Hatoliifc cerkven list*
Danica izhaja 1., 10. in 20. dne vsaciga mesca na celi poli, in velja po posti za celo leto 3 gld., za pol leta 1 gl. 60 kr.. v tiikarniri sprejemana na leto 2 gld. 60 kr. in na pol leta 1 gld. 30 kr., ako nni dnevi zadenejo v nedeljo ali praznik, izide Danica dan poprej.
Te&u
V Ljubljani 1. kimovca 1867.
List 25.
0&emnaJ#islotetniea v Hi mu,
4. Bližnjici pripravljanje.
Pet in dvajsetega rožnika je namestnik njih Svetosti, kardinal Patrici v posebnem povabilu napovedal osemnajststoletnieo od zmagovite smerti s s. aposteljnov Petra in Pavla in pa slovesno po-svetništvo ali kanonizacijo pet in dvajseterih blaženih. Slovesnost se je pričela v predpražnik opoldne z zvonjenjem po vsih cerkvah rimskega mesta in s streljanjem na Angelskem gradu. Popoldne so bile večer-nice, ki so jih imeli sv. Oče, obdani od kardinalov in več sto škofov ter brez števila druzih vernikov. Zvečer je bila šenpeterska cerkev in kupla od zunaj pre-častitljivo razsvitljena. V god sam je že ob 3 zjutraj streljanje in zvonjenje po vsih cerkvah naznanovalo, da je nastopil preveseli praznik. Sv. Oče so privolili ta dan, kakor tudi sv. R. Telesa praznik, da so smeli duhovni po vsih cerkvah že ob 1 po polnoči pričeti ss. maše. Zakaj 20.000 duhovnov je bilo v Rimu, kterim je bilo le s tem privoljenjem mogoče še pred začetkom slovesnosti odmaševati.
O polšestih so odperli stolnico sv. Petra, ki je bila vsa tako praznično ozališana, kakor morda še nikoli poprej ne. Ze ob petih so bile polne vernikov vse ceste in ulice, ki derže k cerkvi sv. Petra; vsi z veselim sercem hitijo k grobu sv. Petra; vsi hrepene viditi naj veči slovesnost, na kakoršno so sv. Oče povabili vernike katoliškega sveta.
Ob sedmih se ie pričela naj pred prezala procesija, kakoršne nima vesoljni svet, in sicer v čast novih svetnikov, nasledvali so obredi prištetja med svetnike in slovesna maša sv. Očeta. Z drugimi večernicami je rimski kapitel dokončal častitljivost tega dneva. Dodeljeni so bili za ta dan popolnoma odpustki vsim, ki so navadne pogodbe spolnili in bili pri procesii, pri obredih posvetništva ali pa so tisti dan obiskali cerkev sv. Petra. Ravno te dobrote so se zamogli vdeležiti pa tudi samostanski ljudje, ki ne smejo iz ozidja, in bolniki, ako so opravili spoved in sv. obhajilo z nekterimi naloženimi molitvami vred, v čast in hvalo sv. Trojici, da se sv. katoliška cerkev množi z novimi svetniki itd. To je kratek obseg tega dneva in njegovih slovesnost; zdaj pa nekoliko posebej o teh opravilih. —
Posvetništvo ali kanonizacija je tisto slovesno opravilo, v kterem sv. cerkev očitno za svetnike razglasi in med svetnike prišteje tiste, ki so v življenji skazovali junaške keršanske čednosti, in na kterih prošnje je Bog čudeže delal po njih smerti. S tem pa ni rečeno, da jih cerkev za svetnike še le naredi ali da takrat še le so v nebesih med svetnike prišteti, ko jih cerkev spozna za take; cerkev iz zanesljivih prepričanj, le samo
očitno poterdi, da so res svetniki in jih torej vernikom v češenje očitno izroči. Posvetničenje vernikom dovoli da se smejo svetinje novih svetnikov' izpostavljati in častiti, da se ti svetniki smejo v očitnih in posebnih molitvah na pomoč klicati, se njim na čast maševati in dnevnice opravljati. Da se kdo za svetnika razglasi, je treba velicih in ostrih preiskav, ki jih opravlja posebna papežava sodnija „zbor ss. obredov," in do posvetni-čenja se pride po več stopinjah, ker po pervi stopinji preiskav se imenuje taki služabnik Božji ^častitljivi ;" na drugi ,,blaženi," in na tretji še le „sveti."
Po stari navadi se je obred posvetničenstva zuiiraj obhajal v vatikanski stolnici v Rimu, tudi takrat ko so papeži stanovali v lateranski patriarhii. Samo dva izločka sta znana: pod Benediktom XIII za sv. Janeza Nep., in pod Klemenom XII za sv. Vincencija in za sv.
Frančiška Reg., in za sv. Katarino in Julijano Falk.,_
za te so bile posvetničevanske slovesnosti iz posebnih vzrokov v lateranski stolnici. Ako se je za kterca druzega to zgodilo zunaj Rima, je bilo v redkih pri-merljejih zgolj zato, ker so nekteri papeži tam stanovali.
Odloči se v omenjeni namen kardinal oskerbnik, kteri v dan posvetničevanja večkrat stopi pred sv. Očeta in prosi, da naj veliko razsodbo izreče. Razglas kardinala namestnika pa vernikom naznani slovesnost, njen dan ter popolnoma odpustke, kakor je v začetku tega spisa. Veličastna stolnica sv. Petra se ta dan bogate olepša in ozališa, kolikor je naj bolj moč. Po stenah tempeljna so na velikanskih podobah naslikane junaške djanja in čudeži, zavoljo kterih so med svetnike prišteti bili vredni, da se na altarje povzdignejo. Med olepšavami so tudi gerbi papeža, ki obhaja posvetničevanje, -— vladarjev, ki so ga prosili, ali duhovnih redov, izmed kterih so bili novi svetniki, pa neštevilne razstavljene sveče, svetilke, svetilnjaki, ki so primerno povsod obešeni itd. Posebno lepo se nodajo imenitne bandera in mnogi velikopomenljivi lppidarni napisi v cerkvi in zunaj cerkve. Verska slovesnost o posvetničevanji je v vsem podobna prečastitljivemu zmagoslavju nebeškega Jeruzalema, ki se odseva in leskeče celo doli na zemeljski Jeruzalem. Kakor je v zmagoslavjih vse veselje, vse čast, vse praznovanje ter se tudi stiahovitosti poprejšnjega vojskovanja pozabijo in spremene v radost; tako se v zmagoslavji svetnikov Božjih od vsih strani razodeva naj častiti ji vsi, naj slajši veselje, nekdanje muke in terpljenja same so zdaj studenci, iz kterih izvira veličastvo in sladko občudovanje. Morebiti o drugi priliki kaj bolj natanko omenimo posamezne olepšave, zdaj pa se začnimo ozirati na obrede sarue.
(Dalje uasl.)
Ogled po Slovenskem in dopisi*
Iz LJubljane. Pri duhovskih vajah, ki so terpele od 19. zvečer do 23. unega mesca, je bilo 117 p. n. gg. duhovnov z vsih stopenj. Ker je gosp. eksercitator č. o. Luka Svetoterezijan, karmelit iz Linca, milostnemu škofu in prečast. gg. duhovnom s tehtnimi, izvirnimi in ginljivimi premišljevanji in z vsemi naredbami posebno vstregel, so ga mil. škof naprosili, da bo prihodnje leto zopet prišel in tovarša za konziaeracije seboj pripeljal. Bog daj obilno sadu iz zveličavnih vdj tudi za vernike. — Opomnimo naj s to priliko, da čast. o. Luka je tudi pisatelj. Dal je na svitlo lansko leto: „Die Šelige Maria von den Engeln, Carmeliterin. 1. sv. 388 in II. 248 strani, Wien, Veri. von C. Sartori, Buchhandler des apost. Stuhles, in že ima zopet rokopis gotov za natis druge služabnice Božje iz ravno tega reda. Kar so gospodje hvalili v premišljevanjih čast. očeta karmelita, ravno to bodo našli tudi v njegovih bukvah, ktere naj bodo pa tudi drugim priporočene.
—	Te dni smo oddali mnogotere nabirke na zadevne kraje: za Slomšekov spom. (na pošto); za pogorelce v Kranjski gori in Ponovi vasi, za g. misijonarja Čebula, za sv. Detinstvo (v škof. pisarnico); za Jeruzalem (gospod Miškovicu); za pogorelce v Stražišu (p. n. g. fajm.) Opomba. Med popirji smo dobili v praznem zavitku 1 gold. a. v., pisanja ni več, na pečatniku ste gotiški čerki F. Z. Dozdeva se nam, da je dar za sv. Očeta; ako ima pa drugi namen, prosimo, na; gosp. darovavec s priliko pojasni. —
—	Ves svet se šali s „slovensko abecedo," ktero so nam na vse zadnje izmoledvali za same Slovence; pa vender tudi ta je potrebna, ker vsak dan se skuša, da celo naj boljši rojaki še dandanašnji skorej ne zapišejo stavka brez pomot, ko ni bilo dosti prilike se v domačem jeziku dostojno izobraziti; kako nič pa še le tisti gospodje ne znajo domačega jezika, ki mu nalaš z vso silo nasprotvajo, to bi bilo odveč popisovati. — Zdaj zopet minister notranjstva priporoča deželnim poglavarjem po Slovenskem, da naj politiške gosposke nič taccga ne store, zavoljo česar bi moglo slovensko ljudstvo po pravici tožiti, posebno naj gledajo, da se bodo slovenske vloge brez vsega obotavljanja sprejemale in tudi v pervi inštancii v slovenskem jeziku reševale, da se bo ustmeno in pismeno rabil slovenski jezik, ako vdeleženci to tirjajo. Pričakujejo se enaki ukazi tudi od ministra pravosodja in naukov. „Novice" so terdno prepričane, da vse okrožnice in vsi i kazi zastran slo-venŠčine v pisarnicah so zastonj, dokler se vradnikom za terdno ne postavi rok, do kterega se morajo pisanja slovenskega jezika naučiti . . . Naj bi se vendar že enkrat res kaj izdatnega zgodilo za oliko našega čisto oluvenskega naroda, brez prideržka in vtesnovanja; sej to je tako gotovo, da z germanizovanjem današnje dni se ne bo nič več opravilo.
—	Dobili smo te dni letne bukve „Matice slovenske": ,.Narodni koledar in letopis za 1. 1868"; Štiri letne čase" in ,,Rudninoslovje za niže gimnazije in realke". Spravilo se bode teh bukev veliko veliko med narod slovenski, vprašanje drugo pa je: kaj je dalje početi, da zmiraj obilniši knjige „Hermagorovega" in „Matičinega" društva tudi obilnega sadii naglo obrodijo, zlasti med mlajšim narodom, ki je še kaj bolj zmožen za oliko in učenje? Omenimo naj samo eno reč. Znano je, da sam se človek le težko in večidel enostransko uči, če ima tudi naj boljši knjigo pred seboj. Kdor je izučen, z besedo v eni uri več dopove in razjasni, kot bi se kdo sam v treh dneh zamogel naučiti. Ako bi n. pr. duhovni, šolski učitelji in po okolišinah drugi pripravni domorodci mladenče krog sebe zbirali in jim imenovane
knjige čitali, razlagali in pojasnovali, kadar čas dopusti, bi jim po mnogoterih straneh koristili in k oliki pripomogli. Tacega djanskega nauka se vdeležujejo lahko tudi taki, ki še brati ne znajo, in kteri bi jim k temu pomogli, bi jih s tem od marsikterih divjačnost odver-nili, in bi bili vse kaj drugačni prijatli in dobrotniki našega naroda, kakor pa tisti, ki vse — tudi naj manjši naše napake zvišujejo in po svetu trobijo; olike pa narodu ne privošijo, s ktero bi se napake odpravljale.
—	Pretečeni torek so milostni knezoškof ob 10. dopoldne v delavnici zvonarja Samasa blagoslovili 13 novo-vlitih zvonov; med njimi tudi prezali M. Devici posvečeni, 38 stotov težki zvon za Slavino, za kterega je darovala vdova Kalistrova 2000 gold., ran j ki gosp. Kalister pa 900 gold.
—	Uno in današnjo nedeljo je imelo nove maše več kranjskih gospodov iz teržaške škofije: unkrat č6. gg. Jan. Mazgon in Fr. Matici č, pervi vLjublj., drugi v Kamniku; danes pa č. g. V e s e 1 v Borovnici in Č. g. Kralj i č v Šentvidu pri Ljubljani.
Na Raki, 11. velik, serpana. Izmed mnogih lepih cerkva na Slovenskem je gotovo cerkev sv. Lavrencija na Raki pri pervih, kar se tiče zidarskega zloga. Dozidana je bila 1. 1799, posvečena pa leta 1803 po nadškofu Brigidu, kar kaže v njej vzidana kamnita plošča. Lepo cerkev pa gotovo posebno zališajo lepi oltarji, in tudi v tem se je danes raškini farmanom spolnila goreča želja, ko so premilostljivi knezo-škof Jernej posvetili novi včliki oltar.
Pred ta dan, v saboto popoldne, so se med zvo-nenjem prenesle v šotor pred cerkev svetinje ss. Fortu-nata, Venusta in Evtropije, in so ondi ostale celo noč, verni pa so jih hodili počeševat. Proti večeru se pa
Eripeljejo mil. knezo-škof na Rako, ki jih pričakuje du-ovšina, šolska mladina in velika množica druzih vernikov, in sprejmejo blagoslov višega pastirja. Knez se podajo v cerkev, kjer nekoliko pomolijo, med tem pa raz-glasuje milo donenje zvonov in pokanje možnarjev farmanom veselo naznanilo. Drugo jutro ob osmih so spremljani milostni škof v cerkev in po navadnih obredih opravijo oltarno posvečenje. Potem z leče s krepko besedo nagovore zbrano verno množico, ter ji zlasti pri-poročujejo, kako živo naj se spominja stanovitnosti, strahu Božjega in sploh svetosti svetega Lavrencija v svojih molitvah in pri svojih delih. Po pridigi so opravili slovesno sveto mašo, pri kteri se je tudi pela nova pesem, ki jo je nalašč za to slovesnost zložil znani slovenski pesnik gosp. Rodoljub Ledinski. Po maši so 348 otrokom podelili sakrament sv. birme. — O mraku zapustijo mil. škof Rako, spremljani z gorkimi vošili vernikov in prenočivši v Leskovcu se drugo jutro od Vidma po železnici vernejo v Ljubljano.
Novo posvečeni oltar je prelepo izdelal in postavil gosp. Matija Tomec iz Šentvida nad Ljubljano. Zališajo ga ob suančh štiri ^umetno izrezane podobe ss. Petra in Pavla, Alojzija in Štefana. Na oltarji, ki je narejen po pravem cerkvenem duhu v lombardo jezuiškem zlogu, posebno vsak občuduje lepe kapitele na stebrih in na-torno marmoriranje po vsem oltarji. Tudi slikar gosp. Volf si je pridobil tukaj novih zaslug, ker je zares umetno izdelal podobo svete Trojice nad tronom sv. Lavrencija. Oba umetnika bodita priporočena cerkve nim predstojnikom, ki v enacih zadevah delavcev potrebujejo. Le nikar poslušati mojsterskazov, ki z nizko ceno spodrivajo prave umetnike, ter kazijo s svojimi deli Božje hiše. Gosp. fajmošter Anton Tavčar so se v enomer trudili, da so v tako kratkem času skupaj spravili potrebne pripomočke in si cerkev tako umetno olepšali, in tudi farmani so vse pohvale vredni, ki so pri
slabi letini že skoz tri leta vender radodarno pripomogli, da se je delo dognalo. Vsim Bog plačaj! .... z.
Pesem
o blagoslovljenji noviga velikiga altarja sv. Lavrencija
na Raki. *)
Oj, dajmo z veseliga serca zapeti Zdaj pesem hvaležno Bogu za tak dar! Račani, poglejmo, veselja zavzeti, Na novi, zdaj blagoslovljeni altar; Postavljen je v slavo mučencu Lavrencu, Ki vsih dijakonov je krona in cvet; Zato zdaj raduje v svetnikov se vencu, Ker zmagal z ljubeznijo greh je in svet.
Njegova ljubezen je bila goreča Še bolj, neg natorniga ognja požar; Sijala na rožu je z lic mu plamteia, Ko sebe na ognju dal v žgavni je dar; Igrača mu bilo je strašno terpljenje, Dajala mu želja po Bogu je moč; Smert bila je njemu le ključ oprostenja S tež&v, ki jih polna življenja je noč.
Poglejmo presveto mu tud tovaršijo; Op^mb in veselja je polna za nas. Junaki kristjanstva krog njega stojijo, Ki Nebo in Cerkev jih čislja vsak čas: Postavljavca Cerkve, aposteljnov Kneza, Borivcov za Jezusa slavljeni cvet, Ki zmoči ju mogla peklenska ni jeza, — On& sta pa zmogla z ljubeznijo svet.
Po njunim izgledu mi v veri hodimo, In zlasti vi starši, aposteljni hiš; Za vero in čednost se zvesto borimo: Ne vdajmo se, vije in brije naj piŠ Neverstva in greha al ktere že zlobe. Kdor Petra in Pavla derži se ves čas , On zmagal junaško bo svčt in hudobe, In kar še sovražnikov pada čez nas.
Poglejmo dva druga svetnika sloveča: Alojzja in Štefana, Čednost vsih vzor, Posebno nju čistost je rajsko duhteča; Nju sl&vlja človeštvo in angelov zbor. Obd za izgled si mladenstvo ti jemlji, Kdar svet zapeljuje al mika te slast; In zmoglo boš slednjo nastavo na zemlji, Si čistost obvarvalo, zmagalo strast.
Petžro tovarštvo imejmo mi v čisli, Svetnike, ki tam na altarju stoje j Po njihnim izgledu vravnajmo vse misli; Po njihnim nauku vravnajmo serce: In zmagali bomo vso hudo opasnost, Ki vsak dan Človeku na zemlji grozi; Ter prišli vsi bomo v nebeško kdej jasnost Tam vživat s patroni neskončne dari.
Rodoljub Ledinski.
Iz Černic, 25. rožn. **) Nase ljudstvo seje jelo čversto gibati, da bi popravilo, kar je zamudilo. Čitalnice, ako so prav osnovane, zamorejo veliko dobrega storiti.***) Znano je, da je še le mesec dni, kar so bile poterjene pravila naše čitalnice, in že se je duh slovenski močno zbudil, akoravno so udje naše čitalnice terdi kmetje. Ne da bi se hotel za pesnika bahati, ljuba Danica! le iz veselja ti položim v naročje tukaj svoje misli in čutke v pesmici, ki sem jo do 631etni starček zložil. Hodil sem le tri leta v domačo šolo m sem se
*) Oblike kakor v rokop.	Vr.
**) Nekoliko zakasnjeno. Pesem je pile potrebovala, podamo pa kosec dopisa s pesmijo vred, ker je zlasti slovenski mladini kazavec, po kakošni poti naj si oliko obrača v duhovni in telesni prid, posebno zoper krastovo divjačnost, ki se tako težko izkoreninjuje po nekterih krajih.	Vr.
***} Ako prav pomnimo, se Černiška Čitalnica derži le tega, kar gre prav za prav k oliki, brez plesa in enacih reči. Vr.
le nemškega učil; nikdar pa nisem slovenskih bukev in ne časnikov bral. Zdaj pa v odreveneli starosti se mi serce za lepo slovenšino ogreva. S temi versticsmi pa nočem nič druzega, kakor le pokazati mladosti, koliko se lahko nauči, ako se neumnosti ogiblje in čas prav obrača, da bi si um zbistrila in serce zlepsala. Moja pesem „o zadovoljnem kmetiču" se glasi:
2adoveI]ai kmetic.
Na nebu visocem mi solnce žari, Na svetu širocem vse za-me živi; Za zimo mi spomlad razjasni serce, Z deržinico kmetič na deln že gre.
Vsi hribi, doline so živi za nas, Razlžga v njih hvala Bogu se na glas; Cvetlice na polji cvetijo lepo, Veselo po logih nam slavci pojo.
Se zjutraj še zarija komaj zaznA, Z vozovi, kosami že kmetič rožlja, Se soka in kaše pošteno naje, Voliče napreže: na njivo, polje! --
Zdaj maha, kosi, da vse pada okrog, Je v potu ves moker od glave do nog; Opoldne se v senci počije, hladi, Pa pije studenec, se z žganci gosti.
Že suha je merva, da b' zobal jo droz, Naložil je kmetič zdaj zali bo voz, Popeljal domu jo, na svisle le ž njo! Po zimi živin'ca mulila jo bo.
Je jesen bogata, je kmetič vesel, Bogi bo zahvalil, pa spravljal in žel; (Je njega obilno Gospod obdari, Se revež ob onem tud z njim veseli.
Ce vince je čisto, prijetno, močn<5, Lep kupec denarcev prineslo mu bo; Se plača po osem, al tud po devet, In tertici kopat1 veselje je spet.
Po zimi se greje in peče krompir, Z družino vred moli pa vsaki večir: Po letu se trudi, po zimi spi več — V kotiču pri ognju se mirno tiSeč. A. Batič,
cerkovnik in kmeT
Iz Znotranjskega smo prejeli dopis zastran „Smar-nic," v enakem pomenu, kakor smo že od druzih strani slišali; naj prevdari to reč slavno društvo sv. Mohorja. Spis je ta-le:
Ravno razpošilja društvo sv. Mohora za letošnje leto odločene bukve, kakor nam „Glasnik" naznanja. Omeni pa tudi, da je slavno društvo za prihodnje leto premije razpisalo, si novih bukev pridobiti. Prijazno sostavljene in podučljive so dozdanje bukve, in le vošiti jim moramo, naj bi se enake vedno množile in med ukaželjno ljudstvo razširjale. V še veči pospeh pa se prederznem z nekim nasvetom na dan stopiti.
Verh našega šmarničnega altarja sem napravil napis. „Nobeden ni Marije častil, da b' od Nje uslišan ne bil." K temu napisu me je napeljalo prepričanje mogočne pomoči, ki jo Marija po šmarnični pobožnosti pridobiva svojim častivcem, in priserčne želje, naj bi se vsi podvizali z otročjim zaupanjem častiti predobrotljivo Mater vse dni v letu, posebno pa mesca maja. Ali glej, ko mesec maj preteče in smo z zahvalno pesmijo sklenili ginljivo pobožnost, ževslišiš vprašanje: ali bomo tudi prihodnje leto prijazne Smarnice obhajali? Kaj hoče človek druzega odgovoriti, kakor priterditi, in nehote mu hodi po mislih: „ktere bukve bomo rabili, ker dosedanje smo prebirali do sedaj, in ni vsak zmožen raznih premišljevanj za vsako leto 31 osnovati in sostaviti! Teh skerbi niman le jaz, razodevali so mi jih tudi prijatli, in glej, kaj smo dogovorili. Naj bi naša za razširjanje
keršanskega duha vsa vneta „Danica" misel sprožila:
*
Ali bi ne bilo vgodno društvu sv. Mohor a, njenim udom pa koristno in zaželeno, da slednje leto med razpisane bukve tudi ene Smarnice vversti? Mi tukajšnji sosedje smo prepričani, da bodo po naših krajih udje bratovšine s tem nasvetom posebno zadovoljni in društvo bo še veči veljavo zadobilo. Po društvu sv. Mohora, ki potrebuje toliko iztisov, pridejo bukve dosti bolj po ceni, in več bukev bi se še posebej izpečalo; verni bi pa lahko domd ponavljali kar so v cerkvi slišali. Po tej poti dobomo gotovo slednje leto izverstne „Smarnice," ker marsikdo bi prišel z bukvicami na dan, ko bi se mu pri lastnem trudu še denarne zgube ne bilo bati. Prosim, mila Danica, razglasi leta nasvet, in ako si naših misel, dostavi po svoji previdnosti, kar v mojem sporočilu pogrešaš.	A. P.
Pristave k. Kolikor poznamo misli, želje in potrebe našega naroda, bi se ljudem z malokterimi bukvami tako vstreglo, kakor s Smarnicami, posebno ker šmar-nično branje je prav pripravno tudi za Marij ne praznike; in primerno vravnane Smarnice sploh narod močno oliku-iejo po umu in sercu. Tukaj namreč posluša celi narod nežne nauke, dobre zglede, priserčne molitve, pogoste zgodovinske, popotne in druge enake prigodbe, ter sliši reči, ki tudi v navadnih cerkvenih nagovorih ne pridejo lahko na versto: — vse to pa v olikani besedi in v ličnem zlogu, pri kterem se nič lepote ne zgubi, kar se pri govorih na pamet več ali manj utegne dogoditi. Tudi iz ust mladih Slovencev, ki so bili na tujem, smo slišali to prepričanje, kako se slovenski narod po Smarnicah zobra-zuje in kako se oni v majniku od deleč spominjajo na priserčne Smarnice, ki se ta mesec doma opravljajo. Naj bi si mladenči po deželi^besedo dali, da bodo prav pridno branje in petje pri Smarnicah poslušali, porok smo jim, da bi jih polovica manj po ječah svoje nespre-mišljenosti objokovalo.	Vr.
Iz Stajarskega, 5. vel. serp.*) (Uboj.) Ti verla „Danica," kaj rad te čitam, ker odkritoserčno hvališ v posnemo krepost, pa tudi grajaš zlobnost v sva-ritev. V 17. letošnjem listu, str. 136 se nahaja od sv. Petra spis — ki je kercnil od strani po Barbarčanih zavoljo uboja ondi storjenega, kar je nekaj prav. Omeni tudi umor storjeni ravno na Petrovo pri sv. Petru pod Mariborom. Berž ko so bili zvonovi vernike k večer-nicam povabili, sta se v nenavadni kerčmi spoprijela dva vinjcnca. Eden izdere nož, pa drugemu kožo na glavi prereže. Strah in groza nastane med pivci. Kerč-raar nagovori nekoga, da naj gre miru delat. Uni, poštena, mirna duša, gre v svojo nesrečo med razka-čence. Toda revež ne ve, da ga smert čaka. Nekdo izmed kamr.javcevv ga zagledavši, praša tovarše: ,,Pjebi, koliko nas je?" „Sest!" In pobirali so lapor (kamenje) ter ga kamnjali, kakor judje sv. Štefana. Malo dni je preživel. Sibriee so mu bili v črepini obtičavše našli. Bil je vincar, tih, priden delavec, zvest mož in zapustil je vdovo in še podletno hčerko. Po nedolžno je za krivce svoje blago življenje sklenil. Koliko grehov se je bilo storilo ta praznik , ob kterem se je v Rimu obhajala osemnajststoletnica mučenstva sv. Petra in Pavla! Eden izmed sedem poglavitnih grehov, požrešnost; eden v nebo vpijočih, radovoljni uboj : eden zoper tretjo Božjo zapoved ! — Pijanci, morivci. slovenski korenjaki! spametujte in zmodrite se vendar, da ohranite sebi poštenost, staršem, fari in domovini čast, pred Bogom pa dopadenje.
Iz Ternovega na Notranjskem. V veliki Bukovici se je sv. Roka dan zgodila velika nesreča. 24 hiš z drugimi poslopji je bilo v malo trenutkih ob dveh popoldne v ognji. Pospešil je nesrečo siln piš in pa ve-
•) Po naključbi nekoliko zakasnjeno. Vredn.
lika suša ter obilno spravljenega sena in slame. Neznansko je zdaj žalostno! Poprej zali verti so zgolj pustota, živež, orodje, obleka, nekterim še denar, — vse je slo; groblje in kamnje vidiš na mestu zalih hiš. — Se ljudi se je veliko opeklo, dva otroka in neko ženo sta žandarja Zapletal in Klavžek neutego-ma in z nevarnostjo še rešila (bodi jima očitna pohvala), en mož pa je v ognji konec storil. Reveži zdaj ne vejo kaj početi; bili so vsi zavarovani, devet izmed njih pa jih zadnje leto ni plačalo zavolj revšine! Kličejo torej dragim rojakom: Pomagajte bratje, kdor kaj more! Molili bomo za vas, da vam Bog stoterno poverne in vas obvaruje enake nesreče.
Pristave k. Vredništvo bo z veseljem sprejemalo darove iz milostnih rok in jih na svoje mesto oddajalo; pomagajte tedaj, dobri ljudje, milovanja vrednim pogo-relcem!	Vredn.
Iz Prečine, 16. vel. trav. — Zopet smo doživeli vesel dan, in toliko veselejši je bil ta dan za nas, ker je bil nepričakovan. Gosp. Jan. Stamcar iz Prečine so namreč 11. t. m. pri nas pervo daritev sv. maše opravili, in s tem zelo zelo razveselili vso našo faro, zakaj priprostega kmeta in dobrega kristjana nobena reč bolj ne razveseli, kakor novomašnika viditi in pri novi maši biti. Zato je bilo pa tudi pobožnega ljudstva od bližnjih in daljnih krajev toliko skup privrelo, da je navadno darovanje za novomašnika ter^elo celo uro. To svečanost pa je še povekševala nazočost štirih čast. oo. frančiškanov iz Novega mesta, ki so svojemu nekdanjemu učencu radi in veseli prišli čast skazat. Častiti oče Ignacij Stavdaher so z lepim in ginljivim govorom o imenitnosti in dolžnosti duhovsk^ga stanu pričujočim tako v serce segli, da je maloktero oko suho ostalo. Tudi nekteri duhovni iz sosednjih far in štirje bogoslovci so bili pričujoči.
Povabljeni so bili k tej svečanosti tudi visokočast. g. prošt iz Novega mesta, ali ker so ravno ta dan milostni naš knez in škof na Raki novi altar blagoslavljali, so bili šli tje doli in niso mogli te svečanosti počastiti s svojo nazočnostjo.
Po sv. opravilu je bil obed, kterega so naš častiti gospod fajmošter iz gostoljubnosti in posebnega sočutja pripravili novomašniku in vsim povabljenim. Novo-mašnik se jim ginjenega serca z lepo napitnico zahv°li in vsi pričujoči smo ponovili besede: Bog nam jih ohrani Se mnogo let!
Naj tudi še povem, da nam je gospod Fr. Palček iz prečinske fare dva stranska altarja prav lepo okusno in tako ceno prenovil in prezlatil, da smemo brez skerbi poštenega mladenča očitno pohvaliti in priporočiti.
Janez Novak. Iz labndske škofije. (Nekaj zastran časništva. Duh. vaje.) Potovaje po svetu človek marsikaj vidi in se nauči. Posebno zanimivo je opazovati, kakošne no-vine olikani svet po slovenski zemlji čita; kajti ra.io velja: kakoršen človek, takove so tudi novine, ki jih plačuje in bere. Z žalostnim sercem zapaziš pri nas le ali graško ..Tagespošto," ali pa „Gemeinde Zeitungo;" po večih gostivnicali pa in po kavanah se še plazite razun onih bečki Preši — stara in nova — „Fremden-blatt," mačerogasti „Kikeriki," in kar je te baže cerkvi in slov. narodu nasprotnih listov. — Malo kje pa, in to k večemu pri kakem domorodcu ali v čitavnicah naleti človek na Slovencem prijazne liste: „Novice," in druge, in ti, ljuba „Danica," imaš blezo le toliko prijateljev, kelikor jih ima nebeški Ženin sv. katoliške cerkve! *) Da
*) Pretočenega pol leta so se bili zmnožili naročniki našega cerkvenega lista zopet za 66, in razdaja se zdaj 1100 iztisov, s činiur smemo biti zadovoljni, ker Se nemški listi jih dostikrat po toliko nimajo; vender pa je res. da bi jih bilo lahko veliko
svetna gospoda le bolj iz domoljubja cerkveni slov. list naroča in ceni, se je manj čuditi, kakor pa da posebno pri nas na Štirskem lepo število osebstva „e sacrario" tako malo mara za domač cerkveni list, in za po-litiške liste slabega slovesa toliko lepega denarja v Gradec in Beč pošilja; da ima rajši liste, ki dan na dan sv. cerkev in nje svete pravice kakor tudi narod slovenski gerdo napadajo, kakor pa postavne, poštene časnike — to pa res človek težko zapopade in bi ne verjel, ko bi se z lastnimi očmi tega ne prepričal. Izgovor navadni, ki ga imajo, je, da iščejo in bero le samo novosti domače v teh listih; da pa ne marajo za to, kar ti listi cerkvi in slovenstvu zopernega donašajo. Pa gospoda! pomislite, da razun vas, ki se tolažite z zdravimi možgani, z vami isti list bere tisoč in tisoč drugih, ki vso politiško modrost le iz novin zajemajo; pomislite , da ravno vi z denarji pripomagate, da list toliko bolje izhaja v škodo sv. cerkve, kteri toliko več nasprotnikov narašča, kolikor več se z vašo pomočjo brezbožni list razširja;*) pomislite slednjič in berite, kolikokrat sv. cerkev in nje vidni glavar milo toži čez brezbožno časništvo, ki je prava dušna kuga dnešnjih dni, in kako nepravično, da — nevsmiljeno je, podpirati liste, Slovencem sovražne in tako neposrednje zlovoljnim vrednikom tacih listov pogum dajati, da mahajo po nas toliko bolj sirovo in krivično, kolikor več naročnikov štejejo med samimi Slovenci! Ali je to pametno, ali je brez greha? Kaj bi vi, čitatelji tacih nam nasprotnih listov rekli materi, ktera dopušča, da hudobni tovarši in tovaršice pod njeno streho prihajajo in njene otroke pohujšajo in vseh napak privajajo? Sicer se mati izgovarja, češ, da ona namena druzega nima, kakor da njeni otroci kratek čas imajo, in se posvetnega, modernega vedenja privadijo. Ali pa je ta basen, če je že res kaka basen, v primeri z dušno kugo, ktere se otroci nalezejo po druženji s slabo tovaršijo? Kakov bo enkrat odgovor te noroglave matere, ki je za kratek čas svojim otrokom serce okužiti dala? Glejte, da se vam, ki hudobnim novinam vrata odpirate, še hujše godilo ne bo; zakaj dušna škoda, ki jo taki listi na svetu delajo, je še veliko veči, in v zapor ne ide samo tisti, ki krade, temveč tudi vsi tisti, ki njemu, bodisi kakorkoli, krasti pomagajo! Ne terpimo vender več sramote in kratkovidnosti, da si sami sovražnika redimo, ki nam vtegne v kratkem grozovito povračevati, da smo ga na noge spravili.
Slednjič še nekaj bolj veselega. Imeli bomo tudi v naši škofii od 9. septembra počenši duhovske ekser-cicije v Mariboru, kakor so bile v ljubljanski in ob istem času tudi v kerški škofii. V Celovcu so jih vodili naš preč. g. dekan K o s a r, kar je prav sijaj in dokaz, da zamore duhovnik narodnjak, pa ob enem tudi izversten duhoven biti; Bog dal, da bi le Avstrija prav veliko tacih imela!
Wabasliav. Min. v sev. Ameriki 18. m. serpana 1867. (Koncc.) Tudi pri nas se marsikaj stori za hišo Božjo. Drugega tega mesca je bila naša altarna družba napravila v velikanski sobani prekrasno večerjo. Sobana je bila neizrečeno lepo olišpana, kakor se mi pripoveduje, ker jaz sam nisem bil šel blizo, akoravno sem bil večkrat povabljen. Kdor je hotel iti, je mogel nekaj plačati, in ravno tako tudi za vsako jed, in tako
več. ako hi l)ila vnema za vero in narod veči. Zanesljivo bode zmiraj bolje; jeliteSlovenci? Ako so kteri zaostali z naročilom, le urno! Dobijo se še vsi listi.	^ r.
*) Prestavimo se za nekaj čez 18 sto let nazaj in glejmo, kako neki jud denar nabira za žeblje, ki jih hočejo kupiti za Kristusovo križanje: boste li kaj pridali v ta namen?! Je mar to bolji, da tiste nove jude in nevernike z denarom podpirate, ki vsak dan Kristusovo cerkev križajo ?
so nabrali lep denar 105 dolarjev brez vseh stroškov, ki so mi jih drugi dan prinesli, da naj jih obernem posebno za okinčanje altarja. Po taki poti se v Ameriki prav lahko denar dobi za cerkev; se ve, v velikih mestih pride na tisuče dolarjev. Naše mestice tu je precej zaspano, mislim pa, da se bo jelo gibati, ko enkrat železnico dobimo v kakih dveh letih; tudi zame bo to prijetno, ker v malo urah bom pa lahko v št. Pavlu. — Te dni sem prejel pismo od gosp. Buha; pravijo, da z indijanskimi misijoni gre počasi, vender pa je upanje; pričeli so ravno v Krovingu novo cerkev delati, kar je prav potrebno, ker una je bila od vsih strani že pod-perta in še ni bilo prav varno v nji maševati, posebno kadar je bilo viharno. Gg. Pire in Tomazin sta prav daleč proti severu med Indijani. Pač bo g. Nace novega talar j a vesel, ki so mu ga g. brat poslali; dvajsetega druzega mesca ga mu nesem v št. Pavel, kamor bomo vsi skupaj k duhovnim vajem prišli. — Gosp. Tomaže -vic je pa bolan, pravijo, da ima plučnico, prav bojimo se za-nj; drugi smo vsi še zadosti čversti in zdravi.
Ravno danes sem dobil pismo od č. gosp. Koseča, součenca, ki je bil v Terstu mašnik posvečen. List je pisan v precej dobri angleščini, tako, da sem se le čudil, kako se zamore človek iz knjig tako dobro ptu-jega jezika naučiti. Koj bi rad odpisal njemu in drugim bogoslovcem, pa preden pismo ide, bodo že razkropljeni daleč v krogu, tedaj bo. i čakal, da mi zopet pismeno naznanijo, kje bo njih domovje. — Kar ame-rikansko politiko zadene, čitate v časnikih, ki se Vara pošiljajo. Vem da Vas je pretresla žalostna novica, da je ubogi Maksimilijan svoje drago življenje zgubil pod roko polindijana in divjaka Juarez-a. Grozna černa pika je to za raehikansko zgodovino, in venec slave za ranjkega nesrečnega Maksa. Čudno je, da ga celo protestanški listi skoraj do nebes povzdigujejo, akoravno je bil katoličan. Radovedni smo zdaj, kaj se bo z Me hiko zgodilo, da se enkrat mir stori mod poldivjaki: Francoz in Avstrijanec bi sc gotovo raaševala, ko bi zo-dinjene deržave prepustile. Velike in čudne reči se p . Evropi godč, poglejmo le v Pariz in v Riin; ali tndi na tej strani morja se pripetijo zanimivosti, ki prav neprijetno zabučijo mod sladke harmonije veličastnih slo vesnost v Parizu in Rimu. — Jako me je užalilo, k-najdem v „I)anici" naznanjeno pnzgodnjo smert mn » gospoštovanega nekdanjega vodja ljubljanske gimnazijo gospod Nečasok a, to je bil mož po volji Božji, Bog mu daj večni mir in pokoj' Tudi gosp. ras tli nožna nt* Fleišman-a je pač Škoda; tako gredo eden za drugim, dokler tudi na nas versta ne pride.
Svarjenje. fPoslal xy.) Ravno se po deželi duhovnom obilo razpošiljajo pervi trije zvezki novih bukev „Geschichtc der Pabste von Alex. Patuzzi.'- Komur ž" na zavitku irnrna „MorizBerman, Alvensleben (tisti, ki je v nekih bukvah o „inkvizicii" ninilie ko korvolok** „illustriral," kakoršne podobe so bilo pred nekoliko leti tudi po oglih ljubljanskih ulic nabite), Patuzzi, Cohn ^kohen hebr — sacerclos, navadno ime judov iz Arono-vega rodu) po česnu ne dišo, naj malo bolj pogleda, kako že v pervih dveh zvezkih, Še bolj pa v tretjem maček krempljice kaže. Kaj bo pa še le pri poznejših, ker v začetku mu upanje, mnogo katoliških prenume-rantov dobiti, večji previdnost priporoča. To zato opomnim, da bi kterega res lepe podobe in nizka cena ne zapeljale, da bi podpiral znano, cerkvi tako sovražno kovačnico. Ravno tako milovanja vredno je, da cerkvi sovražne liste, kakor so znane Pressc in več druzih, tudi taki podpirajo, ktere dolžnost terdo veže, enako branje odvračati.
Maj Je hej norega po domačem in tujem svetu?
Iz Solnograda se je une dni zgolj mir odmeval. JfL' empire c' est la paix!%< „Cesarstvo in pa mir." Bog daj! — Kaj posebnega se enem zdi, da je Metternich oslavljen z zlatim runom; da sta se vladarja zaupljivo pogovarjala; da je Beust pri Napoleonu v posebni milosti itd. Bolj posebno utegne pa biti, da se žuga tudi z obiskovanjem pruskega kralja v Petrogradu, da so nemški čevljarski paglavci Napoleonu na poti skoz južno Nemško nagajali ali demonstrovali, da je imel dopisnik v „A. A. Z." odkaz, le prav kratko naznano-vati iz Solnograda itd. Nad tem ni dvomiti, da bi Napoleon tudi Prusa še nakajfal, če bi bilo kje pod milim nebom še mogoče. Voljo ima morda dobro k temu. — Zoperni časniki so nežno popisovali sleherni vozliček na obleki cesarice Evgenije, škoda da je imela rokovice, gotovo bi bili tudi povedali, koliko je imela černega za nohtmi. — Avstrijanski judje, kakor „Volksfrd." piše, so imeli dobro žetev pri francoskih dvornikih in so si jo v prid obračali ter jih pridno žulili v Solnogradu.— Parcem je bilo kaj všeč, da se katoliška vladarja bližata, spriiaznujeta. — Francoski veličanstvi ste imeli seboj med drugimi tudi spovednika. — Zastran Avstrije s Francijo naj še to pristavimo, da slovanski listi (pa tudi mnogi drugi) pišejo zoper to zvezo; kje pa je blagor Avstrije, to Bog ve. 23. u. m. sta oba cesarja odrinila iz Solnograda. Vradni časniki pišejo, da vladarja nista med seboj kake gotove zveze storila, porazumila se pa za enako djanje, n. pr. na Jutrovem. Drugi časniki več natolcevajo, menijo pa, da bi ne bilo dobro za Avstrijo, ako z Napoleonom v tesno zvezo stopi. — V Stuttgartu je v začetku avgusta velik zbor nemških naprednikov, zlasti iz Parskega, neki to-ie med drugim sklenil: ,,Novo zedinjenje južnih nemških deržav s severno Nemčijo je nepogrešljiva pogoja življenja za nemški narod." Tako zbirališe je neki tudi v Monakovem napovedano, in enake reči se slišijo iz druzih večih mest južne Nemčije. Ni se torej čuditi naznanilu iz Solnograda, da jugo-nemška zveza, z Avstrijo na čelu, ni sklenjena, ker je Parsko in Badensko nasproti. — Vender pa se iz tega, da se parski in badenski vladar in pa Napoleon niso sošli, tudi še ne izhaja, da nika-koršnih namenov nimajo; oni pred svetom gotovo ne bodo iztrobili, kaj namerjajo. — G. Giskra, ki se ni nič pohujšal, ko je znani Schindler brez usmiljenja udrihal po slovenskem klobuku in po češki kroni, taisti Giskra je undan z nezmernim navdušenjem govoril „o ravnopravnosti." In kakošni? Nemara o ravnopravnosti Slovenov z Nemci ali Madjari? Kaj še? O ravnopravnosti protestantov na katoliškem pokopališu pač! O „prenapetežih in mračnjakih," ki neki imajo željo podreti novo protestanško cerkev v Bernu, ko bi imeli še moč k temu. In ne vemo, če je Knigge-ta kaj bolj študiral, kakor Schindler pred pogovorom z Napoleonom, — ker gotovo ga nihče ni prosil, da naj svitlega cesarja hvali, češ, da pri volitvi svojih svetovavcev ne gleda več na vero. Govoril je ta vitez ravnopravnosti „von einer unseligen Acte, welche unserm Kaiser in einer bangen Stunde abgedrungen wurde!!!" Vošil je vpričo protestantov in j udov pri „einweihungi" protestanškega tempelna avstrijanskim narodom prav kmali doživeti „zmago prave ravnopravnosti in inteligencije zoper div-jaštvo in fanatizem." Giskra je predsednik v spodnjici deržavnega zbora na Dunaju in župan v katoliškem mestu Bernu. —
Dokončali smo zadnjič gosp. Greuterov čversti govor zastran konkordata, nasledoval je govor Miihlfel-dov v prid njegovega „religionsedikta" in zoper „kon-
kordat." Preden nadalje kaj naznanimo iz zbornih sej? se ozrimo v daljino in poglejmo, kako drugod sodijo naše „liberalce." Posebna in potrebna lastnost v zborih je govorniška dostojnost, kar n. pr. ogerski govorniki dobro razumejo, dunajskih levičarjev velik del pa čisto nič ne, meni neki časnik. Eden daljnih amerikanskih časnikov (Volksztg.), ki je že davno ves goreč za blagor Avstrije zoper Velikonemce, pa pravi n. pr. zastran Greuterovega govora: „Profesor Greuter je bil skorej pri vsakem stavku ustavljan z zopervanjem in divjaškim vpitjem. V oziru na togoto, zagrizenost in samolastno oslepljenje teh mož levičarjev ima ta prizor dočudno podobnost z dogodbo v Pilatovem dvoru, ko je derhal kričala: „križajte ga, križajte ga!" Naj povemo tudi kratko kritiko Miihlfeldovega govora, kteri je za Greu-terovim nasledoval. Ravno ta amerikanski list namreč pravi: „Njegcv (Miihlteldov) govor je skipeval zlasti v dva stavka. Pervi stavek: „Ako cerkev proti deržavi tirja nenavezanost (neodvisnost), je to derzovita pre-derznost. Ali derzovitosti in prederznosti takrat pač ni bilo pri cerkvi, ampak pri gospod Miihlfeldu. Drugi stavek je: „Cerkev je družba, kakor vsaka druga družba" itd. S tem stavkom, se ve, je dr. Mtihlfeld nehal katoličan biti, — on je cerkev tajil. So mar to politikarji? Deržavo Avstrijo bi mogli in hotli zidati, in tega nikakor drugač ne vedo opraviti, kakor s tem, da bi cerkev razdjali. Zidati jim je, pa vedo le samo blaženo umetnost: podirati. Zares, kdor je druzega liberalizma vajen in ga je domd spoznal, bi ga ti liberalni „deutschosterreicherji" tako napravili, da bi se imel celi teden kaj smejati, ako bi šlo le samo za lastno ošviganje (blamage) teh mož, in ne za deržavno osodo. Bil je svoje dni vladar v Avstrii, ki si je dokaj dajal opraviti s cerkvenimi in verskimi rečmi, ter je v tem iskal svoje velikosti. Njegov verstnik pruski Frice ga je zato zasmehljaval in pital z „bratom sakristanom." Dandanašnji liberalci na Avstrijanskem že tudi skorej niso druzega razun „bratje sakristani." Nismo pa svoj živi dan še slišali, da bi bili sakristani kako deržavo sozidali. K temu je treba deržavnikov, politikarjev." — Na Spanjolskem hočejo nekteri po vsi sili punt imeti. Rogovilež Prim je narod in vojaštvo z očitnimi razpisi k rovarstvu dražil. Kriči da terpi poljedelstvo, tergov-stvo, obertnija! Kaj bi ne, ker nečedni kerti in dihurji neprenehoma rijejo in smradijo! „Tolerancija za vse menitve," — za vse laži, zmote in bedarije je glasilo Primovo, kakor vsih prekucuhov. Vse katoliško prekucniti— to bi bila njih naj veči, sladka sreča, zato tudi kakor kerti molče od resnice, varstva in pravic katoliške cerkve, stavijo pa si na čelo: vse enako, za vse enake pravice! Hinavci! čimu je Sin Božji prišel resnico učit, če ni nič razločka med zmoto in resnico? Kaj pomenijo besede: Ego sum via, veritas, vita? —
Zagrebški akademij je škof Strosmajer daroval britko martro na kristalu s pozlačenim srebrom. Delo je po modlu Mihael-Angelovem v ceni nad 2000 Škudov, darovano od sv. Očeta Strosmajeru in po njem akademii. (Zagr. kat. list.)
1'esko. V Kovnicah je imel novo mašo gosp. Jož. Pop med marsikterimi znamenitostmi. Spremljala sta ga k altarju dva stara duhovna ob palicah s križem in Šopom; obd brata, Vojtek in Jan. Kinzl, oba dekana, oba že pred 53 leti posvečena, oba še zmiraj v duhovski službi, ">ba nedavno od svitlega cesarja poslavljena z zlatima križcema za zasluge. Pričujoč je bil tudi dobrotnik novega mašnika, advokat (pravdosradnik) dr. Daniček, kteri je gotovo v veri bolje učen, kakor pa gornje avstrijanska-zbornica advokatov; le-ta je namreč v svoji prošnji do deržavnega zbora za odpravo smertne kazni rekla, da nikomur ni znano, kaj se po smerti
godi. Dobro pa jih je tudi izplačala „Wien. Kirchztg.,"	tisti noči je princesnjina kamernica skočila z okna dvo-ker meni, da naj ti gospodje prebero nekoliko listov	rane na tlak in v trenutku je bila mertva. Je bil mar fundamentalne teologije profesorja dr. Jan. Ehrlich-a, in	vse to slep naključek? Koliko časa že previdnost tega bodo gotovo zvedili, kako je o prihodnjem življenji mis-	zaslepljenega kraija k pokori kliče! — liti; ako so vender celo nezmožni to knjigo brati, naj Duhovne sestre „dobrega Pastirja" v Limožu (Lipa rajši molče in ne naznanujejo zahtev, ki jih moramo	moges) so želele sv. Očetu kak dar v Rim poslati, ker ceniti za neslane, nespametne in neopravičene." Pri-	pa nimajo prihodkov, s čimur bi bile mogle svoje go-digar pa je novomašnika nagovoril, naj pri pervi svoji	reče želje spolniti, so si postrigle dolge lase ter jih pro-sv. daritvi Boga prosi, da bi dal pot pokore spoznati	dale lasnikarjem, skupljene peneze pa je prinesel njih požigavcu, kteri je v dveh letih že 3 ali 4krat hudo-	duhovni vodja 22. jul. v Rim sv. Očetu, kteri je s sol-voljno zažgal Kovnice, in je razun kmetijskih poslopji	zami v očeh ta blagoserčni dar sprejel. (Blahov.) nekako četerti del hiš upepelil itd., pa vender ta gro- Čudno ozdravljenje na prošnjo sv. Pavla pasijo-zovinska pošast še zmiraj na trošenih listkih s požiga-	nista pripoveduje „Catholic Standart." Gospd v nekem njem žuga. Tudi na Češkem in sosednjem Parskem,	pensilvanskem mestu je bila že osem let in šest mescev kakor pri nas Slovencih, imajo po „Blahovestu" prego-	v postelji in ni mogla vstati. Zdravniki so že večkrat djali, vor, da naj človek le gre na novo mašo, ko bi imel par	da je neozdravljiva. To vem iz lastne skušnje, pravi podplatov — če tudi še železnih stergati. — V Pragi	naznanovavec. Vem dalje, da se je znebila že vsega pri duhovskem posvečevanji je bilo letos pričujočih 18	upanja s človeško pomočjo ozdraviti se, in da je le bolj duhovnov, ki so bili pred 25 leti ravno ta dan — 31. mal.	na to mislila, kako bi mogla svoje terpljenje poterpež-serp. — posvečeni; posvečencev pa je bilo 31. Med	\\ivo prenašati kakor pripravljanje nastojočega konca, unimi 18 je bil tudi češki pisatelj Fr. Pravda!	Bližnje posvečevanjc zvel. Pavla križanskega, vstanov-Iz novega Bidžova na Češkem je imel solnograški	nika pasijonistov, je naklonilo nektere očete tega reda, cerkveni list pred nekaj časom to-le naznanilo, ki je	ki so gospo obiskovali ter jo duhovno tolažili, da so že tudi v amerikanskem časniku „Volksztg." Pri 7000	naprosili razne redovne občinstva in druge pobožne dušah prebivavcev je bilo o misijonu k stanovskemu pod-	osebe, naj opravljajo devetdnevnico v čast njih svetega učevanju prišlo samo 15 mladenčev, ki so se bili medtem	vstanovnika, da bi ji po njegovi prošnji ob dnevu njego-časom namnožili do kacih 50. Pa je tudi Bog pozneje	vega posvečenja zdravje dosegli. In viditi je, da je njih misijon obhajal. Neki rokodelec je v kerčmi robato za-	molitev uslišana. Neki prijatel, na kterega trezno sodbo bavljal zoper misijon, zgrudel pa se je in v trenutku	stavim vse zaupanje, mi piše: „Zvečer 29. rožnika je bil mertev; drugi je ravno med naj hujšim psovanjem	je vstala in je šla po stanici. Bil sem pričujoč, kar precej postal mutast; tretji, ključničar po rokodelstvu,	ko je tako storila. Zmiraj je sicer se močno slaba *d je bil kupil nektere granate (krogle) z bližnjega bojiša,	ginjenja, vender zastran dogodbe ni nič dvoma." Poro-in ko je imel z njimi opraviti, so se vnele, ga na kose	čevavec si šteje v do:*nost to dogodbo naznaniti, si raztergale, njegovo ženo hudo ranile, sina so deleč za-	upa obupnost bolne zastran zdravja spričati m si je sves*, degale in hišo v podertino spremenile. Ta božja pridiga	da je po naznanilu dopisnika v resnici ozdravela; ven-je sad obrodila; zakaj to leto je bila pri misijonskem	der pa čudne dogodbe ne imenuje čudeža, dokler ga ni obnovljenji cerkev tako polna pri vsih pridigah, da jih je	sv. rimski Stol za tacega izrekel. Nič pa ne dvomi, da na stotine zavoljo pomanjkanja prostora moglo odstopiti;	to ozdravljenje je čudovita dobrota čisto zunajnatornega veliki četertek jih je bilo 1000 pri sv. obhajilu; lani pa	reda, ki jo je vsegamogočni Bog dodelil tej vdani go-komaj polovica toliko.	spej na priprošnjo svojega velikega služabnika Pavla
V Vratislavl na Pruskem je škof Forster 26. jul.	križanskega. posvetil 56 duhovnov; med njimi kneza Radzivila; dr. Dober svet. Protestanški angleški list „btandart'
prav. Teodora Balve-a; Dragot. Tham-a, kteri se je 1.	laškim in z njimi vred vsim deržavnikom to-le svetova:
1*66 pri Kraljevem gradcu vojskoval in je bil poslav-	„Deržava naj se pač skerbno varuje cerkev pleniti, zla-
ljen. (Blahov.)	sti na svet tistih, kterih prava namera je: naj pervo
Parski robavsi so tudi rogovilili zoper jezuite vReznu	cerkvi škodvati in potlej derža vi. Plenitev, rop, to je
in vlada jih je bila celo pregnala iz samostana Šoten-	ostudna beseda, pa tudi krivično djanje. .. Italijanski
skega, zdaj pa je vlada zopet odjenjala, ker so ji učeni	deržavniki — če jih je res tacih — naj bi rogovileže
njeno krivico spričali in jezuiti so na škofovo prizade-	zaničevali. Rogovileži hočejo rovarstvo, pregnanjc vla-
vanje zopet v Šoten-u. Dvanajst naj učenejših pravni-	darjev, zatrenje dolžnega spoštovanja, lztiranje zmernih,
kov iz vsih strani Nemčiie je to reč pretresovalo in vsi	brezvladje, zmešnjavo in poslednjič polni prekuc ali pa
so naznanili vladino djanje zoper jezuite ko nepo-	samosilstvo (despotizem). Deržava bode kdej še cerkve
stavno, nekteri pa celo terdijo, da je vlada s takim	potrebovala, ravno tako kakor sedaj cerkev dcržavme
djanjem tudi vstavo prelomila. Ali bi ne bilo dobro tudi	pomoči potrebuje ..."
Miihlfelda, Herbsta, dunajski mestni odbor itd. na tako	Rusko. Naj omeni tudi Danica novo rusko nasil-
rešeto djati? —	ništvo, ki se je godilo v cerkvi sv. Sofije v Polocku.
Laško. Kralj Viktor je neki hudo zamišljen in po-	Bile so namreč ondi shranjene svetinje sv. Josatata
bit zavoljo žalostnih dogodkov v njegovi deržavi. Dru-	Kunčeviča, ki je bil 29. jul. od papeža za svetnika raz-
gorojeni sin njegov je nedavno vzel kneznjo s Cisterne	glašen. Pred nekaj dnevi je prišla komisija ruska v ka-
za nevesto; nevestina mati — čisto zdrava — neutegoma	toliško cerkev, je stergala pečate z rakve in ko je vi-
zboli, in se še ni ozdravila. Nektere dni pred poroko	dila ostanke svetnika v nji, je vzela celo rakvo seboj
se pelje nevesta na sprehod, — neprevidoma se konji	v Petrograd, in ne ve se, kaj viada s telesom namcrja.
splašijo in le čudoma je kneznja nesreče obvarovana.	— Ga mar misli še po smerti trinožiti, kakor v živ-
V sam dan poroke se peljeta novoporočena na letograd	ljenji? Naj bi vlada prebrala zgodbo od skrinje zaveze
Stupinigi, spremljana od grofa Verasio-ta, kraljevega	med Filiščani!	%	_
tajnika, kteri pa nenadoma od mertvuda zadet s' konja	Katoliško gibanje na Angleškem. Ze v vec kot
pade in mertev obleži. Na svatovski pogodbi kraljevega	2000 anglikanskih cerkvah se vidi tako imenovano ,,ob-
sina je bil za pričo podpisan general Sonnaz; — letd	redništvo" ali „ritualisem," to je, posnemanje katoliških
se je po svatbi v polnem zdravji vernil v svoje stano-	šeg pri Božji službi z rabo gorečih sveč, cerkvene ob-
vanje, po noči pa je zbolel in do jutra umeri. V ravno	leke, pripogovanj itd. Veliko rnenitmši pa so katoliške
misli o dogmah ali verskih resnicah, n. pr. o škofovski in duhovski oblasti, o. sv. Rešnjem telesu, o daru itd., ki se močno razširjajo. Vsled tega se obredi njih večerje" zmiraj bolj bližajo katoliškim mašnim obredom, začenja se spovedovati itd. V mnozih molitvinih bukvah nimajo le samo po naši šegi jutranjih, večernih molitev, opravil k svetnikom, ampak tudi spraševanje vesti, molitve za spoved in obhajilo in za pričujočnost pri „ss. skrivnostih" (maši), in ne manj molitve za mertve. Neki predikant v naznanilu do anglikanskega škofa pravi, da nc pride do konca, ako bi hotel naštevati vse bukve s pravim katoliškim duhom, ki so razširjene med ljudstvom. To pa ne le za ljudstvo, ampak tudi „za duhovstvo." Zastran spovedi pravi: Osebno sem poznal duhovnov, ki so o predvečerih velikih praznikov po cele noči v cerkvi spovedovaii. Spovedovanje se skorej čisto nič ne loči od tega, kakor je v latinski cerkvi. Duhoven sedi v roketu in vijolčasti štoli, spo-vedovanec pri njem kleči, veči del pred križem. Po prejetem blagoslovu moli spovedenec molitev enako očitni spovedi (konfiteor) v lat. cerkvi. Po pervem oddelku se spove grehov, odpusti j i vih in smertnih, in potlej moli sklep očitne spovedi. Po nauku in naloženi pokori ga spovednik odveže. Tudi imajo že 4—500 redovnic ali nun. Ni je blezo anglik. škofije, v kteri bi pri cerkvenih opravilih ne imeli več ali manj cele mašne obleke za duhovne (kakor v katoliški cerkvi). Po naj večih in naj bogatejših enacih cerkvah ima pri slovesni Božji službi celebrant celo dijakona in subdijakona seboj v polnem ornatu. Tudi se nahajajo še drugi strežniki, pomočniki, kadilničarji itd. Enako so mašne molitve katoliškim zmiraj bolj enake; ob obhajilnih dnevih naj bodo teŠ od polnoči. Rabijo se križci, svete podobe, svetinje, ki se z vodo vred celo blagoslovljajo itd. Očitno je, da Anglija je že na pragu v katoliško cerkev. Deo gratias! —
Angleško. Lord Russel je 25. jul. v gornji zbornici nasvetoval, da naj bi se prejemki protestanških duhovnov na Irskem, kteri nimajo nobenih duhovnij, za polovico znižali in naj bi se ta polovica razdelila med katoliško duhovstvo. Nasvet je bil le toliko sprejet, da naj se odbor vstanovi za dotično preiskovanje.
V novem Orlinu v Ameriki je napravljena mla-denška družba s temi-le nameni: I) Mladenči dobe umnega učenika. kteri si vse prizadeva, da se mladenči odgojijo za čverste, koritstne ude v občinstvu; iz tega namena imajo med drugim tudi priliko se v 3-4 jezikih čversto vaditi. 2) Sinovi sv. Alfonza pa jih izuču-jejo za prave, djanske katoličane. Katoličani s samim praznim imenom v tej družbi ne morejo obstati. Res je, da le s primernimi katoliškimi družbami se premorejo kužljive grešne družbe krotiti in zmanjševati, kakor n. pr. ponočevanje, plesi itd. Prav po katoliško vravnane in modro vladane čitavnice bi morebiti bile zmožne obnašanje z oliko mladenčev blažiti, pretepe in pijančevanje odpravljati itd. Imeti pa bi mogle morebiti bolj podobo rokodelskih ali pod mojster-skili družb, kakor pa čitavnic v navadnem pomenu.
Kratke naznanila. Ni davno, ko je Rusija svoj delež v Ameriki prodala južnim amerikanskim zaveznicam, pa tudi Anglija je voljna jim oddati svoje posestva v Ameriki, ki so ob jugu unih poprejšnjih ruskih. — Na otoku Mavriciju žuga kolera in želta merzlica vse prcbivavstvo iztrebiti, po 200 na dan jih umerje. — Deržavni poslanci duhovskega stanu iz Galicije, Suli-kovski, Morgenstern in Gušalevič, so po „Czasu" naznanili, ako je v konkordatu kacih spremenjav potreba, da to je le samo med sviti, cesarjem in papežem obrav-
nati. (Zukunft.) — Lisabonski patrijarh kardinal Rodri-gues je umeri. — Znani Schindler je bil v Solnogradu pri Napoleonu in je z njim politiziral de omnibus et quibusdam aliis. Naj bi bil Napoleon Greuterja poklical, bi jo bolje bil zadel. — Nezedinjeni greki v Bosni neki hočejo vsi h katoliški cerkvi prestopiti, ker so silo nezadovoljni s svojim fanarioškim škofom. —
Duhov she spremembe.
V	ljubljanski školii. Kei je p. n. gospod Ant. Bel inu podeljen kanonikat v Novomestu, je faraSora 10. u. m. razpisana s pristavkom, da v Ljubljani in v Kranji rojeni duhovni imajo do nje posebno prednost.
—	G. Fr. Pustaverhu, duh. pom. v Velesovem, je podeljena fara na Se lih pri Kamniku. — G. Adalb. Ajhnolcer ju je privoljeno v pokoj se podati, in loka-lija sv. Magdalene na Gori je razpisana 21. vel. serp.
—	G. Mart. Sli barju, fajm. v stari Oslici, je podeljena fara v spodnji Idrii, in Oslica je razpisana 22. u. m. — G. Fr. Pleš k o je prestavljen iz Semiča v Sodrašico za duh. pom. — Umeri je 30. vel. serp. gosp. Peter Hicinger, dekan v Postojni. R. I. P.!
V	lavantinski škofii. Župniki so postali: čč. gg. Jan. Einsiedler v Zibiki; Miki. Bratuša pri sv. Lovrencu na Dravskem polji. —Prestavljeni so čč. gg. Jan. Preska r za oskerbnika k sv. Florijanu vDoliču; Jak. Koletnikv Trebovlje; Juri Kop r i va za oskerbnika vSele; Ant. Pohleven vRemšnik; Jan. Košar k sv. Tom; Mat. Sternad v Žavec; Jan. Kr. Kuna j v Griže; Jož. Sorglehner vCrešnico; Ant. Žičkar v Vojnik; Ant. Jazbec v Stari terg; Mat. Koren v Ulimije; Juri Jugovic v Artiče; Jak. Kočevar v Sevnico; Pet. Erjavec v Ponikvo; Lovr. Vošnak v Pilštanj; Vinko Kolar k sv. Janži; Jan. Ramor v Brašljeviče; Mart. Kramperger k sv. Marjeti pod Ptujem; Jan. Nep. Simonič v Ormuž; Jož. Vraz v Slivnico za drugega. — Vnovič službo duhovsko nastopijo čč. gg.: Mart. Brezo vse k pri sv. Ropertu; Ant. Fišor v Vitanji; Mat. Fideršek za druzega pri sv. Križu pri Lutomeru; Jož. Heržič pri vseh Svetih; Jan. Kramperger za pomoč. vSvičini; Jak. K ruši c v Poličanah; Jak. Lempelj v Vidmu; Ant. Merkuš v š. Martinu pri Slovenogr.; Ant. Merčnik za drugega pri sv. J ur ji na Ščavnici; Jož. Pajek pri sv. Petru pod Sv. gorami; Jak. Planinšek pri sv. Jakopu v Galicii; Jan. Simonič za tretjega v Lutomeru; Jož. Tombah v Kozjem.
Dobrotni darovi.
Za sv. Očeta. Iz Smartna pri Litii 2 osebi 35 kr.: Za čas spokorjenja in za srečno zadnjo uro. — Iz Kranja: M. P. 4 gold., R. in M. 20 kr., M. H. terdnjak za 2 gold. 10 kr. st. den., M. L. dvajsetico, N. P. star tolar, star tolarček in bankovec, skupaj 4 gl. 44. kr. Vsi s prošnjo: Sv. Oče, molite za nas! — S Kopajna: Mati Marija Maver za-se, za svoje otroke in starše ponižno prosi apost. blagoslova .... 2 gold. 30 kr. — G. J. J. iz B. 1 tolar za 2 gold.: Bog jih osramoti in oklesti , kteri segajo po svetem mesti!
—	Več oseb prosečih blagoslova za duše v vicah in za srečno zadnjo uro 12 gold. 10 kr. — Iz Čem. v nad Polh. gr. prosijo blagoslova tako-le: Dekle: za pravo poterpežljivost, odpušenje grehov ter srečno zadnjo uro (1 dvajsetico); — druga: za srečno zadnjo uro dvajset.); — mož in žena: za pravo modrost svojim otrokom (2 dvajset.) ; — (Nadaljni darovi, tudi za druge mis., prihod.)
Za pogorelee. V veliki Bnkovici M. K. 1 gold. — V Ko-ritnici M. K. 1 gold.
Pogovori z gg• dopisovavci.
Gg. A. Z—r. in Jož. M.: Opravljeno. — G. G—c.: V novo naročeno; — Gosp. spisavcu. „glagoliških spominkov:" Po nesreči se nam je bil ostanek Vašega spisa založil, pa prihod, konec.
Odgovorni vrednik: Luka Jeran. — Natiskar in založnik: Jožef BlilZIlik v Ljubljani.