Naročnina ^ШШ/ВЛ Ček. račun: Ljub- za J^F ^^^r^A ^^^ ^^^^^^^^ ^^^ Ijana Din — ne- ^^^^^ w ИНк ШШШ B ИВ Ш W 10.349 za ^^^^^^^ шидв ВтШ Ш ^Имк И ^^^^^^ жШШ ^ШШ Ш V ^^^f inozemstvo 120 Din ^ ^^^НИШ ЈВШШ ШШ |ВВ Ш Uredništvo je v ^^^^ЈВг jÈB^^^tâ ЛЈЦ!^ ГШШвИ^Г ЈШ^^^^^^ЈМ Uprava: Kopitarjevi ul.6/111 ^^^^^^ ^^^^^^^^^ ^^^^^^ ^^^^^ ^^^^^^^^^^^^ ^ jeva t>, telefon 299J _Z nedeljsko prilogo^ »Ilusirirani Slovenec« 6. januar sirom Jugoslavije Bilanca enega leta — Navdušenje po Jugoslaviji ob zgodovinski obletnici Belgrajshi listi o razmerah v Sloveniji Dne 21. maja zakon o neposrednih davkih o zemljiških knjigah. Dne 6. junija zakon o islamski verski zajed- nici. Dne 3. julija zakon o železnicah javnega prometa, nadalje zakon o predpisovanju in plačevanju doklade na neposredni davek. Dne 10. julija zakon o izpremembah zakona o narodnih šolah, zakon o izvršbi, zakon o sodnem postopku v civilnih pravdah. Dne 15. julija zakon o davčnih olajšavah za hotelsko industrijo, zakon o državnem prometnem osobju. Dne 11. septembra zakon o javnih beležnikih. Dne IS. decembra zakon o uporabi narodne sile. Dne 16. decembra zakon o končni likvidaciji priznavanja in izplačevanja vojnih odškodnin, nadalje je bil proglašen zakon o davku za samce. Dne 23. decembra je bil izdan zakon o zdravstvenih zadrugah. Listi nadalje naglašujejo. da je kraljevska vlada poleg ogromne množine zakonov tudi na gospodarskem polju podvzela inicijative, ki bodo največje koristi za razvoj našega gospodarstva. Tako se je pričelo z delom za preosnovo naše poljedelske produkcije in za pospeševanje naše živinoreje. Vsled ukrepov vlade, ki so prišli pravočasno, vpliv svetovne gospodarske krize na našo valuto ni bil občuten, tako da so v teku zaključne priprave za stabilizacijo našega dinarja. Istotako so tudi sklepi ministrskega sveta z dne 11. decembra dalekosežne važnosti za procvit naših poljedelskih slojev. Glede na notranjepolitičen položaj naglaša •»Jugoslovanski glasnike, da se konsolidacija nadaljuje. Iz vrst vseh bivših strank, tako piše Vreme, se čuti najbolj jaka podpora za delo, ki ga vrši kraljevska vlada. Z ozirom na Slovenijo piše isti časopis, je bila samostojna demokratska stranka prva, ki je z dr. Albertom Kramarjem na čelu ponudila svoje lojalno sodelovanje z delom kraljevske vlade. Prilike v dravski banovini se razvijajo normalno. One bivše stranke, ki so preje prevladovale, sodelujejo aktivno z režimom, bodisi da so zastopane v kraljevski vladi, bodisi da sodelujejo pri vrhovnem zukonodajnem svetu, pri banovinskih upravah ali pa v brniških svetih. V vrstah bivše Ljudske stranke se zadnje čase opaža vedno večja volja za sodelovanje. Imenovanje dr. Drugo Marušiča za bana dravske banovine pa je privleklo kot najbolj aktivne vse pristaše bivše kmetijske stranke. — Administracija se je znatno izboljšala, položeni so temelji za kulturni preporod ljudstva v jugoslovanskem narodnem pravcu. V prestolici je vladalo svečano razpoloženje. Pred durmi so božični prazniki, ki seveda nekoliko zmanjšujejo zanimanje za ta važen političen jubilej. Zagreb, 7. jan. ž. Zagrebški listi posvečajo cele strani zgodovinski obletnici 0. januarja in na-glašajo ravno tako kakor belgrajski, da je režim v dveh letih pokazal veliko delavnost In sme danes računati na simpatije v velikanski večini jugoslovanskega naroda. Po zagrebških ulicah se je zbrala mladina iz vseh šol in v slavnostnih povorkah slavila jubilejni dan ter vzklikala Nj. Vel. kralju ter predsedniku vlade generalu Pero Živkoviču. Split, 7. jan. ž. Mesto je na dostojen način i proslavilo obletnico manifesta Nj. Vel. kralja. Me-I ščani so se zbrali pred bansko palačo ter manifestirali svojo udanost zastopniku najvišjega vladarja. Po mestu je vladalo ves dan svečano razpoloženje. Listi so na svoj način obhajali ta zgodovinski dan ter odpirali pred narodom upapolne poglede v srečno bodočnost velike Jugoslavije. Pariz žaluje za maršalom Stotisoči delajo spal it sprevodu za rajnim maršaiom Jollrom Jugoslavija po šestem januarju Naša država jc stopila v tretje leio dobe, kri bo v zgodovini po/.nuua pod imenom režama 6. januarja. Pred nami ležijo sedaj vsa dejanja, ki so se tekom preteklih dveh let nanizalo na manifest Nj. Veličanstva kralja s sodelovanjem kraljevih sot rudnikov, ki pripadajo naj-raœličnejšim krogom in socialnim plastem našega narodu. Takrat, dne 6. jan. 1929. ko je kralj kot svoboden vladar stopil meti svoj narod >brez posrednikov« je v manifestu o/načil en cilj in predvidel za dosego tega cilja tudi goto vu sredstvu. En cilj. Cilj uni je bil blagor zemlje, na kateri prebivamo Jugoslovani. Cilj mu je bi'1 tudi obstoj jugoslovanske države, za katero so se skozi stoletja na vseh poljih boriti Srbi, Hrvati iin Slovenci. Cilj mu je biti« slednjič bodočnost jugoslovanskega naroda, vedno zasužnjenega v zgodovini. Varstvo ljudstva in ohranitev države, to je bil cilj kralja. Takšen cilj je in mora bilii svet vsem Jugoslovanom. Poznejši rodovi, ki IhkIo že preboleli otroška leta, IhxIo vedno in z nezmanjšano hvaležnostjo beležili ta čin mladega vladarja, ki je v nevarnem trenutku jugoslovanske zgodovine, gnan od čiste, neskaljene in nesebične ljubezni do svoje zemlje, do svojega ljudstva in do svoje države, čez katero ga je Previdnost postavala, pogumno prevzel nase odgovornost za usodepoki čin, kakor jih v zgodovini upravičujejo le eksistenčne nevarnosti im pu brezkompromisni zakoni ljubezni. Kot sredstva za dosego cilja je kralj v manifestu predvidel: medsebojno politično po-mirjenje, gledanje diruig na drugega ne več skozi očalu političnega obeležja ampak z očmi človeka, tekmovanje ne več za koristi političnih grup ampak lojalno tekmovanje vseh v do-našamju stavbnega materija ta za izgradbo domovine, v kateri bo sleherni mogel najti vse predpogoje za svoj duševni in materijelni blagor. To so etično neoporekljiva sredstva, taiko po svojem iizvoru ka.kor po namenu, kateremu naj služijo. V na'šem narodu je nagromadene veliko pozitivne, konstruktivne energije, očiščene v ognju krščanskega življenja ter v neprestanih bojih za naše najvišje narodne svetinje. Mi smo prepričani, da je Nj. Veličanstvo kralj imel v viiflLku, dvigniti ta dragoceni zaklad v svoji celoti iin ga postaviti v službo one ljubezni, ki mu je narekovala manifest od 6. januarja. In mi smo tudi vedno [»udarjali, kaiko veliike važnosti je, da imajo tudi vsi sotrudnilki kralja preti očmi ta vzvišeni ciilj. Pred nami ležijo sedaj prvi uspehi: Na polju gospodarstva, socialne zaščite, v zakono-davstvu, v zunanji politiki. Lahko rečemo, da smo ravno v pogledu zakonodavstva izvršili delo, ki je nekoliko podobno Napoleonovi eri, ki je pred sto leti ustvarila za Francijo pravno stavbo. katera v glavnem velja še dandanes V zunanjepolitičnem pogledu se je naša država tekom preteklih dveh let brez dvomu ojačilla. Pretila je nevarnost, da nas politično obkolijo. Prijateljstva so se majala v temeljili vsled n esta I nos ti razmer v državi. Vse to se je razpršilo in ugled naše države v inozemstvu je zrasel, postali smo to, kar bi vedno imeli biti: voditelji na jugovzhodu Evrope. Kraljevina Jugoslavija jc prevzela tudi inicijative na gospodarskem polju, ki bodo |к> našem prepričanju polagoma dovedle tudi k drugi politični konstelaciji v srednji Evropi. Politična prijateljstva so stvar razuma iin srca. Gospodarske zveze pa odgovarjajo zakonom človeške narave. Eno in drugo, zakonodajna delavnost ter utrditev našega položaja na zunaj pa je bila mogoča, ker so se tudi razmere doma ustalile. Kraljeva vlada sc je trudila, da stopi v stik z ljudstvom. Skozi mcscce so potovali člani vlade v skupinah po vsej državi, sedeli za mizami IX) majhnih podeželskih dvoranah, neposredno govorili z narodom, poskušali težnje ljudstva neposredno ter brez posrednikov odgovarjali na stavljena vprašanja. Ta poskus predstavlja zelo zanimivo idejno revolucijo v političnem deinokratiziimu, ki se utegne še bolj izoblikovati kot koristen način sodelovanja med ljudstvom in med obstoječimi vladami. Pred nami ležijo danes tudii poročila o odmevih, ki jih je imela obletnica 6. januarju Sirom jugoslovanske države. Iz njih beremo, da jugoslovanska zavest vstaja, da se jugoslovanski narod v vsej svoji zgodovinski in kulturni pestrosti danes bolj kot kedaj zbira okrog svojega vladarja, da ž njim na čelu brani zemljo in državo protii neprijateljem na zunaj iin proti lažipatrijotoim na znotraj. Slovensko ljudstvo, zasidrano v večnih krščanskih življenjskih načelih pa jc kralju najbližje, ker ga vera uči, da je ljubezen do vladarja in do duuiiovine nadnaravno dobro delo. Belgrad, 7. jan. Belgrajski veliki dnevniki »Politikac, »Vreme«, »Jugoslovanski glasnik« in »Pravda«- prinašajo na uvodnem mestu zanimive informativne preglede o najvažnejših dogodkih, ki so se izvršili tekom preteklega leta. Iz njih moremo posnemati, da je bilo preteklo leto ravno v zakonodajnem pogledu zelo rodovitno, in da je kraljevska vlada ustvarila pravno podlago za javno in privatno življenje v kraljevini. Tako je bil: dne 1. januarja izdan zakon o državnem sodišču za zaščito države. dne 4. januarja zakon o izpremembah in izpolnitvah odredbe o organizaciji iz delokrogov narodnega zdravja v Zagrebu. Istotako zakon o spremembi zakona o porotah. Dne 1. februarja je vlada izdala zakon o islamski verski zajednici. Dne 4. februarja zakon o državnih praznikih. Dne 14. februarja novi vojaški kazenski zakon. Dne 23. februarja zakon o imenih krajev in ulic. Dne 27. februarja zakon o izpremembi zakona o agrarni banki. Dne 2. marca je izšel zakon o bolnišnicah. Dne 20. marca je bil izdan zakon o osnovanju banskih svetov. Dne 24. marca zakon o likvidaciji odškodnine za begluško zemljo. Dne 2. aprila zakon o državni trošarini. Dne 4. aprila je bil proglašen zakon o pobijanju nelojalne konkurence. Dne 5. aprila zakon o redu Jugoslovanske krone. Dne 15. aprila zakon o izrednem kreditu za organizacijo izvoza kmetijskih proizvodov. Dne 24. aprila zakon o ureditvi jugoslovanske svobodne cone v Solunu. Pariz, 7. jan. kk. Krsto maršala Joffrea je včeraj zvečer ob 9 prepeljala republikanska garda v katedralo Notre Dame ob ogromni udeležbi prebivalstva. Pri grobu neznanega vojaka so s topovskim strelom dali znak za eno minuto molčanja. Danes pa so pod kupolo invalidskega doma počivali ostanki maršala Joffrea ob strani Fochovega groba. Nepregledne množice so izkazovale poslednjo čast pokojnemu maršalu. Več kot pol milijona ljudi je tvorilo špalir od katedrale Notre Dame do invalidskega doma. Sprevod so otvorili kirasirji republikanske garde. Sledili so najrazličnejši oddelki vojske z zastavami in godbami, posebna belgijska četa, angleška garda in oddelek ameriških fizilirjev. Nato je sledila dolga vrsta zastav vseh razpuščeuih francoskih rezervnih polkov ob žalnem bobnanju neštetih bobnov. Truplo pokojnika so vozili na topovski lafeti, pokrito z ogromno tri-koloro. Pred krsto so nosili maršalovo bojno stan-durto. Za lafeto pa je korakal s šabrako pokriti osebni konj maršala. Neposredno potem so korakali za krsto trije še preživeli maršali svetovne vojne Petain, Liauthey in Franchet d,Esperay, za njimi pa zastopniki vrhovnega vojnega sveta, zveza frontnih bojevnikov, zastopniki vlade in zastopniki tujih državnih poglavarjev, člani diplomatskega zbora in nepregledna množica delegatov najrazličnejših javnih korporacij. šele opoldne je prišel sprevod do Invalidskega doma, pred katerim je imel govor vojni minister Barthou. Barthou je v markantnih potezah orisal postanek in napredova- Rim, 7. jan. ž. Danes ob devetih je prišel v Rim grški predsednik vlade Venizelos. Program Ve-zelosovega potovanja se je razširil. Nocoj bi bil imel odpotovati, ostane pa do jutri zvečer. Takoj po prihodu je bil ob 10 dopoldne sprejet v avdienco pri kralju. Pred njim je bil sprejet v avdienco novi grški poslanik, ki je izročil svoja akreditivna pisma. Venizelos je imel nato sestanek z Mussolinijem v palači Venezia, z min. Orandijem pa v palači Chigi. Ob 9 zvečer je Mussolini priredil Venizelosu na čast banket, ki so mu prisostvovali vsi ministri in državni podtajniki Mttssolini-jeve vlade, grški diplomatski zastopniki, ki so v Rimu. Venizelos bo jutri konleriral z Orandijem. Fašistični tisk pozdravlja Venizelosa, izbegava pa pripisovati njegovemu potovanju večji značaj. S tem hoče zmanjšati pomen njegovih posvetovanj z jugoslovanskimi, poljskimi in avstrijskimi državniki. Fašistični tisk zainolčuje Veinzelosove izjave o odnošajih Grčije do Male antante. »Oiornale d' Italia«, ki predstavlja mnenje zunanjega ministra, označuje namen Venizelosovega obiska v Rimu. Pravi, da ta obisk ni nič neobičajnega. Venizelos bo v teku kratkega bivanja mogel na najeklatantnejši način potrditi, da so vsi Italijani prežeti prijateljskega čuta nasproti njemu in njegovemu političnemu delu in proti grškemu narodu, ki ga on dostojno zastopa. Njegov obisk je pomemben nje pokojnega maršala, katerega so sošolci že v vojni akademiji označevali z imenom »veliki mol-čečnež« in ki se je tudi na višku svoje sluve odlikoval s skromnostjo in odkritosrčnostjo. Pariz, 7. jan. fr. K pogrebu maršala Joffrea se dodatno poroča: 14 visokih vojaških osebuosti je korakalo ob krsti kot častna straža. Tem je sledila duhovščina, med njo papeški nuncij in dva kardinala. Pariz, 7. jan. A A. Jugoslovanski poslanik dr. Miroslav Spalajkovič je v imenu Nj. Vel. kralja skupno z delegati jugoslovanskih oficirjev, ki se inude v studijske svrhe v Franciji, z generalom Veselino^ičem na čelu v imenu jugoslovanske vojske položil včeraj vence na mrtvaški oder maršala Joffrea. Pariz, 7. jan. AA. Sprevod je molče opazovala ganjena muožica. Vse trgovine so bile zaprte. Cestne svetiljke so bile ovite s črnim florom in gorele. Posebno pretresljiv trenutek je bil, ko je prispel sprevod pred Esplanade Invalidov, kjer so položili na krsto zemljo z bojnih poljan ob Mami. V tem trenutku so zadouele topovske salve. Pariz, 7. jan. AA. Vdova maršala Joffrea je sprejela sotrudnika lista »Echo de Paris< in mu med drugim izjavila, da postane Louvenciennes hram, kjer bo živel in kjer bodo gojili spomin na maršala Joffrea Tam bo tudi urejen muzej, v katerem bodo hranili vse predmete, ki so bili v zvezi s pokojnim maršalom. po važnih dogodkih, od katerih je omeniti grško-turški sporazum in obisk Marinkoviča v Atenah in obisk Venizelosa v Belgradu. Vse te dogodke, ki so splošnega značaja, je treba premotriti, da se pri tem ugotovijo direktive grško-italijanske vlade, ki so svoječasno dovedle do sklenitve pogodbe med Grčijo in Italijo. »Giornale d' Italija« dalje opozarja, da se bo ob posvetovanjih, ki se bodo vodila v Rimu ined predstavniki grške in italijanske vlade, moglo z zadovoljstvom ugotoviti, kakšnega pomena je grško-italijanska pogodba. Prijateljstvo ni bilo konvenci-onalna in prazna fraza, nego živ instrument. Ta pakt je spravil v sklad smer grške in italijanske zunanje politike in učvrstil medsebojno sodelovanje v vzhodnem delu Sredozemskega morja in na Balkanu. Cilji te politike so vsakomur znani. Nedvomno imajo za podlago težnjo za učvrstitev miru. Italija želi, da se vse države na Sredozemskem morju in Balkanu konsolidirajo v svoji nacionalni individualnosti (sicl), da pa se pri tem gospodarsko in politično razvijejo. Oslanjajoč se na te jasno odrejene politične smeri, je Italija sklenila dve pogodbi s Turčijo in Orčijo, podpirala je prizadevanji, da pride do sklenitve pogodbe med Orčijo in Turčijo. Ti dve pogodbi pomenita, da Italija želi, da sodeluje z Grčijo in Turčijo, uvaževaje pri tem njuno etnično in politično individualnost. Te tri pogodbe Dr. Korošec v Belgradu Belgrad, 7. jan. m. Bivši minister dr. Anion Korošec se je danes vrnil v Belgrad. Železniška ravnateljstva se prenesejo v BeSprad Novi Sad, 7. jan. ž. »Deutsches Volk b) It., prinaša informacijo svojega dopisnika, da se bo l o sedanja železniška ravnateljstva opustila, da pa sc bodo v Belgradu ustanovila 4 ravnateMva v mi nistrstvu. Mesto sedanjih r-avnalelijstev, pa bi se ustanovili inšpektorati. Iz šolske službe Belgrad, 7. jan. Ker primanjkuje na meščanskih šolah v Ljubljani učiteljev, je gospod minister prosvete dodeli! v službovanje I. deški meščanski šoli v Ljubljani strok, učitelja Wagner Rudolfa, ki je bil dosedaj dodeljen prosvetnemu oddelku kraljevske banske uprave v Ljubljani. Imenovani je bil znan v Belgradu kot šef bivšega slovenskega odseka v ministrstvo prosvete za osnovno šolstvo, ki je ved no varoval ugled šolstva in pomagal vsem slovenskim učiteljem brez razlike mišljenja in prepričanja. „Čech" se razširi Praga, 7. jam. ž. Češki katoliški list »Čech< najjoveduje povečanje obsega in formata. (Iskreno častitamo — uredništvo.) Konferenca opija Belgrad. 7. jan. m. Z današnjim SOE potuje na opijsko konferenco naš delegat Fotk\ opolnomo-čeni minister. Na konferenci se bo obravnavalo letno poročilo po produkciji opija o posameznih državah. Razpravljalo se bo o izvrševanju ženevske opijske konvencije v posameznih deželah. Dalje ee bo obravnavalo vprašanje omejitve fabrikacije opijskih drog. Rom.-poljska pogodba VarSava, 7. jan. kik. Kakor poročajo vladni listi, sta se romunski ministrski predsednik Miro-nescu in poljski zunanji minister Zaleski dogovorila, dia se bo ob priliki zasedania Sveta Društva narodov v Ženevi podaljšaila romunsko-poljska prijateljska in zvezna pogodba, ki poteče meseca marca. Vesti, ki trdijo, da so bile ležkoče pri predipogaijanjih z vojaškega stališča, niso resnične. Izgredi v slov. naselbini Haag, 7. jan. kk. V Haarlemu so bili danes veliki ulični izgredi brezposelnih, katere je po-lieifja le s težavo udušiila. Volitve v Palestini Jeruzalem, 7. jan. AA. Volilno gibanje je bilo zadnje dni zelo živahno. Prvi rezultati volitev v židovski svet kažejo, da je na vsej črti zmagala delavska stranka. pomenijo, da so ovire, ki so obstojale med Grčijo in Turčijo, in na katere so gotove države v inozemstvu špekulirale, prenehale, da je razvoj ustvaril 1 zdravo stanje, ki je popolnoma razbislrilo položaj na vzhodnem delu Sredozemskega morja, čc bi Italija ne hotela miru in sloge, nc bi bila podpirala 1 in zagovarjala sklenitev grško-turške pogodbe. Venizelos prispel na referat v Rim Velikanska slaiija na čast grškemu državniku — Fašistični t$sh fantazira o vzhodnem bloku USA je ganil Mussolini j ev govor Toda posojila kljub miroljubnosti fašističnega režima ne more dovoliti — „Zakaj napada katoliške banke?" - Amerikanci predlagajo radikalno revizijo fašističnega državneu proračuna Washington, 7. jan. »Brians Magazine«, ugledno kulturna in gospodarska revija, piše: »Gospod Mussolini je imel ob Novem letn lep radio- na govor na anierikanskii nurod, v katerem poudairja absolutno miroljubnost Italije in njenega геГлпа. Ta izjava ni globoko razveselila samo Združenih držav severne Amerike, iiш[Mik ves svet, tembolj ker ni zgolj diplom« -tična enunciucija, kakor smo jih vaj uni čuti vsak dan, ne tki bi jim preveč verjeli, anifiak je odkritosrčen izraz odkritosrčne želje Italije in njenegu duceja vsaj v sedanjem političnem momentu. Vendar pa moro ni zoriiuo interes rane kroge, da Amerika kljub uu g lasmi i in priznani miroljubnosti fašističnega režima ne more J tuli ji dati pobojla, ki ga je gospod Volpi iskal pri tvrdki Redmond. To po nikakor ие i/ kakšne antipatije do fu&iznu, kateri se Amerike prvič nič ne tiče, drugič pa v nekaterih rplrviniih krogih naše domovine ccJô uživa uakloiljenost, aunpak iz čisto stvarnih razlogov gotjniodarskega značaja.« .Gospodarsko in finančno stanje Italije ni zadovoljivo, oz roma finančni načrt vluик povzročil še večje pomisleke.« »Govonvk je poudarjal, da je go*i>od«r-ska kriza Italije posledica svetovne krize, zla-iti pa krize ameriških bank |x> oktobru 14-0. Svet še ui po/nul goopodarske krize, ko je Italije radi razsipnosti režimu in stabilizacije lire na absurden nivo že davno tičala v lutentni kriai. I>anes je seveda ta kriza |kj sovplivn svetovne še neprimerno bolj občutna. tnko, da ie Italija ne bo sanirala, ko bo ves svet saniran. dokler njen režim po-volnoinu ne izpre-meni svoje dosedanje metode gospodarjenj«.« »G. Mussolini je v svojem govoru menil, Stnvha v Porur'u končana Berlin, 7. jun. AA. Rodarstvo jo zatrlo komunistične akcije v Porurju. Zaradi tega jo stavkn končana. Večina rudarjev se je vrnila na delo. Po-ga'anja za ureditev mezdnih vprašanj vodi osebno minister za delo. " Brezposelnost narašča v Angliji london, 7. jan. AA, Število brezposelnih v Angliji se je povišalo napram preteklemu tednu za 230 tisoč. Krvave demonstracije v Holandiii Amsterdam, 7. jan. AA. Snoči je prišlo do krvavih spopadov med policijo in stavkajočimi, v katerih je bilo ranjenih več oseb. Rim, 7. jan. AA. Snoči so zabeležili v Melfiju močne potresne sunke. Amerika huou'e del HIeh*ike Washington, 7. jan. AA. Senator Asliurst iz Arizone je vložil v parlamentu predlog, naj bi Združene države kupile od Mehike vso južuo Kalifornijo in dele države Sonora. Hišne preiskave po vsej Romu- nsi- BnkareSt, 7, jan. kk. V organizaC'ah 'Žtl'Z-.t« garde« in »Nadangela Mihaela« so se vršile hišne preiskave, posebno tudi v Bukovini, pa tudi v Moldaviji, Bukareštu, Ja syiu, Tcrnovirah, Ra-dovi in Kimpolungu. Pri teh preskavali so m šli velike zaloge orožja. Bilo je mnego 1 udi aretiranih, med n imi tudi n.a povelje notran ega ministT-etva voditelj antisemitov Codreanu, Zveza foetrole'skîh trusfov Chicago, 7. jan. AA. Petrolejski družbi »Shelb In »Standard Oil« sta si s 25 milijoni dolarji zagotovili monopol nad celokupno pelrolejsko produkcijo sveta. Vanderveîde o vzhodni Evropi Brosetj, 7. jan. AA. Socialistični prvak Vanderveîde, ki se je vrnil s potovanja po Rusiji in po evropskem Vzhodu, je imel sinoči tu jako uspelo fn dokumentarno predavanje o tem potovanju in o položaju na vhodu Evrope. Predavanja se je udeležilo mnogo intelektualcev in uglednih osebnosti ter člani diplomatskega zbora. Navzoč je bil tudi jugoslovanski poslanik dr. Milojevič z obema posla-niškima tajnikoma. Za 300 mili. Din orožja se potopilo London, 7. jan. Blizu Colombn se je radi eksplozije potopil norve$ki parnik »Trlcolor«, ki je imel na krovu za 300,000/ 00 Din orožja in mu-ricije na račun kitajske vlade. p.< ■ - :. тамиижп^^ипгппнннг^пиит^лттл« . .i зи»ви*1виии|*1'1«ч_ šaRiK^mr^niiiinBiiiisi. : j пта;и1зтп|(ш;|т ŽREBANJE LOTERIJE »DOMA SLUŽKINJ« ho v nedeljo 11. ja-nnarja ob 4 popoldne v Mestnem domu. — Ali že imaš srečke? Zadnji dnevi teko! du dohodki italijanskega budžeta padajo, du pa to nimu katastrofalnega značaja in do se bo budžet uravnovesil, če se u vet le štednja. Toda šteduja se ne more uvesti v |*>trebnii meri, ako se bo troSilo dalje in vedno več za proračun armade, za nepotrebno milico in za absurdni korporacijski sistem, ki gospodarstva do/daj ni izboljšal niti za en čentezim, pač pa državo ogromno stane. Pri tem dohodiki stalno padajo, viri iz občinskih financ pa se sušijo bolj in bolj za ruti i ru/jsupnosUi, korupcije in nereda partizanskih podeetatov. fašizem, ki nas na sebi nič ne briga, po svojih fakti'čnih metodah učinkuje na italijanske finance podobno kakor kaka okupacijska armada, ki trosi: zaloge dežele, ne da bi jih mogla nadomestiti.« »Govornik jc napadel kutoliške banke. Toda resnici na ljubo je treba ugotoviti, da je bil falissement teh bunk kakor nešteto drugih neka tal i škili posledica od režimskega goepo-darstva povzročene splošne krize, ki je za te banke imela tem hujše posledice, ker je vee upruvn ke nastavil fašizem.« »Tudi izseljevubui politiku g. Mus sol'™ ju je vse kaj drugega ko srečna. Najprej je izseljevanje z o S'lo preprečeval, rekoč, da mora Itulija postati 60 tn lijonski narod, ki ho na-ruvnost »eksplodiral«, da /u vojn je svet. V ta namen je začel tudi samo na sebi hvalevredno propagando za pospešitev rojstev. Tu ko je število izseljencev, ki je Ic.tu 1923 znašalo 389.957 duš. padlo do lanskega leta (1929) nu 149.831, to je mi nivo, ko se izseljevanje in vpeljevanje skoro ро;к>1тошо kompenzirata. Zde j pa, ko inor/eiiistvo tujih delovnih sil sploh več ne rab':, ampak se jih ves svet z obema rokuinu bruni, je g. Mussolini v svojem govoru nu/nu-nil, da je prefekturi (kil nalog, naj L/.sttrvljo potni list vsakemu, ktlor ga želi! Alti n>i režim na tu nučin Italiji onemogočil, da si pridobi dohodek iz dotoka izseljenskemu denarja v domovino vsaj toliko, kolikor je to bilo v tisti dobi mogočo? Dane« dovoljenje potnih listov seveda pomeni tol''-ko kot mahniti v prazen zrak.« »Režim hoče štedti. Го:1а sam pravi, du več ne bo prištcdil ko 400—500 milijonov in ie to je zeJo dvorni ji" vo. Sicer pa, če dohodki iz duvkov vsak dan padajo, če se défiait veča, če je kredit čisto omajan, kuj pomaga taka pri-štednju? G. Mussolini je izjavil, da milica ne stane toliko, kakor se misli, toda fašistični Annuario stutistico italiano ima vse drugačne številke nego jih je šef vlade v senatu navajal. Fašistična niiliira, tako |>ove Annuario, sitane toliko ko armada.« »Davkov režim ne more zvišati niti uvesti novih, 400 — 500 mili jonov prihrankov pa gre na račun plač mradništva in državnega delavstvu, to se pravi, tla bo revež mašil luknje budžeta. To je netnogoča stvur, kajti revež bo postal še večji siromak, ker diktatura cen, ki jo hoče izvesti! g. Mussolini, 1к> gospoduretvo Ie še bolj de/.orgaiiii/j ra I«.« »Najgloblji vzrok italijanske gospodarske krize je nenaravna stabilizacija lire. Od takrat, od 21. decembra 1927., datira kriza; to je bila Šentjernej ka noč italijanskega gospodarstvu. Na vsak način bi bil moral režim po tej nenaravni stabilizaciji ztvžuti politične izdatke in davščine — storil pa je ravno narobe, G. Mussolini je dejal, d« je itaVjanski budžet od leta 1929—1930 naraste! na 20 nHijand lir, «ločini znaša francoski 50 mriilijartl frankov. Toda g. Mussolini ne razume, da ravno v tem grmu tiči zajec. Kujti bogastvo K ranci je je najmanj trikrat večje od iitalijanskepa! L. 1914 je budžet Francije bil dvakrat večji od italijanskega. Vojriu je Itajijo veliko bolj prizadela ko Francijo. In vendar je v zlatih frunkih narastel budžet Francije od 5 milijard pred vojno na 10 tnil'jurd danes, dočiin je italijanski naraste! od 2 in pol na 7.200 milijard frankov v zlu tu! Občinske uprave, ki so I. 1914 trobile 8S6 milijonov lir, trosijo danes nad 7 «milijard, to je, 2 mili jardi zlatih lr.r več! Takrat se je vplačevalo davkov 3 in pol tnil'jarde zlatih lir, danes plačuje bolj siromašna dežela 9 in pol milijard zlatih lftr.« »Spričo teh dejstev ni ursliti, da bi mogla Amcriku ni loži tli svoj denar v italijanski državni budžet, dokler režim svoje finančne politike temeljito ne izpreiucii1..« Italijanski polet v Brazilijo uspel 3000 hm v 17 urah — Eno letalo m prišlo preko morja Po-to Natal (Brazilija) 7 Drset aeroplnnov italijanske dvannVaparntne zraène eskndre pod poveljstvom ministra ia vojno zrnkoplovstvo Balba je dospelo včeraj ob 21.10 (našega č;wsa) v Porto Natal v dveh skupinah. Dva aparata, ki nislu dospela, sta zaradi la!>ke peškodbe pristala na otoku Fernando de Noronha, odkoder bosta odplula kntulu / Porto Natal. Aparati eo ee bili dvignili s pete postaje svojega poleta, to je iz Bol a in o v portugiški Afriki na zapadni obali črnega kontinenta ob 3 uri zjutraj (našega črsa). To se pravi, da so preleteli dist-inco Bolan n—Porto Natal preko Allant iškega oceana, ki 7-nnši nad 3000 Vm v 18 urah 10 minul, torej so napravili po 170 km na uro. Dvan".i«l vpnratna zračna vojna e-skadrn Balba je bila vzletela iz Ort'bella na zapadni obali Ita- lije dne 17. decembra 1030 ob 7 url In 48 minut iu j« preletela z večjimi in manjšimi nezgodami v viharjih, rudi katerih je morala prisiljeno prihajati, rulo Cartagena—Kenitra—Villa Cisneros— I kilama—Porto Natal, to je 8000 km v 20 dneh. Napraviti Ima še pot Porïo Natal—Bahia—Rio de Janeiro to je 6e 2350 km. Polet ni šel tako gladko, kakor se je mislilo; aparati so napravili do zdaj povprečno 400 km na dan, vštevšl vsa prisilna in progrnmnn pristajanja. Vendar predstavlja polet velik in časten uspeh moderne avijatike, ker je to prvi polet večje traîne eskadre preko Oceana v neugodnih okeličinah. Rim. 7. jan. AA. Posrečeni polet italijanskih letalorv v Brazilijo jc silno navdušil italijansko javnost. Glavno mesto in pokrajinska središ a so okrašena z zastavami. General Balbo bo prejel visoko odlikovanje. O«stricova gno'mca PoVfik', min stri, novinarji, vsi so prihajali po denar Pariz, 7. jan. k. Pododbor parlamentarne preiskovalno komisije v Oustrlcovcm Škandalu je »poročil finančnemu ministru imena vseh parlanien-lircev, ki so kedaj vršili intervencije v interesu Ous rirovega koncema. Na tej preskribleljski listi je 45 imen, med njimi ime Tardieuja, predsednika preiskovalne komisije Marina, predsednika finančne komisije Malvja. bivšega kmetijske?» ministra v Tardieujevem kabinetu Davida, voditelja patriotične mladine Taittingerja in mnogo drugih. Tudi sedanji kmetijski minister Viktor Boiet je zapleten v razne tozadevne borzne manevre. 0 teh intervencijah raznih državnikov tia borzi javnost do 9edaj nI nič vedela. Drugi pododbor v tej pre- L-kavi pa je odkril še druge iaileresantne razmere v knjigovedstvu Oustrieove banke. Tako je dobival privutni tajnik Tardieuja Millot od Oustrica mesečno plačo 6000 frankov od oktobra 192.8 dalie, vsegn skupaj 120.000 frankov. Dalje so našli blagajniški *< k za »Volonta« v višini 2C-I.(KK) frankov, j za podeteNki list »Kolio de Sok, glasilo bivšega radikalnega ministra Duran 'a pa 800.000 frankov. Našli ko (udi pobotnico policijskega komisarja Be-nnita za 17.000 frankov, ki jo bil svoj čas prišel v slabo luč pri aretaciji krojača Almarofa. »Populaire« reni vso škodo francoskega narodnega premoženja vsl'-d takega podpiranja s strani parlamentarcev na 20 miljard frankov. Upor na angleški vo$m ladji Lordon, 7. jan. Velik alarm ie povzročila v angleški publiki, ki ie izredno ропогпа na svo'o mornarico, vest o uporu na vojni ladji »Lucie«. Ta ladja, ki služi za depot drugi eskadri 6 podmornic, s katerimi bi morala odpluti na bližnje vsakoletne pomladanske majvevre v Atlantiku v Gibraltar, s« je v Ptymouthu prip avljala na odhod. Kapitan Lalifax je odredil v nedeljo baivaroje ladje, čemur pa se je okoli 30 v to določenih mož posadke uprlo. Posadka je vrhtega bila vznevoJjena tudi zato, ker ie bila edina i d atlantskega brodiv a za 3 dni prikrajšana pri 15 dnevaem božičnem dopu- stu. Možje so se enostavno podali v medkrovie in zaprli za seboj luke (vrata) ter so doli jedli in peli. Komandant je to 'poročil vrhovnemu poveljniku aitlantiškega brodovja Mount Wise-u, ki ie poelal na krov fizi'irje, kateri so pomorščake, ki so se mirno udali, odvedli v zapore v Devon Portu. Tu se vrSi zdaj pod predsedstvom kapitana »RMcl'U'biona«, Hortona, preiskava in še ni gotovo, ali bodo momanji sojeni navadnim polom ali po vojnem 9odišču. Zdi se, da stvar ne bo prehudo izpadla, ker je razburjenje pomorščakov bilo razumljivo in se niso uprli aktivno. Strahovit ciklon na Filipinih Neurja tudi drugod Manifla, 7. jan. Na otokih Saniar, Cebu in Negros je divjal te dni strahovit ciklon. Veliko oseb je bilo ubitih, še več pa ee pogreša. Poročil pa še ni iz notranjosti otokov, ker je zveza z obaljo pretrgana. Dve motorni ladji, ki sta ee nahajali blizu epicentra ciklona, sta se potopili, štiri ladje pa so zelo poškodovane. Več sto hiš je porušenih in okoli 4000 ljudi mora bivati na prostem, ékoda se ceni na več milijonov dolarjev. Lissabona, 7. jan. Iz vseh provinc prihajajo poročila o viharjih. Dve osebi sta bili ubiti. Veliko vasi je zaradi poplave izoliranih. Osebe so se morale reševati po čolnih. Najbolj je narastla reka Mondego, ki je preplavila dolino v širini 6 kilometrov. Veliko mostov je porušenih, škoda ce pa ceni na en milijon zlatih ekudov. London, 7. jan. V Rokavskem zalivu je gosta megla povzročila več nt/god. 0500 tonska antrtešku ladja »Nurtureton ' je zadela na suho in se razklala na dvoje. Na Temzi sta se potopiH dve ladji-vlačilki, ki sta zadeli skupaj. Človeških žrtev ni bilo. Tudi železniški promet je bil oviran. Mraz je velik. Newyork, 7. jan. V severni Karolini je v okraju Rockingham divjal silovit ciklon. Pet črncev je bilo ubitih, več ladij pa je hudo poškodovanih. Uniontown (Pennsylvanie), 7. jan. Tu je divjal ciklon, ki 'je povzročil ogromno škoJo. Ve.ino poslopij je razkril in prevračal avtomobile in vozove, poruval drevesa in metal ljudi, tako da je nekaj bilo lažje ranjenih. Nacionalizem in lil m Praga, 7. jan. kk. »£esi':e Slovo« graja, da v Zagrebu kažejo film C. in kr. fejđmar a'« v nemškem jeziku, dasi je na razpolago tudi v češki verziji. Ameriški nazori o plači Izšla je nova Henry Fordova knjiga »Progrès»:, v kateri razvija svoje misli o sodobnem ameriškem gospodarstvu, ki so v glavnem nadaljevanje istih idej, ki jih je |>odul v svoji že ztwui knjigi »Mojo življenjo in moje delo«. Najintereeant-nojšl v novi knjigi so nam zde Fordovi nazori o delavskih plačah. Ford pravi, da se znižanje cen uprizarja le zato, da se dvigno nakup. Toda to postopanje ni vselej koristno produkciji kot taki, kajti vsa pozornost je potem posvečena prodaji, a na .kodo kakovosti fabrikiftije. V resnici pa so predaja pospeši mnogo bolj z boljšo in preciznejšo izdelavo, kakor pa z več sli manj spretno reklamo. Naloga todustrijca nI, da čaka naročil od strani publike, ampak da jih izzove z dobrim blugoiu, ki ga postavi na trg In ki odgovarja ljudskim potrebam in ljudskemu okusu. L'a je kupna moč publike »ado-voljiva. je treba delavcem, ki izdelujejo blago, dati dobre in razmeroma visoke plače. Ford vztraja na tej ideji in pravi, da je boljše zaposliti 50 delavcev in jih plačati * 8 dolarji dnevno, kakor pa 2U0 z duevuo plačo 2 dolarjev. Ti slednji, pravi, bodo kupili svoje najnujnejše potrebščine in drugega nič več. Z njimi prodajalec no moro računati. Nasprotno bodo pa delavci, ki zaslužijo 8 dolarjev dnevno, mnogo kupovali. Dobro plačan delavec neprimerno več delu in da tudi drugim možnost zaslužka. Zajxisliti veliko delavtov in jih slabo plačati, ni drugega, kakor posplošiti revščino. Ford so odločno obrača proti »primitivni miselnosti večino evropskih delodajalcev«, ki v plačah ne vidijo drugega, kakor breme. S tem je j>ro-dukcija ros pocenjuna. Toda nizke plače nimajo nujno za posledico tudi nizkih cen na trgu. Pot. ki vodi do znižanja stroškov, je sledeča: Prvovrstna oprem« v obratih in inteligentno dobro plačano delavstvo. Noben tovarnar pu nima pravice, da mu bo delavec delal z razumevanjem, ako ga primerno no plača. Strokovno in marljivo delo je treba plačati in je še vedno poceui, kakorkoli se plača, deklo i ki bi se razsipati s časom in denarjem, ako bi kdo tudi prvovrstno opremljeno delavnico hotel voditi s slabo plačanim delavstvom. Ford pristavlja, da to njegovo mišljenje ni zadeva čuvslva, ampak je stvar nujne pravičnosti. »Plača mora kiti dvignjen« t višino neko vrste enurieleibe na dubićku.< Se druga važna misel: »Večkrat me vprašajo, če sem pripravljen plačati ameriške plače v ' varnah, ki jih imamo v Evropi. Brez obotnvljenja in celo večje, ako se bo naš posel v Evropi razvil g tako hitrico, kakor se je tu v Ameriki. Plače niso odvisne od fantazije industrijcev, ampak od produktivnosti podjetja.« »Nobenega razloga ni, d« bi delavca elaliSo plnčal kakor uradnika. Vestno vodstvo stroja zahteva dostikrat večjo sprelnosti in tudi inteligence, kakor pa vodstvo pisarne. V delavnicah bo «karaj pomanjkanje »poHubnih in iateligenuiih drla»r*v, kakor hitro jih boste prostovoljno prav dobro plačali in od njih zahtevali ludi primemo delo. In socialna razlika med uslužbencem, ki dela v pisarni In oniin, ki streže strojem, bo sama ob sebi izravnana.« Gotovo jo minimum, pod katerega plača ne smo nikdar pasti. Toda ni nobenega maksimuma. Ford pravi, da ima tak sistem mnogo prednosti in samo obžaluje, da vsi ljudje niso s|>oeobni, da bi zaslužili tako visoke plače, kakor bi jih on rad dal. V Fordovih tovamuh se načelno in avtomatično vsakih šest mesecev zvišajo plače, toda vsi delavci ne napredujejo z delom v tisU meri, da bi zaslužili tak povišek. Kaj stori Ford s temi? »Kadar pride delavec do točke, ko ne zasluži več svoje plače, se ga pošlje v plačilni lestvici nazoj in se ga znova nastavi z nižjo plačo. Potem se njegova plača v polletnem času začne zopet zvišati in redeik je slučaj, da bi ga še enkrat bilo potreba poslati nazaj na plačilni lestvici. To pot je razumel lekcijo in poslej dela tako, da svojo plačo tudi zasluži.»: Dobesedno smo navedli gornje besede, ker kažejo, kako Ford prehaja iz teorije v prakso. Vidi se, da je zvest svojim naukom. Zdi se pa, da je njegova metoda, ki je proti znižanju plač, že precej razširjena v Ameriki. »Journal of Commerce«, vodilni industrijski in trgovski list Newyorka, Je pred kratkim pisal, da naj bi ae plača znižalo samo tam, kjer se znižajo tudi cene blagu. Zniianje naj bi bilo vedno le prehodnega značaja za toliko časa, dn si industrija izboljša organizacijo, ki ji čez nekaj časa omogoča zopet boljše plačati delavstva Dunajska vremenska napoved: Vedno botj ijasno in mre-.to vreroe. Zjortraij htide slaae. Temperatura tudi podnevi ne bo nad ničlo, Zagrohška vremenska napoved. — 9e precej jasno. Zjutraj megla. Mrzlo. Bolj stalno. V gldhoki žalosti naznanjamo, da je naša iskreno ljubljena mali, stara mati, tašča itd., gospa Шт Fohič roj. Zhuber dne 7. januarja nenadoma, previdena i tolažili sv. vere, mirno umrla. Pogreb bo v petek dne 9 januarja 1931 ob 'A4 popoldne iz mrtvašnice na Vidovdanski cesti na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, 7, januarja 1931. ŽALUJOČI OSTALL Metfnl perrebni zarod v Muhijaol. Udare c za ribniške k rošnjarje Ljubljana, 7. jan. ] Okr. načelnik v Kočevju odreka letos izdajo đbrtnega dovoljenja ribniškim krošnjarjein kakor tudi izdajo potnih listov krošnjarjem, starim pod 24. letom, za Avstrijo. S tem bo domača obrt v Ribnici glede razpečavanja zelo oškodovana. Danes 1 je načelnik Zveze lesnih domačih obrti, kjer je organiziranih nad 300 krošnjarjev, g. Škulj v tej za- ! devi interveniral pri g. banu. Za odpomoč je zaprošena tudi centralna vlada, ker doslej se še nikdar ni to prakticiralo. Cestne zadeve laškega I okraja Laško, 6. januarja. Okrajni cestni odbor v Laškem je preteklo leto z ozirom na novo razdelitev bano-vinškili cest po ministrski uredbi z dne 13. maja 1929 izvršil kilometri/ranje vseh banovin-skih in bivših okrajnih cest. Ba no vinska cesta I. reda je samo ena in sicer Kadeče—Celje v dolžini 22.893 km. Banovinske ceste II. reda Latkova vas—Marija Reka—Trbovlje—Zagor-je—Izkike, dolžina v okraju Laško 10.118 km Cesta Trbovlje—Zidani most—Sevnica—Baj-henburg—Videm, dolžina v okraju 28.135 km Banoviusku cesta Breg—Dežno, dolžina 19.132 km. Banovinska cesta J u rklošte.r—Lašiko, dol-žina 13.170 km. Banovinska cesta Mišji dol-Riinske Toplice, dolžina 12.750 kin. Banovinska cesta Sv. Marjeta—Hrastnik, dolžina 9.937 km. Okrajni cestni odbor tudi doplačuje primeren znesek k cesti Sevnica—Planina—Le-sično, ki gre po teritoriju laškega okraja v občim Jurklošter v dolžini 2.900 km sevniškeinu cestnemu odboru, ki to cesto vzdržuje. Skupna dolžina vseh banoviinskih cest I. in II. reda v laškem okraju je v dolžini 119.035 km. Okr. cestni odbor pa oskrbuje tudi dotične ceste, katere so bile preje okrajne, pa jih zgoraj omenjena banovinska uredba ni sprejela med banovinske ccete in sicer: Lahomno—Tevče, dolžina 3.506 km. Laško—Rečica, dolžina 1.326 km. Sv, Marko—Podnmja, dolžina 2.670 kin. Trbovlje-kolodvor—Sušnik. r ie pripravil tudi osnutek novemu cestnemu odboru za proračunsko leto 1931. Nove večje naprave so zamišljene sledeče: preložitev ceste v Mišjcindolu in sicer na progi: Mišj.idol—Rimske Toplice se cesta preloži iz levega na desni breg potoka Gračnicc. S tem se okrajni cestni odbor izogne napravi dveh novih mostov, ki bi veljala preko 400.000 Din. Preložitev ceste |w bo stala okroglo 205.000 Din. No iKimovinski cesti 1. reda Radeče—Celje je zamišljena v letošnjem letu zgradba in«>stu čresz potok Rečica pni kopališču v Laškem. Istotaiko tudi razširitev zelo ozke ceste v bližini vasi Treinerje. V cestno vzdrževalnih stroških pa je predvidena tudi poprova mostu v Zidanem mostu in sicer podbetoniranjc stebrov, katere izpod jed« Savinja. Predvidenu je tudi poprava mostu pri Črnem potoku in sicer zgradba novega ojx>r-nika. Okrajni cestni «xllwr je na seji z dne TJ aprila lanskega leta soglasno sklenil, da bi se nekatere zelo neprimerne označl>c cest po ministrski uredbi predrugačile. Tako n. pr. cesta Breg—Dežno bi sc naj imenovala, kakor preje Breg—Jurklošter. a cesta Mišjidol—Rimske Toplice bi se naj imenovala Dežno—Rimske Toplice, a cesta Jurklošter—Laško v Mišji dol—Laško. Tudi je v ministrski uredbi pogre-ška v tem, ker je cesta Radeče—Zidana most označena v veh cestnih progah, nannreč: Radeče—Celje in Trbovlje—Sevnica. Želeti je, du se take [>ogreške popravijo. Strel skozi ofeno Vrhnika, 6. januarja. Preteklo nedeljo zvečer ee je izvršila v Blatni Brezovici nesreča pri streljanju, katere žrtev je postala gospa Marija J e r i n a , ki je sedela v domači hiši pri oknu. Strel, ki je padel skozi okno, jo je zadel v vrat. Ob istem času je počil Se en strel v neko sosedno hišo in se zaril ravno na mizo pod skledo, ko so domaČi večerjali. Krivca niso mogli takoj dobiti. Sum je padel na nekoga, ki je bil od vrhniških orožnikov aretiran ter prepeljan v preiskovalne zapore okrajnega sodišča. Osumljenec -ma res tako zvani »flobert« ter je res morda ob istem času streljal, čeprav ni imel namena izvršiti kak zločin. Razburjenja radi tega dogodka je bilo precej v vasi in okolici. Saj če bi bil res zločin, človek niti doma v sobi ne bi bil varen. Gospo Jerinovo je prepeljal rešilni avto v ljubljansko bolnišnico. Med cigani Novo mesto, 6. januarja. V Kačjem ridu pri Novem mestu šotorijo že dalj časa cigani Brajdiči. Dne 4. januarja so sedeli Brajdiči v svojem šotorišču. Med njimi je bil tudi Valentin Brajdič. Naenkrat se pojavi med njimi Jože Brajdič s sekiro v roki. Valentin ga vpraša, kaj hoče in čemu je prišel s sekiro. Jože pa mu ne odgovori ničesar, temveč kar mahne po Valentinovi roki in mu jo malone odseka, takoj nato ga trešffi še po hrbtu in mu še tam zada težjo rano. Valentin se je od bolečin zgrudil, drugi cigani so mu priskočili na pomoč in odgnali Jožeta Brajdiča. Valentin Brajdič jo v spremstvu nekaterih ciganov odšel v kandijeko bolnišnico. Najbrž je temu napadu vzrok kako maščevanje iz zadnje ciganske vojne v Karanem vrhu, o kateri je »Slovenec« takrat tudi poročal. _ Ne več luksus, temveč potreba za vsakogar je danes radijski aparat ki Vam prinese vse iz celega sveta, kar Vas zanima. Izbrati pa morate na|boljše Brezdvoma so danes na višku popolnosti radijski aparati »PHILIPPS« in »TELEFUNKEN« s katerimi posluša polovica sveta, kajti njihov sprejem je popoln. Prav vsakdo si ga danes lahko nabavi. Napačno je Vaše mnenje, da stane mnogo denarja. Takoj povpraSafte v veletrgovini Milanu Sesslerja v Ljutomeru, ki Vam nudi najboljše aparate za polovično ceno in brez poviška na obroke. Niti ure ne odlašajte, zahtevajte še danes ponudbe in predvajanje. Trgovski dom v Ljubljani Ljubljana, |au. L. 1905 se je prvič pojavil predlog za /graditev Trgovskega doma. Jeseni tega leta je na odborovi seji Slovenskega trgovskega društva »Merkur« predlagal Ivan Jelačin, treovcc in tovarnar v Ljubljani, ustanovitev Tondu za zgraditev Trgovskega doma in položili sam prvi donos za ta fond. Toda kasneje je stvar zaspala in šele 1. 1928 se je ustanovilo Druš-tvo I rgovski dom, ki je takoj zbralo potrebni denar in lani začelo z zidanjem doma, ki je sedaj dogotovljen. Dru tvo Trgovski dom ima včlanjene te-le trgovske organizacije, ki so razen Zbornice vse našle v njem prostora zu svoje urade: Gremij trgovcev v Ljubljani, Zveza trgovskih gremiijev, Trgovsko društvo »Merkur«. Trgovsko bolniško in podporno društvo, Trgovsko dobrodelno društvo »Pomoč-«, Zbornica za trgovino in industrijo. Društvo indu-strijcev i;n veletrgovcev v Ljubljani. V domu je na cela naprava stala oko- 00 milijonov dinarjev, bi se moralo vzeti za dograditev posojilo. To bi pa tok podražilo. Zato naj bi se občine odločile in saine nekoliko prispevale za lastno omrežje. Ravnatelj g. M i k 1 a v c je govoril čisto konkretno. Tako bi n. pr. kraj, kjer bi se ugotovil letni konsum 2000 kv ur (manjša vas) prispeval za investicijo morda 5000 Din, kjer ca 15.000 kv ur, pa morda okoli 8000 Din. Zato je treba najprej ugotoviti komsu.m. Predvidene cene za razsvetljavo bodo znašale za kv uro 3.25 Din (občinska javna razsvetljava, cerkve samo polovico). Za pogon do 30 k v po 2 Din, do 100 kv 1.75, nad 100 kv pa 1.40 Din. Za kmetijske potrebe se bo posameznikom zaračunalo kar pavšalno, za celo leto povprečno. Za lastno napeljavo bo posameznik moral kriti samo tiste stroške, ki jiih nanese napeljava od tod, kjer je njegova napeljava priključena na skupno. Skupna je vsaka napeljava, iz katere črpata tok vsaj dva naročnika. Še nekaj zanimivi h podatkov iz izvajanj g. ravnatelja Miklauca. Velenje bo proizvajalo 7250 kv, Završnica 8000 kv, Ljubljana (ki bo najbrž tudi priključena v to omrežje) 4000 kv. Skupno torej 19—20 tisoč kv. Veliiki transformatorji se bodo gradlili v Št. Petru (Savinjska dolina), v črnučali in v Kranju. Iz Črnuč se bo takoj začel graditi daljnovod 20.000 voltov v Domžale. Od tod dva daljnovoda: 1. čez Mengeš, Križ, Brniki in 2. v Moravče, Lukovico m Litijo. Za daljnovod ob Bistrici v Kamnik so posebne prilike zairadi obstoječih elektrarn. G. okr. načelnik je omenil, da so za te kraje vložene pri načelstvu tri prošnje za tozadevno koncesijo. G. ing. Rtieh je izjavil, da se velenjska elektrika ne 1к> vsiljevala v kraje, ki so že preskrbljeni z elektriko, ampak bo v prvi vrsti šla v še neelektrificirane kraje. (Glasovi iz občinstva: Sni vas kličemo, ni treba, da bi se vsiljevali. Ing. Ruech: »To je sedaj vaša zadeva.«) Na vprašanje g. Vrečarja iz Domžal, zakaj se veliiki transformator ne lx> gradil v Domžalah, kakor se je od začetka reklo, je g. ravnatelj pojasnil, da čisto iz gospodarskih in tudi tehničnih razlogov, ker so čmuče bliže Ljubljani, Dolenjski in Notranjski. Ob zaključku zborovanja se je izvolil odbor (iz vsake prizadete občine po en član), ki ga bo g. Štrcin sklical, da se zberejo podatki o koiisuiiiu in se določi ožja eksokutdva odbora. Smučanje brez napora je mogoče na cesti pokriti s snegom, toda kadar smučaš Te pelje pot tudi skozi gozdove in preko vzpetosti. To pa zahteva povečano telesno energijo S primerno prehrano se nadomesti ta povečana poraba telesne moči. radi tega ne bo nikogar izne-nadilo, da so znaui športniki i/brali ravno OVOMALTINE koncentrirano krepilno hrano za zajtrk in napitek za časa vežbanja. Ovo-maitine ne deluje samo kot izvor toplote in energije, ampak ustvarja tudi zalogo moči, katero vsak športnik nujno potrebuje pri povečanju športnega dela. Tudi enostaven način prirejanja (2—3 žličke Ovomaltine se da v toplo mleko ali čaj) daje prednost Ovomaltine, kol odliČuemu provijantu za velike ture. Lahko se hrani tudi v termos steklenici. — Dobiva se v vseh lekarnuli, drogerijah in boljših delikatesnih trgovinah. Življenje in smrt na kmetih šmihel pri Žužemberku. Brali smo končno bilanco življenja mesta Ljubljane v I. 1930. I\vkaj drugačna slika in bilanca je nu deželii. Na Dolenjskem, v najbolj pozabljenem kraju Slovenije, v ta ko/varni »Suhi krajini« je župnija Šmihel pri Žužemberku. Ima 797 prebivalcev ter sledečo bilanco življenja v I. 1930. Rojstev je bilo 45. mrličev 20 od teh s«nio 4 odrasli nad 70 let in 16 pod 6 letom starosti, katere je največ poda vila devica. Poroke so bile štiri. Če te s-tevilke primerjalno z Ljubljano, bi morala Ljubljana pri svojih 60.000 prebivalcih imeti 35|3 rojstev, a jih j c imela 788 šmihel bi jhi imel sorazmerno z Ljubljano samo 10 rojstev, namesto 45, ki jih ima v resnici. Kako prav je imel pesnik Gregorčič, ki je proslavljal kmečko hišo. Samo kmečka hiša moro rešiti narod m državo propada. To nnj bi vpoštevali trifcti. ki debatirajo, kdo plača več dnvka. kmet ali meščan. Boj med tatom in stražnikom Ljubljana. 7. januarja. Težavna je služba stražnika in le, kdor jo opravlja, more razumeti, s kolikšnimi napori in skrbmi je združena. Pa je tudi stražnik v stalni nevarnosti pred napadi in nasilji temnih elementov. Tako je doživel stražnik Pohleven v Rožni dolini v torek zvečer pri izvrševanju svoje službe prav mučen dogodek. Zasačil je nekega 18letnega Henrika Hledeta in 281etnega Cirila P., ko sta poskušala prodati lepo in skoraj novo zimsko suknjo. Stražnik je hotel oba aretirati, toda ubogal je le P., med tem ko se je Hlede iztrgal in pričel bežati. Stražnik je stekel za njim. begunca pa so ustavili pasanti, nakar ga je stražnik hotel odvesti na stražnico. Spotoma so mu je še enkrat iztrgal. Vendar pa ga je drugi pasant zopet ustavil. Hlede je tedaj z vso silo udaril Pohlevna po licu in se zopet iztrgal. Stražnik in omenjeni pasant sta °ga zopet ujela, nakar sta oba odtirala sumljivca proti stražnici. Spotoma je Hlede prigovarjal Cirilu P., ki je bil popolnoma miren: >Ce si moj kolega, daj mi pomagati, da uideva. Čeprav mi je šele osemnajst let, ej duš, ju bova tako pometala, potem bova pa lahko zginila.« Vnovič je sunil Hlede stražnika v obraz. P. pa mu ni pomagal. Stražnik Pohleven ni hotel biti več pohleven do nasilnega Hledeta in ga je s silo ukrotil. Hlede se je nato pomiril, nakar je mogel stražnik oba prignati na stražnico. Suknjo, ki sta jo prodajala, je bila na praznik ukradena pro-kuristu Dragotinu Bezenšku v Gorupovi ulici 18 in je bila vredna 2700 Din. Hlede pravi, da jo je kupil od nekega človeka za majhen denar. P. pa pravi, da je Illedetu samo pomagal to suknjo prodati. Hlede se bo moral pred sodiščem zagovarjati radi javnega nasilja in zaradi suma tatvine, medtem ko bo P. izpuščen, ker je njegov zagovor verjeten. Cerkveni vestnih Duhovniki imajo danes svojo mesečno obnovo v Domu ob 3 popoldne. — Vodstvo. Zimsko zalogo izgotovlje-nih oblačil za gospode, dečke in otroke odproda-jamo zaradi pozne sezone po znatno znižanih cenah. Znano največja izbira, priznano dobro blago, kar najbolj solidna postrežba. J. Maček, Ljubljana Aleksandrova c. Î2 {Kaj pravite 9 Gospod uredniki Te-le božično praznike, ki so zdaj že za notni, sem preživel na kmetih. Mestni članek rabi čistega zraku in spremembe in na kmetih se počutiš še najbolj naravno. S tistimi lepimi, bogoekako starimi božičnimi navadami in običaji, ti pričarajo nazaj krasne dneve mladosti in božičuješ tako mnogo lepše kakor ob visokem, z vso mogočo robo natooorjenim božičnem drevescu. Ti-le dnevi v drugi polovici decembru in prvi januarja so pa na kmetih še prav posebne važnosti. Vsaka hiša namreč kolje in tukrat je domače slavje. Kmečki gospodar, u tudi gospodinja računa že vse leto л tem časom. Saj je bilo čez leto spitunili precej nečedne žinadi in nekaj se jih bo dulo gotovo vnoočili. Koliko načrtov ima že kmet d tem denarjem. Treba je odrujtuti davke, plačali čevljarju za obuteo in še več sličnili stvari. Letos pa je za našega kmeta kaj žalostno. Erešiči so sicer debeli, kakor vsako leto, toda po tuki ceni, kakor še nikoli niso bili. Marsikatera gospodinja mi je tož'la, da ne bo dobila toliko zanj, kolikor je zanj izdala, ko jih je pitala. Iz lanske cene 14—16 Din žive Duge, je padla cena na 8—10 Din za 1 kg. Tožbe o gospodarski krizi, ki danes straši ose sloje, niso prazne besede. Jaz sem, ko sem zvedel za tako nizke cene prešičev, pomislil, da bo letos vendarle malo bolj poceni masi, slanina in tudi klobase ter vse, kar je s tem o zvezi in sem prav vesel 7.ud-njič o družbi pripovedoval, da bo sedaj vse bolj poceni, ko je cena prešitem tako močno padla. Pa so se mi vsi tusmejali. Eden mi je pa čislo po očetovsko začel razlagati, da stvar glede pocenitve ni tuko lahka, kakor ti jaz to predstavljani. To pa iz enostavnega ozroka, ker se pri nas čestokrut uvaža tudi mast, kakor dosti takili stvari, ki se sicer pri nas dobe, a je treba ponje v inozemstvo zaradi »boljšega«. Da se je tako zgodilo lansko lelo celo s krompirjem, katerega so samo pri nas toliko pridelati, da je bil pod Cvno nu »rodaj, a so nekateri pogrunluli, da je inozemski krompir boljše kakovosti. In so pripeljali k nam na vagone, dočim je krompir našemu kmetu gnil po kleteh. Da je lo či*to dokazano, je rekel tisti gospod. So, in se je meni tudi posvetilo v st'avi in naenkrat mi je bilo čislo jasno, zakaj je cena moki in kruhu še redno enako visoka, zakaj plačujemo mast in slanino še vedno po isti ceni ko pred tremi Ieli in zakaj danes naš kmet ne more živeti in končno /udi zakaj nekateri krogi samo »od izgube' žive. Gospodarske krize je brezdvoma veliko in mi smo pri tej stvari nedolžni 'Гoda kriza se ne sme povečavuti "i način, ki je v škodo o prvi vrsli našemu kmetu, takoj za tem ца vsej državi, katere glavni steber vodi in dfži še vedno povsod — kmet. Speclator. Pozor pred sleparjem ! š mer jeta, 3. jannnrjn. Dne 27. decembra je prijel v šmnrjetn k trgovcu A. B. približno 22 let stari J. Ž.. po poklicu mс«ч1Гчк: pomočnik, k.i je dejal, dn slu/i pri g. Karlu Murinčiču v St. Vuhi pri Stični. Pripovedoval jc trjjovcu, da kupuje ta go4|KKlarja Marinčiča živino in da mu je pri nakupu /.manjkalo 300 Din. in če bi bil A. B. tak« dober, da bi mu (Kisodil znesek za d\a dni. Trgovec se je izgovarjal, da tre notno nima puč pa pa popelje k prijatelju, kjer bo zanj oziroma za g. Marinč'ču dober stul. Prijatelj pa tudi ni imel slučajno 500 D'n. ampak le tisočak, ki g4i je pomočniku izročil Trgovec A. B. je seveda podpisal jamstvo, ker je Marinčiča dobro pozimi. Minilo je nekaj dni, trgovec jc čakal nu denar, u dennrja ni bilo od nikoder. Naposled je pisal g. Ma r iinčiču. Odgovor je bil ta, da je J. L. že mesec dni odsoten oziroma ga je gos]Hxlar spodil, ker je neopravičeno pri strankah kusira! in denar za sebe (»rahljal. Za njim jc poelana že tiralica. j; êenec. Koledar Četrtek, S. januarja: Severi», opat; Teotil, niti- Osebne vesti rs Odstavijenn. Žu;>an Karol K romar iz občine Dolenja vus pri Ribnici in obč. odbornik župnik K. Skul j sta odstavljena od občinske upruve občine Dolenja vas. — Upokojen jc sunit. polkovnik dr. Aleksander C o p i s. = V rezervo je preveden sodil, kapetn.n II. razr. v ostavki Štefan Murčec. Mala lironiita it Pojasnilo. K debati o aferi z g. Vidmarjem pripominjamo, tla je pod predvčerajšnjim pismom g. prof. Koblarja pomotoma izostala naslednja pripomba: Za nepodpisane člnnke odgovarja uredništvo našega lista, nikakor pa ne katerikoli njegov član. •Ar Opozorilo vsem župnim uradom. Ker je že precejšnje število preč. župniji uradov sledilo naročilu Likarjevppn klobučka za sveče in ker se 20. t. m. zaključi število prve serije te prokoristne iznajdbe, se vljudno prosi še ostale /upne urade, da tudi oni to čimprej store in s tem zasigurajo hitro postrežbo. ir Člani dunajskega operetnega ansambla v Radio-Ljubljana. Danes ob 22.45 izvajajo č'ani dunajskega operetnega ansambla — Adolf Kflrner in Emil Feldman — v Radio-Ljubljana duhovito šalo: 30 minut v dunajskem stanovanjskem uradu. Na to opozarjamo vse radio-abonente. if Slavnostno otvoritev in blagoslovljenje Trgovskega doma v Ljubljani, ki se bo vršilo danes ob 11, bo prenašal tudi Radio-Ljubljana ir Popravek. Gospod finančni direktor dr. Povalej Josip bo sprejemal stranke v poslopju finančnega inšpektorata v Mariboru v petek in so-IkiIo lo je 0. in 10. t m. od 10—12 in ne v četrtek 8. t. ш.. kakor ie bilo pomotoma javljeno. -k EvhariHtivni kongres v Knrtagini je bil v letu 1930 eden največjih dogodkov v katoliškem svetu. Več kot tisoč 1(4 je že minulo, odkar je bilo krščanstvo v severni Afriki radi preseljevanja narodov in inohamedanizma skoraj popolnoma izko--reninjeno Tam, kjer je krščanska kultura razširjala svoj blagoslov, se danes šopiri znamenje polumeseca in plupolu zelenil prerokova zastava. Misijonska zapoved našega Odrešenika je s svojo skrivnostno močjo objela tudi to ubogo deželo. Veliki kardinal Lavigerie je s svojim od njega sHinega ustanovljenim redom »Belih očetove postavil prerokovi zmoti nasproti živo moč katoliško Cerkve. Veličasten ev-haristični kongres, ki se je vršil lansko leto v domovini sv. Avguština, je tako mogočno odjeknil, da mu je prisluhnila tudi neverna Afrika. — Katoliška filmska produkcija Leo-Filni v Monakovem je poslala v Kurtagino svojega posebnega operaterja, ki je kongres filmai. Prosvetna zveza je filin kupila in ga bo predvajala v Ljubljani prvikrat nu tvojem prosvetnem večprii v Unionu dne t), januarja ob 8 zvečer Film je dolg približno 2000 metrov in je ve« opremljen s slovenskim besedilom. Vstopnice z običajno vstopnino prosvetnih večerov se dobijo v predprodaii v Prosvetni zvezi, Miklošičeva cesta 5. if Zobni amhulutorij okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani, Miklošičeva c. 20. Urad je tudi še v zadnjem r " • nrejel пекчј pritožb, češ da morajo zavarov. predolgo čakati v zobnem ambulatoriju. Urad je navedbe preiskal in dognst. da pride.io zavarovanci pravočasno na vrsto brez daljšega čakanja, če se odzovejo na določeno uro. Zato ugotavlja urad. da se vrše v ambulntoriju vsa popravila takoj in brez zamude — Okrožni urad 7.1 zavarovanje delavcev v Ljubljani. ir Tf-žko se je ponesrečil 13 letni Pigniot Stanko, občinska sirota iz Velike Loke. Pri posestniku Jnnezu Glihi je bil zaposlen, pa je zlrzM pod skedenj. kjer se je v temi zadel z glavo ob tram in si prreekal lobanjo v dolžini 10 cm. Fant je začel jokati od bolečin Ko sc domači zns'išali njegov jok, so ga šli iskat in ga našli pod skednjem vs^ga v krvi. Odpeljali so ga takoj k zdravniku v Trebnje, ki ga ie obvezal in posl.nl v bolnišnico., ir Kvišku srrat Slovenska mnša za meSin zbor in orgle, zložil p llugolin Sittner. založila Jugoslovanska knjigarna Part, velja 24 Din. glasovi po 5 Din. Hupolinov slog je pri npših cerkvenih kakor prosvetnih zborih, izmed najbolj pritiubl'e-nih. V takem slogu je zložena ludi maša »Kvišku srca« na čisto novo besedilo odlične slovenske pesnice m. Elizabete. Globoko so zamišljeni vsi deli sv. maše, še posebno »Jagnje božje; in »Zavživa-njec. Celo mašo pa preveva oni pobožni duh, ki bo dvigal duha in srca vernikov k Bogu in poveličeval skrivnost sv. maše. Kakor vse Hugolinove skladbe tako tudi pričujočo mašo našim cerkvenim zborom najlopleje priporočamo. ir Sadjanska podružnica na Viču ima svojo peto predavanje danes ob 11) zvečer v risalnici osnovne šole na Viču. ir L. Sedej, C. M.: Čudodelna svetinja. Str. 80. — Izšla je knjiga o Marijini svetinjiol, ki je povzročila celo gibanje na zemlji. Človeštvo samo ji jo dalo pridevek »Čudodelna«, ker se je godilo pri njej neèteto uslišan j. Kakor ee da iz zgodovine dognati, je bila svetinja duna, >da se poživi vera«. Zato je svetinj« prav primerna za današnji čas veeobče katoliške akcije. Kdor se hoče poučiti o izvoru, vsebini in uspehu svetinje, naj seže po lepo opremljeni knjigi. (Glavna zaloga: Misijonska hiša pri Srcu Jezusovem, Ljubljana. Cena 7 Din.) Dr. Ž. ic Kako se prenašata infekcijski bolezni škrlatieii in difteriju? Danes, ko škrlatica in difterija zopet zahtevata številnih žiHev, je vprašanje o prenaSanju teh kužnih bolezni velike važnosti. Najnovejši izsledki so pokazali, da je prav pri teh bofoon.ih število tukozvanih kliconosečv zelo veliko, t. j. veliko števnlo ljudi.uosi v sebi več afli inanj časa domnevnega povzročitelja bo'ezni v nosni votli'm in grlu. ne da bi su,mi bolezen občutili. Tako preti |X) takih ljudeh velika nevarnost infekcije za okolico. Epidemiološka ruziekavan j a so že dav-j no dokazala veiliiko verjetnost, du taki nosilci j infekcije so — kakor je to znano n. pr. pri tifusu. — kar pa je v najnovejšem časni nedvomno dokazano z poV/kuni nu živalih. Tu izsledek pii je obenem pokazal ruičin, kako se najlaže izognemo tem nevarnimi boleznim. Prvi po?oj jc izločitev vseli bolnikov iin sumljivih otrok, za tem pu pripomore k uspešni omejitvi epidemije najbolj skrbna dezinfekcija ust in grla. Vsakomur moruiiio torej n.r:iporočatii, da nnj-skrbneje neguje in desinficira usta z učinkovitimi, vendar sicer neškodljivimi desinfekcij-skinii sredstvi. S tem ne obvarujete le sebe, temveč tudi svoje otroke. Po do^edunjli izkušnjah se je kot najboljše sredstvo izkazal Pan-fluvln. Pravi Aspirin je samo v tabletah Ljubljana Prostava Baragove îOOletnice »Narod «lavi svoje može...« Dolžnost naša je bila, da smo se spomnili vprav v teh dneh našega rojaka, misijonarja in škofa Barage, ki je pred sto leti odpotoval v severno Ameriko med Indijance in posvetil za njih blagor vse svoje tnoci. Brez kričeče reklame in brez dolgoveznih naštevanj, kar je sedaj v plesni sezoni vse tako običajno, se je napolnila unionska dvorana. Napolnilo jo je tisto ljudstvo, ki ni pozabilo na vero svojih dedov in ha opomine svojih klicarjev in ki ni pozabilo na velikega klicarja Friderika Barago, ki ga proslavlja Amerika in ki ga hoče kot svetnika izprositi od Boga. Ta prošnja je dvignila tudi nas in tej prošnji je bila posvečena proslava dne 6. januarja v Unionu. Uvod je bila dramatična slika: Baraga, veliki oče Indiiancev. Besedilo je spesnil p. dr. Roman Tominec. Med dvema šoloroma ob ognju poje Indijanec (g. Rebek s krasnim tenorjem): O karn naj gremo... Beli nam zgania in belo pijačo, ta ogenj tekoči daio in zemljo nam jemljo... Samo eden je, ki ljubi nas, naš beli brat, naš veliki oče Baraga. Iz šatorov pridejo štirje skavti in Indijanec jim razloži vso zgodovino svojega rodu in veličino Barage. Pesem je vglasbil p. llugolin Sattner, prizor so pa predvajali z g. Rebekoin salezijanski skavti. II. Baraga (govor). Govoril je p. Kazimir Za-kraišek, ki je znal s svojo iskrenostjo in ljubeznijo do Barage razvneli veliko množico in je znal tolmačiti naroda željo, da bi Slovenci čimprej mogli v Baragi častiti svojega svetnika. III. Dve pevski točki: Lcskovic Bogo: Skrivnosti Marije; Oounod- Ave Maria. Pela je gdč. Anita Meze, ki je zlasti v skladbi mladega Lesko-vica, polnega čustvene veličastnosti, ugajala in po- kazala svojo giasovno silo in nekako prirojeno ljubezen do snovi, kot je bila na sporedu. N'a klavirju je spremljal z že priznano rutino g. Lipovšek. IV. Klavirski trio: Krcisler-Bizet: Agnus Dei in Sla roi rs ka pesem. Izvajali gg. Lipovšek Marijan (klavir), Pfeiflcr Leo (violina) in Leskovic Bogo (violon-celo). Ta točka je občinstvo globoko prevzela; so pa ti umetniki storili svojo dolžnost v taki meri, da pač nihče ne more dvomiti o njih veliki sili in sijajni bodočnosti. V. Duhovni obraz Barage. Recitacija s sprein-ljevanjem klavirja in s sodelovanjem pevskega zbora na ljubljanskem Gradu. To pa je bila točka zase in nekaj svojega. Ze način recitacije je bil večini Eublike docela nov. Priznati sc pa mora, da je omponist, mladi Leskovic, dal tekstu tako adekvatno niujiko, da tudi najbolj tenko uho ni moglo ujeti kakih nasprotij med recitatorjevim naglaša-njem in med akordnim povdarkom. Tekst je simbolično prikazoval Baragovo poslanstvo, s povdarkom. da je nezaupanje greh, skušal dati karakterno črto Barage in z motivom pesmi, ki jo je Baraga sam spesnil, prikazal nasprotje med mrkogledim janzeni/moni in toploto Baragove duše in njene besede. Pesem je vglasbil p. llugolin Sattner. Pesem je pel dovršeno cerkveni pevski zbor z ljubljanskega Grada. Po svoji ljubkosti bo pesem z melodijo seveda ponarodela, kar bi bilo tudi želeti in kar bi bil lep spomin na Barago. Praznovanje stoletnice Baragove je poteklo v resnici v zavesti velikega dne in v prepričanju pričakovanja, da bo Bog uslišal naše ljudstvo in mu dal svetnika Barago, ki je delal in živet iz ljudstva in za ljudstvo. Proslave se je udeležilo tisoče ljudstva. veseljem smo pozdravili v svoji sredi dva-najstorico uniformiranih rudarjev iz Hrastnika, kar j je zborovanju dalo še lepšo sliko. Proslavo je oddajala ljubljanska radio-postaja. Božičmca služitmi (Na praznik sv. Treh kraljev v Ljubljani.) Tudi služkinjam se je zabolelo zdravega božičnega razpoloženja in zamislile so si v Delavski zbornici prav posrečeno prireditev. Bila je preprosta. pa z ljubeznijo podana in kar so naše služkinje prednašale. je bilo občuteno iu doživljeno. Služkinje imajo tudi svoj pevski zbor in s svojim nastopom se je pri tej prireditvi prav časlno odrezal. Zapel je dve božični pesmi in privabil v srca po-slušavcev pravo božično razpoloženje. Govor gosp. vikarja Košmerlja je temu razpoloženju le še prilik dn je v vseh pognala živa želja: mir ljudem na zemlji, ki so blage volje... Deklnmacljn Mekin-dove Minke je dnin nekaj svojega In je le spričevalo, da tudi služkinje znajo domnevati globine poezije in jih tolmačiti. Deklnmaclji je sledil božični prizor v dveh slilrnh: Božična roža. Novo, sicer nepodpisano, pa izredno posrečeno delo. Opomin položr1vovaI-niim delom posebno pospešuje vsakoletno karitativ-no prireditev. Že od leta 1898 je leto za letom na sv. Treh kraljev dan dobrodelna prireditev v Rokodelskem domu. Zadnji čas nam je bilo mogoče dati vsako leto večje število primerm obleke in obuval potrebnim vajencem. Bog obilno povrni vsem dobrotnikom. — Društvo za varstvo vajencev v Ljubljani. © Pnivoslnvni božič v Ljubljani. Pravoslavna cerkev se drži, kakor znano, julijanskega koledarju, ki je štirinojsl dni za mt.šim, gregor.ijonskem. Zato pravoslavni Jugoslovani praznujejo svoj božič na dan, ko mi praznujemo že sv. Tri kralje. V našem mestu živi že precejšrtije število pravoslavnih, tuko črvi I ni h, Kakor tudi vojaških oseb. Nu ta pravoslavni božič smo že skoro od prevrata sem in tako tudi letos imeli priliko videti lep običaj božiič-nega praznovanja, lo je »vožnjo badnjaka«. Pred vojašnico vojvode Mišiča se je sestavil s|>revod, v katerem so bile zastopane vse vojaške enote v Ljubljani. Sprevod je z veliko državno zu stavo na čelu kren.il v tivolski gozd, kjer so izkopali badnjuke. to je male smrečice. V gozdu so vojnki okrasili vozove z zelenjem in s trakovi, nato pa se je sprevod vrnil v mesto. Najprej je šla godba, za godbo so jflhali vJSji in nižji častniki, nato pet voz z vojaki in kočije z družinami častnikov. Me čutno poškodoval lobanjo. Nezavestnega so ga prepeljali v splošno bolnišnico. □ V Ljudski univerzi predava jutri zvečer Parižan pro'esor V. Lavoix o pariškem življenju. — V ponedeljek dne 12. t. m. pa govori primarlj dr. Benčan o temi, kako preprečimo ženske bolezni. □ Z gradnjo F. Starčičevoga letala so včeraj že pričeli in sicer pri Domicelju; iz Zagreba sta jtrispela kot Izvedenca v gradnji letal gg. Boro-vinšek in Majcen. Po izvršeni izdelavi posameznih delov se bo nato izvršila montaža vseh delov v hangarju na Teznem. □ Napaka se je vrinila v naše predvčerajšnje poročilo o gradnji F. Starčičevega letala v ma-mariborskem hangarju. Ne gre za konštr. brez-motornega, ampak d vo motornega spo t-nega letala, ki bo prvo te vrste v Evropi sploh in ki bo pripravno za horicontalni, vertikalni in povodni let. □ Opozarjamo na veliko zalogo manufaktur-nega modnega blaga in posteljnih odej po solidnih cenah. Kllhnr & Hrovnt, Maribor, Aleksandrova 9. Kranj Francoski tečaji. Francoski tečaji Kro/ka prijateljev Francije se prično s četrtkom, dne 8. jan. (za I. tečaj). Krožek se je preselil v novo zgradbo hotela »Stara pošta« (II. nadstr., levo, soba št. 20), kjer je odprta knjižnica vsako sredo od 17—18 in kjer so vsak čas na razpolago tudi Irancoski listi in revije. Konverzacijsko-literarni tečaj se bo poslej vršil , v tem lokalu, ostala dva (I. in II.) tečaja pa kot dolsej v gimnaziji. — Tajnikov namestnik. Konjice Nagla smrt odličnega moža. Pretekli petek je nenadoma na poti domov umrl daleč okrog znani in priljubljeni posestnik g. Jožef Skerbinšek iz Vrhovelj. Pokojni je bil 22 let župan v občini Orušovje in 23 let cerkveni ključar na Prihovi. Neumorno in vstrajno je sodeloval v vseh mogočih javnih korporacijah konjiškega okraja. Svojim občanom pa tudi drugim daleč okrog je bil tako-rekoč odvetnik in tako s svojimi nasveti marsikomu prihranil denar. Kdorkoli se je v kaki zadevi obrnil nanj, vsakemu je vedel pomagati. Kako ga ie vse rado imelo, je najlepše pokazal preteklo nedeljo njegov veličasten pogreb, ki se ga je ob veliki množici ljudi udeležil tudi konjiški arhidiakon in dekan mil. g. Franc Tovornik. — Nenadna smrt ga je zalotila na poti proti domu, ko se je vračal od dveh strank, katerima je delal kupno pogodbo. Ker ga ni bilo dolgo domov, so ga šli iskat in ga našli okrog 15. ure mrtvega ob potu. Bil je star 64 let. Večni mir uživaj! Ol'mlje pri Podčetrtku Po večletnih prizadevanjih je sedaj kupljeno precej lepo zemljišče za drevesnico tukajšnje šole. Ker jc ravno-sadje glavni dohodek tukajšnjega ljudstva, — drevesnice pa v okolici sploh ni nobene in ker tudi ljudstvo nima preveč tozadevne izobrazbe, — bo naprava za ljudstvo vsekakor jako koristna, ako bo v sposobnih rokah. Te dni je zaprosil tukajšnji župan g. Tomo Kosi, da ga oblast razreši županstva. Menda ie poglaviten vzrok, da župani odstopajo, v razmerah, katerih župani niso krivi. Gospodarstvo Svečano otvoritev Trgovskega doma ie v Četrtek ob U dopoldne, ko bo g. knezofckof dr. Rož-man Gregorij blagoslovil novo sla v t o. Svečano otvoritev bo prenašal tudi l.ubljanski radio. Krediti P. A. B. v I. 1930. Iz podatkov o kreditih Priv. agta-ne banke je banka dala do konca 1. 1930 788 milij. kred ta, od tega 453 poe-dinci, 335 milijenev za zadru e. Km ti ske zadruge so dobile 184.5 mili . krtdila lazen k cd ta bivšega ravnateljstva za kmet. kredit v znesku 86.9 milii. Ostale zadiuge in zveze so dobile 29.7 milij, Din. Trnasamerica Corporation. Te dni je b la ob- javlena bilanca Baak of America Nat'onal Trust Savrngs Association in n:ej aliliirane State Paak of America. Oba zaveda kontr 1931. Denar V današnjem deviznem p-ometu so bili teča'i čvrste'ši. Promet je bil srednji zn tne ši v dev zi Newyork Vse zaključene devize je dala Narodna banka. Ljubljana. (V oklepajih Takl učni tečaji.) Amsterdam 2277 bi., Berlin 1.744 75—1317 75 (1346.25), Bruselj 789.27 bi., Budimpešta 987.27—990.27 (988.57), Curih 1094.40—1097.40 (10^5.9 ). Dunaj 794.12—797.12 (795 62), London 274.5 bi, Newyo k 56.355—56.555 (56,455), Pariz 222 0 i bi., Praga 167.28—186.08 (167.68), Trst 795.89—2^6 06. Zzgreb. Amsterdam 2274—2?80, Berlin 1344 75—1347.75, Bruselj 7S9 56—7 2 56. Bu-, dimpeta 987.72-990 27, Curih 1.C94 40-1.097.40, I Dunaj 794 125—797.125. 1 o-^on 274 18 do i 274 98, Newyork 56.355-56 -55. Pariz 221.03-I 223.03, Praga 167.28—168 08. Tr t 794 975— 296.975. — Skupni promet brez komp nzacij je znašal 9 4 milj. Din. Curih. Beograd 9 1270 Amstrdam 207.*0, Atene 6 675, Berlin 122 84 Brcs'lj 77—, Budimpešta 90.225. Bukarest 3 0525. Car gr d 2 445, Dunaij 72 fO, I ondon ?5 055. Madrid 54 50, Newyork 516 125, Pariz 20 26. Praga 15 295, Sofiia 3 7325, Trst 77 015, Kopcnh-gan 13795, Varšava 85, Sto kholm 138.15, Os'.o 137.975, Helsingiors 12.98. Vrednostni papirji Tendenca za državne papirje je bila danes neizpremen ena. Tečaji so ostali na višini ponedeljka. Ртоте-ta je bilo iralo. V dolarskih pap rjili je bilo zaključevano 7% Blerovo posojilo po 79.75 in 79.125. Tudi bančni papirji so os'aH v glavnem neirpremenieni, pač pa je med njimi izredno na-rastla Praštedicna, ki se ie danes trgova'a že po 970, kasneje pa je popustila na 960 in 959 v primeri s tečajem 945 denar v ponedeljek. Nadal c so bili zaključka v delnicah Uni n' anke po čvrstem tečaCu 190 in 191, Jugob-nki in Zemaii-ki banki po neizpremenjenih tečajih. V industrijskih papirjih ie bilo malo prometa. Tako so bile zakl u-čevane delnice Slavonije in Drave po nespremenjenih teča:ih 200 oziroma 235. V ostalem ni bilo znatneiših izprememb. Ljubljana. 8% Bler. pos. 92 bi., 7% Bler. nor. 80 bi., tobačne srečke 50bl„ Celska pos lfiOden., Ljublj. kred. 125 den., PTaštediona 945 den., Kred, zavod 170—180, Vevče 128 den., Stavbna 40 den., Split cement 350—400, Ruše 235—255. Zagreb. Drž. pap.: 7% inv. pos. 86—86 "50, agrari 50.50—51, vojna škoda ar. 4'4—425 (424), ka«a 424—425. 2. brez kup. 416—417 50, 3. 417— 417.50 (418), srečke Rdeč. križa 45 bi., 8% Bler. pos. 92—92.50, 7% Bler. pos. 79—79.375 [79 75, 79.125), 7% pos. Drž. hip. banke 79—80, 6% begi. , obv. 66—66.75. — Bančne delnice; Rava gora 75 1 den., Hrvatska 50 den.. Katolička 36—38, Polo 56 1 —57, Kreditna 1-25-129, Union 191—192 (190, ! 191), Jugo 78—79 (78), Lj. kred. 125 den., Med'tt-narodna 67 den., Narodna 8150—8100. Obrtna 36 ! den., Praštediona 965—975 (9"0 950, 960), Srbska I 193—195, ZemaJjska 128—130 (129). — Industrijske delnice: Nar. šum. 25 den.. Gu'tmann 130—135, Slavonija 200—201 (200), Našice 970 bi., Danica 100 bi., Drava 235—236 (235), Sečerai-a Osjeik 289 —298, Nar. ml. 20 den., Osj. Ijev. Г20 den., Prod. vag, 90—130, Union 90 bi , Vevče 128 den., Isis 41 —45, Ragusea 340 den., Jadr. ploPri Zamorcu«. SK Ilirija — sinuškn sekcija. Sestanek sekcije se vrši danes 8. t. ni. ob 20 v klubski sobi kavarne Evropa. Polnoštevilna udeležba nujno potrebna zaradi nedeljske klubove tekme na 18 km I v Planici. — Smuk; Kriminalna žetev v Nemčiji Pregled slučajev, ki so se minolo leto obravnavali pred nemškimi kazenskimi sodišči, podaja zelo značilno sliko toča sni h gospodar-sko-sooialnili in političnih razmer v Nemčiji. Oevetljuje pa tudi poguhen vpliv slabega tiska in protiverskega dela raznih struj. »Germauia« navaja: V zadnjih mesecih leta 1930 je komaj minil kak dan, ne da bi se pred sodišči razglašale obsodbe zaradi kršenja miru, streljanja ali pretepov med političnimi nasprotniki. Vseh Enrica baronica pl. Handel-Mazzetti, znamenita katoliška nemška pisateljica, ki je dobro znana tudi med Slovenci, praznuje dne 10. januarja (30 .etnieo svojega rojstva. ni bilo mogoče niti kratko zabeležiti. Za zgled naj služi le dejstvo, da je bilo v enem samem tednu minolega poletja 23 smrtnih žrtev v pouličnih bitkah med različnimi rowdyjskimi organizacijami. Med berlinskimi procesi proti političnemu razgrajaštvu so vzbujali največ pozornosti naslednji: Rôntgentalski proces proti mladostnim berlinskim narodnim socialistom, ki so se »toplo oblekli«, to je opremili s strelnim orožjem in odšli v Rontgental, da bi se sprijeli s tamkajšnjo republikansko organizacijo. Na mestu je obležal en mrtev in več težko ranjenih. — Potem pravda zaradi umora narodnosocialistič-nega udarnega vodje Horsta Wessela, ki ga je komunist Ali Hohler poiskal v njegovem zasebnem stanovanju in ga tam hladnokrvno ustrelil. Tretji proces se je vršil proti 17 pripadnikom band, ki so 13. oktobra — ko se je otvoril nemški državni zbor — naskakovale . okna. — Brezštevilni so bili tudi procesi proti ^vitezom« peresa, ki so napadali osebno čast Sodržavljanov. Mladostniki pa niso polnili obtožnih klopi samo v političnih procesih, marveč tudi v pravdah zaradi navadnih zločinov. Mladostnik H. je svojo babico — staro mater, ki mu je vse življenje izkazovala samo dobrote, ubil s pručico, da bi jo oropal. Trije mladi nepridipravi so napadli rednika enega izmed sebe, ker so slutili, da ima prihranke. Vajenec A. •je sklenil, da bosta z nevesto skupaj umrla. V Dr. Ferdinand Ringer, dunajski kemik, ki je iznašel vžigalico, katera se da 600 krat uporabiti. Nova vžigalica, ki bo povzročila v tej panogi svetovne 'ndu-strije ogromen preobrat, se izdeluje iz taiste klora-krve snovi kakor dosedanje vžigalice, primešana ji je le neka snerv, kii razvija dušik. Ta snov omogo-Čuje, da se vžigalica po uporabi hitro ugasne in preprečuje, da bi se sama ob sebi vžgala. ta namen je v trgovini ukradel denar, da sta se z dekletom še enkrat dobro imela v kinu, kavarni itd. Potem je nevesto ustrelil in zadavil, ko je bila pa vrsta na njem, da se konča, mu je zmanjkalo poguma. Pekovski vajenec O. je s sekiro ubil očeta, ker je surovo ravnal z materjo. Vajenec P. je na cesti streljal na mater, ker je mislil, da ga nima rada. 15- do 16 letne deklice so se zbirale v tolpe z drugimi deklicami in dečki in izvrševale vlome in tatvine. To je pa le par zgledov izmed neštetih slučajev te vrste. Nekaj posebno pretresljivega je v izrednem naraščanji! procesov zaradi krvoskrun-stva in nenravnoeti. To so predvsem posledice pomanjkanja stanovanj. Ljudje obeh spolov in vseh starosti stanujejo in prenočujejo v enem ter istem prostoru. A pokazalo se je še nekaj drugega: oblastem so prihajale mnogoštevilne ovadbe zaradi takih zločinov, ki so se pa pri preiskavi izkazale kot neopravičene in izmišljene. Neverjetno je, kako majhne deklice po krivem ovajajo lastnega očeta, pismonošo ali celo dimnikarja. Odkod ta nezaslišani pojav? To je posledica senzacij lačnega tiska, ki s podrobnimi poročili zastruplja mladini domišljijo. V procesih zaradi krive prisege je največ takih, kjer mož ali žena v tožbi na ločitev zakona po krivem priseže, da ni kršil zakonske zvestobe. Mnogokrat igrajo pri tem glavno ulo-go gmotni interesi. — Številne so tudi krive prisege o premoženju. — Goljufije in poneverbe skoraj nimajo števila. Značilni za sedanjo dobo so dalje mnogoštevilni procesi zaradi verskih zločinov. Veliko prahu je dvignil proces George-Gross. ko je stal pred sodiščem slikar, ki je s svojim čopičem zagrešil bogokletstvo — vsaj po sodbi vernih ljudi. Bogokletstva in bogoskrunstva so se dogajala po vseh verskih skupinah, oneča-ščale so se cerkve in nagrobni spomeniki. Nekemu rabincu je ukradel njegov lastni varovanec bogoslužne posode; nekega misijonarja, ki je imel pri sebi zbrane darove, so mladi fantalini napadli in pobili na tla. Lanska kriminalna žetev v Nemčiji je torej bogato obrodila; politične in gospodarsko-socialne razmere in pa brezvestni tisk imajo pri tem glavno zaslugo. Pobič je imet srečo Štiriletni Hans Becker v Berlinu je v odsotnosti staršev ubil okno in zlezel ven na desko za cvetice — v četrtem nadstropju! Ljudje, ki so dečka opazili, so hiteli po gasilce. Komaj so bili ti na mestu in razprostrli rešilno rjuho, je dečko že zletel v globino in telebil v rjuho. Ostal je živ in zdrav. Princetinja Lujiza Viktorija Aleksandra, najstarejša sestra angleškega kralja in mati princezinj Con-naughth in lady Maud Carnegie, je umrla v starosti 64 let. Imenovali so jo »plaho princezinjo«, ker se ni rada udeleževala javnih prireditev. Poročena je bila s pokojnim vojvodo Fife-om Nova mednarodna nagrada Po vzorcu znane Noblove nagrade so ustanovili Danci veliko mednarodno nagrado za umetnike, ker teh Noblova ustanova ni upoštevala. Točni znesek bo določen pozneje, kadar bodo meceni: Nya Karlsbergova matica in Danski državni muzej, oziroma Glyplotheke določili, kje in kako se naj naloži vplačana glavnica. Nova nagrada se bo imenovala po danskem kiparju Karlu Jacobsenu in jo bodo razdelili vsako drugo leto v Kopenhagnu. Prvič bo razpisana leta 1932. Odbor bo letos objavil pravila za sodelovanje pri natečaju, ki bo ! pristopen vsem mednarodnim slikarjem ali kiparjem. Salto ua smučeh. Tu športna uinetnija, ki jo svet doslej še ni videl, se je ]>osrečila nemškemu smučarju Pavlu Dampke. Smrt konvertira Adolf Retté, čigar mladostna bojevi-tost iu poznejše izpreobrnenje sta dokaj vznemirjala francoski literarni svet, je umrl pri benediktincih v Beauneu dne 11. decembra 1930. Rodil se je v Parizu 25. julija 1863 in je študijska leta preživel v Belgiji, kjer je bil njegov stari oče rektor na univerzi v Liégeu. Dasi je bil sin katoliških staršev, je prišel v protestantovski zavod v Montbéliardu. Tu je postal ateist in skeptik, pozneje pa neugnan razbrzdanec. Svoj resnični in priznani pesniški dar je posvetil socializmu in nato radikaliz-mu. Izdal je več pesmi, kakor »Nočni zvonovi«, »Cvetoče otočje« in druge. Socialistični in radikalni politiki so se mu končno tako silno pristudili, kakor na primer naš zlagani liberalizem Ivanu Cankarju. Ves razdrt in razbit bi si bil končal življenje, da ga ni dobri François Coppé izročil abbéju Motetu, ki ga je potolažil in poučil ter ga napotil k francoskim benediktincem v Belgijo, kjer se je kakor na novo prerodil. Junija 1907 je izdal knjigo »Od satana k Bogu«, katere prevod je prinesel naš vzorni »Bogoljub«. V tej knjigi je pretresljivo opisal, kako se je izpreobrnil. Tega mu pa mnogi niso hoteli verjeti kakor poprej tudi Huysmansu ne. Tolika zločest je Rettéja jako pekla, a danes pač nd nikogar več, ki bi dvomil o »čistosti, preprostosti in iskrenosti« njegove vere. Ta knjiga je bila mnogim v izpreobrnje-nje in sicer — kar je posebno ganljivo — najprej njegovi materi... Kot konvertit je bil Retté jako delaven in plodovit. Tzdal je še blizu dvajset knjig ter kot predavatelj in romar večkrat prepotoval širno Francijo. Katoliški učenjak in član francoske akademije, George Goyau, se je izrazil o Rettéju takole: »Tisti dan, ko je g. Adolf Retté našel Boga, je zapustil vse in šel za njim ... Bil je bolehen in sam na sebi bridko občutil pomanjkanje in bedo, a kljub temu ni maral ponatisniti svojih mladostnih pesmi, ker jih je imel za pohujšljive, dasi bi mu bile precej vrgle ...« V francoski literaturi stoji Retté poleg Huysmansa, Claudela. Jammesn in Verlainea, v družbi tistih, ki so se po težkih borbah dokopali do vere in ji poslej vsi srečni prepevajo slavo. — Ni li to cilj uniatnosti? Ce fe vera zasebna zadeva Moskovski listi dokazujejo potrebnost božične protiverske propagande s tem, da je verovalo v Boga po podatkih ljudskega štetja v 20 mestih in 225 vaseh Bele Rusije nad 80 odstotkov prebivalstva. Štetje v 20 največjih moskovskih tovarnah z 12.000 delavskimi družinami je prvotno podalo »bolj razveseljive zaključke«: samo 20 odstotkov vernikov in 80 odstotkov brezbožnikov. A na temelju teh podatkov prirejeno opazovanje je kmalu ugotovilo, da je »uspeh« zgolj navidezen. Do 70 odstotkov onih delavcev, ki so zatajili versko prepričanje, obiskuje v resnici cerkev in redno krsti otroke. Kadar so očitali popisovalci delavcem neiskrenost, so dobili v odgovor, da za iskrenost niso primerne razmere, sicer pa »je versko prepričanje vselej zasebna zadeva in ni nihče primoran odgovarjati na slična vprašanja«. Bruno-Trojani-Gitaad, ki je izboljšal mednarodni rekord v smuškem skakaniu na 72 metrov. Kulturni obzornik Ljubljanska drama: Princezha in pastirček Vesela pravljica v 5 dejanjih (6 slikah). Spisal Pave) Golia. — Premiera 6. januarja 1931. Krivično in nezmiiselno bi bilo, ako bi to veselo Golijevo igračko presojali z zgolj literarnim gledališkim merilom, saj literarna noče biti, čeprav je v nji ludi tisti Golia, ki ga poznamo po njegovi literarni svojstvenosti. Ko sediš odrasli človek v gledališču in nekaj časa čakaš in čakaš tistega. česar si navajen gledati tam na odru, in otroci okoli tebe, nad teboj na desni in levi vriskajo od veselja, tedaj se spomniš: Doma bi bil ostal, literarni vatlar in tehtničar! Saj še ne veš, kaj imajo otroci radi. In še to: Ali ne veš, da 6e otroci tudi doma ne znajo več igrati, ko stopiš mrk mednje? Golia pa pozna otroški teater in takega jim je napravil. - Tedaj bolj in bolj razumevaš stvar in začneš ceniti Golijevo delo. In doma skleneš, da se pojdeš še kdaj poveselit v Golijev otroški teater. »Princezko in pastirčka-, vesela pravljica je napravljena iz dveh zanimivih sestavin, ki dajeta mikavno in sodobno otroško igro. Prva ta sestavina so igrače. Pisatelj, ki hodi mimo velikih trgovin taim na Mestnem trgu in vidi, kako otroci velikokrat zaman gledajo izložbe, se je usmilil otrok in jitn nakupil vsega mogočega: vojake, medvede, zajčke, žabo, graščaka, princezko, pastirčka in še polno drugih igračkastih ljudi, vse s sobami, hišico, drevesi, krčmo — in vse to je prenesel v gledališče, da se otroci igrajo z njimi vred Da se vse to lepo vrši, je bilo treba še drugega. Na pomoč je pisatelju prišla še otroška domišljija, ki spleta iz vseh mogočih pravljic ne sicer docela originalne dogodke, vendar pa take, da pride do veljave vse. kar vedo otroci: hudi lovec, smešna guvernanta, dobra vila, snedena, pa nič kaj bistroumna gospoda. Vso se godi tako, da se prav nič hudega ne pripeti, zakaj živali, posebno tiste v izložbah, niso nič hude, ljudje pa, posebno strogi vzgojitelji in neprijazni »obiskk, ti pa so sitni, ker tedaj otroci nimajo nobenih pravic. Golia je še sani prihitel otrokom na pomoč. Malomeščanski dobrovoljčki, kakor so bili veterani in so še danes podobni uniformiranci, spolnjujejo svoje stanovske in veselične dolžnosti; ti nastopnjo kot junaki in lažnivi ldjukci. Tako je Golia pomagal oživiti veselo in pisano celoto, jo prepletel z dobrosrčno miselnostjo, lepimi pesmimi in veselimi koračnicami. Le tako je nastala zgodba, da je prin-cezka prijazna pastirčku Boštjančku, graščak pa hoče Boštjančka vreči v ječo. Pastirček in princèzkn zbežita v gozd k botri Šumi, ki gospoduje medvedom, zajčkom in žabam. Tu se jima dobro godi in zaman iščejo grajski veterani in gospoda princezko. Veterani zbeže pred medvedi, zajci in žabami, pa se ba-hajo s svojim junaštvom ter si namažejo lica z barvo za piruhe, da bi graščak laže verjel, kako so se borili z medvedi. Toda dobra gozdna zverjad prinese princesko in Boštjančka v grad, preden dospo veterani, in graštak spozna lažnivost svojih pod-ložnikov. Smešnega za mlade oči prav obilo — brez vsake modrosti, čeprav je pisatelj postavil vso icro na osnovo dobrovoljne pravičnosti. Kako so smešni veterančki, ki se vadijo s svojo koračnico, pa prigri-zujejo pogačo in pokušajo vino, po svojih junaštvih pa takoj odrinejo v gostilno, kjer rasto njihova dejanja v žive pripovedke. Ker je tudi godbe in petja veliko, se ti zazdi, kakor je bilo včasih pri naWb narodnih igrah. Vrednost Golijeve igrice, jo tudi v tem, da nima nič priložnostnega, ni vezana'na noben čas in razmere, ampak je izključno otroška. Zato nam tudi ni treba praviti, da bi si želeli to ali ono stvar bolje narejeno, ko po drugi strani dobimo v igrici lepote, kjer je kaže Golia kot ljubezniv in nežen pesnik, mestno preprost, pa dober. Pesem o kuharčku, pa tudi koračnica veterančkov, ki ju je uglasbil Emil Adamič, se bo kmalu glasno pela po vsem gledališču pa tudi drugod. Igrico je z otroškim huimorjem izdelal g. prof. O. Šesl: igrajo skoraj vsi igravci; na pomoč jim je prišel tudi Mitja Gofčev in igral Boštjančka kot že vajen in domač igravec — z njim se je posrečeno uživela gospa Šaričeva kot otroška in odločna princeska. Gotovo pa se je vsem prikupil lepo prepevajoči kuharček gdčne' Kukčeve. Tudi g. Železnik se je uspešno vživel v mladega Pepčika. V podrobnem ne bomo omenjali vseh dobrohotnih in hudih ljudi, ki so jih igrali g. Levar kot graščak. guvernanta ga Medvedova. Trebušček g. Lipah. Šiba g. Kralj, načelnik veteranov g. Cesar, drugi veterani itd Vse je bilo tako, da je bilo veselo. G. Jan, priljubljeni nežini princ v otroških igrah, je bil na pr. debeli krčmar, ga M. Danilova debela TrhuSfcVova gospa i)f| _ Slikarsko je opremil igro g. Uljaniščev. Pravljično eksotičnest je zasukal rw> rusko, pa nič ne bi imeli proti temu. riko bi jo bil naredil po naše. Pri igri je sodeloval orkester dravske divizije pod vodstvom višiega kapelnika g. dr. Jos. Čerina. Gledališče je bilo polno; igra se bo otrokom gotovo priljubila in radi jo bodo hodili gledat. F. K. Koncert uč'teliskega zbora Dne 5. januarja je bil v Unionu koncert pevskega zbora učiteljstva UJU. Zbor šteje sedaj okrog 60 članic in članov, ima prav dober glasovni materijal in lepo vokalno šolo ter se je uvedel kot tisti naš koncertni faktor, ki poleg akademskega zbora največ stori za reprodukcijo naše najmodernejše zborovske literature. Utrdil si je svoj sloves že doma in na Češkoslovaškem in napreduje od leta do leta v svoji kvaliteti. Program je bil sestavljen deloma iz najnovejših modemih skladb, deloma pa je vseboval tudi nekatere starejše kvalitetne skladbe. Koncert so otvo-rile tri duhovne pesmi Emila Adamiča, najnovejše delo tega skladatelja. Dve sta bili priredbi po slovenskih protestantskih koralih, tretja pa je bila vzela iz Kastelčeve pesmarice iz lela 1678. Vse tri pesmi so bile strogo kontrapunktično i>rirejene in so uporabljale melodični material danih melodij. Adamič je postal pravi mojster strogega polifonske-ga stavka, pri čemer mu dobro služi njegova izredna vokalna tehnika. Te pesmi niso bile le kontra-punktične igračke, nego so v tej priredbi dobile močan duhovni poudarek, kar je treba posebej na-glasiti. Adamič je v teh skladbah dosegel razvojno stopnjo v zmislu najnovejšega umetnostnega slila. Na i>rogramu eo bile dalje ludi Adamičeve: »Sestrica«, za ženski zbor in sopran solo (izredno nežen dialog), dalje pet Otroških pesmi za sopran solo 1er pet ženskih zborov s klavirjem iz Adamičevega mladinskega albuma. Vse te skladbe odlikuje izredna harmonična preprostost, linearna konciznost in poglobljena izrazna karakteristika. Zlasti »Izprnševal-nica« s svojo izredno posrečeno komiko je dosegla izreden aplavz. Dalje je bila na sporedu Skerjanče-va novejša skladba za ženski zbor »Iskre« ter Oster-čeva mešana zbora »Konja jezdi agac In »Pesem o muhi«. Obe sta zloženi v polifonirajočem stilu, druga ima učinkovito obliko rondoja. Oslerc je uporabil lmmoristična teksta, pokazal svojo veliko formalno znanje, svoj glasbeni humor, in uporabil tudi še par efektnih harmonij. Kogojeve tri skladbe za ženski zbor je komponist sam spremljal s klavir- bko improvizacijo. Te tri skladbe (Breza, Zvončki, Mladinska) so naravnost presenetile. Tako preprostih, a prisrčnih iu toplih skladb, ki bi bile ustvarjene za najširše pojmovanje, Kogoj še nikdar ni pokazal. Od starejših skladb smo čuti Lajovčeve mešane zbore: »Bolest kovač«, »Pomladni spev«, »Pastirčki«, »Kroparji« in »Medved z medom«, daljo Foersterjev »Z glasnim šumom s kora«, koncert pa jo zaključila Ilubadova priredba plesa »Polka je ukazana«. Program je torej nudil zelo zanimive nuj-novejš» kvalitete, pa tudi najboljše Lajovčeve zbore, ki so bodo vedno držali na programu. Zelo hvaležni moramo biti zboru UJU, da nam vsako leto servira najboljše in najnovejše, kar imnnio in so ne straši pri tem nobenih tehničnih in drugih tež-koč. Malokateri najboljši zbor je dorastel tako ogromnim težkočam, kakor so jih stavile nekatere skladbe tega programa. Tem bolj moramo ceniti požrtvovalnost, pridnost in sodobno usmerjenost zbora UJU. Zbor razpolaga s fund,(mentalnimi basi, zvočnimi tenorji, sigurnimi soprani in zlasti s krasno barvanimi alti. Srečka Kumarja interpretacija Adamičevih duhovuih je bila povsem v zmielu duhovnega stila, namreč mirna in sinotrena. Izredno je vžgala Lajovčeva »Bol est-kovač«, dalje »Kroparji« in »Medved z medom«. Tako poglobljene izvedbe teh pesmi gotovo še nismo čuli. Tudi pri našem apatičnem občinstvu je enkrat spontano prodrla resnična umetnost in izzvala navdušen vihar. Oster-čeva zbora sta bila zelo zanimiva. Imponiralo je, kako je zbor UJU z lahkoto prestal vse težkoče te skladi*:. V Adamičevih Otroških se je uveljavil žlahtni srpran Anice Mezetove. ki je izborno podala naivnost in toploto teh skladb. Navdušeno so bile sprejete tudi Kogojeve, še vedno je imel mogočen učinek Foersterjev z »Glasnim šumom«, vžgaia je tudi zelo smotreno prirejena Hubadova »Gorenska polka«. Koncert žal ni bil ravno nabito poln (škoda, da te Imela v istem času tudi opera predstavo), bil pa |e i» razvoj našega glasbenes-a življenja izredno pomemben. V razvoju zbora UJU pomeni ta kon-rert no» dosežen višek, ki stavi ta zbor poleg akademskega za naš najsodobnejši zlior. ki si tudi po kvaliteti ne najde zlepa para v naSi državi. Iskrene leetitke k uspehu! Le tako naprej! V. Radio Programi Hadio-Uublfana i Četrtek, 8. januarja: 11.00 Prenos slavnostne otvoritve in blagoslovitve Trgovskega doma v Ljubljani. — 12.15 Plošče (slov. šlagerji). — 12.45 Dnevne vesti. — 13.00 Cas, plošče, borza. — 17.30 Otro-Ska ura, radio-letka. — 18.00 Plošče. — 18.30 Drago Ulaga: Gimnastične vaje. — 19.00 Dr. Mirko Kupel: Srbohrvaščina. — 19.30 J. Rupnik: Poklicna posvetovalnica — organizacija in poslovanje. — 20.00 Pero Horn: Duševna vzrroja otroka. — 20.30 Prenos iz Hamburga: Simfonični koncert. — 22 00 Poročila in časovna napoved. — 22.15 Lahka glasba. — 22.45 Dunajski operetni ansambl: 20 minut v dunajskem stanovanjskem uradu. Petek, 9. januarja: 12.15 Plošče (solo instrument — zbori iz oper) 12.45 Dnevue vesti 13.00 Cas, plošče, borza 17 30 Radio-orkester 18.30 Dr. Reya; Vrenxmoslovje 19.00 Dr. Lovro Sušnik: Francoščina 19.30 Gospodinjska ura (gospodinjska Šola v šiški) 20.00 Prenos iz Belgrada: Jugoslovanski večer 22.30 Časovna napoved in poročila, plošče. Drugi programi i Petek, 9. januarja: Belgrad: 9.00 Prenos iz Sabome cerkve 10.30 AloKe 12.30 Koncert 16.00 Plošče 17.30 Romunske pesmi 18.00 Narodne s kitaro 20.00 Radio septet 80.80 Zagreb 22.30 Novice 22.50 Plošče — Zagreb: 11.80 Jugoslovanska glasba 17.00 G'asba 20.30 Jugoslovanski večer — Budapest: 17.25 Koncert opernega orkestra 19.30 Prenos z Dunaja 21.45 Piano 23.00 Jazz-orkester — Dunaj: 15.25 Koncert 20.00 Straussov večer 2200 Koncert — Milan: 12.15 Zabavna glasba 19.30 Vesela glasba 20.30 Zabavna glasba 21.00 Peeler koncert — Praga: 19.30 Glasbe 20.20 Moravska Ostrava 21.30 Radio-orkester v Brnu 22.25 Moravska Oslrava — Langcuherg: 13.05 Koncert 10.20 Mladinska ura 17.00 Koncert 20.45 Resna glasba — Rim: 17.00 Instrumentalni koncert 21.35 Orkestralni koncert — Berlin: 19 05 Vesela ura 20.00 Koncert 21.10 Leipzig 22.30 Mandoline — Ka-tovice: 17.45 Koncert 19.30 Prenos z Dunaja 22.15 Plošče 23.00 Iz nabiralnika — Toulouse: 19.15 Popevke 21.00 Koncert 23.30 Jazz-orkester — Miili-Гаскег: 16.30 Koncert 20.05 Simfonični koncert 22.05 Plesna glasba 22.35 Novejša ameriška književnost — Moravska Ostrava: 19.50 Praga 22.20 22.20 Radio-orkester — Leipzig: 19.30 Koncert 21.10 »Janez Kukuk', radio-opera 22.30 Zabavna glasba. Ljubljansko Gledališče DRAMA Začetek ob 20. četrtek, 8. jan.: Zaprto. Petek, 9. jan.: GOSPA MINISTRICA. Red D. Soliota, 10. jan.: MERCADET. Red C. Sobota, II. jan. ob 15: PR1NCEZKA IN PASTIRČEK. Izven. ob 20: GLAVivl DOBITEK. Ljudska predelava j» znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 12. jan.: RAZBOJNIKI. Red E. OPERA Začetek ob 20. Četrtek, 8. jan. ob 20: ČUDEŽNI BAR. Gostovanje dunajske operete. Izven. Petek. 9. jan.: WERTHER. Red A. Sobota, 10. Jan.: I.A MASCOTTE. Red B. Nedelja, II. jan. ob 20: TOSCA. Ljudska pred- stnvn |x> znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 12. jan.: Zaprlo. Mariborsko aledališče Četrtek, S. jam. ob 20: GROF LUKSENBURsKI. Ab. B. Iz društvenega zivlienje Odbor Prosvetnega društva Krakovo-Trnovo Ima svojo sejo drevi ob osmih v Društvenem domu, Korunova ulica 14. Slov. zdravniško društvo vabi vse gg. zdravnike na znanstveni sestanek, ki se bo vršil v petek, 9. t. m. ob 18 v predavalnici Ženske bolnišnice. Predava g. primarij dr. Minuf o potrebi zgodnjega zdravljenju prirojene luk-eaeijc v kolku, eveniuelne demonstracijo bolnikov. O zdravilnih rastlinah nnslli polj in travnikov bo predaval v okvirju predavanj podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva v sredo, 7. t. m. ob trifetrt na 20 g. Janko Kač v mineraloškem inštitutu univerze. Poizvedovanja Izgubila se je dnaip-mnjnta torbica od RoT-nice do Prisilne delavnice. Pošten najditelj se naproša, nuj jo odda proti nagradi pri vratarju bolnica. MALI OGLASI Vsaka «robni ml cn |-»o Oln aU vaaka bned« »O par Na|man|3l •«>. » »«In. Oglaai aaC dcvcl vrstic ac račun»I« vlK. Za adoovor r.i ara .o! Na vpraiaula bras Eiiuralic ne odoovar|»mol Vzgojiteljica Absolventinja 8. raz. osnovne iu 2, raz. obrtne šole ter trgov, tečaja, išče mesta prakti-ciranja v Ljubljani. Gre tudi brezplačno. - Nailov j vajenca sprejme trgov v upravi lista štev. 174. Ča merni kova šoferska šola Ljubljana, Dnnaiska c. 36 (Jugo-avto) Prva oblast, koncesiionirana Prospekt zastonj. Pišite ponil Večerni krojni tečaj k 10 letnemu dečku se Damam, gospodinjam, ple-sprejme takoj. Pogoj nem- tiljam, dijakinjam o kro-ščina, francoščina in gla- ' jenju garderobe, perilu, sovir. Ponudbe na upravo otročkih oblekah (plete »Slovenca« pod »B 13« Vrtnar, pomočnika Gospodična - vzgojiteljica z znanjem nemščine iiče mesta vzgojiteljice. Vešča 1 sko vrtnarstvo. Naslov v upravi »Slov.« Stev. 168. Vajenec je tudi vseh gospodinjskih *£P,SprFeime ,h0Valk° del. Službo sprejme s sta- obrt' Fra.no Svetlin, Ra- novanjem in hrano ali pa tudi brez. - Ponudbe pod šifro: »Nastop takoj« na upravo »Slovenca«. Gospodinja va'ena fine in meščanske domlje. Kuharico samostojno, pridno in pa krščansko, sprejme takoj manjša in boljša družina na deželi, — Toza- ninah) priredi Krojno uči-lišče, Stari trg 19. Cene ure tečaju so, da se vsaka dama lahko udeleži. • Pričetek 15. t. m. kuhe in vseh del, ki spa- devne ponudbe ood »Zadajo h gospodinjstvu, išče nesljiva kuharica« 't. 156 službo h gospodu udovcu ali samcu ali pa na večjo finančno kontrolo kam na Gorenjsko, ker je vajena Gorenjske Šla bi tudi na visoke hribe k dobri fin. kontroli. Ponudbe poslati na upravo »Slov.« št. 162. Strojnik za parni stroj tudi z izpitom kot kuriač, ki zna tudi montažo transmisij, parovodov itd. se išče. -Ponudbe na ogl. oddelek pod značko »Tekstilna tovarna« št. 112. Prodajalka prvovrstna moč v mešani stroki se sprejme s hrano in stanovanjem v hiši. -Ponudbe pod »Solidna« št. 165 na upravo »Slov.« Razpisuje se služba orsanîsta in cerkvenlka pri župni cerkvi v Žab-nîci pri Škofji Loki. - Pojasnila daie župni urad v Žabnici, p. Škofja Loka. na upravo »Slov.« Prostovoljna dražba dne 18. ianuarja 1931 posestva in premičnin. Fer-linc, Pernica 41, Sv. Marjeta ob Pesnici, Za narodno nošo različni predmeti so razstavljeni danes, jutri in pojutrišnjem v Kapiteljski ulici 3, dvorišče. Sobo s poseb. vhodom, opremljeno, oddam s 15. januarjem. - Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 182. Iščem posojila Din 10 000 za povečanje obrti proti visokim obre-stim. Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 109. Prazno sobo s posebnim vhodom oddam. — Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 170. Prîkrojeva'ni tečaj za damska oblačila se prične vsakega 1—15., za moška oblačila vsakega 15.—30. Zahtevajte pro- Boljši čevljar, mojster ki že deta ali namerava pričeti, dobi stanovanje in delavnico v lepem industrijskem kraju. Eksistenca zasigurana. Poizve se pri Josipu Pogačarju, čevljarju, Radomlje. Klavirje Naiboliše Kupite Nogavice damske in moške rokavice, damsko in • moiuo perilo llemienevo. pulovene. te.ovnike ivestie) žepne robre. kravate, ovratnike sraice. Alfone. glote. čipke, vezenine gumbe UMC prejice ročne torbice, aktovke, dežnike, športne 1er toalet, potrebščine le pri JOSIP PCTELINC - Itabitana Mitu Prešernovega spomeulha, od »odi Zahvala Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki smo jib prejeli ob prerani izgubi naše nenadomestljive mamice, stare mamice, sestre, tašče in svakinje, gospe Katarine OÏ ifčič sc tem potom najiskreneje zahvaljujemo. — Prav posebno zahvalo pa smo dolžni g. dr. de Gleriji za požrtvovalno zdravniško pomoč, preč duhovščini, cenj. gasilcem in šol vodstvu, vsem da rovalcem prekrasnega cvetja in vsem in vsakomur, ki je spremil predrago pokojnico na njeni zadnji poli. Na Bohinjski Beli, dne 7. januarja 1931, Žalujoči ostali. V najem dam dobro idočo trgovino. Potreben kapital ca. 8000 Din. — Dopise pod »Rentabe!« na upr. lista Maribor. Hiša v Zg. šiški V najem se odda popravljam in uglašujem v Radomljah pritlič. sta-po najnižjih cenah. Grem novanje: 3 sobe in kuhi- ' tudi na deželo. — Turin, nja. Ker sem v teh pro- ip„j t-it,«—» _____л . Ljubljana - Glince. Trža- štorih izvrševal več let .. °™Ln*P"da,,ć,* ška cesta 28. ____________________ bi bilo ugodno za boljše- I ga čevljarskega mojstra. ' oizve se pri Josipu Po- Gepelj malo rabljen, po ugodni ceni naprodaj. Vprašati pri Franc Juvan, Olševek št. 24, p. Preddvor. Pisalni stroj Smith & Bros v garanti-_ rano brezhibnem stanju v Mestnem logu. Poizve poceni naprodaj. Ponudbe se v upravi »Slovenca« pod šifro »Smith« upravi, pod št. 185. Hiša, vrt in gozd v občini Rakek, napro-dai pod »1931,P.« Proda se travnik Pozor! Zvočnik prvovrsten, anodni aparat 220 volt in akumu- , v « . . »• « . Naslov v upravi št. 183. lator, ugodno prodam. -čevharsko obrt, rad. tega, --- , M KavCie. GerMčeva ul Kupi se harmonij spekTcT in *cenik' za "krojne za Pevske Ponudbe „ . . . .. „ , .. vzorce, — Pojasnila daje na upravo »Slov.« št. 158. gacanu, cevip, Kaaoml|e. Teodor Kune, lastnik stro- »,___,________■ ~ " j "" " kovne šole in damskega ^amour- lns™en« ( |,j,p , n širite modnega salona, I.jjblia- proda Prosvetno društvo t na, Sv. Petra cesta 4-J1. v Zagradcu na Dolenjsk. »Slo\enca«! Parcela |štev. 10/3 stan., Ljubljana v Pleteršnikovi ulici med тг~~ ТТГмЈ ., , vilami (blizu sv. Krištofa), j VeC Velikih O^edat 800 kvadrat, metrov, na- različnih omar in miz, prodaj, - Naslov v upravi kakor maimornata pjo-»Slovenca« pod štev. 181.. šča 1X1.10 m se poceni proda v Kapiteljski «lici Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani razpisuje oddajo sa palace ob Pimajiki ctsli m Načrti, proračun, splošni in podrobni gradbeni pogoji se dobijo pri podpisanem uradu od 10. januarja dalje med uradnimi urami za 50 Din. Pravilno sestavljene ponudbe je vložiti v zapečatenem ovoju do dne 19. januarja 1931 do Vsi2 dopoldne pri Pokojninskem zavodu, Gledališka ulica 8, Ljubljana. Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani. Kiw^rt-'-VA ^лавмп« Zahvalii Globoko pretreseni povodom pierane smrti nam nad vse dragega našega soproga, očeta, gospoda Ipama Tokana smo prejeli toliko izrazov sožalja, da nam ni mogoče zahvaliti se vsakomur posebej. Zato izrekamo s tem našo najprisrčnejšo zahvalo vsem, ki so ga za časa njegove težke bolezni obiskovali ter tolažili In mu tako lajšali trpljenje, vsem, ki so ga poslednjič obiskali ob mrtvaškem odru vsem darovalcem prekrasnega rdečega cvetja in vsem, ki so ga s svojo prisotnostjo v tolikem številu spremili k večnemu počitku. Prav posebej izrekamo našo najtoplejšo zahvalo Delavski zbornici za njeno naklonjenost in uradništvu iste, vsem delavskim strokovnim, kulturnim organizacijam in ustanovam, delavski godbi »Zarja«, pevskemu zboru Cankar« ter žalnim govornikom, ki so počastili delo in ideje pokojnika, za katere je delal in živel vse svoje življenje. Hvala! V LJubljani, dne 6. januarja 1931. Žalujoča rodbina Tokanova. Gostilno dobro idočo, na prometnem kraju v Mariboru štev. 3, dvorišče. Gospodinjel piodam. Natančna po:as- ' Rl*. prvovr. kg Din 6.__ nila v točilnici v Mari- moka Ia . . . Din 3.50 boru, Strilarjeva 7. fi'ol cipro . . . Din 4,_ fižol niz. vrste Din 2.75 kislo zelje . , . Din 3._ med ......Din IV- rožiči celi . , . Din 5._ orehova iedrca Din 26.— o t i ptičia hrana . . Din 12_ Srebrne krone pomaranče po konkurenč-staro zlato tn srebro Icu- ni ceni. — S» priporoča-puie RAFINERIJA DRA- »Proda«, Prečna ulica 6 GIH KOVIN - Ljubljana, dvorišče Ilirska ulica 36 vliod z Vidovdanske ceste pri gostilni Možina Vreduostue papirje srečke obliCacije delnice kupuie opiavništvo «Merkur« Liubhana Šelenbur-gova ulica h II )«l i0-52 Vsakovrstao po naivišiib cenah ĆERNE, luveliF Liubhana Wollova ulica št 3. Enkrat na mesec pridem v Slovenijo, da Iuipim pohištvo, srebro, okraske, slike, prepioge in drugo. Cenjene ponudbe na Ruski bazar, Kralja Milana 14, Beograd. Drva odpadki od parketov od-daia v vsaki količini parna žaea tavrenčič & Ko Liubhana. Vošniakova ul 16, za goreniskim kolodvorom. ШШ Puhasto perje čisto čotiano po 48 Din kg druga vrsta po 38 Din lig čisto belo gosie po 130 Din kg m čisti puh po 250 Din ke Razpoši-liam po poštnem povzetiu L BROŽOV1C - Zagreb, llica 82 Kemična čistilnica pena Večjo partijo gozda oddam za napravo bukovih pragov, vejevje pa za oglje canello. Izvoz ugoden, cena po dogovoru. -Ponudbe naj se oddajo j pri upr, lista pod št, 159, Šivilja se priporoča za izdelavo damskih oblek in perila po zelo nizki ceni. Pod-junska 15, Spod. Šiška, blizu nove cerkve. Čč. gg. duhovnikom se priporoča briviki salon Polanc, Kopitarjeva ulica štev. 1, pri Jugoslovanski tiskarni Упвпе ггошпб In rfrusn krmiln noHi nal>>-ne) Veirirvfinnn /ita in moke. A. VOLK LJUBLJANA Re^heve cr»ia 24 Hođrocc vrline iz la aIrika močno bla O Ц S-z5! I^i s « ? I 77 Bans Dominik: Moč treh Roman iz leta 1955. Kapitan H. L. Fagan v ameriškem mornariškem ministrstvu, železni Fagan, kakor so ga nazivali njegovi tovariši, je poročal predsedniku-diktatorju. Pazljivo je sledil Cir Stonard razlagam, ki jih je dajal kapitan Fagan s pomočjo obširnih risb, pritrjenih na steno. Predstavljale so veliko ameriško podmorsko postajo, ki je zrasla tekom zadnjega leta v vsej tišini, popolnoma skrivaj, na afriški vzhodni obali blizu Se-šelskega otočja. S temeljitim merjenjem so ameriške ladje odkrile mesto, ki je ležalo dvesto kilometrov od obale sredi na odprtem morju in je bilo le sto metrov globoko. Bil je vrh kake gore, ki se je pred milijoni let pogreznila v globočino Indijskega oceana. Potapljači so preiskali zemljišče in pripravili raz-strelbe, s katerimi so ustvarili ploščad v velikosti enega kvadratnega kilometra sto petdeset metrov pod morsko gladino. Potem je prišla zgradba. Dvajset ogromnih lop. Vsaka posamezna velika dovolj, da gredo vanjo lahko največja letala, letala-potapljači in podmornice. Vsaka lopa opremljena s stroji za vsa mogoča popravila. Vsaka lopa zgrajena z mnogokratno sigurnostjo proti silnemu vodnemu pritisku. Vrh tega še z vrsto duhovitih varovalk zavarovana proti vodi. Podzemeljski hodniki, izstreljeni globoko v skalovju gore, so spajali lope med seboj. S pomočjo močnejših razstreliv so izvrtali v bazaltu cisterne, ki so držale sto tisoč ton najboljših vrst olja za stroje ameriških vojnih ladij. Potem velike zračne zatvornice. Zadostovalo je, da si pritisnil na enega mnogih vzvodov v strojni centrali postaje, in orjaška hidravlična ploščad se je dvignila liki nenadno nastal otok iz morskih valov, pripravljena, da sprejme ladje in letala in jih varno spravi v globino. Bilo je res čudovito podmorsko opirališče za bro-dovja, ki je nastalo na povelje Cira Stonarda tu sredi vodne pustinje. Na mestu, s katerega je bilo ameriškim bojnim silam lahko v kali uničiti vsako vojno industrijo, ki bi se na novo razvila v Srednji Afriki, in hudo ogrožati Indijo. Ko je Cir Stonard pred trinajstimi meseci dal povelje, so strokovnjaki izjavili, da je stvar neizvedljiva. Dokler ni našel železni diktator železnega kapitana. Cir Stonard se je točno spominjal prvega razgovora s kapitanom. Diktator je zahteval brezpogojno tajnost načrta in gradbe. Kapitan Fagan je tedaj premišljal malo minut. »Moramo delati s petimi tisoči ljudi, ako hočemo izgotoviti v enem letu. Skrivnost, za katero ve pet tisoč ljudi, ni več skrivnost. Torej moramo za zgradbo vzeti sužnje.« Kapitan je povedal takrat to mirno in kot saimo po sebi razumljivo, tako da je za minuto osupnilo samega diktatorja. Samo eno minuto. Potem je uvidel prednost ideje. Prisilni delavci so zgradili podmorsko postajo. Ljudje, ki so jih bila ameriška sodišča obsodila v dolgoletni zapor. Prišli so meseci, ko je imel električni stol malo opravka, ker je diktator izredno pogostokrat pomilostil. Toda le ljudje, ki so se razumeli na želelo in jeklo, ljudje, ki so spadali v stroko. — Kapitan Fagan je dal predsedniku-diktatorju na njegova vprašanja točno poročilo. »Lope ena do šestnajst so gotove. Preskrbljene z živežem, gorivom in strelivom. Štiri lopo se še gradijo. Stanovanjske lope za redno mornariško moštvo. Prisilni delavci mrjo ko muhe. Imajo tudi slaba stanovanja v spojnih predorih.« »Končni rok je za tri tedne prekoračen. Kdaj bodo stanovanjske lope pripravljene za vselitev? Glas predsednika-diktatorja je zvenel ostro in presekano, ko je zastavil vprašanje. »V treh dneh, gospod predsednik. »Jamčite za to?« »Jamčim, gospod predsednik.« »Ali so obrambne naprave gotove?« »Gotove so, gospod predsednik. Postajo obdajajo trije krogi podmorskih torpednih minonoscev. Akustične sprejemalke odgovarjajo na vsak šum vijakov pod vodo ali nad njo. Hertzovi žarilniki pogodijo na deset kilometrov vsak cilj in usmerjajo torpede, da ga uničijo.« »Kako-je z obrambo proti opazovanju z zraka?« »Že osem tednov delajo naši morski barvarji. Bila je posrečena misel, da smo opremili postajo kakor ribo črnico z lastnimi barvnimi žlezami. Modra barva, ki jo spuščajo naši barvarji noč in dan enakomerno v morje, barva vodo tako enakomerno, da je cela globina popolnoma nevidna. Tudi iz višine dveh tisočev metrov niso mogle naše zračne ladje najti postaje, kadar so delali barvarji. Morali smo spustili v morje posebno znamenje.« Cir Stonard se je dvignil. Oči so mu žarele divje v fanatičnem blesku, ko je motril moža, ki je srečno dovršil orjaško delo v enem letu. »Torej na kratko, gospod kapitan! Kdaj bo zabit zadnji žebelj? Kdaj slopi postaja lahko v vojno?« »V treh dneh, gospod predsednik! V treh dneh bodo mornarske posadke v svojem stanu, sužnji odpeljani. Čez tri dni stori postaja vse, kar ima storili.« »Hvala vam ... gospod admirali Svojo slvar ste dobro opravili. Ostanete mi še dalje na razpolago.« 'Im Juuuslovan.-ko tiskarno v Ljubljani: Karel Ce6 Izdaiatnli Ivan Itukuvoe. Urednik: Vrane Rrcmžar.