G-ospodarske stvari. Kako streči kravam, kadar povržejo? Velike važnosti je postrežba, kadar krave imajio se steliti. Če se to zgodi po sreoi, ima kmet lep dohodek, nasprotno pa lahko veliko škodo pri liiši. Ko- likrat se namreč zgodi nesreča, da s teletom vred pogine še krava, kar gotovo ni mala škoda. To pa je navadno največ odvisno od kakovosti postrežbe pri takej živini. V naslednjem ne mislim povedati mnogo novega, le nekaj napak mi je omeniti, vsled katerih krave dostikrat povržejo, ali pa še same zraven končajo. Na kmetih je navada, da se zapomni obrok, kadar je bila krava pri biku. Kadar se bliža čas iztelitve, pa se jame kravi dajati navaden »priboljšek« v krmi, kar se navadno imenuje »kuha«. V ta namen se kuhajo olupki, repa, grahovo stročje, medlo zrnje ali kaj enacega, včasih se primeša še v škaf dobre rezanice, da se popari. To se daje z namenom, da krava bolj »priredi«. V drugem bi temu ne bilo toliko ugovarjati, ali nevarnost je, da tele v kravi preveč ne zraste, da se ga potem krava ne more znebiti. To se je že večkrat primerilo, zlasti pri junicah, katere na prvo telijo. Bolje toraj je, kravo pred iztelitvijo z navadno krmo hraniti, »priboljšek« naj sledi po iztelitvi. Vsaj se potem pri boljšej hrani mleko kmalo pomnoži, da teletu vsled tega ne primanjkuje živeža. V drugem se jako križa mnenje med na ukom šolanih živinorejcev in prostim ljudstvom glede »zmolzila« ali prvega mleka. Prvi trdč, da mora to mastno mleko dobiti tele, da mu čeva izčisti, drugi pa verujejo, da ono teletu škoduje, celo da mu napravlja drisko. Kesniea bode menda na sredi. Da bi ono bilo škodljivo telefu, tega že zdrava pamet ne verjame, če je le v i m e zdravo. Nasproti pa tudi si lahko mislimo, da vsega rnleka s prva tele ne more porabiti in to več dnij, zlasti ako je krava dobra molznica. Ako bi tele k temu silili, more mu preobilnosl škodovati, kakor vsakemu drugemu želodcu. Najvažnejše pri vsem je porod. Ako se ta posreči, je večina nevarnosti pri kraju. Dostikrat pa se ta ne godi pravilnim potom, ter je nasledek — nesreča. Vendar ta še ni tako neizogibna, kakor nekateri mislijo. Ako lele ne leži pravilno v maternici, ali če je popek h hrblenici prirasen, ali če krava nima dosta moči se iznebili teleta; v vseh teh slučajih pomaga lahko človek, samo da je skušen in previden. V takih slučajih si mora namazati roko z oljem in seči z njo v maternico ter ondi rahlo vse uravnati. Nato polahko pomaga leletu iz maternice in nevarnost je navadno pri kraju. Najbolj je pri tem delu paziti, da maternice ne rani, kajti to bi imelo zlo slabc nasledke. Kar se tiče trebila, to pa ni treba siliti z rokami, da bi se iztrgalo. Ako ne odide samo, v praveni času, v 12 do 24 urah, niora se seveda zdravili v ta namen s pogrevanjem križa in zadnjega dela krave. Ge to nič ne pomaga, bolje je, da trebilo segnije, nego da bi se s silo iztrgalo! Prvo ne rodi slabih nasledkov, med tem ko zadnje lahko pouzroči nevarno bolezen. Glede telet moram omenili sledeee. Ako se namerava lele rediti za dom, naj ima do Sestega tedna glavni živež v mleku, če tudi se mu je že v četrtem začelo za poskušnjo v jaslih prilagati nekoliko dišečega sena." Mesto da grize steljo, jasli ali plot, loti naj se sena. Pijače se navadi najložje s tem, ako navadimo ga, da prste sesa. Nekaj časa se naj drži v skledi mleka par prstov mu v gobec, da z njih sesanjem pije mlekoi Pozneje lahko se mleku primeša voda, dokler se ne navadi te naravnost piti. Enako je s krmo. Ko zmanjkuje mleka, naj se mu po sili da nekaj žgancev, zatem se krmi priložijo v jasli in ko se teh navadi, lahko je potem poslreči z drugo hrano, med katero je med otrobi, kruiioin ali žganci najbolj zdrav oves. Bazun ovsa in ječrnena se sploli nobeno zrnje ne priporoča za vzrejo telet. Ako pa tele redimo za mesnico, tedaj moramo posebno skrbeti, da ono ne bo gladovalo. Ako ima krava premalo nileka, moramo predno se spusti k sescu, na pol nasititi z žganci, vsaki dan enkrat naj se mu tudi da masti. Nekateri dajejo teletom tudi jajca, ali na te je mesar hud, ker ga s tem hočejo prevariti. Takšno tele se namreč ošlata jako rejeno, kadar se zakolje, mu pa meso upade. Sploh je pri tej kupčiji svetovati, da se pogodita o ceni na vago, ker poprečni kup navadno gre prej dobiček skušenemu mesarju, nego neizkušenemu kraetu. Pravično pa vendar je, da je dobička deležen bolj on, ki skrbi in s trudom redi živino, nego ta, ki ima le jedno uro delo z njim, da ga zakolje. 0 tein bi bilo še dosti kaj govoriti, ali za sedaj bodi dovolj! Pohorski. Sejinovi. Dne 24. aprila v Št. Juriju ob južni žel., v Mozirju in Dobjem. Dne 26. aprila v Rogatcu, pri Hv. Juriju na Ščavnici, v Št. Lenartu v Slov. gor., v Kostrivnici, v Kozjem, v Dobovi, v Orešju, v Vuzenici, v Gotovljah, pri Sv. .luriju pod Tabrom in v Vojniku. Dne 28. aprila na Vranskeiu, v Imenera in na Malih Rodnah nad Slatino.