pi so ustavili Nemce pred Moskvo ningrada in da se vrše zdaj tam boji od ulice do ulice. Rusi še vedno priznavajo, da je položaj za Moskvo ze!o resen. Nemci so dosegli mesto Klin, 50 milj severno od Moskve. Ruski smučarji, oblečeni v bele uniforme, so se splazili Nemcem za hrbet pri Volokolamsku, oropali en vlak z municijo, ubili 42 Nemcev, razstrelili en tank, potem pa naglo oddrseli v noč na svojih smučkah. tih 490,000 mož, 1,112,000 jih je ranjenih in kot pogrešane (ujete) štejejo 520,000 vojakov. Obenem Rusi priznavajo kot izgubo v materialu: 7,900 tankov, 6,400 »tal in 12,900 topov. Nasproti temu so pa Nemci izgubili, po ruskem računu, 15,-000 tankov, 13,000 letal in 79,-C00 topov. Angleška patrulja je obiskala francosko obal London, 25. nov. — V noči od nedelje na pondeljek je mala angleška patrulja, ki je nalašč izvežbana za taka podjetja, obiskala francosko obal v Normandiji. Razen tega, da je eden izmed vojakov dobil strel v roko, se je vsa patrulja vrnila preko Rokavskega preliva nepoškodovana. Taki obiski angleških patrulj so bili že večkrat izvršeni in imajo namen, da se v noči prepeljejo čez morje, se izkrcajo na francoski obali in naglo uničijo Nemcem, kar jim že pride pod roke in prav tako naglo tudi izginejo. Glede tega obiska angleške patrulje, so Nemci takoj dvignili krik, da so se hoteli Angleži izkrcati na francoski obali, toda so bili vrženi nazaj. OVCE BI TUDI OPRAVILE DELO Cape Girardeau, Mo. — Ker mesto ni moglo dobiti gotovih delov za gazolinski stroj, s katerim so kosili travo v parku pred mestno hišo, radi pomanjkanja materiala, ki je potreben v obrambni industriji so modri Ne prezrite ! Naše čitatelje opozarjamo na uredniški članek v današnji številki. Preberite ga natančno, pa ga dajte prečitat tudi sosedu, če nima našega lista. Med ameriškimi Slovenci se bo kmalu dvignila politična akcija za pomoč stctri domovini. Zato boste zdaj mnogo o tem slišali in čila-li v vseh slovenskih listih v Ameriki. V današnjem uredniškem članku smo mi povedali svoje stališče glede te akcije. Berite, in si ustvarite o tem tudi vi svojo sodbo. Če se zanimate, lahko v obliki dopisa poveste svoje mnenje. Vsak dopis mora biti pa podpisan. Tudi če vam kaj ni jasno, lahko vprašate za pojasnilo v dopisu. ,'{avno tako kot uredništvo ima vsak naročnik pravico povedati svoje mnenje. Iz diskuzije se bo potem lahko presodilo mnenje naših ljudi v tej zadevi. -1—o—-— Ameriški piloti so ga pa tički London. — Ameriški piloti, ki vozijo bombnike na Angleško, se znajo prikupiti lepim Angležinjam na tak način, da jih dekle- Včeraj je bil največji potres v zgodovini Vse od Islandije pa doli do Kitajske so včeraj ljudje čutili mo. čan potres. Tako močnega aparati še niso naznamovali v zgodovini. Znanstveniki še niso določili, kje ravno je bilo središče potresa. Toda čutili so ga v Islandiji, Italiji, Vzhodni Indiji, na Azorih, na Portugalskem in Kitajskem. Potresni aparati na newyorski univerzi so kazali, da je bil potres nekako 2,700 milj vzhodno od New Yorka. Kot trdijo učenjaki, je bilo središče najbrže nekje pod Atlantikom v bližini Azorskih otokov ob zahodni Afriki. To bo najbrže tudi res, ker se poroča iz Lisbone, ki je najbližja teh otokov, da je -bil potresni sunek tako močan, kot ga že ne pomnijo od leta 1755. Ker je bil pa najmočnejši stresi j a j pod morjem, je ta potres napravil zelo malo škode na suhem. Razni predlogi za omejitev stavk Washington, 25. nov. — Delavski odsek poslanske zbornice je naročil članu Ramspecku, naj do petka pripravi nov predlog, ki bi omejil delavske stavke v obrambni industriji. Ta predlog naj bi bil ustvarjen na podlagi priporočila predsednika Roosevel-ta. Predsednik je svetoval, naj bi kongres sprejel postavo, ki bi določevala gotovo "ohlajevalno dobo" od časa, ko je stavka' napovedana, pa do časa, ko se stavka faktičn prične. V tem času bi šlo z delom na- —----—---— Angleži počasi pa stalno prodirajo zahodno ob sredozemski obali in ogrožajo dobavne zveze osišča. Novozelandske čete so vzele Gambut, ki je oddaljen 35 milj od Tobruka. Iz Rima in iz Berlina se zatrjuje, da so osiške čete ustavile prodiranje Angležev v Libijo. Iz Londona poročajo uradni viri, da je boj v Libiji še vfedno na tehtnici in še nič odločilnega. Nov direktor utilitet Župan Frank J. Lausche je imenoval v svoj kabinet kot uti-litetnega direktorja William Denton Younga, ki je bil do-zdaj v uradu okrajnega inženirja McWilliamsa. Splošno se je pričakovalo, da bo imenoval v ta urad Slovenca Louis Draš-lerja, inženirja velikih sposobnosti in izkušenj. Pogreb Martin Mlakarja Pogreb za pokojnim Martin Mlakarjem se bo vršil v četrtek zjutraj ob 8:30 iz Svetkovega pogrebnega zavoda v cerkev Marije Vnebovzete in na pokopališče sv. Pavla. 'fazan sfrči, puška poči in fazan se v elegantnem loku popelje čez bližnji hribček. Prav ista ofenziva se je ponovila z istim uspehom še dvakrat. Po četrtem breuspešnem naskoku se je pa pes vsedel na zadnjo premo, dvignil glavo proti sinjemu nebu in tako milo zatulil, da bi se moral omehčati kamen. Ko je pes odpel svojo labudjo pesem, je vstal in povešene glave odšel domov, ne da bi se niti enkrat ozrl na lovca. mestni očetje sklenili, da se bodo znebili trave na drug način. Na ročili so pri bližnjem farmarju 20 ovac, ki naj bf opravile to važno delo. Ko je zvedel o tem direktor parkov, so bili deli za stroj v dveh dneh preskrbljeni. -o- Novi uradniki Na glavni letni seji društva Carniola Tent 1288 T. M. so bili izvoljeni za leto 1942 sledeči uradniki: Predsednik Joseph Babnik, podpredsednik Joseph Susnik, tajnik John Tavčar, 903 E. 73. St., blagajnik Louis Pajk, zapisnikar Ivan Babnik; nadzorni odbor: Felix Strumbel, Anton Zupan, Frankie Drobnich; bolni, ški odbor: Joseph Drobnich, Frank Kožar, Frank Meserko; zastopnika za Klub društev SND Joseph Skuk in Felix Strumbel; zastopnik za delniško konferenco SND John Tavčar. Društvo ostane član sledečih kulturnih društev: čitalnice na St. Clair Ave., čitalnice SDD, Cankarjeve ustanove. Seje so vsako 4. nedeljo v SND dvorana št. 1. Društveni urad v starem poslopju SND, soba št. 6 zgorej. Ases-ment se pobira vsakega 25. v mesecu; če je ta dan nedelja, se pobira v soboto prej. V bolnišnici Mrs. Rose Mihčič, soproga Frank Mihčiča, ki vodita gostilno na 7014 St. Clair Ave. je srečno prestala operacijo v Mount Sinai bolnišnici. Obiski so dovoljeni od 2:30 do 8:30 zvečer. Prijatelji jo lahko obiščejo. Rozi pa želimo, da bi se kmalu boljšega zdravja vrnila domov. Hčerka je! Teta štorklja se je oglasila pri družini Mr. in Mrs. Ignatius Kuhel, 6612 Bliss Ave. in jim pustila zalo hčerko. Materino dekliško ime je bilo Mary Kotnik. Mati in dete se prav dobro počutita v St. Lukes bolnišnici. Nov grob Danes zjujtraj je umrl Frank Pintar, star 50 let, stanujoč na 15703 Schoo^ Ave. Pogreb ima v oskrbi Svetkov pogrebni zavod. Čas pogreba še ni določen. ta tako hitro ne pozabijo, pač pa težko pričakujejo njih zopetne-ga prihoda. Tako dene ameriški pilot par svilenih nogavici v žep, ko odleti proti Angliji. V Angliji takih nogavic zelo primanjkuje. Kadar se Amerikanec seznani s kako Angležinjo, ji da eno nogavico, a drugo ji obljubi, ko se bo vrnil z drugim bombnikom. -o-;— župan nima voznika za svoj avto ponoči župan Lausche je odslovil včeraj detektiva Minicha, ki mu je bil prideljen, da šofira njegov avto ponoči. Minnich je bil poslan nazaj k detektivom. Župan je rekel, da je v času, odkar je župan, rabil uradni avto ponoči samd enkrat, torej ne potrebuje šoferja. Ostal je pa v službi dnevni šofer, detektiv George Turek. Nedeljski radio program V nedeljo, 30. novembra bo na postaji WGAR od 1 do 1:30 slovenski radio program, na katerem bosta peli naši odlični Lorainčanki Angela Tomšič in Jennie Cerne. Na klavirju bo spremljala Maymie Perušek. Peli bosta: Popotnik pridem čez goro, Oj večer je že in Slovansko pesem. -o-- Župan posreduje z Miklavžem Neko 11 letno dekletce je včeraj pisalo županu Lau-schetu drobno pisemce, v katerem ga je naprosilo, naj posreduje zanjo pri Miklavžu. "Santa Claus zadnjih par let ni bil posebno prijazen z menoj, "piše dečva. "Morda bi ti rekel zame pri njem dobro besedo, da bi mi prinesel letos par drsalk. Moj bratf je dobro očistil dimnik, da bo imel Miklavž skozi lažjo pot in da se ne bo umazal." — Kaj bo g. župan odgovoril mali pro-šnjici, pa noče ppvedcvti. Kolikor poznamo našega županu, ima Miklavž že v rokah naročilo za par svetlih drsalk za dekletce, pa morda še kaj drugega zraven. Hrvaška država ni drugega kot nemška kolonija Zurich, Švica. (ONA). — "Neodviesna Hrvaška," katero si lasti Italija kot svojo lutko (saj je italijanski vojvoda Spoleto imenovan hrvaškim kraljem), je v resnici samo nemška kolonija, glasom raznih odredb, ki so bile izdane v Zagrebu. Te odredbe dajejo nemški manjšini na Hrvaškem posebne privilegije. Tako je, na primer, vodja nemške manjšine član vlade in je odgovoren samo pogla-vniku Paveliču. Tak nemški voditelj nosi naslov "Staatsdirek-tor." Druga odredba daje Nemcem ha Hrvaškem na izbiro, če hočejo ostati hrvaški državljani, ali pa riemški. Siliti jih nihče ne sme ne v to ne v ono. V vsaki občini, kjer je najmanj 20 odstotkov Nemcev, je nemščina poleg hrvaščine uradni jezik. Uradni listi v takih občinah se morajo tiskati v obeh jezikih. Napisi na ulicah in javnih poslopjih morajo biti v hrvaškem in nemškem-jeziku. Dalje določa odredba, da v občinah, kjer je nemško prebivalstvo najmanj 51 odstotkov vsega prebivalstva, ši smejo Nemci izvoliti svojega župana, svoj občinski odbor in posebnega državnega poslanca. Nadalje je določeno, da si smejo Nemci postaviti svoje lastne šole v vseh občinah, kjer "Staatsdirektor" vidi, da je dovolj nemških otrok. Nemci ima. jo tudi pravico, da smejo rabiti nemško mesto hrvaške zastave. --o- ŽENA IMA PRAVICO DELATI, čE HOČE Detroit, Mich. — Irving Ye-goda toži lekarnarja George Dona za $20,000 odškodnine. Odškodnino zahteva, ker lekarnar noče odpovedati službe njegovi ženi, Mrs. Fredi Yegoda, da bi mu stregla doma. Sodnik je od- prej in v največ slučajih bi prišlo do poravnave, a produkcija bi ne trpela. Poslanec Ramspeck pravi, da bo v svoj predlog postavil točko, ki bo zahtevala od obeh strank, od delodajalcev in delavcev, da se podvržejo odločitvi posredovalnega odbora. Tisti delavci, ki bi se temu odloku ne podvrgli, bi izgubili pravice, ki jih jim daje Wagnerjeva delavska postava. V ta predlog bi prišla tudi klavzula, da ima vlada pravico prevzeti tovarne, ki bi se ne pokorile odredbi ali razsodbi posredovalnega odbora. Speaker Rayburn je danes rekel, da se bo pričela v pondeljek v poslanski zbornici debata glede omejitve stavk, toda danes še ne more reči, kakšni tozadevni predlogi bodo predloženi zbornici. Bullitt bo poslan na Bližnji vzhod Yashington. — William C. Bullitt, bivši poslanik za Rusijo in nazadnje poslanik za Francijo, je dobil od predsednika Roosevelta naročilo, naj se odpravi na pot na Bližnji vzhod. Njegova naloga bo, da prouči položaj v vzhodnem Sredozemlju, pregleda,kaj tam najbolj potre-' bujejo v vojnem materialu in o tem poroča predsedniku. Bullitt bo najbrže obiskal vojne operacije v Libiji, Egipt, okolico Rdečega morja in morda tudi Palestino. Smrtna kosa Umrla je dobro poznana Frances Beudiselič, rojena To-mac, stara 55 let, stanujoča na 1613 E. 75. St. Zapušča soproga Josipa in pet otrok: Franka, Johna, Nicka, Mary, omoženo Franke in Anette, omoženo Hamilton v Youngstown, O. V Kaliforniji zapušča sestri Vero in Mary ter več drugih sorodnikov. Rojena je bila v Mrkopa-lu pri Reki, kjer zapušča brata Andreja in več drugih sorodnikov; Pogreb se bo vršil v četrtek zjutraj ob 8:15 iz Želetove-ga pogrebnega zavoda, 6502 St. Clair Ave. v cerkev sv. Vida in na Kalvarijo. Naj počiva v miru. Zadušnica V četrtek ob osmih bo darovana v cerkvi sv. Vida sv. maša za pokojnim Johnom Kraiz v spomin 23. obletnice njegove smrti. Sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni. Skupna društva sv. Vida Nocoj je seja Skupnih društev fare sv. Vida. Vsi zastopniki in zastopnice so prošeni, da se udeležijo. Dramsko društvo Krka Jutri večer ob sedmih bo važna seja dramskega društva Krka v šolski dvorani pri sv. Lovrencu. Vsi člani, članice in prijatelji so prijazno vabljeni. Nemci so ustrelili 200 Ukrajincev radi revolte Angora, Turčija. (ONA).—V Kijevu, glavnem mestu Ukrajine, je bilo ustreljenih 200 domačinov, med temi več bivših članov pokrajinske vlade. Nemci so jih postrelili radi demon-* stracij, ki so se vršile nedavno v Kijevu radi imenovanja Alfreda Rosenborga oblastnikom nad Ukrajino. Ukrajinci, ki so mislili, da jih bodo naciji osvobodili, zdaj vidijo, da so postali pravcati nemški sužnji. Pred vojno so namreč nekateri Ukrajinci, ki so se hoteli ločiti od Rusije, ustanovili v Berlinu svojo vlado, ki naj bi prišla v Ukrajini na krmilo, kakor hitro jo zasede Nemčija, To so jim naciji tudi obljubovali. Zdaj so pa Nemci pokazali, da bodo v Ukrajini, kot povsod drugod, , kamor pridejo, sami gospodarji. BIZONI SO BREZ GOSPODARJA Fort Collins, Colo. — Rančar-jem v tem okraju dela šest bizonov veliko škodo. Že več tednov prehajajo iz kraja v kraj, trgajo žične ograje' in plašijo domačo živino. Bili so last rančerja Millerja, ki je prišel na boben. Bizonov ni hotel nihče -kupiti, da, niti zastonj jih ni nihče maral. Zato pohajkujejo brez gospodarja okrog. Farmarji bi jih radi streljali, pa jih varje tako postava države Colorado, kot sosedne Wyoming. Slovenski narodni kongres Iz Chicage smo prejeli za priobčitev sledečo resolucijo: RESOLUCIJA za sklicanje slovenskega narodnega kongresa v Chicagu Zastopnikih sedmih slovenskih centraliziranih podpornih in političnih organizaciji v Ameriki, zbrani na sestanku v prostorih ločil, da ima žena pravico delati, če hoče, četudi se mož s tem ne strinja. Važna seja Društvo Cerkniško jezero št. 59 SDZ bo imelo jutri večer sejo namesto zadnjega četrtka. Pričetek seje bo ob 7:30 zvečer. St. Clair Grove 98 Veselični odbor društva St. Clair Grove, št. 98 WC naj pride nocoj v SND. Prebrani bodo računi od prireditve in potem bo nekaj zabave, !l i SNPJ v Chicagu, 111., dne 15. novembra 1941, so sklenili: 1.) Da je z ozirom na svetovni položaj in katastrofalne udarce, ki so zadele slovenski narod, potrebna politična akcija ameriških Slovencev, ki so poklicani, da govore za Slovence v stari domovini, dokler zadnjim ne padejo okovi z njihovih rok. 2.) Da se v ta namen skliče slovenski narodni kongres, ki naj položi podlago za uspešno akcijo s ciljem, da se doseže zedinjenje vseh evropskih Slovencev v demokratični politični obliki v okviru prenovljene, demokratizirane jugoslovanske, balkanske in naposled evropske federacije. 3.) Izvoljen je bil odbor, ki naj pripravi vse potrebno za slovenski narodni kongres in izvršuje nujno predhodno delo do kongresa. * * * To resolucijo je predložil zborovalcem Etbin Kristan in zbornica jo je soglasno sprejela. AMERIŠKA & DOMOVINA AMERJCAN IN SPIRIT FOREIGN VW V TO " : IN LANGUAGE ONLY f T/A* >tr-> SLOVENIAN MORNING L AMERICAN HOME__DAILY NEWSFAFElt__ __CLEVELAND, O., WEDNESDAY MORNING, NOVEMBER 26, 1941 LETO XLIV. — VOL. XLIV. rji so na delu za nemško fronto. — Rusi! C'da e bila nemška 9 dnevna ofenziva na I . 8«Vo popolnoma ustavljena. - Ruske čete Podrle 93 milj v Ukrajino. rjf- > nov. — Ruske čete, ki se bore z nadčloveško ' ustavile nemški naval na Moskvo. Na južni fronti »r V nePres^anih protinapadih prodrle 93 milj v |^no od Rostova na Donu. Tako poroča danes rus- J j Vestija_ Nemci so izgubili pred Moskvo dozdai 300,-> Kusi. I,.''Pred Moskvo divja HiT°vit boj' toda l^1' na nekaterih kra-j^3 ustavljeni, na ne. » t*ajo le počasi |jj lranje ruske arma-katero so Nemci se še vedno nada- !j^a> glasilo ruske ar-\ 5 Poročilo s fronte, ![[, naskočile mesto I zahodno od Le-1 i _ ^ izgubili 2,122,000 mož <5 n j fe - Sovjetski a W , Poznava, da 0 vdozdaj 2<122'- W 1 ubitih, ranjenih | ;S() ' To je vse od 22. 1 LNemci vpadli v Ru-rj i ™r°eilo zatrjuje, da I v ^ke izgube šest * ^Vaio, da je bilo ubi- ^L^biji divjajo silni boji |j' ka bojnih tankov ^divjala zadnje tri % 'ko ponehala radi 4 na obeh straneh. Vjfl J s toliko večjo V V boj Pehota. Naj-■ •,>hVl'ši pri Rezegh, 10 'Wje°dn° Tobruka, Angleži pehotne V i'h 0Porišč vzhod-^ jč ni pa opaziti, I °sišče sveže rezer- ^ ŠEL NA ! tWa \ ^ ■— Bivši pod- SS" držav> John !|ii i 1 Ha lov na srnja- Vae« je praznoval ^ 1 dan, pa je še ko- Ž^avi, da bo živel v 0 let. - I °ddelka skupaj ^8che bo vprašal HiC(JCo> naj spoji obe \ V- °n°' ki p°bira 1 Pobira odpadke. !») e«t0 prihranilo let- JE PREVEČ, JE LE PREVEČ t ' \ j.e napotil nek slo-^ Clevelanda na e t*2 Previdnosti za- >0° toliko naJ na" 5 \ ,te£a lovca Albin , !\0bro pozna. Ker l&d Jega psa, si ga je e -vt Uatelja, da mu 'is >i izsledil. ^^o treniran pes k £ v travi na odpr- \^°stal je, dvignil °2rl nazaj v lov- \Za nJim z napeto ^ ^ znamenje, naj KB: 0 Pes poskoči, "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER nil St. Clair Aveiwe Cleveland, Ohio Published dally except Sundays and Holidays NABOČNINA; &a Ameriko In Kanado, na leto (15.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.W Ea Ameriko in Kanado, pol leta $3.50; Za Cleveland, po poŠti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznaSalclh: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna številka, 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail. $7.00 per year C. S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 tor 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 lor 6 months European subscription, $7.00 per year Single copies, 3c Entered as second-class matter January 5th, 1809, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878._______ 83 No. 275 Wed., Nov. 26, 1941 Naloga ameriških Slovencev Dve nalogi sta, ki nam jih danes nalaga dobrobit, bodočnost in morda tudi obstoj naše stare domovine. Prva naloga je ta, da zbiramo denarne prispevke, ki jih bomo dali naši obubožani in do samih srag trpeči rojstni domovini, kadar bodo za to pota odprta. Ta akcija je že v polnem razmahu. Sicer kaplje v ta sklad denar le počasi, kaplja za kapljo, toda akcija je v teku in to je že nekaj. Saj se nazadnje ravno tako ne mudi, dokler ni, kot pravijo, zaenkrat pota, da bi 'poslali denarno pomoč domov. Druga naša naloga pa je, morda še bolj važna od prve, da se ameriški Slovenci organiziramo v politično akcijo in mesto naše stare domovine, ki mora trenutno molčati, pred-nesti na pristojnih mestih zahteve za osvobojenje stare domovine, ki je v sedanji vojni izgubila svojo svobodo in pa za osvobojenje onega dela slovenske zemlje, ki je bil po prvi svetovni' vojni odrezan od slovenskega telesa in ž njo plačan politični dolg tej ali oni državi. Mi, ameriški Slovenci, ki živimo v deželi demokracije in svobode,, lahko govorimo, zato bi bil pa smrten greh, če bi molčali. To pa ne pomeni, da moramo govoriti samo med seboj in se navduševati za svobodo in odrešenje naše slovenske zemlje. Ne, govoriti, pa ne samo govoriti, ;impak vpiti moramo na pristojnih mestih, na onih mestih, ki bodo po tej vojni odločevala nove meje v Evropi. Naše mnenje v tem oziru je predvsem, da POMAGAMO! To se pravi, da pritisnemo v voz, ki se že pelje v to smer, da zastavimo svoj vpliv in svojo besedo in pomagamo s tem onim, ki so v tem smislu že na delu. In kdo je na delu? Na delu je jugoslovanska vlada, ki se nahaja danes v izgnanstvu v Londonu, na delu so njeni zastopniki, ki so danes med nami, da nam bodo v tem delu pomagali in nam svetovali. Pozabiti ne smemo v nobenem slučaju, da ameriška kot angleška vlada danes priznava to jugoslovansko vlado in s tem priznavata tako predsednik Roosevelt kot premier Churchill vse člane jugoslovanske vlade, ki se danes nahajajo med nami. V tej jugoslovanski vladi so zastopniki vseh političnih strank bivše Jugoslavije, torej lahko rečemo, da je ta vlada res prava zastopnica vseh treh jugoslovanskih narodov. Zato moramo mi ameriški Slovenci, ako se hočemo ze-diniti v kako politično akcijo, ki bo imela kak uspeh in ki bo sploh imela kak pomen in namen, delovati roka v roki s člani sedanje jugoslovanske vlade. Vsaka druga akcija bi bila brez pomena. Pa ne samo brez pomena, ampak bi bila direktno proti inozemski politiki predsednika Roosevelta, ki v polnem priznava to vlado. Morda bo kdo rekel: kaj nas briga ta vlada, ona bo delala zase, ona ne bo gledala za dobrobit južnih Slovanov. Tako govorjenje nima podlage. 'Kam bomo pa šli ameriški Slovenci s svojimi zahtevami brez sodelovanja jugoslovanske vlade, odnosno brez sodelovanja njenih članov? Kaj bomo šli v Belo hišo, k državnemu tajniku Hullu ali k predsedniku Rooseveltu in jima rekli, da mi ne priznamo obstoječe jugoslovanske vlade? Saj se nam bodo smejali! In nazadnje, kaj pa je naša naloga: diktirati ali pomagati? Ali naj mi ameriški Slovenci diktiramo obliko državnega sistema bodoče Jugoslavije? Ali bi ne bilo to direktno v nasprotstvu z "Atlantsko deklaracijo," ki pravi, da ima vsak narod pravico SAM določati, kakšen sistem vlade hoče imeti? To je vpisal predsednik Roosevelt v "Atlantsko deklaracijo" in tega se bo tudi držal. Zato je tudi naše mnenje in bi moralo biti mnenje vseh ameriških Slovencev, da naj si narodi, ki se bodo združili v bodoči Jugoslaviji, sami določijo, kakšen način vlade hočejo imeti. Tega jim mi tukaj ne smemo narekovati in jim tudi kot državljani Zed. držav ne bomo. Pač pa lahko pomagamo s tem, da bomo pomagali kot ameriški državljani, ki smo že veliko storili za to deželo, gospodarsko in kulturno, sedanji jugoslovanski vladi osvoboditi vse naše brate in sestre, ki so zdaj razdeljeni med razne sosede ter jih združiti pod eno streho, v Jugoslavijo. Naša naloga tukaj naj bi bila dokazati, kako strašna krivica se je godila Slovencem, ki so bili prodani Italiji in Nemčiji. Naša naloga tukaj je, da dokažemo na podlagi zgodovine, da je to naša slovenska zemlja in da veliki demokrat Roosevelt ne sme dopustiti, da bi del našega naroda izginil v tujčevem žrelu. Sedanja jugoslovanska vlada je že predložila tako v Washingtonu kot v Londonu zahteve, da se vrne VSA slovenska,zemlja Slovencem. In ker je jugoslovanska vlada to storila, je naša dolžnost, da te zahteve podpremo. Torej vidimo, da moramo delati roka v roki z jugoslovansko vlado, ker so naše zahteve prav iste. Da moramo delati roka v roki z jugoslovansko vlado je tudi to, ker le potom nje bomo lahko zvedeli, kako naša stvar stoji. Jugoslovanska vlada ima dostop potom svoje diplomacije k raznim vladam, drugi ne. Po našem mnenju bi bilo abotno najprej debatirati, kakšno obliko vlade bo imela bodoča Jugoslavija in potem šele iti na delo in začeti osvajati ozemlje za novo državo. Prvo je stavbišče, to je- parcela, potem bomo šele poklicali zidarje, da bodo na tej parceli zgradili hišo. Gradove zidati na pesku ali v oblakih se ne obnese. Naša skupna borba je zdaj najprej za našo zemljo. Kar se tiče nas, mi v polni meri zaupamo našemu ministru Snoju, ki je pošten, zmožen državnik, pa tudi iskren Slovenec. Sem je prišel, da nam daje nasvete v naši akciji. Prepričani smo, da je njemu, kot ministru Kreku na srcu predvsem blagor Slovenije, katere priznana zastopnika sta. Zato mi svetujemo vsem ameriškim Slovencem, naj se posvetujejo z ministrom Snojem, predno bodo podvzeli kak korak. Z vsako drugačno akcijo se bomo osmešili pred ameriško javnostjo, zlasti pa pred ameriško vlado. Ako ima ameriška vlada zaupanje v sedanjo jugoslovansko vlado, zakaj bi ga ne imeli mi, zlasti še, ker so v vladi naši lastni rojaki, katerim lahko v polni meri zaupamo. Na tem mestu izjavljamo, da bomo mi le v tem pravcu sodelovali pri politični akciji, ker v tem pravcu vidimo edino pot do uspeha. Upamo tudi, da bo velika večina ameriških Slovencev istega mnenja. Ker mi vemo, da ima sedanja jugoslovanska vlada v načrtu za bodočo jugoslavijo, to je, kar se tiče Slovencev: združenje vseh Slovencev in gospodarsko samostojnost Slovencev v skupni Jugoslaviji, je to, s čemer se mi popolnoma strinjamo in smo pripravljeni v tem smislu sodelovati. Notranjo osnovo bodoče Jugoslavije pa prepuščamo v rešitev narodom, ki bodo živeli v Jugoslaviji: Slovencem, Hrvatom in Srbom in drugim, ki bodo hoteli pod njeno streho. To naj bi bila naloga vseh ameriških Slovencev. ...------— i . i . i i .ii ■ ,., i . . r • > BESEDA IZ NARODA . „«—„,.....,.—- - —. -«. ■»—- . . », _.^-.j, P. Bernard Ambrožič OF M Jeremija se skuša rešiti .9. Beseda o Lojzu Adamiču. Nič ne bo hudega, če se je zgodilo, da so misli ušle iz prvotnega tira. Kljub temu, da se je nit nekako pretrgala, ostanemo pri stvari, samo nekoliko stopinjo s ceste, da bomo pozneje toliko laglje korakali dalje. Med tem pisanjem je tako naneslo, da sem bral Adamičevo najnovejše knjigo TWO-WAY PASSAGE, kakor je bilo že omenjeno. Jako zanimivo in močno poučno branje. Razne kritike in ocene sem že poprej srečal in preletel, ampak dqk-ler knjige sam ne bereš, veš o njej jako malo. Ocenjevalci se v prvi vrsti bavijo s tistima dvema poglav-jima, v katerih Adamič razlaga svojo "idejo," da bi po vojski ameriški priseljenci šli urejevat Evropo in sicer vsak v svojo domovino. Ob tem se ustavljajo in — ne vedo, kaj bi rekli. Zame ni bila tista "ideja" poglavitno, kar sem našel v knjigi. Preden je napisal Adamič tisti dve poglavji, je povedal čudno veliko drugih reči, ki so vredne zlatega denarja. Adamič pozna Ameriko in njene priseljenske probleme kot pač malo kdo. In ima dar, da jih pove in razloži, kakor bi ti položil na krožnik dobro jed, da si jo privoščiš, obenem pa gledaš na platnu pred seboj v jasnih slikah ves njen nastanek od prvega- početka do zadnjega konca. Kolikokrat stoje pred vsakem izmed nas tisti ogromni problemi, ki se dajo na kratko izraziti v besedah "Amerika in Stari kraj!" Kolikokrat čutimo prav živo, da domala vsak naš človek z nami samimi vred nosi na klobuku napisane te besede, pa se jih komaj zaveda. Ti, ki mu stojiš nasproti, be-i*eš te besede in se jih zavedaš, i vsega silnega pomena, ki jih skrivajo v sebi, pa ne dosešež. Kolikokrat sva tudi midva, ti in jaz, skušala razvozlati ta čudni klopčič, pa nisva ali se pa niti nisva dosti potrudila, da bi mu prišla do dna. Morda ni- j sva imela niti časa za kaj ta- j kega. Namestu naju je v do-beršni meri opravil to nalogo i Lojze Adamič. Zakaj bi ne se-j gla po njegovi knjigi in jo s j primerno hvaležnostjo pere-1 brala? Vzelo nama bo nekaj j časa — seveda tudi nekaj de-j narja — zamisliti se bova mo- i rala sama vase in v mnoge, ki jih poznava od blizu ali samo, od daleč, toda ko se bova prerinila do zadnje strani v knji-gi, bova čutila, da sva opravila lepo delo, ki se je na vsak način izplačalo. Res je, če ni-1 sva zelo doma v angleščini, boj treba večkrat seči po slovarju,; toda tudi to nama bo pozneje v veliko korist. Ce drugega ne, eno bo stalo živo pred naijia: Kolika moč je ta naš Adamič za nas ameriške Slovence in za ves naš narod! Kdo bi nas mogel tako predstavljati pred ogromnim ameriškim in vsem drugim angleško govorečim svetom kot ravno on?! Ves je amerikanski, ves je "svetoven," pa vendar istočasno ves naš! Kljub svoji očitni "svetovnosti" nikjer ne zakriva ne namenoma ne brez namena, da mu je tekla zibelka v vasi Blato pri Grosupljem in da je še dosti njegovih koreninic v neznatni Sloveniji. Kakšen "most" med našo majhnostjo in svetovno ogromnostjo! Zapisal sem — "naš" Adamič. Ne bo vsem in vsakemu všeč. Vem, kaj tiči mnogim med nami v kosteh — tudi meni. Ni "nas" vedno predstavljal svetu v najboljši luči, ni zapisal vsake besede tako, da bi nam bilo všeč, kar je kdaj pisal o pas in naših ljubeznih. Kljub temu se nisem prenaglil, ko sem ga imenoval "most." Do mostu pa dostikrat vodi posebna "brv." Tudi do velikih ladij, ki-so te nekdaj imele peljati čez veMki ocean, si se najprej prepeljal v majhnih par-nikih! Ali smo se dovolj resno potrudili, da bi tista brv med NAMI in ADAMIČEM, trdno držala in nas varno vodila, na most? Mimo enega vtisa nikakor ne moreš: Adamič študira. Veliko študira in tudi resno študira. Gre mu za stvar, gre mu za to, da bi dognal dejstva in jih tudi predstavil taka, kakoršna so. Morda je kdaj iskal bolj zunanjega efekta ko kaj drugega. O novejših njegovih delih ne moreš reči tega. Globoke študije so in mora te veseliti, da lahko sam z njim študiraš. Kdor se zaveda, da je šele študent, si ne bo domišljal, da že vse ve. Še manj si bo domišljal, da je v preteklosti vse vedel in vse prav razumel. Zato prav gotovo Adamič sam kdaj začuti in bo še bolj v nadaljnjem poteku ,svojega študiranja, da bi se bilo dalo marsikaj gledati z drugačnega vidika in ne samo s tistega, kakor je on gledal nekdaj. Veliko nerodnost bi zakrivili, če bi ostali za vse čase pri mnenju, ki smo .si ga morda ustvarili o Adamiču ob branju te ali one njegovih prvih knjig, in za vso bodočnost njega in njegova dela gladko — odklanjali. Vsaj jaz nikakor ne morem verjeti, da bi s tem kazali posebno veliko razsodnost. Toda I tudi tega mojega mnenja naj | nihče' no sprejme kot nekaj nezmotljivega. Preden mi pri-j kimaš, pojdi in čitaj Adamiče-! ve knjige. (Dalje) ! Slikovne predstave Za zaključek meseca novembra in začetni december tega leta so na programu za kazanje slik ti-le dnevi: 30. novembra, to je, zadnjo nedeljo tega meseca bom kazal slike v fari sv. Lovrenca pod avspicijo dr. Najsvetejšega Imena. Prva predstava v decembru bo 7. decembra v Girardu, O. Ta predstava bo pa popoldan, začetek ob 2 uri. Za tem pride na vrsto West Park v soboto, 13; decembra. Pod avspicijo dr. SŽZ št. 21. Ta predstava bo zvečer po navadi. Dalje, bo predstava za cerkveno Oltar-sko društvo "Krunica" v cerkveni dvorani cerkve sv. Pavla E. 40. St. na 14. decembra v nedeljo večer. Da ne bo potreba še posebej sporočati o kakovosti slik, naj bo povedano, da bodo imeli gledalci teh predstav na izbiro izmed teh le slik: V prvi vrsti so danes najbolj zanimive slike sedanje vojske, ter svetovnih dogodkov, ki se dogajajo v najbolj pretresljivi zgodovini vseh narodov. K temu je slika nad vse zanimiva, "Kako se Amerika pripravlja na vojno"! Slika demonstracija zrakoplovnega poleta okrog sveta. Slika "Kako se v morju love morski somi in tisoče drugih rib." Dalje domače slike: S. Ž. Zveza nam bo posodila sliko, ki je vsa v barvah in sicer številne parade njih ročna razstava (izložba) v Collinwoodu in Providence Heights itd. K tem slikam so že nekaj novih na kratko posnetih: Mayor Lausche v mestni hiši, ki se suče pred velikim "V" med rožicami; v Barbertonu je blagoslovitev vogelnega kamena nove cerkve; Glasbena matica v SND in vinska trgatev v Eu-clidu, (te so tudi znotraj posnete). Mladinski zbor na Waterloo Rd. v igri. Dr. Šubašič hrvatski ban. Med tem še nekaj slik porok zadnjih dni in Bašcatov jubilej, SŽZ št. 47 itd. Pri vsem tem so pa na razpolago'vse starokrajnske slike, ki pa niso več nove, vendar pa so vedno zaželjene in drage, da se jih vidi. Skupine, ki bi želele imeti predstavo zgoraj omenjenih slik, lahko to upoštevate in oglašate, vse te slike bom imel s seboj na vseh krajih. To naj služi v pojasnilo za one, ki bodo imeli v teh dneh slikovne predstave. Drugi si pa še lahko izberete čas in slike v dnevih, ki še niso omenjeni. Le poslužite se, sedaj je čas • za slikovne predstave. Anton Grdina. Lorainski kotiček Josephine Eisenhardt Po dolgi bolezni je tukaj umrl naš najstarejši slovenski naseljenec rojak Anton Pogo-relec. Pokojni je bil doma iz Dolenje vasi pri Ribnici ter je dočakal lepo starost 88 let. Zapušča žalujočo soprogo Agnes, ki pa je tudi že nekaj tednov v zdravniški oskrbi. Nadalje zapušča Johna, Anthony in Louis ter dve hčeri Agie poročena Uršič- in Angelo poročeno Koz-jan ter veliko število vnukov. Bil je član društva sv. Alojzija, št. 6 ABZ ter hrvatskega društva HBZ. Člani obojih društev so ga v velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Naj bo našemu pokojnemu rojaku po prestanem zemeljskem trpljenju miren počitek v naročju svobodne ameriške zemlje. Vsem preostalim pa naše iskreno sožalje. Pri padcu z lestve, ko je hotel popraviti okna, se je težko poškodoval naš nekdanji dolgoletni trgovec rojak Anton Svet. Z zlomljeno nogo leži se-j daj. v tukajšnji bolnišnici in se! prav nič ne ve za koliko časa.! Rad vidi, če ga znanci kaj obi-1 ščejo. Upamo, da se bo kmalu prav dobro pozdravil, ampak na lojtro pa najbrže ne bo več plezal. Na vožnji s kolesom, katerih sedaj kar mrgoli po naših cestah, se je tudi nevarno ponesrečila 12 letna deklica Aneta Kosten. Bila je nekaj tednov v bolnišnici, a sedaj pa se zdravi doma. Mrs. Angela Simonič in Mrs. Vida Kumše se tudi nahajati na bolniški listi. Seveda tudi tema dvema želimo skorajšnjega okrevanja. Pred par tedni se je ptfročil mladenič Joe Janežič z mladenko M. Sarnacky. Na Zahvalni dan pa se je poročila gospodična Clara Perušek, ki je izučena bolničarka ali "nurse." Za svojega bodočega življen-skega tovariša si je izbrala Thomas T. Chrysler-ja. Poročil ju je nevestin stric Rev. Ludvik F. Virant. Obema paramo želimo kar največ sreče in zadovoljnosti v zakonskem stanu. _ i Vile rojenice so se v zadnjem času ustavile pri družini Joe Glavan in so pustile malega sinkota. Dekliško ime Mrs. Glavan je bilo Molly Skapin, iz 36. ceste. Pri družini J. Benet pa so pustile punčko. Mrs.. Benet se je pred poroko pisala Ang. Mahnič iz 29. ceste. Naše čestitke! V svoje nove domove so se zadnje čase vselile sledeče naše mlade slovenske družine: Joe Tomšič (Balantinčkov) z malim sinkotom. Mrs. Tomšič je hčerka L. Balantove družine ter družina Leo Conrad tudi z mafim nagajivčkom. Mrs. Conrad je hčerka Louis Baragove družine. Upamo, da bodo zadovoljni v svojih novih hišah. V službo Strica Sama je odšel mladenič Joe Udovič. Joe je bil naš najboljši ter priznani pevec basist in je brat tudi poznane pevke Mary %Udovičeve. Od vojakov pa je prišel k svojim staršem na par tedenski dopust Joe Pavlic. Končno pa naj še čestitamo elevelandskim Slovencem na tako izredni in veliki časti, ki jih je doletela ob zadnjih volitvah. Vedite, dragi nam rojaki, da smo tudi mi, vaši bližnji sosedje Lorainčani ponosni in veseli nad tako častno izvolitvijo vašega novega župana. Zares, če je kedo zaslužil, je gotovo zaslužil Lauschetov Fran-celj biti na tako častnem sedežu kakor je županski stol skoraj milijonskega mesta Cleve-landa. Pri vsej svoji odličnosti in visoki izobrazbi je ostal, kakor le malokateri ostane, tako domače priprost in prijazen z vsakim človekom. Upamo, da ostane tak tudi še naprej. Iskreno želimo, da bi ga nekoč videli še na bolj častnem sedežu kakor pa je samo županski stol. Želimo ga videti na sedežu predsednika najboljše dežele na svetu — naše nove domovine Amerike. Torej v tem upanju Ti kličemo iskren in odkritosrčni "Bog Te živi gospod župan Frank J. Lausche!" Da se razumemo Kar se tiče "Slovene Night" zadnji petek, 21. novembra, se prav lepo zahvalim za tako lep sprejem, ki sem ga bila deležna. Drugič pa povejte naprej, da z otroci ni vjstopa ne pa, da je vsakdo vabljen kakor sem brala v Ameriški Domovini. Ker moj mož spada k keglaškemu klubu in je omenjeni večer keg-lal, sem bila primorapa vzeti dveletnega s seboj. Tako me je moj mož zapeljal v SND in bi me bil prišel tudi iskat, pa mi ena izmed "committee" pove, da so se zmenile, da z otroci ne bodo pustile nikogar notri in da naj ga skrijem, da ga ne bodo druge videle. V dvorani se pa ni nobena igralka zmenila za nas. Vse so se prijazno vedle, dobila sem program in prijazno P . da naj se usedem in v j{ dobro, a tisto sitno gj>s , moj otrok tako bodel je kar skakala od ene^ do druge in glasno P ^ la, da so zmenile, da pustile otrok v dvora" ^ tam skakali. Ra^a tr0Ci koliko jih je bilo z. ^ tisti, ki res ne In jih pripeljejo s se ^ prazni dvorani naj in tja, saj niso bili n'^ 5 poti, ker sem bila P tam in bi tudi jaz la okrog. . ^ Za prihodnjič se m . mo med sabo pog°v° „j lat pravil. Povejte J ^ nost in tudi v ogl^,] roci ni vstopa v av°l ^ bomo vsaj vedeli, K8^ je zadržati in bo * j tudi za tisto sitno S ^ ne bo treba skakati o., be do druge in se J je radi otroka. Jez'18 ^ $ zakaj niso bila yr» ^ ko so ljudje prisb sp( prezgodaj, da je ^ ju v zadrego neko ^.^jS da že nista vedeli ^ f(, je prej ali nazaj. JeZ!.^eP° ko je pobirala paP11 ^ katere sta bili °dvr*j|9ii ski, a ona pa se je i ^ j jega otroka po** razmetal, a-naj J1 „ da on še ne sitne babe! vse1 Čestitke pa * ste bile na Prog,ljšati" vas nisem mogl*s ^la rada bi bila tudi « našega novega bilo mogoče. TUDI STAR PApl11 POMAGA PR1 NARODNI OBRA Adjutant Fran^;, ki načeljuje Saiv< Clevelandu, P°r°C®'^tn-J ganizacija zbrala ^ ^ zaključilo s septet y 000 funtov paPirja' 000 več kot v let« V y obleke in cunj je z f/ 200 funtov, za T-4^ ^ kot prošlo let°- ^ presenetljive, z^ f trdfjo, da se tretjini starega P<»J, licer lahko UP° Salvation Arfltf0d< aktivnost pripo^ državnih in mest'1^^ priporočilo daJ'®ti, ^ mnogo odgovor^ / dati vse sodelova'« ff/ obrambo na do"18 Salvation A^J tJJ obveznost. Ena Je wj pri ljudeh star Pap 0rl vije, obleko, cunj^ r^r'l| ra avtna kolesa 1 ^ drobnarijo, kar v ^jj moškim in ženska biti odvisne -od 3yset«.J nih organizacij- $ vation Army v leta 1880. Središnjica te ° j je danes delo i" bam, od katerih V Jfi.. slopju'i Nobene** & »vrne, ki je vo^ ko je darovalcev^ predmetov, večd^ ^ ganizacija stori * hoče sodelovati V orogramu, naj P° Army HEnderso1 ^ bo truk in p ob«*1' ci ne potrebujete-/ _____o— JjiO? Potomec slav^i/J Pravnuk stag^jj ga poglavarja ^ ^ g^, ži v armadi StrlC ri» jaški kuh v t Bragg, pri P^' P J poljske artilen e^ p< je iz rodu Sh^ V ', rezervacije v u' ;k ri- indijanski je^ kot pa angleške* • # ^ ie Watch-Kis:^rf0djJJ to ime precej j(3rK.ii' vorjavo, zato Ča Kfll' če j o Ralph ^ ' bolj priročno. (Konec.) Da bi opravičil svoje izdajal stvo, se Nedič prikazuje kot bo rilec proti komunizmu in pro glaša za komuniste ves srbsk narod, ki svoje svobode in svo je vesti noče prodati sovražni ku. Na tak način hoče zanest med Srbe razpor. Doslej j< njegova navidezna borba proti komunizmu samo služite Nemcem kot izgovor, da so po-žigali in rušili srbske vasi ir mesta. Po poganjanju z Drašom Mi-haljovičem, ki je zasednim oh lastem postavil pogoj, da nemške in Nedičeve kazenske eks-pedicije takoj prenehajo s streljanjem srbskega civilnega prebivalstva v množicah in da se Srbiji dovoli, da živi v miru, je Nedič enajstega t. m. na beograjskem radiu izjavil, da je 'Draša Mihajlovič isto, kar so vsi drugi komunisti.' In vendar je Draša Mihajlovič polkovnik, poveljnik vseh jugoslovanskih oboroženih čet, ki se doma borijo in vsi častniki, podčastniki in vojaki jugoslovanske narodne vojske so najizrazitejši zgled srbskega in jugoslovanskega požrtvovanja v službi domovine in naroda. Danes ti pišejo nove strani naše slavn§ zgodovine in pomenijo prave in prve sinove našega naroda. Nedičeva sklicevanja na načela 'novega reda,' ki je v resnici samo posnetek fašističnih ustanov, kaže samo njegovo odločitev, da srbski narod, če bi bilo to mogoče, popolnoma vključi v politični in gospodarski ustroj osišča in da ga po-vede v sramotno suženjstvo. Pavelič nastopa kot odkrit upornik proti zakoniti vladi Jugoslavije. Nedič pa se, čeprav , samo na videz, skriva za avtoriteto kralja Petra II., čeprav ga ni postavil ne kralj, ne narod, temveč nemške zasedne oblasti. Nedič se odreka jugoslovanske državne zamisli, ki je njen no-j silec kralj Peter II, in tudi na , temelju tega Nedič ne more bi-'ti njegov predstavnik. Podajajoč se v službo sovražnika je ■ Nedič pohodil prisego, ki jo je ! položil za vdanost kralju Pet-' ru II. in naši vojaški zastavi ter i s tem izgubil zakonsko in moralno pravico, da bi govoril in delal v imenu kralja in v imenu našega naroda in naše vojske. Kličemo vsem poštenim in pravim sinovom našega naroda, da ostanejo verni kralju Petru II. položeni prisegi in da se ne podajajo v službo sovražniku in nenarodnim režimom. Nemčija in Italija po eni strani vzpodbujati Paveliča k pokol ju Srbov, po drugi pa po Srbiji širita sovraštvo proti Hrvatom in zamisel o ustvarjenju čisto srbske države. Njihova težnja pa je, da Srbe in Hrvate med sabo smrtno spreta in med njimi ustvarita ne-premdstljiv prepad sovraštvo in nezaupljivosti ter da drugo od drugih popolnoma ločita, da bi moralno onemogočili veliko jugoslovansko državo. V umazanih delih Milana Nediča, ki ga ni bilo sram proti branilcem domovine zbirati oboroženo silo, da bi pogasil plamen svobode in narodne časti, ki še ni ugasnil je še drugo, nič manj umazano delo: zavzemanje za Hitlerjev načrt o popolni raz-dvojitvi Srbov in Hrvatov in tako razcepljenje države Jugoslavije. Vemo, kakšno razpoloženje je moralo pri Srbih ustvariti preganjanje Srbov v Pa- veličevi ■ Hrvatski in v Bosni. Toda mi tudi vemo, kam tak nevarni tek stvari vodi, če mi in oni doma ne storimo vse kar j moremo, da se peklenski načrt naših sovražnikov ne posreči. Kako bodo Srbi in Hrvati ure-[ dili svoje odnose v dokončni j ureditvi države, bodo oboji, ko j bodo besede prišle do izraza, v | svobodi in miru odločali, kakor bodo mislili, da je treba. Kot vlada smatramo, da smo iz države odšli s pooblastilom od kralja in od naroda, da obvarujemo nedotakljivost Jugoslavije. Napravili bomo vse, da to načelo nedotakljivosti ohranimo navzlic vsem težavam, katerih nekatere prihajajo iz naših notranjih in zunanjih akcij in reakcij v teh težkih in občutljivih dnevih, druge, glavne težave, pa prihajajo iz spletk naših sovražnikov. Vsi smo dolžni prizadevati si, da o usodi Jugoslavije in o našem notranjem vprašanju odločamo samo mi, Srbi, Hrvati in Slovenci, a ne Hitler in ne Mussolini. Upajmo, da bodo Srbi in Hrvati sprevideli namene naših sovražnikov in da ne bodo s svojimi lastnimi rokami kopali grob Jugoslaviji. Zato kličemo Hrvatom, naj hrabro in moško stopijo v obrambo svojih bratov Srbov in Slovencev. Naj jih skrivajo pred zločinstvi in krutostmi, ki jih počno sovražniki našega naroda in prodane narodove duše, ki se skrivajo pod svojim hrvatskim imenom in imenom njihove hrvatske domovine, proti tistim njenim sinovom, katerih predniki že nekaj stoletij v njej žive in stoje na mrtvi straži, braneč jo po eni strani pred navali razuzdanih turških .trum in po drugi pred nemško in madžarsko nevarnostjo. Danes ni dovolj samo ob strani opazovati strašne zločine, pokolje in preganjanja vaših bratov, ker lahko sovraštvo, ki ga danes tuje roke sejejo z ubijanjem Srbov lah-' ko -postane usodno in utegne postati razlog za poznejše med-' sebojno obračunavanje in maščevanja. Srbi in Slovenci naj Dodatna zahvala K zahvali Mr. John Keglovi-ča se je pomotoma izpustilo ime Mr. in Mrs. Gabriel Russ, Mr. Frank Ferfolia za dar krasne svetilke. Hvala za udeleži-tev Rev. P. Bernard Ambrožič in Ana Beltz. Vsem prav lepa hvala. j ne smatrajo vsakega Hrvata za Paveličevega vstaša. Večina hrvatskega naroda je proti Pa-I veličevemu režimu, zgraža se spričo zločinov in zverskega ravnanja vstašev. Njim je Pa-veličeva izdaja jasna stvar. Srbi, Hrvati in Slovenci naj imajo vedno pred očmi: da je njihova rešitev samo v složno-sti in da je Jugoslaviji slika njihove složnosti, Jugoslavija, ki se za njeno osvobojenje bori kralj Peter II. skupaj z našimi močnimi zavezniki: britanskim imperijem, Rusko sovjetsko republiko in Združenimi državami. Treba je vzdržati. Kralj Peter II. in kraljica mati, člani kraljeve vlade in vsi ostali naši državljani zunaj zasedenega ozemlja naše domovine si na vso moč prizadevajo za pomoč našim ujetnikom in olajšanje usode vsega ljudstva. Ura končnega obračuna še ni prišla: vendar ni daleč. Naši veliki in močni zavezniki prenašajo največje napore za zmago nad nacijsko vlado peščice in so pripravljeni dati nam vso pomoč. Pozdravljam hrabro vojsko velike bratske Rusije in sporočam . občudovanje vsega našega naroda spričo njenega junaštva in samopožrtvovalno-sti v borbi za skupni cilj. Njeno borb« džlnes vsi zavezniki spremljajo skupaj z vsem svetom z vsem največjim občudovanjem, borbo za skupno stvar. Ruska vojska že pet mesecev odbija z uspehom nemške napade. Zraven nje se proti sovražniku bore — lahko se reče — samo še Srbi na svojem lasnem ozemlju. Zaupamo v Boga, da ta boj ne bo zaman in da ni daleč od nas dan naše skupne končne zmage, ki bo tudi zmaga vseli Hiša v najem Hiša sama zase, 3 sobe, plin, voda, elektrika, pripravno za pečlarje ali 2 starejši osebi možu in ženi, se da v najem. Hiša je nova. Pokličite: KEnmore 2625-J. (277) Izredno lepa prilika Naprodaj je hiša, ali pa se da v najem, za eno družino, 7 sob, pol zidana iz opeke, 2 garaži, parna gorkota, 3 kopalnice. Več let ni treba nobenega popravila. Lastnik se mora seliti še ta teden v drugo mesto radi službe. Hiša se nahaja na 9609 Thorn Ave., nasproti kulturnih vrtov, v zelo mirnem kraju. Oglasite se čez dan ali pokličite MUlberry 8896. Odložite se hitro, taka prilika ni vsak dan. (277) Mošt naprodaj Naprodaj je fin mošt po $25 sod. Pripeljemo zastonj. To je zadnji teden po tej ceni. Pokličite ali pišite na: Morris A. Cahodas Geneva, O. Telefon: 448 (278) Delo išče Mož išče delo v gostilni. Zna delati vse, kar je potreba. Na-slov: 10814 Prince Ave. (276) Delo dobi Mr. in Mrs. Lučič iščeta ženo ali dekle za hišno delo; družina brez otrok. Imela bo svojo sobo. Za nadaljne informacije se oglasite v Lucic Cafe, 17320 St. Clair Ave. (275) Službo dobi Avto voznik dobi službo za razpelavanje rož. Zglasi naj se pri Mr. Jas. Slapniku Sr. 6102 St. Clair Ave. (275) Trgovina naprodaj Proda se delikatesna trgovina, ki ima tudi licenco za pivo. Hitremu kupcu se proda po nizki ceni. Več izveste na 1142 E. 36. St. (275) ČE STE BOLNI Ako trpite na nerednosti v želodcu, jetrih, ledicah, vranci, revmi, visokem pritisku krvu, ali zastareli poškodbi, pridite k meni, da vidim, kaj morem storiti za vas. Imel sem velik ! uspeh v 25 letih v takih sluča-Ijih. Jaz se poslužujem stare 'evropske in najnovejše metode I bolnišnic pri zdravljenju. Pridite do doktorja, ki razume vaš materin jezik in vam ! lahko razloži na razumljiv na-' čin. DR. PAUL W.WELSH HYDROPATHIC CLINIC (specialist v starih boleznih) Uradne ure: : 1 do 5 popoldne, razen v sredo 423 Citizens Bldg. 850 Euclid Ave. Telefon: MAin 6016. Gornja slika riam predstavlja najnovejše -ameriške bombnike v poletu nad mestom Miami, Florida. Vodijo jih je pilotje-pripra vniki iz vojaškega pilotskega vežbulišča v Miami, Florida. Slika m m kaže ponesrečeno potniško lchd<, ki ic treščilo na zemljo blizu Moorhea-cl, Minn. V tej nesreči je bilo ubitih lh oseb. zaveznikov britanskega imperi-11 ja. Združene države prinašajo vse svoje neizčrpne materijalne in tehnične možnosti v boj proti sovražniku. V svojem zadnjem govoru je Stalin dejal: Nemci so pri kraju svojih mo-či. Nemško fašistični napadal-!j ci so pred pogubo. Nemčija aeir bo v nekaj mesecih, v pol leta; j ali v enem letu sesula pod težo -lastnih zločinov. Ko pa bo prišla ura končnega obračuna, bomo vsi složno šli v boj in razbi- j li okove, ki so nam jih nadeli t temni sovragi. j Kličemo vsem pravim pred- i stavnikom naroda, vsem tistim, i ki ljubijo svobodo in zlasti M vsem tistim hrabrim :sinovom i. domovine, ki so se že z orožjem < i v roki dvignili za obrambo svo-jI bode, da se združijo v skupni borbi proti osvojevalcu in nasi] niku in se postavili pod po-j velništvo poveljnika vseh jugoslovanskih oboroženih sil v domovini, Draša Mihajloviča. Ne nasedajte peklenskemu načrtu naših sovražnikov, ki so njihovi naklepi, da bi izzvali j medsebojno ubijanje in brato-! morilsko vojno. Kdor danes iz j i osebnih razlogov ali vsled raz-! j like v načelih dela drugače, ra-: vna zločinsko do svojega naroda. Posvetimo še vsi skupnemu cilju: izvojevanju svobode na-|šega naroda in vstajenju Jugo-| slavije. Živel kralj Peter II.! Živela j Jugoslavija!" -o---| Finske izgube v prvi vojni z j Rusijo znašajo 15 tisoč mrtvih j in nad 30 tisoč pohabljenih. MALI 0GLAŠF _ , i Dvoje stanovanj se odda ! Odda se stanovanje 7 sob in leno 5 sob na 1171 Addison Rd. i Za podrobnosti vprašajte na ;, 965 Addison Rd. (276) Sobe v najem Tri sobe nanovo dekorirane se oddajo odrasli družini. Vprašajte na 1267 E. 58. St. (275) OBLAK MOVER * Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca JOHN OBLAKA 1126 E. 61st St. 6122 St. Clair Ave. 11E 2730. SATAN IN ISKAR10T Po nemškem Izvirniku K. Mays kuhinje na dvorišče. Koj smo razumeli položaj. Zbudili smo gostilničarja. "Kje je dama s služabnico?" sem ga vprašal. Škodoželjno se mi je režal. "Odšla je." "Kod?" "Skozi okno." "Pomagali ste ji?" "Da!" "In skrivaj, da nismo nič culi!" "Vsekakor, meššurs! Rad privoščim svojim spoštovanim gostom nočni mir. Zato sem rahlo in tiho odprl kuhinjska vrata, spravil lestvo ven in jo prislonil k oknu tako tiho, da bi ne bili ničesar slišali, če bi bili tudi bedeli. In prav tako tiho sta tudi dami zlezli iz sobe." Porogljivo je govoril, najrajši bi mu bil prisolil zaušni- ' co. "Ne veste, kam sta odšli?" "Ne!" se je režal. ' "Z vozom se je odpeljala!" 1 Izbuljil je oči. Izdal se je —. 1 "Z vozom —? Odkod pa to ■ veste?" Spomnil sem se na neprevi- ' dne besede, ki jih je Judita po- i vedala draguljarju. Mr. Hun- ! ter, je pravila, je poskrbel, da 1 lahko pride v nekaj dneh k nje- '> mu. Ali sta se domenila, da ji 1 bo v Gainesvillu naročil voz ? ] Ali je bil tisti voz, ki sva ga slišala ponoči z Winnetouom? < Poskusil sem. 1 "Vem," sem dejal, "da je 1 pri vas čakal voz na gospo Sil- 1 verhill!" * Nekaj časa je molčal pa de- A j,al: s "Če že itak veste, čemu bi i zanikal —. Res je čakal voz na damo." 1 "Kdo ga je naročil?" J "Ne poznam tistega gentle- -mana." "Kje je čakal voz?" "Na postaji. Naročiti sem ga moral iz Little Ročka, težke dolarje sem moral plačati za njega, čeprav je le stara, odslužena kočija." "Kam se je peljala?" "Vas nič ne briga!" "Well —! Cisto, kakor hočete! Pokažite nam še konje, ki nam jih mislite prodati!" Odkimal je. "Ne prodam vam jih!" "Tako —? Pa ste nam jih sinoči tako zelo hvalili —!" "Povem vam le tole, master! Mrs. Silverhill, ki je zelo imenitna dama, mi je dala bogato napitnino s pogojem, da vam ne prodam nobenega konja." "Dobro! Nam jih bodo pa drugi ljudje prodali." "Tukaj v Gainesvillu —? Motite se! Ni ga konjskega kopita v Gainesvillu, ki bi ne bilo moje. Lepi, krasni konji so, to vam moram že priznati! Vam jih naj pokažem? Tam-le so v ograji." Pokazal je proti postaji. Spet je govoril tako predrzno in škodoželjno, da me je kar dlan srbela. Winnetou mi je mignil z oč-i mi. Razumel sem ga pa dejal: "Pogledamo si jih lahko. Pokažite nam jih!" Mignil sem še Emeryju, vzeli srho vse svoje reči s seboj in odšli za gostilničarjem. Za kolodvorom je bila ogra-' ja in v njej je stalo dvanajst konj. Nekateri so bili res dobri. "Jih res ne prodaste?" sem se vprašal. "Ne!" "Sir, ali vam je Mrs. Silver-■ hill povedala naša imena?" "Ne." . "Vam jih bom pa jaz pove-i dal. (Dalje .prihodnjič.) -o—-- - podpirajte slovenske ; trgovce ^ So tudi sedla?" 6, J1 vseh vrst! Od naj-■ l ?a sedlarja v St. Louisu, f J.clst0 nova!" J."1 Pač, da bi bila sedla rJ ii1!boijši ko tale vaš por" . 0 njem pravili, da je Jt J1 ^gleški! ^ .l«e Pride iz budoarja, ki ukazali dami in njeni '"lici?" ijj ' sjii. P° stopnicah, koder # ™1 v nadstropje, sir! ,r' gostite! Pohiteti mo-n) •Ifčd).; clJo moram pripravili' i J H Je i C " je bil nabrisan- ,1 tov i.Sern ®e malo našel. P( ?°!ter" J'e bila čist0 m | Ječmen°va juha, sam . j jj z^at-il, njegova "sočna i •e 5eI?enka" so-bile osmo- ■ ,.,/ltne govejske noge in 1 i ->'a^nik" J> bil i °'an močnik iz naj- ; 0|(e> "razkošne poste- , S Ctru*ki, postlani na ie teh ®dina tolažba ob L i užUkih- 'i am je bila, i [ve % )tovo tudi "princesi-Il8 ^ kuhinjo "v nadstro-i ti, regel z enakimi udob- sužitki- , k Je gostilničar voščil >' : lOČ jv, % Pnjetno spanje v < ^ ,P°steljah,'' smo legli , t t|; ■ izmenjavali svo- t ju i0m dvome. 1 ^ s°diš o Židinji?" je , ijj„ • Neprijetno je izne- j " i^i bo storila jutri?" b0 odpotovala." jjQVendar lahko izraču- j ij bomo ubrali za njo!" \ j^Pojdemo za njo. Pu-| S^1*10. da bo mirno od- j uJMi konje ter jezdili i« ^ v Albuquerque. Ka- 2 I^Prej bomo. prispeli c [ •" je godel Emery. )■ -o>!e' da nam bo ponoči r i q,1^! Po lestvi, mora !!hin.io. trdo mimo nas r bi j0 —. in razen j f tla am Pa naj gre pono- r in peš? ij "T"'- Ostala bo do jutri ^ a tudi mi bomo osta- da odide." j le še ni bil zadovo- ^ hp?' Winnetouu se ni ;i i,,j,02aj čisto jasen. Pri- , i J Sem bil tudi sam pre-? uPen i h , % ,Svojim nezaupa- vedeli ne kod ne!, sklenili, da bomo if ^ vstali ob zori. Več i" Ij, . nism0 mogli ukreniti. , 5 h T0' Vl-,oči Pa me je nenado-1 Winnetou. ' * i C,at naJ Posesa!" Csem- ( c je prihajal rahel S m r r°Potanje voza po iPi, ,'aku je bilo slišati. V Je bilo spet vse tiho. ijti ?M ^ Sem dejaL ' i \,i.mi je sumljiv —!" ^ - je!" naše hiše je odhajal j^^iivega ni, če v me-; 1 2aropoče voz mimo i"' ta " «iery se je zbudil. > če je bila Židinja?" ^j^če! Drugod ni mo-,V> P° lestvi mimo vrali bi jo bili, ko je od-■i) Xh^' Pomisli, da ima' Soj,610 oster posluh!" t. smo spet zaspa- K . Se je, ko smo vstali. nkV Vežo in Pogledali v >. ijj, stilničar je se spal. J^ smo opazili, da ' \,estva na podstrešje, t! ^ m Se zaPirala samo na i&e Smo in St0piU §\)Je slonela pri podstre- «•'). 'Ul T v,. i u In našli smo tuli' ki so se odpirala iz Govor ministerskega predsednika, armijskega generala g. Dušana Simoviča iz Londona jugoslovanskemu narodu "Kadar veter piha severno, je to mogoče." "Kakšen veter ste imeli sinoči?" "Od zapada sem", kot vedno, kadar imamo nevihto." "Torej niste ničesar videli. Vam ni znano, da se je pripetila strašna nesreča —. "Nesreča? Jaz vas ne razumem, gospod." Ta pogovor se je vršil na dvorišču. V tem trenotku sta se pojavila dva orožnika na konjih. Galpin je poslal po nje, predno je zapustil Valpinson. Ko ju zagleda stari Anton vzklikne : "Sveta nebesa, kaj pa to pomeni? Takoj moram zbuditi gospodarja." Sodnik ga pa ustavi in reče: "Niti koraka naprej! Nobene besede ne zinite!" In ko pokaže orožnikom Ri-bota, jim zapove: "Pazite na tega fanta in glejte, da ne bo z nikomur govoril." In ko se zopet obrne proti Antonu pravi: "Peljite nas v spalnico gospoda Boiscorana!" VIII Kljub svojo fevdalni slavi pa končno grad Boiscoran ni bil druzega kot preprosto stanovanje plemenitega samca. Grad je bil slabo ohranjen. Izmed osemdeset ali sto sob, ki so se svoječasno nahajale v gradu, jih je bilo komaj osem ali deset opremljenih. Končno gospod Boiscoran ni dosti dal na to, ker je bil redkoma v Bois-coranu. Stanoval je v drugi, v neki mali sobi, ki je vodila do velikega stopnišča. Ko pridejo do vrat z voditeljem Antonom, reče sodnik služabniku : "Potrkajte!" Mož uboga in takoj se začu-je iz sobe mladosten, živahen glas, ki vpraša: "Kdo je zunaj?" "''Jaz sem,'* odvrne zvesti sluga. "Rad bi!" "Vrag te vzemi!" se zopet oglasi iz sobe. "Toda, gospod —." "Pusti me spati, lopov! Saj vse dosedaj nisem mogel zapreti oči." Sodnik je pa postal nervozen, potisne služabnika 1 vstran, zgrabi za kljuko in hoče odpreti. Vrata so bila znotraj zaklenjena. Sodnik vzklikne : "Jaz sem, gospod Boiscoran. Prosim, da odprete!" "Ah, moj dragi gospod Galpin," odvrne neki prijazni glas "Govoriti moram z vami!" "Takoj sem vam na uslugo, sodnik. Dajte mi le čas, da nataknem hlače, pa bom takoj pripravljen." Skoro takoj potem se vrata odprejo. Navzoči zagledajo Boiscorana z nepočesanimi lasmi, oči so bile težke, ker ni spal, toda na ustnicah je imel prav prijazen nasmeh. "Pri moji veri!" reče. "Sre-pno navdahnenje ste imeli, gospod Galpin. "Mogoče ste prišli k meni na zajtrk?" In ko se prikloni prosekuto-rju, nadaljuje: "Povedati vam moram, kako sem vam hvaležen, ker ste pripeljali tudi našega odličnega prosekutorja s seboj. Res, pravi sodni j ski obisk —." Govorica mu zastane, ko opazi. ledeno-mrzli obraz Daubige-ona in ko mu Galpin neče seči v proženo roko. . "Pa vendar," reče, "kaj pa je z vami, prijatelji?" Sodnik ni bil še nikdar tako trd v življenju, ko odvrne: "Pozabiti moramq na najino razmerje, gospod. Danes nisem prišel sem kot prijatelj, pač pa kot sodnik." Gospod Boiscoran postane zmešan, vendar na njegovem obrazu niste mogli citati niti sence kakega zakrivanj g.. "Vrag me vzemi," reče, "če vas razumem." "Stopimo v sobo," reče Galpin. Vsi se podajo v spalnico. Ko so prestopili prag je Mechinet zašepetal v uho prosekutorja. "Gospod, ta mož je prav gotovo nedolžen, Krivičnik nas ne bi nikdar na tak način sprejel." "Mir, gospod!", odvrne državni pravdnik, dasi je bil istega mnenja kot zapisnikar. "Mir!" Resnega in bolestnega obraza stopi k oknu in se zamisli, dočim je ostal Galpin v sredini sobe in skušal prebosti sleherni predmet v njej s svojim pogledom. V spalnici je prevladoval velik nered, kar je dokazovalo, s kakšno naglico je šel Boiscoran sinoči k počitku. Njegova obleka, škornji, srajca, jopič, j vse je ležalo raztreseno po sto-j lih ali na tleh. Tam so bile one lahne sive hlače, katere so za-( poredoma spoznali Cocoleau, Ribot, Gaudry in gospa Cour-tois. "In sedaj, gospod," začne Boiscoran z onim naglasom, ki dokazuje, da je šla prijateljska šala že predaleč, "ali bi mi povedali, kaj mi je prineslo čast tega nenavadnega obiska?" Na Obrazu sodnika Galpina se ni genila niti ena mišica. Kot bi bilo zadnje vprašanje stavljeno na koga druzeg^, reče s hladnim glasom: Šest tednov stari angleški "bulldog" izgleda nek'1) ^ J cej potrt, ker ga menda, precej teži velika čelada. Oh J' .^ 1 popularen "mascot" v nabornem uradu ameriških ?>! " ; v Clevelandu. NAZNANILO 1 ZAHVALA Potrtih src naznanjamo vsem našim sorodni^' prijateljem in znancem tužno vest, da nas je za v no zapustila ljubljena soproga in mati Rose Stegovec "Ali ste mogoče opazili ka-ko spremembo na njem?" "Ne, bil je kot vselej. Vesel in celo pel je spotoma." "Ali mi morete pokazati puško, katero je vzel s seboj?" "Tega pa ne; gospodar jo je odnesel v svojo sobo." Gospod Daubigeon je hotel nadaljevati, ko ga ustavi sodnik Galpin, ki vpraša: "Koliko časa je že minilo, odkar vaš gospod in grof Claudi-euse ne občujeta več,medsebojno?" Anton se strese, kot bi čutil, da prihaja nekaka nevidna nevarnost. Z negotovim glasom odgovori: "Zdi se mi, da je že dolgo tega." "Ali se vam zdi, da se sovražita?" "Oh!" "Kaj ne, da je prišlo do ostrega spora med njima?" "Toliko mi je znano, da se je nekaj neprijetnega zgodilo, toda stvar nima dosti pomena. Ker si ne delata obiskov, se tudi sovražiti ne moreta dosti. Sicer sem pa mnogokrat slišal govoriti mojega mojstra, ko je povedal, da je grof Claudieu-se največji poštenjak, da ga visoko spoštuje in —" Za minuto umolkne gospod Galpin in premišljuje, če je kaj pozabil vprašati. Potem pa nagloma vpraša: "Kako daleč je od tu do Val-pinsona?" "Tri milje, gospod," odvrne Anton. "Ako bi šli tja, katero pot bi izbrali ?" "Veliko cesto, ki gre skozi Brechy."' "Vi ne bi korakali preko močvirja?" "Gotovo ne." "In zakaj ne?" "Ker je reka Seille prestopila bregove in so jarki polni vo- Prispevek zadnjega časa za narodno obrambo je ograja zgodovinske londonske cerkve sv. Klemena, ki je bila poškodovana tekom nemških napadov na. Loyidon. rojena KNOL Zatisnila je za vedno svoje mile oči v P0"^'^ 3. novembra, 1941, v starosti 80 let. Pokojna j? -e rojena v Žužemberku na Dolenjskem. V Amen bivala nad 40 let. Pogreb se je vršil, v četrtek, ^ vembra po cerkvenem katoliškem obredu iz sti v cerkev Matere Božje in potem na pokopalisce Jožefa! lepo V dolžnost si štejemo, da se tem potom zahvalimo velečastitemu gospodu župniku ReV' ' ^ Gribbon, Rev. P. McNally, Conneaut, O., in Bf^ Virantu iz Madison, O., za lepo opravljene cerK obrede. Pogrebniku Leo Cunningham za vso P1 • no postrežbo in lepo urejen pogreb. jn Zahvaliti se moramo vsem našim sorodnik0 ^ prijateljem za vse, karkoli je kdo storil za P°^°Jnaiii tekom njene dolgotrajne bolezni in vsem, ki s0 ^ bili v tolažbo in pomoč na en ali drugi način v najbolj žalostnih in težkih dnevih. Igejii Nadalje najlepša hvala nosilcem krste i'n jjj Slovencem v naselbini, Hrvatom in vsem drug' ' ^ ste se v tako obilnem številu udeležili sv. maše in greba. Hvala vam vsem, ki ste prihajali P° j|ji obiskavat, ko je ležala na mrtvaškem odru tsr ob njeni rakvi za blagor njene duše. jjti Globoko hvaležni se želimo prisrčno za ^rSto vsem onim, ki so v blag spomin pokojne okrasih ^ in skoro vso sobo napolnili s krasnimi cvetic ^ šopki in venci. Med mnogimi darovalci cvethc J krasen šopek dar društva št. 237 SNPJ. Hvala vsem, ki ste dali svoje avtomobile plačno ob priliki pogreba na razpolago. ^yp Torej še enkrat najlepša hvala vsem i*? v ^s. mur, karkoli je kdo storil za pokojno ali za Vsem hvala in Bog plačaj. _ ^ti Tebi, ljubljena in nepozabljena soproga H1 ^ pa želimo večni mir irt pokoj. Spavaj v Bogu o da in težav, ki Ti jih je nalagalo življenje, dok snidemo tam gori nad zvez'dami. Žalujoči ostali: ANTON STEGOVEC, soprog. FRANK in JOHN LEGAN, sinova iz prvega za sinahe in vnuki. Conneaut, O., 24. novembra, 1941. ^a ZAHVALA Ob. priliki smrtni naše nepozabne in mnogo prerario umrle Barbare Grdovic (HORVAT) ki ie umrla 5'. oktobra, 194.1, želimo tem potom izreči našo najiskrenejšo zahvalo našim številnim prijateljem, sorodnikom in sosedom za njih toplo sočutje. Dalje se želimo zahvaliti za darovano cvetje, položeno na krsto naše nepozabne matere. DRUŽINA GRDOVIC. Kljub nevarnosti se fantje dobro počutijo v strelskih jarkih, ki so komaj i00 jardov oddaljeni ocl sovražnih vrst v vročih krajih Tobruk-a v Libiji. Snri^OWNEDj »