Macher Wcchiülalt.
Jnlialt: I. Decretum de festo Concept. immaculatae B. M. V. — Einladung betreffend die Geschichte der Laibacher Diözese: Kronika fare Ternovske na Notranjskem, spisal J. Bilc. — III. Kanonische Visitation und Firmung. — IV. Ministerial - Erlaß in Betreff der Evidenz der Sterbefälle der dem k. k. Militär- resp. Landwehrstande angehörenden Individuen. — V. Vorschriften in Betreff der Matrikulirung der auf dem Bodensee vorkommenden Geburts- und Sterbesälle. — VL Konkurs-Verlautbarung. — VII. Chronik der Diözese.
I.
Decretum Urbis et Orbis.
Quod Catholica Ecclesia divinis Scripturarum eloquiis, et Apostolica traditione edocta, perpetuo ac unanimi Episcoponun et fidelium consensu in votis habuerat, ut Deiparae Virginis in sua Conceptione ad versus tetemmum humani generis hostem victoria de fide credenda a Petri Sede declararetur, hoc praestitit Sumnius Pontifex Pius IX. sa. me. sexto Idus Decembris anni millesimi octingentesimi quinquagesimi quarti. Siquidem ingenti adstante coetu Sanctae Eomanae Ecclesiae Patrum Cardinalium, et sacrorum Antistitum ex dissitis etiam regionibus, universoque plaudente orbe, solemniter definivit: doctrinam, quae tenet, Beatissimam Virginem Mariam in primo instanti suae Conceptionis fuisse singulari Dei privilegio ab omni originatis culpae labe praeservatam immunem, esse a Deo revelatam, ac proinde ab omnibus fidelibus firmiter constanterque credendam. A qua auspicatissima die fidelium pietas ac devotio erga Sanctissimam Dei Matrem potissimum sub hoc singulari titulo excrevit, et latius propagata est; plures erectae Ecclesiae; pia instituta Sodalitia bonarum artium, atque scientiarum Academiae Duncupatae. Quibus religionis incrementis plures permoti sacrorum Antistites humillimas Sanctissimo Domino Nostro Leoni Papae XIII. exhibuere preces, ut hoc recurrente quinto supra vicesimum anno ab eius dogmatis detinitione, cuius Solenmiori undique pompa memoria recohtur, ad augendum magis magisque cultum erga Deiparam semper Virginem, festum ac Officium Immaculati illius Conceptus pro uni verso Orbe ad rituin duplicis primae classis elevare dignaretur. Quapropter Sanctissimus Dominus Noster pro sua erga eamdem Virginem Immaculatain veneratione ac pietatis affectu, spem fovens futurum, ut Ipsa apud Christum Filium suum et Dominum Nostrum interveniente pax detur Ecclesiae, civili Societati ordo et concordia redeant, fideles virtutum incrementa suscipiant, devii in viam salutis l'evertantur, his precibus indulgendiun esse censuit. Idcirco mandavit, ut per Decretum Sacrorum Rituum Congregationis huiusmodi festum ac Officium Immaculatae Conceptionis in posterum sub ritu duplici primae classis Una cum Missa Vigiliae iam nonnullis Dioecesibus concessa, in universa Ecclesia celebretur: servatis Rubricis, aliisque de more servandis. Voluit autem Sanctitas Sua, ut super his expediantur Litterae Apostolicae in forma -ßrevis. Contrariis non obstantibus quibuscumque. Die 30. Novembris 1879.
(L. S.)	D.	Card.	Bartolinius	S.	R.	C. Praef. — PI ac. Rail i S. R. C. Secretarius.
II.
Einladung
betreffend die Geschichte der Aaibacher Diözese.
Als im Jahre 1875 mit der Herausgabe des Diözesanblattes begonnen wurde, hatten wir im Prospekt (Diöz. Bl. Nr. 1, de 1875) eine stehende Rubrik für die Geschichte der Laibachcr Diözese in Aussicht gestellt und die Entwicklung der Diözese von der Gründung dcs Bisthums bis zur Gestaltung des heutigen Bestandes im Allgemeinen Und der einzelnen Psarrsprengel im Besonderen darzulcgen versprochen. Wir beabsichtigten aus diese Weise ein einheitliches, Istematisch geordnetes Werk zu schaffen, welches lange genährten Wünschen entsprechend interessant und nützlich sein sollte.
6
Zu wiederholten Malen meinten wir der Ausführung dieses Planes nicht gar ferne zu sein, jedoch Gottes Vorsehung hat die Männer, an deren reiche Begabung und erprobte Geschicklichkeit sich unsere Hoffnungen knüpften, zu früh aus nuferer Mitte abberufen. Wir wollen indes diesen Gedanken nicht fallen lassen und bis uns wieder ein Historiker ersteht, der in sich den Berus fühlt diese schöne Aufgabe zu lösen, wollen wir ihm mit vereinten Kräften den Weg bereiten und es ergeht hiemit an die hochw. Diözesangeistlichkeit die freundliche Einladung zur eifrigen Mitwirkung.
Bei Vornahme der kanonischen Visitationen haben wir an mehreren Pfarrorten Memorabilien - Bücher vorgefnnden, deren Fortführung refp. Anlegung neuerdings aufs angelegentlichste empfohlen wird. An der Hand solcher Aufzeichnungen ist es nicht schwer unter Zuhilfenahme des Psarrarchivs (alte Matriken etc.) und anderer Quellen das geschichtliche Bild einer Pfarre 31t entwerfen. Und so niöge der Eine seine Geburtspfarre, der Andere die Anstellungspfarre,
—	kurz jene Pfarre geschichtlich darstellen, die ihn mehr interesfirt, zu deren Geschichtsquellen er leichtern Zugang hat u. s. w. Solche Beiträge zur Diözesaugeschichte — mögen sie lateinisch, deutsch oder slovenisch verfaßt sein — sollen anher vorgelegt werden, allwo man nötigenfalls deren Koinpletirnng aus dem Ordinariats-Archiv besorgen und sonach die Veröffentlichung durch das Diözcfaublatt bewerkstelligen wird.
Auf diese Weise werden Bausteine gesammelt, welche dem künftigen Historiker erwünschtes Materiale bieten werden znr Bearbeitung der Geschichte unserer Diözese. Einige Herren haben ihre Mitwirkung bereits zugesagt und wir beginnen in der heutigen Nummer mit der Chronik der Dekanatspfarre Dornegg (Ternovo).
Kronika fare Ternovske na Notranjskem.
Spisal 0". Bilo.
U V O D.
Od nekedaj so Skofje skerbeli, da so duhovniki imeli zgodovinske knjige (spomenice), v katere so zapisovali imenitneje dogodbe svoje fare. Tudi nas prevzviSeni duSni pastir so pogostoma Leljo izrazili, naj bi vsaka zupnija spomenico imela, da se tako vaifcne domace dogodbe pozabljivosti reSijo. Ni cuda, da skofje priporoöajo in ukazujejo tako zapisovanje, saj je vafcnost in korist takih spomenic vsakemu oöita. — Se bolj znamenite in zanimive so pa bukve, ako se iz starih listin, v domacem arhivu hranjenih, iz drugih tiskanih ali netiskanih virov ter iz ustnega sporocila najstarejih rnoL v fari sostavi in vanje vpiäe zgodovina preteklih let doticne duhovnije. Zapisovale naj bi se v kroniko: 1. Stvari, ki zadevajo cerkvene slovesnosti; premembe v duhovstvu; kedaj se je kaj novega zidalo, ali cerkvi omislilo; prezidovanje ali popravljanje duhovnijskih big itd. 2. Bolj znamenite dogodbe, katere zadevajo vso Skofijo ali celo katoliSko cerkev, ki so se tudi v zadevni duhovniji obhajale, n. pr. smert in izvolitev Skofova, papeLeva, sv. leta itd. 3. Va2n6 stvari, ki so se sploh v fari pripetile, in ki kolikor toliko tudi na cerkev in duhovno iivljenje faranov uplivajo, n. pr-kuLna bolezen, povodni, poLari, smert kakega spoStovanega verlega farana itd. Taki in enaki dogodki naj bi se v fami spomenici pozabljivosti reSili.
Take bukve je pisavec teh verstic uäe leta 1866, kot zgodnik Temovski, sostaviti skuSal. Pri tem spisovanji sem bil porabil stare listine domacega arhiva. Zalibog, da te listine samo do leta 1702 seLejo, ker tega leta je bil poLreSnl plamen famo hi So in L njo vse bukve in pisma unicil. Bil mi je pri tem delu na pomoc tudi na5 slavni zgodovinar, zgodaj umerli Postojinski dekan Peter Hitzinger, ki je v kronistih Ter^aSkih, kamor je naSa fara pripadala, poiskal in mi poslal vse, kar je v teh bukvah 0 naäi fari znamenitega naSel. Ti kronisti so: Mainati. Memorie storiche di Trieste; Bianchi, Documenti per illustrare la storia del Friule, Udine 1844; dr. Petef Kandier, In memoria dei vescovi di Trieste; Can. Scussa, Storia Chronograf; di Trieste. — Z veseljem in hitr° mi je moL postregel: Bog povemi na unem svetu, kamor se je zdavnaj preselil, blagemu mo2u stotero trud, ter daj duSi njegovi sveti raj! —
Tudi v Valvazorju zv. II. str. 737. se nekaj malega bere 0 naSej fari. Pa tudi starih moZ Matij6 Liöana, Antona Tomäica Oäöipanca, katera Le v Gospodu pocivata in stoletnega Se Livega J. Valenöi6a, biv5ega
kljucarja fame cerkve*), ne smem pozabiti. Ti moLje so smi marsikaj zanimivega povedali. Malokaj je pisavöevega subjektivnega mnenja, na pr. o zidavi tarne cerkve. To, se ve da, ni neovergljivo.
Da je ta kronika pomanjkljiva — tega sem preprican. Pa saj zgodovina in preiskavanje ni nikdar dovrseno. Öe kedo kaj vec ve, in ge kaj najde o nasi fari, naj dostavi. Hvalezni mu domo. Namen in volja sta bila dobra; moci pa slabse: imej torej, ccstiti bralec s pomanjkljivostmi poterpljenje! —
I.
0 ustanovljenji Ternovske fare.
Na juzni meji kranjske dezele se razprostira prijazna Bistriska dolina. Yso dolino lahko ogledag z grißa, na katerem je sozidana fcastitljiva stara cerkev, posvefcena sv. Petru aposteljnu. Vsa fara Temovska leLi pred teboj, kakor razprostert zemljevid. Prijazne vasi in vasice, bele cerkve, zeleni travniki in verti kincajo planjavo, prepreLeno na vse strani s cestami in stezami, razdeljeno na dva dela po potoku „Reka“ imenovanem, ki se pocasi vali proti Premu, vedno spremljaje tir St. Petersko-Reske zeleznice. To ti je, castiti bralec, lepa Temovska fara, to starinska cerkev sv. Petra. —
0 njej pravi gematizem nage skofije, da je „ecclesia antiquae originis“.
Pripadala	je Ternovska fara dolgo	bliLnji Jelsanski dekaniji in z njo	TerLagki gkofiji. Se-Ie leta 1830, ko
je bila Vipavska dekanija vzeta Goriski, in velik	del Notranjskega TerLagki gkofiji,	se-le takrat je prisla tudi Temovska
fara v oblast Ljubljanskim skofom. Doticne „bulle“ Leona XII. „Locum Beati Petri“ od 30. junija 1828 in Pija VIII. „In supereminenti apostolicae dignitatis specula“ dd. 30. aug. 1830 so bile ge le 1. 1831 razglasene in v Skofiji izversene in tega leta je bila v Ternovem dekanija ustanovljena, dekanija, ki je obsegala faro Premsko, Vremsko, Kogansko, vikarijat Zagorski, ter ekspozituro, pozneje faro, KneZagko (Grafenbrunn).
Kedaj da	je bila v Ternovem fara	ustanovljena, se ne more dolociti.	Uceni Terzaski zgodovinar dr. Peter
Kandier	nfisli, da se	ima zacetek fare Ternovske krog leta 1150 iskati. Starge kot ona, misli Kandier, so fare Jelgane
v Istriji in Slavina na Pivki (dr. Kandier, Indicazioni per illustrare le cose storiche del Litorale. Trieste 1855 p. 200). Gotovo je bila ze prej tukaj dubovnija, ker rodovitna dolina je bila gotovo dobro obljudena in Jelsane in Slavina dalec. Gotovo so veliko prej Le Temovci svoje duhovnike imeli. Kakor pri drugih starih farah, tako se pri nagi zacetek Djen ali ustanovitev zgubi v sivo, daljno minulost in le redko kedaj se zamore na tanjko in z gotovostjo zaöetek starodavnib duhovnij dokazati.
II.
Patroni Ternovske fare.
Dolgo casa so si podelilno pravico ali patronstvo te duhovnije prilastovali gospodje plemeniti Valseegki (die Herren von Valsee), a TerLagki gkofje so se temu stanovitno ustavljali, ter jim niso te castne naloge nikakor Pripoznati hoteli. Kako hud prepir je vladal med gkofi in omenjenimi plemenitagi spricuje siedete:
1. Leta	1395 je	Rudolf	pl. Valsee, poglavar TerLagki in Gospod Devinski	(Duino	pri	morju na Krasu)
isbral	Ternovskega	Lupnika	nekega	Jakoba Lukrica, pa gkof Ai’rigo (Henrik) ga ni	hotel	poterditi in konecno
se je moral Lukric	fari odpovedati	(Mainati, Memorie vol. I. pag. 171).
2. Leta	1434 je	Rudolf	Valsee Temovsko Lupnijo podelil Martinu Loskemu	(Martinus	de Laas), pa gkof
Marin ga ni poterdil (Mainati, Memorie vol. I. p. 238).
Ker so se gospodje Valseegki vedno poganjali za patronstvo vec Notranjskih in Kragkih fara, se je TerLagki gkof Aldegardi (1441—1447) tega prepira Le navelical. Mislil je, da bo najpred prepiru konec storil, ako Patronstvo teh fara svojemu kapiteljnu izroci in ako celo fare kapiteljnu vtelesi. Daroval je torej stolnemu kapiteljnu omenjeni gkof z drugimi farami tudi Temovsko leta 1446. Njegov naslednik gkof Aenej Silvij Piccolomini (gkof 1447—1450; pozneje papez, imenovan Pij II. od 1. 1458—1464) je to poterdil leta 1448. (Dr. Kandier, Memoria dei vescovi; Aenea Silvio, ad ann 1448.)
Pa § tem ge ni bilo prepiru konca. Se vedno so tirjali gospodje Valsee pravico zbirati pastiije Temovski fari. 6kof Aenej Silvij Piccolomini postane papeL Pij II. Le gest let je sv. cerkev vladal, pa vladal jo je slavno.
*) Umerl je moü 25. avgusta 1879. Pis.
0 njem pravi neki zgodovinar: „Fuit Pontifex brevis Pontificatus, sed ingentis gloriae“. On je dobro poznal razmere naSe fare, on, ki je bil njen Skof, ki je gotovo v cerkvi sv. Petra zakrament sv. birme delil. On je zavoljo tega prepira ukazal s pismom pisanim dne 6. nov. 1462, da cerkev sv. Petra in Pavla v Ternovem neha biti farna cerkev, ter povzdigne podruLnico „S. Mariae in Cnesach“ (KneLak, Grafenbrunn) v farno cerkev (dr. Kandier, Memoria dei vescovi, ad an. 1462). —
Prepiru med gospodi Valsee in med kapiteljnom TerLaüäkim je konec storila pogodba sklenjena 15. jnnija
1.	1463. Pismo papeLa Pija II. (dd. 21. julija 1464) je to pogodbo poterdilo. Po tem pismu je bilo patronstvo farä na Krasu in tudi Ternovske gospodi Valsee pripoznano, kapitel je pa nekaj v denarju od fajmoätrov prejemal. Po tem takem je tudi fara v Ternovem ostala in fajmoSter Temovski je moral vsako leto 17 zlatov (blizo 80 gl. a. v.) kot menzale Terzaskim korarjem izplacevati (Mainati, dr. Kandier). — Valseeski gospodje so patronat kraskih duhovni do leta 1492 imeli; 1. 1492 so pa nemSki cesarji postali patroni omenjenih far. Friderik III. je bil pervi patron „cesarske“ Ternovske fare. Najberz so bili takrat vsi udje ValseeSke rodovine izumrli, in zato je padlo patronstvo v oblast cesarjev. Sc dan danaSnji so presvitli Avstrijanski vladarji patroni fare Ternovske. (Glej Semat. Ljublj. skofije.)
III.
0 Ternovski farni cerkvi.
1.	Kakih sto korakov od fanie cerkve se dvignje nekoliko visi brib in za njim se Siri visoka planjava, posuta s kamenjem in ostanki starih zidin. Ljudstvo ta kraj imenuje gradisöe “. Beseda gradi§6e ima drug pomen, kakor „stari grad“. Pervo pomenja starodavne ostanke iz öasov Rimljanov, drugo pa podertine gradov iz srednjega veka. Da so to res staro-rimski ostanki kakega vojaSkega taborja, terdnjave, celo kakega malega mesta, to spriöujejo starine, ki se tu izkopavajo in stari denarji, posebno iz poznejSe dobe Rimskih cesarjev (KonSt an ti na Velikega). Znamenito je tudi, da se pogostoma nahajajo Eimske podertine tarn, kjer so sedaj vasi z imenom „Ternovo“, na primer pri Ljubljani, na Dolenjskem v LeskovSki fari,	pri nas	in drugod. Ni tedaj dvombe, da je bila	tu	na
hribih prav blizo farne cerkve stara naselbina Rimljanov,	kjer so	vojaki prehod öez gore	in uterjen tabor	imeli.
Ker nam zgodovina spricuje, da je sveta Kristusova vera med Rimljanskimi legijami mnogo spoznovalceV 2e vpervib Sasih imela, in da so cele trume teb junakov za Gospoda Jezusa svojo kri prelile, je zelo verjetno, da se je seme kerScanstva Le v tretjem ali cetertem stoletji	po Kr.	med tukajSne prebivalce	zasejalo. Znabiti	je	Ls
mnogo prej starodavni Oglej, kteri nam ni zelo oddaljen,	tudi v	naSe kraje svoje apostole	poslal. Vsakako	pa	se
zamore terditi, da seLe zacetek zvelicavne Kristusove vere v naSih krajih — sosedih Aquileji in staremu Tergestu
— v najstarejse dobe kerScanstva. Ko je sv. cerkev prosteje dibati za&ela, ko so se spoznovalci njeni iz podzemeljskih hramov na dan prikazati upali, so povsod svetiäca Trojedinemu Bogu graditi zaceli. Postavili so tudi naSi predniki
— naj bodo Le kakorSnega rodu ali kolena hoöejo — kapelico, ter jo posvetili nebeSkemu kljucarjU sv. Petm. Saj je sploh znano, da so najstarsa svetiSca povsod pervaku apostolov posveöena. Ta perva kapelica —-v naSih krajih brez dvombe pervo svetiSce — je stalo, kjer je sedaj farna cerkev. Znabiti je sedanji prezbiterij, Segar sivo starost pricujejo debeli moeni zidovi in cudna, nenavadna, od ostale cerkve, katera je bila vsakakof pozneje prizidana, popolnoma razlicna zidava, Se iz tistih casov, in da je to pervotna kapelica. Vsakdo, kdor ta prezbiterij vidi, mora preprican biti, da je prastar, ter da je bil sam zase sozidan, mnogo pozneje vzdignen in gotiSko prezidan. Skoda, da se je zidovje pred nekaj leti ometalo ter pobelilo. Öe se ne motim, se je na cernih zidinah §0 poznalo, da se je nekdaj zidovje vzdignilo.
Zacetek cerkve je bil torej le sedanji nizki prezbiterij, kateri je bil pozneje vzdignen in v goticneM slogu predelan. Imenovali so kapelo: „Sv. Peter v Ternju ali v Ternovem“. Stari moLje so mi pripovedovalii da so njih starisi pravili, da so krog cerkve Se o njihovem casu velikanski ceri rastli, ter da se je cerkev imenovala: „Sv. Peter v Cerovji“. Pozneje je ostala ta kapela prezbiterij, ter prizidalo se ji je nekoliko sedanje cerkve s stransko kapelo.	L. 1741 je bila ladiji cerkve prizidana druga stranska kapela, kapela Matere Bo2jei
sv. RoLenkranca, po bogati in poboLni Kramarjevi druLini, kar nam spricuje lep chronographicon nad kapelim111 obokom; glasi se tako:
„REGINAE ROSARIANAE GREGORIO KRAMER AUCTORE PIA VOTA FUNDITUS PONI CURAVERUNT.“*
Leta 1827. so farani svojo cerkev, ker jim je premajhena bila za narastlo Stevilo prebivalcev, za nekoliko seLnjev podaljsali, kapelo na levi strani pa popravili, kor za orglje prezidali, stari zvonik poderli ter novega, velikanski
na levi strani cerkve postavili in tako eerkev mnogo poveksali in olepSali. V veden spomin so vzidali nad nova .velika vrata ploSfco, v katero je vdolben le-ta prelepi latinski napis:
„PAROCHIA TERNOVAE TIBI PETRE, PATRONO SUO, DEVOTA EX SACRO PROPENSIONIS AFFECTIT COLLATIS SUBSIDIIS HOSCE SACROS PARIETES EXSTRUXIT.“
Slovensko:
Fara Temovska je Tebi Peter, svojemu priprosniku, z gorecim sercem sveto-udana iz zbranih darov te svete zidove postavila.
Tako je tedaj eerkev sedanjo obliko dobila, ne naenkrat sozidana, kakor veci del drugih cerkva, temufc veökrat predelana in poveksana. Ona nam je Liva pri 6a poboLnosti in goreönosti nagih prednikov, kateri so, dasiravno siromaSni, vender prostomo in dostojno stanovanje vecnemn Bogu preskerbeii. Njib vnema za lepganje hige BoLje se razvidi iz tega, da so mnogo dragocenih srebernih lepotij in posoil svoji cerkvi omislili. Razen velike srebeme monstrance (bila je pred kakimi 60. leti ukradena in drugo ravno take vrednosti so farani dali narediti), srebernega ciborija, kelha, kriSa nad banderom in kadilnice, ima eerkev ätiri teSke, lepo izdeiane srebeme svetilnice all lampe, katere o velikih praznikih zaljsajo biso Gospodovo. Stare so te lampe, kakor na njib letne stevilke kafcejo, nad 200 let. —
Oltarjev je v	nasi cerkvi pet. Vsi, razen darilnika sv. Marije Magdalene, ki	je lesen, so mannomati
Pravo	mojstersko delo, da malo takih oltarjev v nasi Skofiji, je veliki oltar sv. Petra.	Sostavljen je umetno iz
Bide£kastega in belega marmorja, stebrovje je lepo eerno. menza je iz drazega zelenega kamena; vdelana je v njo PloSca. katera nam predstavlja Gospoda Jezusa, ko ravno sv. Petra, ki se v vodo pogrezati zaeenja, za roko iz vode dviguje. Tako Live so kamnite podobe, da elovek si lepsih misliti ne more. Omeniti se Se mora oltar Matere PoLje sv. roznega venca zavoljo lepih stranskih kipov, sv. Dominika in sv. Roze Limanske in pa oltar zadnje veöerje, ki je oltar bratovSöine presv. resnjega Telesa. Ta bratovseina (razliöna od noveje bratovseine vednega ceSöenja presv. r. Telesa in lepSanja ubogih cerkva) je zelo stara in je pri Ternovskih faranih zelo priljubljena. Imenuje se sicer bratovseina, pa boIjSe bi se jej reklo le druLba, ker ni mi znano, da bi udje kakib dmzih dolznosti imeli, kakor vpisati se ter vsako leto nekaj malega v blagajnico placevati; tudi se ne udeleLujejo po mojem mnenji Uobenib odpustkov, ki so navadno bratovSöini ali druLbi poileljeni. Dobrote, ktere udje druSbe nLivajo so pa le-te: 1- Po vsakej pridigi se moli za Live in mertve brate. 2. Vsake kvatre so molitve in sv. mase (velika masa na °ltarji presv. reSnjega Telesa) za umerle brate in sestre. 3. Dobijo umerli udje brezplaöno nekaj svec, katere med. toolitvami in sv. maSami pri katafalku gorijo. — Kar se prihrani od stroskov je fami cerkvi v pomoc, kadar se J1 kaj novega narocuje. Steje pa ta lepa druLba blizo 500 udov.
Pred to zelo	staro bratoEino ste bili tu Se dve drugi bratovSeini, namreö sv. Nikolaja in sv. Rozenkranca.
^osebno	zadnja je imela	veliko stevilo udov, kakor se vidi iz nekega starega zapisnika.	Tudi lepo premoLenje si
Je ta druLba nabrala.	'
Vodnik ali naeelnik njen je bil Lupnik in njegov tretji duhovni pomoenik, kateri se je imenoval »Capellanus Rosarianus“. Od tod menda izvira, da Se sedaj ljudstvo le tretjega pomoLnika, ali zgodnika, »gospod kaplana“ imenuje, ostalima dvema pomoünikoma pa ljudje sploh le „gospodje“ pravijo. Nekdaj Jim ljudje „obbodniki“, ker so faro obhodevali, djali; pa izraz obhodniki je sedaj zelo pozabljen. — Plaian bil ta „Capellanus Rosarianus“ iz druLbinega zaklada; prejemal je na leto 65 zlatov. Opravljati je moral nekaj ®v- mag za ude, in vsako soboto eno sv. mago za ranjko baronko Mariano Lazzarini-ovo, ki je bila bratovSöini in arni cerkvi velika dobrotnica. Razen tega je pa moral ta „kaplan“ vsako pervo nedeljo slehernega meseca pervo Sv- mago z govorom imeti v stranski kapeli pri darilniku M. B. sv. RoLnega venca. (Vse to najdeg zapisano v starem katapanu od leta 1693.)
V	preteklem veku ste bili te dve bratovgüini pri fami cerkvi sv. Petra zelo imenitni; veliko Stevilo ^dov ste imeli, pa tudi lepo zalogo prihranjeno iz letnih doneskov in iz zapuSöin poboLnib faranov. Ko je pa cesar .0,5e^ mnogo samostanov zaterl, mnogo podruznic zapustiti ukazal, takrat je tudi mnogo bratovsöin moralo nehati med njimi tudi druLbe svetega RoLenkranca, sv. Nikolaja in pa sv. regnjega Telesa. Iz njihove zaloge je anovil lepo „zalogo uboLcev“ (Pfarrarmenfond), ki je ge dan denes zdatna podpora siromakom fare Ternovske,
kateri slehernega raeseca nekolilko miloscine iz maticnih obresti prejemajo. Pervi dve bratoväcini ste za vselej prenehali,	zadnja se	je zopet oLivela,	ter se nahaja sedaj v stanu, kakor sein ga prej opisal.*)
V fami	cerkvi je nekaj	rak, ali podzemeljskih pokopalisc; v nje so se na vecni	poöitek	duhovni,
plemenitasi in za cerkev posebno zasluzne osebe pokopavale. Krog tarne cerkve je pokopalisce, katero so duhovnijani pred kakimi 30. leti za polovico poveksali, pa Lalibog, da je se sedaj za veliko faro premajheno, ker inia zupnifi’ razen dveh ekspoziturnih mirodvorov, le se enega v Sembijah. Staro mertvacnico, katero je ljudstvo „kapelo sv. Mihela“ imenovalo, in je torej kak oltar tega svetnika v starem easu imeti morala, so ze zdavnej poderli in äe-le 1. 1875 se je lepa prostoma mertvacnica na koncu pokopalisca sozidala. —
Pa skorej predolgo smo se mudili pri fami cerkvi, naj mi cestiti bralec ne jemlje za zelö, da sein tako na Äroko opisal predrago mi svetisce. Vsaka starinska cerkev mi je posebno cestitljiva, ko se spominjam, koliko svetih mas se je v nji Bogu darovalo, koliko molitev je angelj Gospodov s tega svetega mesta pred prestol Trojedinega prenesel, in koliko milost je Bog po svetih zakramentih na pobozue vemike tukaj razlil. Dvakrat bolj öastitljiva in draga se mi pa dozdeva	cerkev, v kateri sem bil oblit z blazeno vodo sv. kersta, in	poterjen	s svetim
duliom po	äkofovih	rokah; v kateri	sem pervikrat k spoveduici in pervikrat k Gospodovi mizi	pristopil. Kako
castit in ljubeznjiv mi mora biti kraj, kjer sem pervo nekervavo daritev Gospodu opravil in potem kot duhovni pomoönik nekaj let pomagal deliti svete skrivnosti svojim rojakom. Vedno se rad mudhn pri cerkvi, katera obsencuje toliko grobov dragih mi bratov, sorodnikov in prijateljev, pri kateri bom tudi sam pocival, ako ni Gospod drugace sklenil.
V	senci tvoji, cerkev mila,
Bratje ljubljeni lezijo;
Bo tud’ moja kdaj gomila Tarn, kjer oni sladko spijo ?
(Dalje prihodnjic.)
III.
Kanonische Visitation und Firmung.
Mit Bezug auf die Verlautbarung im Diözesanblatte Nr. 2 Seite 32 wird des Weitern hiemit bekannt gegeben, daß im Dekanate Adelsberg bw. Zirkniz die kanonische Visitation und Firmung an folgenden Tagen stattfinden wird:
8. Mai Vormittags kanonische Visitation und Firmung in Adelsberg — Nachmittags kanonische Visitation in Matenjavas (Mautersdorf);
9. Mai Vormittags kanonische Visitation und Firmung in Slavina;
10.	„	„	„	„	in St. Peter und Temje	(Dorn);
11.	„	„	„	„	und Firmung in Vreme;
12.	„	„	„	„	„	„	SenoLece; — Nachmittag kanonische Visitation
in Razderto und Ubelsko;
13. Mai Vormittags kanonische Visitation und Firmung in Hrenovice;
14.	„	„	„	„	„	„	„	Studeno (Kaltenfeld).
IV.
Ministerial-Erlaß in Betreff der Evidenz der Sterbesälle der dem k. k. Militär-resp. Aindwehrstande angehörenden Individuen.
Das k. k. Ministerium des Innern findet im Einvernehmen mit dem k. k. Ministerium für Cultus und Unterricht und mit dem k. k. Ministerium für Landesvertheidigung zum Behufe der Herstellung der Evidenz der SterbefalP der dem k. k. Militär-beziehungsweise Landwehrstande angehörenden Individuen anzuordnen:
*) Razen te starinske bratoväcine je v farni cerkvi vpeljana in ljudem priljubljena novejSa bratoväcina presv. reSnjeg* Telesa in druiba Naäe ljube Gospe presvetega Jezuaovega serca. Neka dobrotnica je nedavno lepo podobo N. lj. Gospe cerkV 4arovala. Pis.
1. Die Todtenbefchauer sind im geeigneten Wege anzuweisen, bei Ausfertigung der Todtenbeschauzettel nebst der Beschäftigung auch den Militär- beziehungsweise Landwchrstand der verstorbenen Individuen aufzunehmen und ersichtlich zu machen.
2. Die Matrikenführer sind, und zwar die geistlichen Matrikensührer im Wege der betreffenden Kirchenvorstände anzuweisen, die Todtenscheine für alle Individuen, die dem Militär- beziehungsweise dem Landwehrstande angehört haben, gebührenfrei sofort unmittelbar dem Gemeindevorsteher des Ortes zuzufenven, wo das betreffende Individuum gestorben ist.
Ferner wird über das unterm 31. Oktober 1879 Z. 13182/2861 II. anher gestellte Ansuchen des k. k. Ministeriums für Landesvertheidigung zur geeigneten Verständigung der Unrerbehöroen und Gemeinden gleichzeitig die folgende Anordnung beigefügt:
1. Wird der Todtenschein eines in der Gemeinde verstorbenen uneingereihten Rekruten oder Beurlaubten, Reservemannes oder Landwehrmannes vom Matrikenführer nicht sofort dem Gemeindevorsteher eingesendet, so hat der Gemeindevorsteher denselben abzuverlangen.
2. Der Gemeindevorsteher hat auch von in der Gemeinde verstorbenen uneingereihten Rekruten den Widmungsschein von daselbst verstorbenen Beurlaubten, Reservcmännern oder Landwehrmännern der Militär- beziehungsweise Landwehrpaß, allfällig auch das Urlaubs-Certifikat einzuholcn, und soferne das Gemeindeamt nicht als politische Bczirksbehörde sungirt, den Todtenschein sammt diesen Dokumenten der betreffenden politischen Bezirksbehörde vorzulegen.
3. War der Verstorbene in einem anderen Bezirke evidenzznständig, so hat die politische Bezirksbehörde alle überkommenen Dokumente sammt dem Todtenscheine der politischen Evidenzbehörde zuzusenden.
Die politische Evidenzbehörde hat den Betreffenden im Protokolle und Register zu löschen und alle überkommenen diesbezüglichen Behelfe dem zuständigen Ergänzungs-Bczirks-Commando, beziehungsweise der Landwehr-Evidenzhaltung zu übersenden.
Hievon werden die Heeren Matrikenführer znr Darnachachtung hienut in die Kenntniß gesetzt.
V.
Vorschriften in Betreff der Matrikulirung der auf dem Bodensee vorkommenden Gebnrts-nnd Sterbefälle.
Laut Erlasses des hohen k. k. Ministeriums des Innern vom 7. Jänner 1880 Z. 19010 hat die k. k. österreichische Regierung ihre Zustimmung zu nachstehenden Bestimmungen eines zwischen der königl. baierischen, königl. würtcmbergischen Unb großherzoglich badischen Regierung getroffenen Uebereinkommcns in Betreff der Beurkundung der Geburts- und Sterbefälle auf dem Bodensee ihre Zustimmung ausgesprochen:
1. Die standesamtliche Behandlung derjenigen auf dem Bodensee cintretenden Geburts- und Sterbefälle, welche tn der unmittelbaren Umgebung des Seeufers sich ereignen, soll durch den Standesbeamten des betreffenden Uferbezirkes borgenomnten werden.
2. Diejenigen Geburts- und Sterbefälle, welche auf der Seefläche außerhalb der unmittelbaren Umgebung ks Ufers sich ereignen, sollen durch die Standesbeamten desjenigen Bezirkes beurkundet werden, in welchem das Schiff
® er Fahrzeug, auf dem der Fall sich ereignet, oder von dem die Leiche aus dem See ausgenommen wird, seinen bSelmäßigen Standort inne hat.
3.	Durch die vorstehenden Verabredungen soll in keiner Weise den Hochheitsverhältnissen ans dem Bodensee J-aiudizirt sein. Ebenso wenig soll hiedurch den Vorschriften über die gerichtliche Zuständigkeit in Verlassenschafts-6"egenheiten vorgegriffen werden.
4.	Die gegenseitige Mittheilung der Zivilstandsurkunden über die auf dem Bodcnsee vorgekommenen Geburtsund Sterbesälle richtet sich nach den unter Uferstaaten dießsalls bestehenden oder noch zu vereinbarenden allgemeinen Verabredungen.
In Folge k. k. Landesregierungs-Mittheilung vom 16. Jänner d. I. Nr. 447 werden hievon die Herren Matrikensührer mit dem Beifügen verständigt, daß in Oesterreich in den fraglichen Fällen die zur Matrikenführuug berufenen Funktionäre die Regisirirung, beziehungsweise Beurkundung vorzunehmen haben werden.
VI.
Konkurs - Verlautbarung.
Die Pfarre Radovica im	Dekanate Möttling	ist	durch Todfall	in Erledigung	gekommen,	und	wird	die'elbe
unterm	7. April d. I.	zur Bewerbung	ausgeschrieben.
In Folge	Verleihung der	Pfarre St. Lorenz	an	der Temeniz an den Herrn Anton	Ilocevar	wird	die	Pfarre
Kopanje,	in Dekanate	St. Marein, unterm 15. April d.	I.	zur Bewerbung	ausgeschrieben.
Die Gesuche um diese zwei Pfarren sind an die hohe k. f. Landesregirung in Laibach zu stilisiren.
VII.
Chronik der Diözese.
An die Dekanatsämter Ailelsberg, Feistritz und Wippach wurde für die Nothleidenden Jnnerkrains abermals ein Almosenbetrag pr. 764 fl. 59 kr. zur angemessenen Vertheiluug übersendet.
Herr Dr. Josef Marinko, sürstb. Hauskaplan, wurde als Pfarrkooperator nach Zirklach dekretirt.
Herr Anton Zorman, Pfarrer in Kolovrat, wurde für die Pfarre Neul präsentirt.
Herr Johann Tomäe, Militär-Kurat 1. Klasse des Garnisons-Spitales in Agram, wurde vom k. k. Reichs Kriegs-Ministerium in den Militär-Scelsorge-Bczirk von Triest mit der Bestimmung zur provisorischen Führung des dortigen Miltär-Bezirks-Psarramtes übersetzt.
Das hohe k. k. Ministerium für Landesvcrtheidigung hat deu Pfarrkooperator in Altenmarkt bei Laas, Herrn Georg König zun: Landwehrkaplan 2. Klasse ernannt.
Am 7. April d. I. erhielten die kanonische Investitur die beiden Herren: Mihael Tavcar auf die Pfarre 2u2emberk und Johann Budnar auf die Pfarre Vace; Maloverh auf die Pfarre Stranje aber am 12. April.
Dem Herrn Karl Miklavöic wurde die Aufnahme in den Diözefanklerus und das Klerikalseminar gewährt, wogegen die Herren Mihael Kokalj und Franz Vovk das Seminar und das Studium der Theologie verlassen haben.
Gestorben sind die Herren: Johann Verscaj, emerit. Pfarrer von Stopice, am 30. März; Bartholomäus Doliian, Pfarrer von Radovica, am 3. April, und Anton Biliar, gewesener Kooperator in Planina, am 5. April d. 3-Dieselben werden dem Gebete des hochw. Diözefanklerus empfohlen.
Vom fürstbischöflichen Ordinariate Laibach am ie. April 1880.
Herausgeber und für die iKeboctum verantwortlich: Martin Fogacar. — Druck der „Mroclna tiskama“ in Laibach.