da bo to svojo željo sporočil danes kralju v avdienci. Kot njegovi
nasledniki se za ta primer imenujejo: Baldwin, Chamberlain, Hailsham, in Simon. Odločitev bo sprejeta na prihodnji seji kronskega sveta. Zatrjuje pa se, da glavni vzrok Macdonaldove-ga odstopa ni bolezen, anipak zahteva konzervativcev, da se Anglija še bolj oboroži na morju, na kopnem in v zra ku. Macdonald, ki se je toliko zavzema! za razorožitev, ne more ostati predsednik oboroževalne vlade.
BARTHOUJEVO POTOVANJE V RIM.
ZARIZ, 9. oktobra. »Mat in« poroča, da bo Barthou odpotoval v Rim 4. novembra. Udeležil se bo tudi italijansko proslave obletnice premirja.
jc pa poslala tudi nad Baske močne vojaške čete.
Daši se manjši boji lahko še vrše in ponove, je vendar gotovo, da so marksisti bitko Izgubili, in s tem seveda dokončno tudi Španijo. Njihova revolucija je pa prisilila vlado kreniti še bolj na desno, to se pravi v smer klerikalca G i-la Roblesa, katerega ideal je režim, ki naj bi bit uveden po vzorcu pokojnega Dollfussa v Avstriji. Pa tudi sploh moremo najti med A/vstrijo in Španijo
vse polno podrobnosti. Po vsem tem moremo zato šteti Španijo že danes med države, ki niso izgubljene le za marksiste, marveč tudi za — demokracijo. Od sobotne in nedeljske v krvi zadušene revolucije more kreniti Španija samo še
v	diktaturo, in to v diktaturo desni č a r j e v. Ali bo pa to uplivalo tudi na državno obliko ali ne, bodo pokazali šele bodoči dogodki, verjetno pa je, da so na Španskem tudi republiki šteti dnevi, -r.
Razočaranje Iraneoskih levičarjev
PARIZ, 9. oktobra. Rezultati okrožnih volitev v Franciji so pokazali, da ostaja politična orientacija najširših slojev nespremenjena. To se soglasno poudarja v vsem francoskem tisku, ra zen v glasilih levice. Levica je namreč upala, da bo dosegla mnogo večje uspehe, kakor jih je. Silna propaganda, ki so jo vodili levičarji, ni uspela. A posrečilo se jim tudi ni omajati prepričanja ostale večine. Vladne stranke so obdržale vse svoje položaje. Mnogo so izgubili alzaški avtonomisti, katerih število se je pri teh volitvah znatrm zmanjšalo.
TITULESCU SE ŠE NI ODLOČIL.
BUKAREŠTA, 9. oktobra. Bivši zunanji minister Titulescu se je včeraj odpeljal v Sinajo, kjer je najprej konferiral z ministrskim predsednikom Tatare-scom, nato je pa bil v daljši avdienci pri kralju. Po vrnitvi z dvora se je znova sestal s Tatarescom, kateremu je dejal, da se bo šele danes odločil za to, če zr pet stopi v vlado ali ne.
KOLONIALNE ČETE V FRANCIJI.
BORDEAUX, 9. oktobra. Semkaj jc prispel del maroškega osmega strel skega polka. Prihod je v zvezi z načrtom francoskega generalnega štaba, da okrepi francoske posadke z efekti-
vi	iz kolonij, ker prihajajo sedaj v Franciji pred naborne komisije novinci vojnih letnikov, ki so manjštevi1'” kakor drugi.
POLJSKA NARAŠČA.
VARŠAVA, 9. oktobra. Po uradnih i>odatkih se je pomnožilo v letošnjem prvem polletju število prebivalstva Poljske za 208.121 napram 184.875 v istem času lani. Število smrtnih primerov se je znižalo za 14.4, a primerov smrti otrok za 12.7 odstotkov. Število porodov se je povečalo za 21 1 odstotka. Padlo pa je število porok.
MRAZ NA TIROLSKEM.
TRENTO, 9i oktobra. Na Dolomitih je zapadel visok sneg. P° vesteh z Bren-nerja je včeraj tudi tamkaj snežilo. Temperatura je padla na ničlo.
Dnevne vesti
naše države. Glavna točka dnevnega reda je bila zahteva po izboljšanju invalidskega zakona. Predsednik invalidske organizacije g. Orel je v svojem referatu orisal bedni položaj naših invalidov in naglasil nujno potrebo po izbolj šanju naravnost obupnega položaja vojnih žrtev v naši državi. Iz poročil ostalih referentov posnemamo, da je v naši državi okrog 400.000 invalidov in odteh v banovini približno 18.000. Invalidski zakon iz leta 1929. je vzel vojnim invalidom mnogo pravic, ki so jim bile zajamčene z invalidskim zakonom iz 1. 1925. Izmed 17.500 invalidov v naši banovini, ki so bili priznani po zakonu iz I. 1925., je po novem zakonu doslej priznanih samo 5.2,54. Ta rigoroznost pri izvajanju ■novega invalidskega zakona je pognala tisoče vojnih žrtev v nepopisno bedo in obup. Invalidska organizacija si je sicer prizadevala popraviti to krivico, toda doslej brez uspeha. Zato so zbrane vojne žrtve v Celju ponovno zahtevale vrnitev moralnega priznanja vsem invali-' dom po zakonu iz leta 1925. Tudi so zahtevali, naj se jim da prilika dela in zaslužka v državnih in samoupravnih službah ter v privatnih podjetjih.
Narodne organizacije: Sokol, Narodna obrana, Jadranska straža in Zveza Maistrovih borcev vabijo vse svoje članstvo, naj se v čim večjem številu udeleži prijateljskega sestanka, ki bo drevi ob 20. uri v zgornji dvorani pri »Orlu«. Članstvo omenjenih organizacij in drugo narodno občinstvo naj se nadalje v čim večjem številu udeleži otvoritve razstave v veliki kazinski dvorani, ki bo jutri ob pol 12. uri, kakor tudi pred stave v Narodnem gledališču, ki bo ob 20-. uri jutri zvečer.
Novi darovi za reševalni avto. Daro- j vali so: Mestna hranilnica v Mariboru i 1000 Din, Zavod šolskih sester 100 Din,1 hišna posestnica Cerneljčeva in nadmpra ! vitelj bolnišnice Stegnar po 50 Din. Na- i biralna akcija je vrgla doslej skupno j
20.000 Din. Odboru pa je potrebnih še
100.000 Din, da bo mogel realizirati svoj j načrt in naročiti prepotrebni reševalni j avto. Vsi, ki se še niste odzvali prošnjij in apeliu naših reševalcev, storite točim preje!	|
Mariborsko upokojeno učiteljstvo je i počastilo spomin generala Maistra. Kro-
Rdeči križ Krčevina-Košaki priredi v soboto 13. okt. zvečer ob pol 8. uri v krčevinski šoli s sodelovanjem pevskega društva »Luna« ljudsko opereto »Ko-i vačev študent«. Pevovodja g. Avsenak, | režira g. Hvalec. — Ponovitev v nedeljo 14. okt. ob 15. uri. Vabi odbor.
Cercle francais. Pouk v francoskem otroškem vrtcu in v kurzih za šolsko mladino in za odrasle se je začel. Prijave se še sprejemajo v kurzih samih.
Združenje jugosl. narodnih železničarjev in brodarjev v Mariboru sklicuje za torek, dne 9. tm. ob 20. uri v mali dvorani Narodnega doma članski sestanek zaradi razgovora za volitve v bolniški fond. Vstop na sestanek imajo izključno le člani združenja in je nečlanom vstop zabra-nien.
Kurz bolgarščine, tega najlažjega slovanskega jezika, ki tvori uvod v učenje staroslovenščine in vseh ostalih slovanskih jezikov, se začne z dovoljenjem prosvetnega ministrstva v petek 12. t. m. ob 19. uri v pritličju mariborske klasične gimnazije. Poučuje prof. J. Šedivy. Obiskovalci bolgarskega kurza si bodo mogli ogledovati v velikonočnih šolskih počitnicah za zelo nizke cene vse važnejše kraje bolgarskega carstva; spoznali se bodo lahko z bolgarskimi znanstveniki, literati, javnimi delavci in pred stavniki gospodarskega življenja; ogle-dasi si bodo bolgarski raj okrog Kozaul-ka s cvetočimi rožnimi polji in se vozili po Črnem rnorju od Bmrgasa do Vairne. Ta kurz je samo za odrasle.
Stare ©bleke,
plašče, klobuke, čepicc, čevlje, sploh vse, kar se da uporabiti plača najbolje
G r a i fk a starinar na, Tr g svobode
Zaključek lekarnarskega kongresa. V
Splitu je bil včeraj zaključen kong;es slovanskih lekarnarjev. Sklenjeno je bilo, da bo prihodnji kongres leta 1936. v Sofiji. Za predsednika Zveze slovanskih lekarnarjev je bil izvoljen predsednik bolgarskih lekarnarjev, v upravni odbor pa sta bila med drugimi izvoljena doktor Slavko Zimmermann kot prvi podpredsednik in Stanislav Staničevski kot tajnik za Jugoslavijo.
Simbolično dramo »Mati«, ki jo je napisal Ksaver Meško tik pred svetovno vojno, igra jutri ob 20. uri v Narodnem gledališču Dramski studio ZKD
Poveljnik našega letalstva v Pragi.
Poveljnik našega letalstva divizijski general Miljutin Nedič je dopotoval včeraj v spremstvu naših tehniških strokovnjakov v Prago, kjer bo ostal do 16. t. m. Naši letalci si bodo ogledali vse tovarne za izdelovanje letal na Češkoslovaškem.
Nov grob. Včeraj zjutraj je umrla v Kamnici zasebnica ga. Ana Koblarjeva, rojena Heujeva. Pokopali jo bodo jutri popoldne ob 16. uri na kamniškem pokopališču. Bodi ji ohranjen lep spomin, žalujočim preostalim naše iskreno sožalje!
Iz železniške službe. Prometnik Vladimir Marolt je premeščen iz Novega sada na postajo Brezno-Ribnica.
Iz sodniške službe. Za starešino okr. sodišča v Mariboru je imenovan Franc Zorer, sodnik okrajnega sodišča v Slov. Bistrici; za starešino okrajnega sodišča v Mariboru Julij Kuder, sodnik okrožnega sodišča v Mariboru; za sodnika o-krajnega sodišča v Mariboru Mi>-ko Rebula, sodnik okrajnega sodišča v Erceg-novem; za sodnika okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici dr. Teodor Tominšek, pristav pri apelacijskem sodišču v Ljubljani; za sodnika okrajnega sodišča v Gornjem gradu Viktor Proninar, pristav okrožnega sodišča v Ljubljani; za sodnika okrajnega sodišča v Murski Soboti dr. Bogdan Merhar, pristav okrajnega sedišča na Vrhniki; za sodnika okrajnega sodišča v Marenbergu Ivan picek, pristav okrajnega sodišča v Novem mestu; za sodnika okrajnega sodišča v Slovenjgradcu Alojzij Šmid, pristav o-krožnega sodišča v Celju. Za sodnika okrožnega sodišča v Mariboru sta imenovana dr. Alojzij Lešnik, starešina okr. sodišča v Mariboru, in dr. Tomo Tura-to, starešina okrajnega sodišča v Litiji. Premeščeni pa so starešina okrajnega sodišča v Marenbergu Alfonz Cepudsr za starešino okrajnega sodišča v Ribnici; sodnik okrajnega sodišča v Slovenj-gradcu Milan Tominec v Ljubljano; sodnik okrajnega sodišča v Marenbergu dr. Mirko Kejžar v Maribor in sodnik okr. sodišča v Gornjem gradu Marin Pavlovič v Litijo.
Iz meščanskošolske službe. Premeščeni so: Marta Bekar iz Mežice v Vojnik, Lovro Farazin iz Dolnje Lendave v Ptuj, Edvard Gregorič iz Senovega v Mežico, Franjo Iglar iz Subotice v Mežico, Karel i Prali iz Slovenjgradca v Ormož, Ljudmila Grkovičeva iz Doboja v Maribor na
I.	dekliško, Anka Pažmanova iz Paga na deško meščansko šolo v Mariboru, Jan- j ko Čerrnut z Jesenic v Mežico, Josip ' Rupnik iz Drniša v Slovensko Bistrico, Vida Pogačnikova iz Ljutomera v Novo mesto, Alojzija Verasova iz Slovenske Bistrice na I. dekliško v Mariboru, Minka Zacherlova z učiteljišča v Mariboru na
H.	dekliško v Mariboru, Stanislav Praprotnik iz Ormoža v Slovenjgradec, in Marija Lapajnerjeva iz Mežice na Vič pri Ljubljani.
Mestna organizacija JNS za III. okraj (Melje) je sklicala za četrtek, 11. t. m. ob 19.30 v Koširjevi gostilni važno od-borovo sejo. Vabljeni so tudi člani in pri jatelji organizacije. Predsednik.
Službeni list banske uprave dravske banovine objavlja v svoji 80. letošnji številki oprostitev turistično-propagandneg materiala iz Nemčije, Belgijsko-luksem-mrške unije in Vel. Britanije od uvozne carine, izjavo Avstrije skladno s čl. 30. bernske konvencije za zaščito literarnih *n umetniških del o izpremembi rokov za ?aščito avtorske pravice, razpis št. 70 o ozriačenju lastnika blaga na tovornih 'i-jtih pri izvoznih pošiljkah, objavo banske uprave o pobiranj« občinskih trošarin v letu 1934., izpremembe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev na področju Dravske banovine in razne ,jb-jive iz »Službenih novin«.
nvotirna proga Beograd — Resnik. Včeraj je bila izročena javnermi prometu va potniške in brze vlake proga Bco-trad — Resnik. Na tej progi je bil doslej jamo en tir in bodo odslej vozili vlaki 50 obeli tirih v obe smeri.
Zborovanje vojnih žrtev. Letos je bil 4bčni zbor Združenja vojnih invalidov v Celju. Zborovanja se je udeležilo nad iOO invalidov, prišli pa so tudi zastop-iiki vojflili inyaJRl.oy. iz raznih
žek upokojenega učiteljstva v Mariboru jc imel pretekli četrtek svoj redni mesečni sestanek ob zelo povoljni udeležbi. Zanimivo je, da je bil to že 25. sestanek pod vodstvom agilnega g. Ogorelca. Ob tej priliki je na sestanku zbrano učiteljstvo počastilo spomin pokojnega o-svoboditelja Maribora in naše severne meje, generala Maistra s tem, da je zbralo 200 Din kot prispevek za Maistrov temeljni kamen Učiteljskemu domu v Mariboru. — Pač lep vzgled požrtvovalne zavednosti!
Pekovski pomočniki branijo svoje pravice. Pekovski pomočniki v Zagrebu so te dni zborovali in sklenili bojkotirati vse pekovske mojstre, ki vkljub banski naredbi še niso odpravili nočnega dela v pekarnah.
Delo dobe. Mariborska borza dela išče sodarskega mojstra, trgovskega slugo, konjarja ;in delavca, Reflektanti naj se zglase pri borzi med dopoldanskimi uradnimi urami na Rotovškem trgu.
Brezposelnost v Mariboru. V mesecu septembru se je število brezposelnih, ki iih ima v evidenci mariborska borza dela, znatno dvignilo, in sicer za 400. V septembru se je na novo prijavilo 136 kvalificiranih, 19 nekvalificiranih in 25 navadnih delavk ter 56 kvalificiranih. 69 nekvalificiranih in 86 podeželskih delavcev. Skupno je pri mariborski borzi dela prijavljenih 1005 brezposelnih, in sicer 715 moških in 289 žensk.
Opozorilo Izvoznikom grozdja. Za ved za pospeševanje zunanje trgovine opozarja izvoznike grozdja v Avstrijo, naj ne pošiljajo grozdja, če njihova poslovna zveza, avstrijski kupec ali komisijo-nar, nimata že v rokah avstrijskega u-voznega dovoljenja. Zavod priporoča našim izvoznikom, naj se strogo drže danih navodil,1 ker je popolnoma izklju-
Pisatelj Ksaver Meško je bil zaradi svojih zaslug na nacionalnem področju izvoljen na občnem zboru Kluba Koroških Slovencev za častnega člana.
Koroške narodne pesmi zapoje jutri zvečer ob 20. uri v Narodnem gledali • šču Ipavčeva pevska župa.
Za Maistrovo spominsko ploščo v Kamniku. Kamniški občinski odbor je naročil osnutek za spominsko ploščo na rojstni hiši generala Maistra pri rojaku kiparju g. Lobodi in stopil v stik z vsemi organizacijami, ki pridejo v poštev zaradi morebitnega sodelovanja. Odkritje spominske plošče bo na obletnico smrti generala Maistra.
Radio Ljubljana. Spored za sredo 10. t. m.: Ob 12.15: operetne pesmi na ploščah; 12.50: poročila; 13.00: čas, vesele pesmi na ploščah; 13.40:	predavanje
Narodne obrane; 18.00: komorna glasba, radijski kvintet; 18.30:	harmonika
pri nas in drugod (plošče); 19.00:	»Ob
stoletnici združenja trgovcev v Ljubljani«; 19.20: plošče; 19.30: »Naša vas«; 19.50: čas, jedilni list, program za četrtek; 20.00: prenos opere iz Ljubljane, v odmoru čas in poročila.
Grajski kino. Do vključno srede sijajni ruski velefilm »Hišica na meji«. Krasen film v nemškem jeziku. Sledi »Zamenjana nevesta«, kolosalna veseloigra z Anny Ondro v glavni vlogi.
Kino Union. Danes nepreklicno zadnji dan »Valček za Tebe« s svetovnim tenorjem Louisom Graveurjeni. Od jutri srede dalje prvovrstna veseloigra polna glasbe in zabavne vsebine »Iz ljubezni do Tebe«. Paul Horbiger, Betty Amann, Otto Walburg in Lee Parry. Pride najbolj popularna humoreska »Dobri vojak Švejk«.
Pri motnjah prebave, želodčnih bolečinah, zgagi, slabosti, glavobolu, miglja-nju oči, razdraženih živcih, nespanju, o-slabelosti, nevolji do dela povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica odprto telo in olajša krvni obtok.
Narodno gledališče
REPERTOAR.
Torek, 9. oktobra ob 20. uri »Idealni soprog«. Premiera. Bloki.
Sreda, 10. oktobra: Mati, uprizoritev Narodne obrane.
Drevi bo v gledališču premijera »Idealnega soproga«, izredno zanimive in napete Wildeove drame. Obenem bo to prvi nastop nove članice Save Severjeve, ki igra glavno žensko vlogo. Ostale večje vloge igrajo Starčeva, Barbičeva, Grom, Skrbinšek in Panjan. Nove toale te pri današnji premijeri »Idealnega soproga« bodo senzacija za naš ženski svet. Izdelane so po načrtih Bojana Štu pice v modnem ateljeju Živke Severjeve v Ljubljani.
Prva operetna predstava bo v najkraj šem času. Uprizore Lebarjevega »Carjeviča«, delo divne glasbe in posrečene vsebine. Delo pripravljata kapelnik Herzog in novi režiser Milan Kosič. Nastopijo Udovičeva, Barbičeva, Draguti-novičeva, Severjeva, Gorinškova, Sancin, P. Kovič, Harastovič, Rasberger, Košič, Gorinšek, Furijan, Nakrst, Blaž. Verdonik in drugi.
Motnje v želodcu in črevesu, ščipanje v trebuhu, zastajanje v žilnem sistemu, razburjenost, nervoziteto, omotičnost, hude sanje, splošno slabost olajšamo, če popijemo vsak dan čašo »Franz Josefo-ve« grenčice. Zdravniki svetovnega slo vesa hvalijo izboren učinek, ki ga ima »Franz Josefova« voda v svoji lastnosti kot milo odvajajoče sredstvo zlasti pri močnokrvnih, korpulentnih osebah, sati-karjili in hemeroidalno bolnih. »Franz Joseiova« grenčica se dobi vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah
Nezgoda pri mletju. V Šikolah je doletela včeraj 14-letnega posestniškega sina Ivana Majcena hujša nezgoda. Mlel je koruzo in ravnal pri tem tako neprevidno, da je prišel z levo roko med kolesa. ki so mu zdrobila prste. Majcen je moral iskati zdravniške pomoči v mariborski bolnišnici.
Zaposlenost v septembru. O UZD v Ljubljani je sestavil statistiko o gibanju članstva v preteklem mesecu, iz katere je razvidno, da je bilo v septembru v dravski banovini povprečno zavarovanih 82.995 delavcev in nameščencev, nasproti 83.059 v avgustu in 82.835 v juliju. V primeri z lanskim septembrom je bilo letos število zavarovancev v sep tembru za 4010 večje, in tudi v primeri s predlanskim septembrom beležimo pri rastek 3798 članov; nasproti septembru 1931 pa imamo šc vedno primanjkljaj 13.889 članov, nasproti septembru 1930 pa primanjkljaj 18.668 članov. Povprečna dnevna zavarovana mezda je znašala 22.70 Din, to je 0.73 Din manj ko lani v septembra, 1.47 Din manj ko pred lanskim, 3.89 Din matij po v septembru 1931. in 4.27 Din manj ko v septembru 1930. Skupna dnevna zav. mezda je znašala v septembru 1,884.000 Din, to je
34.000 več ko lani, toda 30.000 Din manj ko predlanskim, 692.000 Din manj ko v septembru 1931 in 857.000 Din manj kn v septembru 1930.
Naš izvoz v avgustu. V avgustu smo izvozili 332.415 ton blaga v vrednosti 366.6 milijonov Din. Lani smo v avgustu izvozili 279.130 ton v vrednosti 276.3 milijonov Din. Letošnji izvoz jc torej znatno večji, in sicer po količini za 19.5%, po vrednosti pa za 37.15%. Uvozili pa smo v avgustu 74.230 ton v vrednosti 287.8 milijonov Din, napram S5.355 tonam v vrednosti 284.2 milijonov Din v lanskem avgustu. Uvoz se je torej zmanjšal po količini za 13.03%, po vrednosti pa je narasel za 1.25%. V prvih osmih mesecih t. 1. smo izvozili 2,165.419 ton v vrednosti 2.249.5 milijonov Din, uvozili pa 567.464 ton v vrednosti 2.302.6 milijonov Din.
Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 14.4 stopinj C nad ničlo; minimalna temperatura je znašala 11.4 sto pinj C nad ničlo; barometer jc kazal nri
16.1 stopinjah 742, reduciran na ničlo pa 740, relativna vlaga 86; od včeraj na danes je padlo 1.2 mm dežja; vreme je oblačno in tiho; vremenska napoved napoveduje zboljšanje vremena.
fpominjaae CMD
. čeno, da bi se moglo dobiti še kako noyo krajev, dovoljenje za uvoz grozdja!
Izid nagradnega tekmovanja
PREJELI SMO 384 IZPOLNJENIH KUPONOV.
Nagradno tekmovanje, ki ga je razpisalo uredništvo športne rubrike v »Ve-cerniku« za najtočneje pogodene razidete nogometnih tekem za prvenstvo LNP, je uspelo nad vse pričakovanje. Skupno je bilo vposlanih na uredništvo 384 izpolnjenih kuponov! Tekmovalci so se točno ravnali po navodilih in so bile veljavne vse rešitve. Povsem točnih rezultatov ni zadel nihče, zato so prišle za nagrade v poštev le rešitve, ki so bile najbližje doseženim rezultatom.
1. nagrado (par smučk, darilo tvrdke B. Divjak v Mariboru) prejme g. Mirko Brumen, uradnik iz Sv. Lenarta v Slov. goricah. Njegova napoved je bila: Svoboda : Celje 2 : 1 (1 : 0) in čSK : Rapid 2 : 0 (1 : 0).
2. nagrado (cigaretno dozo, darilo tvrdke Stoječ v Mariboru) prejme g. Dušan Novakovič, brivski pomočnik v Mariboru, ki je napovedal naslednje rezultate: Svoboda : Celje 2 : 1 (l : 0) in CSK : Rapid 4 : 2.(2 : 1).
3. nagrado: (5 vstopnic 1. prostora za krasen operetni film ^Riviera ekspres«,
ki se predvaja od 18. do 22. tm. v kino Union, darilo g. Valjaka) prejme g. Eme-rik Veber, dijak v Mariboru. Njegova napoved je bila: Svoboda : Celje 5 : 2 (1 : 1) in CSK : Rapid 4 : 3 (2 : 0).
Nagrajenci naj dvignejo darila v uredništvu »Večernika«, Maribor, Gosposka ulica H.
Zanimiv je pregled vseh izpolnjenih kuponov. Od 384 tekmovalcev jih je predvidevalo 372 poraz Svobode v Celju, ki je šel tudi do 7 golov razlike. Sedaj bodo morali vsi ti uvideti, da je žoga res okrogla in je prerokovanje kočljiva zadeva. Tokrat so prišli na račun optimisti... — Poraz Rapida je napovedalo 378 tekmovalcev. Mariborski klubi so si pač zapravili vero svojih pristašev. Na kuponih, kjer je bila rešena tudi odpovedana tekma ISSK Maribor : Hermes, je večina prerokovala zmago Maribora.
Športnice in čitatelje našega lista opozarjamo r.a razpis, ki ga objavimo jutri za prvenstvene tekme, ki se bodo odigrale prihodnjo nedeljo!
Tragedija v vinorodnih Halozah
OČE USTRELIL ŽENINA SVOJE HČERKE.
Predvčerajšnjim se je dogodila v bližini Leskovca pri Halozah strašna tragedija, ki je zahtevala človeško žrtev. Tragedija se je odigrala le po nesrečnem naključju.
Dolgo časa je 28-letni posestniŠKi sin Gabrijel Brusar zalezoval Marijo Koiet-nikovo, hčerko posestnika Ivana Kolet-nika iz Strmca. Dolgo je sicer skrival svojo ljubezen pred Marijo in ljudmi, ker pa je njegovo srce le preveč hrepenelo po njej, si je želel samo njo zn ženo. Ob neki priliki je zato prišel k Marijinemu očetu ter zaprosil za roko njegove hčerke. Oče s tem ni bil prav nič zadovoljen in mu je prošnjo odbil. To pa ga ni odbilo in spremenilo, kajti zahajal ie še vedno na njen dom. Vztrajal je pri svojem sklepu in Marije ni zapustil. Nevestinega očeta je to jezilo, zato sta se z ženinom večkrat prepirala in imela ne-prilike. Brusar ju je bilo zelo težko pri srcu, ker mu posestnik ni hotel dati svoje hčerke za ženo, zaradi tega mu je bilo tudi življenje trnjevo in dolgočasno. In moralo je priti prej ko slej do tragedije.
Ko je prišel predvčerajšnjim zjutraj Brusar zopet v hišo svoje izvoljenke, mu je Koletuik povedal, da ne sme več zahalati v njegovo hišo in želi, da zapusti svojo izvoljenko ter je ne zalezuje več. Mladeniča je to seveda pogrelo, in začel se je prepirati z o&2tom svoje izvoljenke. Šel ie na prosto in pred hišo
'A. p. Čehov:
znova zmerjal in preklinjal Koletnika. Ko je pa oče izvoljenke slišal vse te njegove kletve in grožnje, je v razburjenosti stopil v hišo po svojo lovsko puško ter prišel z njo pred hišo, da bi ustrašil ženina in bi ta pobegnil. Pomeril je približno v smeri 20 korakov od hiše, kjer je slišal kričanje mladeniča. V svoji jezi in razburjenosti pa ni opazil, da je meri! proti Brttsarju in sprožil strel. Smrtno zadet se je ženin zgrudil v mlaki krvi na tla in kmalu nato tudi izdihnil.
Včeraj je prispela na kraj nesreče sodna komisija, ki je izvršila obdukcijo. Truplo so prepeljali v mrtvašnico na pokopališče v Leskovcu. Koletnika so orožniki aretirali in ga izročili v zapore ptujskega okrajnega sodišča, kjer bo dobil zasluženo plačilo.
estetičnih razlogov primerno, da izginejo raznovrstni oglasi, ki se dosedaj na-lepljajo na stenah, oknih itd.
Licencovanje plemenskih bikov. Ob
priliki licencovanja bikov se je izkazalo, da manjka v ptujskem okraju 65 plemenskih bikov, ki jih namerava okrajni kmetijski odbor nabaviti. Bikorejci dobijo primerno nagrado k vzdrževanju. Nakupovali se bodo le taki plemenski biki, ki so izrecno samo redovniški. Plemenski sejem, ki se je vršil 27. sept. tl. v Ormožu izkazuje 45 glav prignane živine pinegavske pasme. Prodani šobili le redovniški biki, in sicer zaradi tega, ker se nakup le te pasme z rodovnikom subvencionira.
Nočni napad. V Terbegovcili pri Sv. Lovrencu v Slov. gor. so neznani storilci napadli preteklo noč 281etnega Fr. Sovca in ga premlatili z ročicami, da je obležal nezavesten. Prepeljali so ga v ptujsko bolnišnico, kjer se trudijo, da bi ga spravili k zavesti. Stanje poškodovanca je zelo resno.
Kino. V sredo 10. t. m. in v četrtek, dne 11. tm. obakrat ob 20. uri film »Nocoj ali nikoli«. V soboto 13. t. m. ob 20. uri in v nedeljo 14. tm. ob 18j30 in 20.30 pa je na vrsti »Goreča tajna«.
Šport
Ptuj
Mestno poglavarstvo v Ptuju razglaša sledeče:	Da	se	'zasebnikom omogočijo
razne objave, kot oddaja lokalov, stanovanj itd., je mestni oznanjevalni urad namestil pred Mestno hranilnico primerno desko za oglase privatne vsebine. Za nabitje oglasov se bo računala naslednja pristojbina: do 10 dni Din 1.—; do ,30 dni Din 2.—, preko 30 dni Din 3—5 po dogovoru. Oglase je izročati pri mestni blagajni. O teni .se obvešča prebivalstvo z vabilom, da se pri oglasih poslužuje zgornje ugodnosti, ker je tudi iz
Tekmovanje za državno plavalno prvenstvo leta 1935. v Mariboru! Prete-1 klo nedeljo se je vršil v Zagrebu redni j letni občni zbor Jugoslovanske plavalne zveze, kateremu so prisostvovali delegati 12 klubov, med njimi tudi mariborskega SK Maratona. Po poročilih posameznih funkcionarjev je bilo sklenjeno prirediti tekmovanje za državno prvenstvo v letu 1935. v Mariboru, in sicer v času od 9. do 11. avgusta na Mariborskem otoku, kjer se bo izvedlo tekmovanje juniorjev v plavanju in waterpohi ter prvenstvo juniorjev in seniorjev v skakanju. Tekmovanje za prvenstvo seniorjev v plavanju in \vaterpolu pa se bo izvedlo 31. avgusta in 1. septembra v Dubrovniku.
Prva Medklubska gorska motociklistična dirka na Pohorju.
Agilna motosekcija »Peruna« je preteklo nedeljo popoldne priredila na novi pohorski cesti Zgornje Hoče - Reka -Pohorski dom prvo gorsko motociklistično dirko na tej progi. Za to dirko je bilo veliko zanimanje in tako je romalo več sto ljudi s kolesi, motocikli, avtomobili in avtobusi do vznožja Pohorja, da prisostvujejo motociklistični -dirki. Nova cesta je že sedaj kakor nalašč za take športne prireditve in bodo po zgraditvi ceste čez vse Pohorje gotovo dosegle evropski sloves. Poznavalci podobnih takih cest pravijo, da je ta nova pohorska cesia najbolj slikovita od vseh
v naši državi in prekaša celo ljubeljsko cesto, kjer se vršijo že nekaj let motorne dirke. Dirkalna proga je merila 5.501 m. Dirkalo se je v 4 kategorijah, dočim se ostale discipline zaradi nesreče niso izvedle.
V	posameznih kategorijah so bili doseženi naslednji rezultati:
Novinci, motorji do 500 čem: solo: 1.
Franjo Kos, »Perun«, na Puchu 250 ccrr v času 6 minut 41.5 sekund; 2. Rudol: Welle, »Perun«, na Puchu 500 ccrr 7:07.5; 3. Avgust \Vesiak, »Perun«, m Puchu 250 cem 7:29.
Motorji do 250 cem, solo:	1. Slavko1
Čerič, »Motoklub Maribor«, na Excel~ siorju 250 cem v času 5:34; 2. Franja Šober »Perun« na Pucitou, turistični stroj 250 ccm 8:28.5.
Motorji do 350 ccm, solo:	1. Alojz
Lužnik »Perun« na BSA .350 ccm v času 5:29;	2.	Slavko Čerič, »Motoklub
Maribor«, na Excelsiorju 250 ccm 5:33: 3. Ivo Zgur, »Perun«, na Velecetteu 3$<* ccm 5:39.25 ;	4. Alfonz Vresnik, »Pe-
run«, na Puchu 250 ccm 6:15.75.
Motorji do 500 ccm, solo: 1. Ivo Žgiur. »Perun«, na Velocetteu 350 ccm v časa 5:22; 2. Rudolf Wclle, »Perun«, na Puchu 500 ccm 5:29.5; 3. Alojz Lužnik, »Perun«, na BSA 350 ccm 5:30.5;	4.
Alfonz Vresnik, »Perun«, na Puchu turist, 250 ccm 5:38; 5. Slavko Čerič, »M« toklub Maribor«, na Excelsiorju 250 ccm 5:39.
Organizacija sicer ni bila taka kot bi morala biti, ker so se posamezne dirke zelo počasi vršile, vendar je bila v glav nem zadovoljiva.
SK Sla vi ja (Varaždin): SK Železničar 47:45. Kot smo že včeraj na kratko poročali, so preteklo nedeljo lahkoatleti SK Železničarja gostovali v Varaždinu, kjer so merili svoje moči z lahkoatleti varaždinske Slavije. Podrobni rezultati so bili naslednji: Tek 100 m: 1. Stropnik (Ž)
11.4; 2. Vemrti (Z) 11.5; 3. Sanac (S)
11.7. Tek 400 m: 1. Markužič (S) 56.1; 2. Sanac (S) 56.4; 3. Pruš (Ž) 56.5. Tek 1500 m: 1. Takač (S) 4.42; 2. Muraus (Ž) 4.43; 3. Markužič (S). Štafeta 4 krat 100 m: 1. SK Železničar v postavi Stropnik, Venuti, Požar in Starešina v času 48.1; 2. SK Slavija. Skok v daljavo: 1. \Viess-ner (S) 5.89; 2. Stropnik (Z) 5.88; 3. Požar (Ž). Skok v višino: 1. Gjurak (S) 1.65 m; 3. in 3. Požar (Ž) in Sanac (S)
1.60. Skok s palico: 1. Grims (S) 2.90 m;
2. Grilc (Ž) 2.80; 3. Čelhar (Ž)	2.70. Met krogle: 1. Grabrovec (S) 10.23; 2. Požar (Z) 10.10; 3. Lampl (S) 10.06. Met diska: 1. Čelhar (Z) 32.24; 2. Ogrizek (Ž) 30.10;'3. Wiesser (S). Met kopja: 1. Markužič (S) 47.02 ; 2. Ogrizek (Ž) 42.15;
3. Lampl (S) 42.03. Zaradi izredno slabega vremena, ki je zelo oviralo potek tekmovanja, rezultati niso ravno prvovrstni.
AGAFJA
Ko sem prebival v S-kem okraju, sem pOgostoma obiskoval vrtnarja Savo Stukača, ali kakor so ga kratko klicali Savka. v njegovih nasadih sem imel priložnost loviti ribe, tam sem našel za-željeni mir; pa tudi pogovori s Savkom in tihi poletni večeri so bili tam zelo prijetni.
Savko je nil mladenič, star kakih petindvajset let, krepko zrasel, zal in zdrav kakor bukva. Bil je pameten in omikan, vodko je pil le poredkoma, kot delavec pa ni bil bogvekaj vreden. Živel je v lastni koči skupno z materjo, oral ni, tudi nobene obrti se ni izučil. Živel je kakor ptički pod nebom in zjutraj ni nikdar vedel, kaj bo imel za kosilo. Ne morem reči, da ni imel srca za lastno mater, ampak do dela ni imel veselja in tudi ni priznaval, da je koristno.
Najbolj je ljubil mir. Cele ure vam je sedel negibno in gledal neprestano v isto točko. Seveda je bil zaradi tega gol kakor sokol in živel je slabše od berača. Sčasoma se mu je nabralo precej dolgov in mojega ljubega Savka so postavili kot paznika v občinski svet.
Nekega majskega večera sem bil pri Savku na vrtu. Kakor se spominjam, sem ležal takrat tik poleg koče, ki je bila kri-
ta s slamo; poleg mene je bil pes, po imenu Kuljka, malo dalje Savko. Naše udice so bile z vabo vred že davno na svojem mestu v reki in tako nama ni preostajalo drugega, kakor vdati se le-nuharenju, ki ga je večno počivajoči ir. v lenobi nepoboljšljivi Savko tako zelo ljubil.
»Kako to, da slavci sedaj ne pojo?« sem vprašal Savka. On me je pogledal, potegnil iz žepa piščalko in zapiskal. V odgovor se mu je takoj z nasprotnega brega oglasil kosec.
»Tu imate slavca,« se je zasmejal Savko.
»Ta ptič mi ugaja,« sem dejal. »Ali veš, da v dobi preseljevanja ptičev kosec ne leta, ampak teka po zemlji? Samo morje in reke preleti, vse drugo pa preteče peš.«
Vedel sem, da Savko rad posluša, zato sem mu povedal vse, kar sem vedel o pticah selivkah. Savko se ni niti zganil in je ves 'žarel od zadovoljstva.
»Kateri kraji so jim ljubši, naši ali oni tam?« je vprašal Savko.
»Naši, seveda. Sedaj se pri nas izležejo in odgoje mladeniče; odlete pa le zato, ker bi tu zmrznili.«
»To je pa res lepo,« je vzdihnil Savko. »Karkoli govorite, je vse tako lepo. Vsaka reč ima svoj smisel. Verjemite mi, gospod, če bi bil vedel, da pridete v;,
pa si ne bi bil povabil ženske sem. Prosila me je, če bi smela priti sedaj.«
»Nič ne de, saj lahko ležem v gozd,« sem rekel.
»Kajpak, saj ne bo umrla, če pride jutri!«
»Ali pričakuješ Darjo?«
»Ne, imam zopet drugo. Agafja Strel-čika me je prosila.«
Osupnil sem nad to novico. Agafja je bila mlada, devetnajst ali dvajsetletna žena, ki se je bila pred letom dni poročila z železniškim kretnikom, mladim in poštenim človekom.
»Te komedije z ženskami bodo slabo končale za te!«
»Eh, pa naj! Kolikokrat sem že rekel tem babnicam, pa nočejo nič slišati,« je rekel Savko. »Vidini, gospod, da vam preseda ta reč. Pojdiva večerjat!« in ne da bi počakal na moj odgovor, je Savko zlezel v kočo, poiskal vodko in kozarec, kuhana jajca, presno maslo in še nekaj.
Kruh je bil trd, maslo kakor guma, dišalo nama pa je le.
»Odkod vzameš vse to?« sem ga vprašal in pokazal na kozarec.
»Ženske mi prinašajo.«
»In zakaj ti nosijo?«
»Iz sočutja.«
Pa ne le jestvine, tudi Savkova obleka ie kazala sledove ženskega sočutja. Opazil sem pri njem nov pas iz velblod-
je volne, krog vratu pa je nosil križec na svilenem traku.
Poznal sem slabost lepega spola na-pram Savku, vedel sem tudi, da nerad govori o tem in zato ga rajše nisem spraševal. Pa tudi nisem več utegnil. Kuljka je nestrpno zarenčala. V temi je bilo slišati drobne ženske korake. Takoj sem jo spoznal. Bila je Agafja Strelčika. Plaho je stopila k nama in globoko zadihala. Lovila k sapo, ne toliko od hoje kot od strahu in po neprijetni ponočni poti.
Ko je poleg koče opazila namesto enega kar dva, se je umaknila vsa prestrašena.
»Ali, ti si,« je dejal Savko ter vgriznil v kruli z maslom.
»Da, da, jaz,« je zajecljala Agafja ter spustila sveženj na tla. »Moj mož vas pozdravlja in vam pošilja to-le malenkost.«
»No, kaj bi lagala in se izgovarjala na Jakoba,« se je zasmejal Savko.
»Saj gospod ve, po kaj si prišla. Sedi, da te pogostimo. Veš, sem že mislil, da te ne bo. Ali boš pila malo vodke? T i bo bolj toplo pri srcu.«
»Nekaj je prinesla,« je nadaljeval Savko in razvezal sveženj, »ženska ne more, da ne bi kaj prinesla. Piroge, krompir... Dobro se jim godi. V vsej vasi imajo samo še pri njih krompir.«
Stran 4.
Mariborski »Vo č e r n i fc« Jutra
J Mariboru, dne 9. X. 1934.
A. K. Grin:
Bogastvo
Roman.
Moj ravnatelj je bil poln zaupanja, obsipaval me je z laskanjem in potratU velike vsote za moja oblačila in ostale potrebščine. O uspehu sem dvomila še manj kakor ravnatelj; računala sem trdno na svoj glas, na dobro šolo in svoj pogum. Mirno sem zapustila tistega usodepolnega večera to sobo in menila, da se poslavljam za vedno od teh bornih prostorov. Preteklost je zame minila, in voz je drdral z menoj sijajni bodočnosti nasproti.
Neskrbno sem stopila v gledališče in se oblekla v krasna oblačila. Niti godba orkestra me ni prestrašila. Ko so me poklicali na oder, sem stopila brez strahu v ospredje, da se je pred mojimi očmi razgrnila vsa velika množica gledalcev. Napeto pričakovanje je ležalo na obrazih vseh, meni pale bilo, kakor da bi me kdo zabodel z nožem v srce. Polotila se me je groza, kakor jo občuti zločinec pred usmrtitvijo; udje so mi otrpeli, glas mi je odpovedal. Hotela bi umreti, da bi mi ne bilo treba misliti In čutiti. Stala sem pred svetilkami, na prostoru, o katerem sem sanjala leta in leta in nisem
mogla zapeti niti najmanjšega tona. Niti zbežati ni bilo moči, kakor da so mi noge zrasle v tla; vztrajati sem morala in čitati na obrazih iznenadenje, sočutje in zaničevanje. Od nekod se je zaslišalo slabotno ploskanje, najbrže da bi me osrčilo. Pri tem šumu je popustil krč, ki je oklepal moje ude, in zgrudila sem se v strašni dušni boli na tla, na odru. ki bi ga moja noga naj ne prestopila nikoli več. Zagrinjalo je padlo in mene so odnesli; komaj sem vedela, kam. Toda to me tudi ni zanimalo, ker moje srce je bilo strto, moja nada uničena ...
Groza me spreleti pri misli na ravnatelja in na svoje učitelje, ki sem jih tako prevarila. Nimam poguma zopet stopiti pred nje, dokler jim ne morem poplačati ves brezplodni trud. Da bi poskusila nastopiti še enkrat, je popolnoma nemogoče. 2e pri sami misli na neusmiljeno, valovečo množico mi zastaja kri v žilah in se mi temni pred očmi. Nisem ustvarjena za primadono, dasi sem živela samo temu vzoru. Kaj sem *»e na svetu?«
»Kaj ste?« Umetnikov glas je trepetal.
V	njegovih očeh je žarelo občudovanje, ki ga ni mogel prikriti. »Mlado, lepo, nedolžno dekle. Ali to ni dovolj? Mnogim bi bil to dragocen zaklad.«
»To mi ne pripravi kruha, ne poplača mojih neznosnih dolgov, ki me tlačijo k
tlom. Ta misel mi je napravila vrnitev v to sobo nad vse grenko, me je terala v obup, da sem slednjič iskala rešitve v smrti. Pa najsi bo pregrešna, bila je edino hrepenenje, ki sem ga še poznala.
Slednjič nisem mogla tega dalje prenašati in sinoči sem poslala Anetto po smrtonosni strup. Cesto mi je zatrjevala, da mi ga lahko preskrbi. Menila sem, da bo imel prašek, ki mi ga je prinesla zaželjeni uspeh, použila sem ga in poiskala posteljo, da umrem. Kar se je nato zgodilo, vam je znano. Varala me !c ter mi je prinesla sredstvo, ki me je zazibalo le v spanje, smrti podobno. Je b;l njen čin pameten? Le čas more o tem odločiti!«
»Signorina,« ta nagovor se mu je zdel najprimernejši, čeprav ni bilo dvoma, da je mlada Američanka, »bodite prepričani, da je Portugizinja dobro naredi’a. Gotovo hrani bodočnost za vas še vso srečo, ki si jo more ognjevita narava želeti. Toda,« osupel je obstal, ko je zapazil na njej čudovito spremembo. Obupano dekle je postalo naenkrat veselo, da je presrečen obraz in žareče oči komaj zopet spoznal! Kaj je bil vzrok te nepričakovane spremembe? Ali so ji razodele umetnikove besede, kar se je zgodilo v njegovem srcu? Ali je slutila in odgovori'a na strastni občutek, ki ga
j je vsak trenutek tega mikavnega, toda nevarnega sestanka bolj in bolj obvla-! dal? Ni se drznil, da bi čital odgovor v njenih očeh. Zadostovalo mu je, da je videl njeno veselje in da se je solnčil v luči njene vnovič obujene nade. •
»Niste končali stavka,« je zašepetala, »mislite pač, da je za nocoj dovelj. Res, dovelj ste slišali o moji bedi, toda nabrala sem si tudi dovelj moči, da se morem od vas posloviti. Zdravstvujte, moj gospod, dokler ...«
Smehljaje ga je pogledala. Kak ljubek smehljaj, kako nedolžen in poln zaupanja! Vendar se je počasi odmaknil, ker ni zaupal v svojo moč, svojemu lastnemu razsodku. Zdaj se je hotel posloviti in se šele vrniti, ko postane mirnejši in zmožen, da preskusi najdeni zaklad po r.jegovi pravi vrednosti, preden si ga osvoji.
Komaj dva koraka od vrat pa mu je šinila v glavo nova misel.
Tajnost njenega prebujenja mu je bila sicer jasna, toda zakaj so ga poklicali, da nariše sliko, to mu je bilo še vedno zavito v uganko. Dokler ne reši te uganke, ne more oditi, V zgodbi njenega samotnega boja -in žalostnega poraza ni bilo ničesar, kar bi kazalo na to čudno okolščino.
(Se bo nadaljevalo.)
Sokolsko
Sokol Maribor I. V torek, dne 9. 10.
u 1. ob 18.45 v telovadnici za odrom sestanek lutkovnega odseka. Dnevni red: volitev nove odsekove uprave in načrt dela za prihodnjo sezono. Vabljeni predvsem stari lutkarji.
Sokol Maribor II. Pobrežje. Telovadba za starejše člane bo v sredo 10. okt. ob 'A21. (149.) uri v dvorani br. Renčlja, Načelnik!
Splošno znani dramski odsek Sokol Studenci bo gostoval v nedeljo 14. okt. na pobrežkem odru. Vprizoril bo zabav no burko »Križev pajek«. Zdravo!
Novo čudo ladje
Ladja z imenom princese Marine.
Pretekli teden so spustili v morje nov parnik družbe Cunard Linie, ki pa še nima imena, temveč samo zaporedno številko 534. Ni izključeno, da se bo imenoval »Marina«, po zaročenki angleškega princa Jurija. Pri gradnji tega parnika so prišle do veljave vse moderne tehnike. Posebno pozornost so posvetili gra ditelji napravam za varnost potnikov. To bo najbolj varen parnik na svetu in prihaja prav v pravem času, da zagladi mučen vtis po katastrofi »Morrocastla«, ki je vzbudila v deželah živahno izmenjavanje misli o varnosti potnikov in luksuznih parnikov.
če pa kdo pade s parnika v morje, pritisne častnik na poveljniškem mostičku na gumb in takoj začno padati od vseh strani v vodo rešilni pasovi. Rešilni čolni so veliki in vsak ima Diesslov motor. Dočim so morali doslej rešilne čolne spu ščati po vrveh najprej do višine nižjih krovov za potnike in šele potem na morje, jih bodo spuščali z novega parnika avtomatično. Če se pritisne enkrat r.a gumb električne naprave, se spusti rešilni čoln do višine krova, če se pritisne drugič, se spusti čoln na morje. Na drugih parnikih so potrebni trije ali štirje mornarji, da spuste rešilne čolne v morje, na tem pa zadostuje en mornar. Sirena se bo slišala 30 milj daleč, pri tem pa njen glas ne bo tako hreščeč, da bi šel potnikom na živce.
Svečanosti spuščanja novega parnika na morje je prisostvovala tudi angleška kraljica, ki je spregovorila nekaj priložnostnih besed v mikrofon, konstruiran nalašč za to priliko.
Pred nekoliko dnevi so londonski Usti poročali o žalostnem dogodku, ki se je dogodil v Nairobiu. Pred sodiščem v Eldoradu se zagovarja vdova nekoga angleškega majorja, ki je bil lastnik farme v Kitali. Za opravljanje poslov je zaposloval tudi večje število domačinov. Gospa Selwynova je obtožena, da je v družbi petih delavcev umorila nekega črnca iz plemena Suki, ki je bil zaposlen na sosednji farmi. Na farmi majorja so namreč opažali, da nekdo krade kravje zvonce. Sum je padel na delavce sosedne farme. Da bi razjasnil vso zadevo, se je podal major s svojimi črnci na sosedno farmo. Uspeh tega pohoda je bil, da so prijeli 4 črnce in jih prepeljali na majorjevo farmo. Tu pa je odredila gospa Selwynova, žena majorja, naj se črnci pretepejo z gumijevkami. Gospa sama je prisostvovala pretepanju črncev in se pri tem naslajala. Ko je bilo tako pretepenih troje črncev, se je zlomila palica. Tedaj je gospa odredila, naj se četrti črnec pretepe z usnjenim pasom. Tepli so ga tako dolgo, da se je onesvestil in kmalu nato izdihnil. Nekoliko tednov nato so angleške oblasti aretirale majorja in njenovo ženo. V preiskovalnem zaporu je major umrl in se sedaj zagovarja na zatožni klopi le njegova žena.
Srednji vek v afriški koloniji
V	angleški koloniji Kenya v vzhodni Afriki je prišlo zadnje čase do dogodkov, ki mečejo kaj čudno luč na postopanje belcev s tamkajšnjimi domačini.
Ženske In starost.
Odlična angleška solistka Mary Agnes Hamiltonova je proučevala psihologijo strahu pred prvim sivim lasom pri ženskah in je prišla do prepričanja, da nobena ženska nikoli ni prestara, pa naj gre za karkoli že. Byronova teorija, da je ljubezen osrednji živec ženskega življenja, je že davno premagana. Ljubezen ženske ni v življenju tisto, kar bi moglo osredotočiti na sebi vse njeno zanimanje. Smešno je trditi, da bi bilo konec ženskega življenja, čim ugasne v nji zanimanje za moškega. Vojvodinja Bedford se je kot 64-letna starka odločila za najbolj pustolovski polet. Teozofka Besantova je bila najbolj vneta pridigarka, ko ji je bilo 80 let. Kaj bi dejali ljudje o takšnih ženskah v starih časih? Zdele bi se jim prismuknjene, kajti takrat je bila Ženska z 28 leti v srednjih letih, s 40 leti se Je nehala zanimati za javno življenje, a v navzočnosti 60-letne ženske so moški govorili že tiho. Vsega tega so pa bile krive ženske same, ker so bile premalo podjetne in so prezgodaj izgubile zanimanje za javno življenje. Strah pred starostjo jim je jemal eno in drugo.
Marljivost ameriških študentk.
Neka mlada Angležinja je proučevala
življenje ameriških Študentk in opazila, kako rade segajo mlade Američanke po
postranskem zaslužku. Posebno priljubljeno je fizično delo kot protiutež duševnemu delu. Američani in tudi Američanke so zlasti navdušeni za pridobivanje denarja — money-Making, — hrepene pa tudi po pustolovščinah. Mnoge študentke so zaposlene kot pomočnice v gospodinjstvih. V predmestjih Filadelfije delajo rade kot vrtnarice. To je zdravo delo, saj so ves dan na svežem zraku, da lahko dobro spe. Tudi k otrokom gredo študentke zelo rade. V Ameriki so zelo v časteh absolventke visokih šol. Naslov »graduale« si pridobi študentka po štiriletnem studiu na visoki šoli in ta naslov ji odpira vrata vseh imovitejših družin, kjer imajo otroke. Mamice se rade pobahajo, da imajo absolventko visoke šole, ki skrbi za vzgojo njihovih otrok. Skratka, ameriške študentke primejo za vsako delo, pa naj gre za pomivanje posode, za vzgojo otrok ali za urejevanje vrtov, samo da kaj zaslužijo. Omeniti pa moramo, da te ameriške »visoke šole niso isto kot so naše univerze.
Zapuščeno mesto.
Ob robu mogočnih pragozdov Braziliji leži mesto, ki ni označeno na nobenem zemljevidu. Mesto je bilo zgrajeno v časih, ko so našli v pragozdovih kauču-kovec. Tisoč ljudi se je takrat preselilo v te kraje in nastalo je mesto, ki je štelo nad 70.000 prebivalcev. V mestu je
pozabljenem mestu le ljudi.
še nekaj tisoč
Vrednost diamantov na svetu.
Znani trgovec z diamanti Jons Smith je izdelal statistiko, po kateri je na vsem svetu okrog 50 ton diamantov. Nekateri so že brušeni, drugi pa še ne in znaša skupna vrednost teh dragih kamnov in kamenčkov po njegovem računu nad 3 biljone francoskih frankov.
Sitnosti s kravami.
Torej si bil že zopet kaznovan, ker si mešal mleko z vodo?
Da. Ne moreš si misliti, koliko sitnosti sem že imel s temi vražjimi krav" mi.
Pri zobozdravniku.
Deček. Gospod doktor, papa pravi, da bi mi lahko omajali zob, ki me boli, da ne bo toliko stalo. Potem mi ga bo pa že papa sam izdrl.
Zakonska idila.
Zakonca sedita doma in žena pravi:
No, možiček, ali bi ne hotel malo po kramljati z menoj?
Prav rad, — odgovori mož, — jaz pr? • čltam ta čas liste.
Vzoren član.
Zakaj je pa vaš mož brcnil tega psa? Ah, že zopet je jezen, kakor vedno,
vladalo blagostanje vse dotlej, dokler kadar mora plačati članarino društvu za
varstvo živali.
niso vkljub strogi prepovedi odnesli nekoliko sadik kaučukovca in jih zasadili na Javi. Na Javi so nastali mogočni nasadi, in tako je mesto, ki je nekdaj slovelo po kaučuku, popolnoma izumrlo. Da nes prebiva v zapuščenem in od sveta
Vzoren mož.
Zena telefonira možu iz zdravilišča:
V	štirih tednih sem shujšala za polovico. Kako dolgo naj še ostanem tu? Mož ii je odgovoril: Še štiri tedne.
Razno
CENJENEMU OBČINSTVU VLJUDNO NAZNANJAM,
da sem otvorila modni sslon za dame v Tattenbaehovi ul. l/l- Izdelujem po nainovejšem journalu, za točno in hitro po strežbo jamčim. Se priporoča modni salon za dame, Marija Belčič.	4334
KROJAŠfVO ZA GOSPODE.
Izdelava prvovrstna in poceni. Vrbanova ul 4.	4231
Sobo odda
OPREMLJENO SOBO
takoj oddam. Aleksandrova c. 14/11.	4335
OPREMLJENO SOBO
oddam. Ciril-Metodova ul 18 pritličje, levo.	4232
SOBO
v I. nadstropju oddam takoj gospodični. Naslov v upravi »Večernika«.	4228
ZRAČNO. SOLNCNO
parketirano sobo z uporabo kopalnice na Kralja Petra trgu oddam tako! boljšemu gospodu. Vprašati v dr- Ver-stovškovi ulici 6-1!. vrata 19 4134
Poulf
ANGLEŠKI POUK.
Miss Edith Oxle.v, Krekova ul. 18-11.	4151
Tužniro srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je dne 8. oktobra ob 9. uri po dolgi, mučni bolezni preminula naša iskrenoljubljena soproga, mati in hčerka, gospa
Ana Koblar, roj. Heu
Pogreb preblage pokojnice bo v sredo, dne 10. ok tobra ob 16. uri iz hiXe žalosti, Kamnica, na tamkajšnje pokopališče.
Kamnica pri Mariboiu, dne 9. oktobra 1924,
Žalujoči ostali.
V i
Izdaja kotizorci] »Jutra« v Ljubljani; predstavnik Izdajatelja in urednik: RA DIVOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
S.TAN&O DETELA v Mariboru,