Poštnina plačana e (EOtovinlt i/.<1<*}» Dt?l« vsk h unl ver U u mi« it KuiuOvuibk« c b telt-ion l'i - U I«}« ultra- ai&to odbor - Oddovorm urednik MIlan Klerln IzhdlM i& v mese- cu - Xlro rn^iin s it-vi I k*. 5oi2 .H-5i> _ Cen* i>.0< nm — ri»k« tiskan-.* »Tonet* Leto IX. — Štev. K Domžale, 15. oktobra 1970 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LIUDSTVA OBČINE DO M Ž ALF Vsenarodni odpor - naloga vseh! Hct^^oU Tretja občinska konferenca ZKS Domžale je razpravljala o organizaciji splošnega odpora v občini Obrambne priprave v občini so na vseh področjih dobre. Povsod so se dela lotili zelo resno in s polno odgovornostjo. Vseeno pa moramo ugotoviti, da so to šele skromni začetki, taka nas težko delo. V zavest slehernika, v kri in meso mora preiti koncepcija splošneg". ljudskega odpora. Mednarodna politična situacija nam narekuje, da nadaljujemo s pripravami za organizacijo splošnega ljudskega odpora. V zadnjem času sicer napreduje sporazumevanje med blokoma. Obe velesili sta namreč spoznali, da drugače ni mogoče naprej. Jedrsko orožje sta nakopičili že do te mere. da je postal atomski spopad nesmisel, zato se o vseh spornih vprašanjih vedno pogosteje posvetujeta. Ob tem medsebojnem sporazumevanju pa se nista odrekli dominaciji in vmešavanju v notranje zadeve drugih držav, držav trn katere menita, da spadajo v njihov tabor ali interesno stero. Te, male države, morajo svojo strategijo prilogoditi novonastalomu položaju. Zato je treba realizirati tako koncepcijo, ki bo agresorju nudila močan, dolgotrajen ter uspešen odpor. Koncepcija splošnega ljudskega odpora zato najbolj ustreza novim pogojem. Kakor že ime samo pove, tu ne gre samo /a odpor redne vojske, ampak za odpor vsega ljudstva. A i ni u da pa je vključena v tako koncepcijo SLO Upoštevati mora osnovna izhodišča, njena funkcija pa je, da bo čimbolj uspešno, strokovno in 0S>*f»tirno ogrodje, ne pa začeiek in konec našiti priprav in moči. Naša ljudska in vsenarodna obramba mora počivati na nepremagljivi sili naše i< volucije in našega družbenega sistema Samo na teh elementarnih silah slovenskega naroda in vseh narodov Jugoslavije, na tej visoki družbeni socialistični zavesti lahko sloni in mora sloneti naša suverenost. Zato moramo okrepiti zavest in spoznanje, da je ogromni del obrambnih priprav neposredno na ramah samoupravnega organizma. V tem smislu je važno krepiti zavest in delo tako, da se bo zmanjševala razlika med vojakom in civilistom Vsak mora na 4vojčltl delovnem mestu in na svoj način dati prispevek k skupni obrambi Nosilci te dejavni,sli morajo biti komu-i.isti in vsi napredni ljudje, državljani Jugoslavije. Sesti kongres ZK Slovenije, deveti kongres ZK Jugoslavije in prva republiška konferenca /I. Slovenije so točno določili, da je obramba samoupravnega socializma naloga vseh in vsakogar. Aleksander Sl.ok V domžalski hali bo od 17. do 25. t. m. vsak dan dopoldne in popoldne trening ženskih reprezentanc za svetovno prvenstvo vgimnastiki. V času treninga p>iti sredstva, namenjena za izgrdili jo celotnega programa, "pravično- porazdeljena na vse večje šolska centre oziroma na vse krajevne skupnosti S tem, da pričenjamo z izgradnjo nekaterih novih šol in telovadnic pri že obstoječih šolah, ne začenjamo nekega novega programa, ampak stopamo v obdobje realizacije druge faze modernizacije našega osnovnega šolstva in to potem, ko je bila prva faza izgradnje uspešno zaključena. Ta prva faza pa je obsegala gradnjo treh novih popolnih osnovnih šol in sicer v Radomljah, na Brdu in v Moravčah. Tudi za te novogradnje so bila potrebna družbena, tj. občinska sredstva in tudi za te šole se iz občinskega proračuna vsako leto izdvajajo sredstva za odplačevanje anuitet. In kakor smo takrat stremeli za tem, da rešimo šolstvo radomeljskega in moravškega področja ter področja Crneg« grabna nemogočih razmer, kakršne smo podedovali iz preteklosti, tako je sedaj, v drugi fazi modernizacije tega področja naše dejavnosti na vrsti nov del naše občine, tj. širši center, kjer obiskuje šolo 35 "'o vseh otrok v občini in kjer se po osvoboditvi Y ta namen še ni skoraj nič vložilo, pa čeprav se je prav tu število prebivalcev in s tem tudi število otrok najbolj povečalo. Ce upoštevamo dejstvo, da smo v prvi fazi izgradnje novega šolskega prostora v občini zgradili tri popolne osemletke, poleg vseh manjših objektov, ki so tudi pripomogli k izboljšanju pogojev dela naših šol in če vemo, cja bomo v drugi fazi zgradili zopet tri nove popolne osnovne šole, ob tem pa še pri vseh ob stoječih nove telovadnice, potem moramo vedeti, da so bili teh investicij v šolstvu deležni vsi in to fes prav vsi naši otroci in da v občini ni niti enega, za katerega bi mogli trditi, da se zanj pogoji učenja in šolanja niso zboljšali. Ce pa to priznamo, in če smo objektivni, to priznati moramo, potem tudi vemo, d« so sredstva, ki jih v obliki samoprispevka dajemo za šolstvo, direktno ali indirektno dana za to, kar je bilo v nekaterih krajih že napravljeno, pa tudi za to, kar želimo v tej drugi fazi dopolniti. Pri tem pa se moramo zavedati, da bo tudi še po uresničitvi calpt-nega projekta, v katerega izgradnjo sedaj gremo, ostalo še marsikaj, kar bo moralo počakati za takrat, ko se bomo odločali za tretjo fazo sanacije problema, ki mu pravimo šolstvo. In v tej tretji fazi bo poleg vsega ostalega potrebno urediti posebno šolstvo v občini, razširiti mrežo varstva oziroma celodnevnega bivanja otrok ter izenačiti pogoje dela na šolah v naši občini povsod tam, kjer s sedanjim programom to le ne bo doseženo. Priprave za realizacijo programa druge faze izgradnje šolskega prostora Hrodu h koncu, po vsej verjetnosti še v tem letu, bodo stroji začeli uresničevati naš skupni samoupravni dogovor vsaj na enem gradbišču, spomladi 1971 pa na vseh ostalih. Ta prelipd od priprav k realizaciji pa bo za nas vse tako pomemben dogodek, da bi morali ob njem pozabiti na vse tisto, kar nas je v preteklosti razdvajalo in se skupno veseliti pomembne zmage, ki nas bo pripeljala korak bliže k postavljenem cilju in to za tako velik korak, da tudi |a cilj vidimo v dosegljivi bližini. Kako je z izvajanjem pouka rezervnih vojaških starešin? 2e v majski številki Obč. poročevalca smo občane seznanili, kakšen jo letošnji učni program >a rezervne vojaške starešine, Za razlik" od preišnnh jet je obsežneiši, glede na vsebino obravnavanega gradiva pa kvalitetnejši in zahtevnejžt Mednarodna politična situacija v svetu opozarja na budnost in pripravljenost vseh občanov za primer vojne, posebno še vojaških obveznikov. Pripruvl|0-nost je neobhodna za RVS, »a.j bodo ti v primeru potrebe kot predstojniki vojaških enot nosili breme odgovornosti za izvajanje vojaških nalog in vso odgovornost za življenja vojakov v svojih enotah. Mnogi RVS se tega dejstva v v celoti ne zavedajo. Vsi želimo in računamo, da do vojne ne bo prišlo, kljuh temu pa srnu dolžni sebe voiašku in strokovno neprestano izpopolnjevati. Spremljati moramo mednarodne politična dogodke, seznanjati se s sodohnn tehniko, oborožitvijo in menim; učinki, o zaščiti, o ko,ncepeiij splošne ljudske obrambe, itd. Z vsem tem se morajo RVS sproti seznanjati, da i\e ostanejo na reou dogodkov. Mnogim le že zbledelo znanje, ki so ga dobili v vojaških šolah za rezervne oficirie in podoficirje Moege stvari se menjajo, prav tako Hzioanomi.la vome. ki bn v h"do*e zahtevala mnogo samoin'c'ativc vo'a'kih predstojnikov oziroma odločanja in ukrepanin po lastnem preudarku tudi najnižjih starešin. O vsem tem morajo RVS trozno razmišljair pa bodo sami prišli do zaključka, da se za. cono neodvisnosti, mirnega razvoja in življenja, spiača občasno posvečati strokovnemu vojaškemu! izpopolnjevanju. Ko razmišljamo Q teh stvareh, se nam zdita še bolj opravičljivi določili zakona d narodni obrambi in zakona o vojaški obveznosti, ki določata obvezni pouk RVS v enotah teritorialne obrambe, civilni zaščiti, enotah II.A in nerazporejenih. 1'ouk je letos prilagojen potrebam in možnostim v občini, ter je potekal po naslednjem: 1. Za vse RVS je v organizaciji Zveze rez. voj. starešin izveden splošni program, ki je trajal fi ur. Ta je obsegal 3 predavanja, aktualna za vse starešine V okviru tega pouka jo bilo predvajanih ti poučnih filmov, ki so se v glavnem nanašali na predavano gradivo. Zelja naših RVS, pa tudi težnia odgovornih za izvedbo strokuv-nega pouka je. da bi bilo manj teoretičnega pouka. Gradivo .splošnega programa je bilo predavano RVS. ker ga ne vsebuje literatura, ki je dostopna našim RVS. .2. Za starešine teritorialnih enot je predvideno poleg splošnega programa še 35 ur pouka v organizaciji upravnega organa zn NO občine, oziroma komande občinskih teritorialnih enot. To gradivo vsebuje razne taktične oblike delovanja teritorialnih enot, oborožitev TE, uporabo oborožitve, s katero ta razpolaga, praktične vaje s strelnim orožjem, reševanje taktičnih nalog, sodelovanje z enotami JLA in pripravo RVS za vzgojo in Izvajanje puuka z vojaki v lastnih teritorialnih enotah. Smatramo, da je zelo važna priprava starešin TE za neposredno usposabljanje vojak.'v. Rez. voj. starešine so postavljeni pred dejstvo, da so osebno angažirajo v izvajanju pouka z vo|aki, zato pa se nimajo dobm pripraviti na lastnih, hulisi ■»«•• leklivnih ali individualnih pripravah. 3. Za RVS do ftO, podoficiru v pa do 45. leta starosti, razen tistih, ki so razporejeni v enote teritorialne obrambe in CZ. je bil v organizaciji /.RVS izved.-u strokovni pouk po rodili in službah Ta pouk je bil izvajan dvakrat po (I ur in to v sobotah in nedeljah v enotah JLA. Ta oblika strokovnega pouka je povsem nova in predstavlja novo kvaliteto, za katero smo stremeli že dalj časa. Mnenja smo, da so bili RVS s tem poukom bolj zadovoljni, ker se je vsak srečal s tisto tematiko, ki ga najbolj zanima in katera ga po njegovi specialnosti bolj veži;. Nedvomno pa je, da bo v bodo če treba razmišljati o izboljšanju tega pouka, o pravilni izbiri tematike in to po možnosti ločeno za oficirje in pudolicir.ie. Jasno, stremeti pa je tudi za čimbolj praktičnim poukom na sredstvih in tehniki, brez raznih improvizacij. Pri tem pa je potrebno razumeti, da je organizacija in izvedba pouka po strokah in specialnosti z ozirom na veliko število RVS Z različnim vojnim znanjem, zelo zahtevna in draga stvar. 4. JLA še nadalje občasno kliče na vojaške vaje posamezne RVS za eas od 15 du 20 dpi. Od tah va.i imajo posamezniki največ koristi, ker se v odrejenem času konkretno usposabljajo za tiste dolžnosti, ki jih bodo vršili v evonUialni vojni. V tem letu je na vojaško vaje klicano manj naših RVS kot prejšnja leta. 9. RVS, brea ozira na rod službe in vojaško razporeditev, so lelos dolžni poleg organiziranega kolektivnega pouka, »a-rnnstojno preudati študijsko gradivu v časopisu NASA OBRAMBA. Gradivo objavlja republiški odbor /.RV8 in je sestavni del p'.oaiainu, namenjenega rezervnim vojaškim starešinam. Člankov v študijskem gradivu Je letos za 18 ur individualnega študija. Cilj tega pa je, da se gradivo predela brez teoretičnih predavanj v organizacijah ZRVS oziroma združenjih. Na koncu izobraževalne se»o-ne bo za RVS organizirano preverjanje znanja Preverjanje bo v glavnem iz gradiva splošnega programa in to v obliki testiranja v času december—januar. Glede udeležbe je ugotovljeno, da je bila ta zadovoljiva. Povedati pa je treba, da so nekateri RVS na vabila za obvezni pouk precej gluhi! Na prvem predavanju splošnega programa je bila udeležba precej skromna, na ostalih dveh pa mnogo večja. Obisk strokovnega pouka v enotah JLA po rndih in službah je hi! prav dober, predvsem so se izkazali starešine intendantske službe in sanitetni oficirji z udeležbo skoraj 100 "h. Celotni pouk, ki ga organizira ZRVS. je priznan kot vojaške vaje. Občinski odbor ZRVS je na podlagi obstoječe evidence na koncu izobraževalne sezone Pri gradnji osnovnošolske mreže pred veliko odločitvijo Ob pričetku šolskega leta so se tiho odprla vrata za 4.342 otrok, ki v naši občim obiskujejo osnovne šole. Veliko je zadovoljstvo vseh tistih učencev, ki že sedijo v lepih sončnih učilnicah pred kratkim zgrajenih šol, še večje pa je pričakovanje vseh tistih, ki bodo kmalu takšne prostore dobili. Preteklo leto je bilo obdobje temeljitih strokovnih priprav, ki so terjale celovite odločitve, predvsem pa temeljito študije strokovnjakov, saj je lahko vsaka prerana in nespamenlna odločitev napaka, ki jo bomo občutili mi in še mnogo gene racij za nami. Pri vsem tem je vse, ki so sodelovali pri teh pripravah, vodila misel, naj tečejo pripravljalna dela čimbolj skladno za območje celotne občine, skladno C obljubami občanom ob sprejemanju samoprispevka. Tako je zrasel predlog, da se bodo gradile tri popolne osemletke, in sicer na Hojah za območje Jarš, Vira, Koliecvcga, Doba in severni del Domžal, v Domžalah in v Mengšu ter pet telovadnic in lo v Moravčah, v Lukovici, v Radomljah, v Dobu in pri osnovni šoli Vcncclj Perko v Domžalah. Ker pa bodo nekatera naselja ob tem imela le še nekoliko slabše pogoje kot druga, so v Izdelavi načrti, ki bi pri gradnji telovadnic ob minimalnih stroških prinesli nekaj dodatnih učilnic. Glavni načrti m novogradnjo so pripravljeni. In sicer tako, da bodo vsi objekti sr stavljeni iz enakih elementov, kar bo tudi bistveno vplivalo na pocenitve pri gradbenih delih. Predračunska vrednost vseh teh del je prek 3 milijarde S dinarjev. O tej veliki investiciji so obveščena največja slovenska gradbena podjetja, predstavniki nekaterih so tudi že bili na razgovorih Najvažnejši pogoji M oddajo del bodo čim hitrejši pričetek gradnje, roki dograditve, cena ponudbe, transe plačila in garancija kvalitete del. Na zadnji seji občinske skupščine je predsednik Albin Klemene jasno nakazal, da je potrebno pričeti z gradnjo vseh objektov hkrati, kar je najracior.alncjc, obenem pa odpadejo tudi vse razprave o prioritetnem redu, ki bi popolnoma po nepotrebnem vzjiujale nezaupanje. O tem pred logu so razpravljala že nekatera samoupravna in družbenopolitična Irlcsa ter ga v celoti podprla. Povsem jasno pa je, da slojimo sedaj pred velikim vprašanjem, kako pričeti i gradnjo, ko je trenutno na voljo le 179 milijonov S dinarjev samoprispevka, v celoti pa se gu bo v petih lotili zbrale ob najboljšem primeru okoli eno milijartio S din. Do sedaj so občani s samoprispevkom rbrali 814 milijonov S dinarjev. Od lega pa je 41 millfniinv M din porabljenih z* gradnjo šole v Blagovici, odkup zemljišč, načrte In druge priprave. Tako bodo odborniki skupščine občin«-Domžale in / njuni vsi občani na prihodnji seji pred veliko odločitvijo Clasc-e bodo za predlog finančne konstrukcij'.', ki bo nagoto vila realizacijo postavljeni !(• načrta izgradnje osnovnošolsko mreže. I-ar Uo možno le s popolno enotnostjo, veliko solidarnostjo, ki so j« odgovorni dejavniki v naši občini pokazali ob podobnih odločitvah. J. C. Kmalu bodo občni zbori sindikalnih organizacij Do konca letošnjega leta morajo sindikalne organizacije izvesti občne zbore. Priprave na te zbore so marsikje že v polnem teku, kjer pa okrog tega še niso dovolj storili, bo seveda potrebno te priprave pospešiti. Poleg vsebinskih in organizacijskih priprav se bo potrebno kar najskrbneje lotili kadrovskih vprašanj. 2e zdaj moramo misliti, komu bomo zaupali nalogo, da vodi delo, ki so si ga že ali pa si ga še bodo zastavile osnovne sindikalne organizacije s svojimi programi. Cc pri tem izhajamo iz načela, da je vodstvo osnovne organizacije odgovorno za delo svojemu članstvu, moramo v kadrovske priprave vključiti čim širši krog članstva, ki naj predlaga tiste kandidate, v katerih vidi jamstvo za nadaljnje uspešno vodenje organizacije. Izhodišče pri predlaganju kandidatov mora biti dolžan predložiti upravnemu odboru za NO občine podatke o številu ur udeležbe na pouku za vsakega posameznika. Omeniti moramo še. da so se nekateri zaradi neodgovorne;; i odnosa do vojaškega izpopolnjevanja morali zagovarjati pri sodniku za prekrške. Vsi, ki niso mogli opravičiti izostankov od pouka, pa so tudi kaznovani z denarno kaznijo od 150 do 500 ND, oziroma s 5 do 17 dni zapora. Da bi vsi RVS, ki se iz opravičenih ali neopravičenih razlogov niso udeležili predavanj splošnega programa, bili seznanjeni z gradivom, ter da bi rezultati na preverjanju znanja bili boljši, je odločeno, da se vse tri teme ponove za zamudnike v mesecu oktobru in novembru. njihova družbeno-politična 'aktivnost, sposobnost in pripravljenost za delo v sindikatu, ker sta nedvomno položaj in dejavnost sindikata v delovni organizaciji odvisna od tega, kdo so člani izvršnega odbora, kdo je predsednik te organizacije in kako se vključujejo v sindikalno dejavnost. O možnih kandidatih pa naj se vodstva sindikalnih organizacij pogovarjajo z vodstvi družbcno-političnih organizacij in samoupravnimi organi v delovni organizaciji, nakar naj predlog možnih kandidatov posredujejo v razpravo in dopolnjevanje članstvu. S tako politično koordinacijo dela lahko dosežemo angažiranost vseh družbcno-političnih dejavnikov in samoupravnih organov. In tako tudi občni zbori ne bodo samo enkratna akcija sindikatov, temveč skupne naloge vseh naprednih sil v delovni organizaciji. Programi dela. že sprejeti sklepi in skrbne priprave na občni zbor zagotavljajo samostojno dejavnost osnovnih sindikalnih organizacij, ki dobivajo v sprejetih dokumentih »POLITIČNI CILJI IN NALOGF, SLOVENSKIH SINDIKATOV-velike možnosti, da postanejo delovni programi tista realnost, h kateri težimo, namreč da bo vsaka sindikalna organizacija zagotovo našla možnosti reševanja tistih specifičnih in aktual- nih vprašanj, ki so zanjo najbolj pomembni. Tak način delovanja nalaga vsem sindikalnim organizacijam tudi dolžnost, da enotno planirajo politične akcije, česar ni mogoče izvesti brez iniciative, zavzetosti in sposobnosti posameznikov ter jjnpravljenosti vseh sindikalnih organizacij v občini. Le tako bomo sindikati v vseh nastalih situacijah samostojno in ustvarjalno razreševali probleme, ki nastajajo na različnih področjih družbenega življenja. Čeprav je osnovnim sindikalnim organizacijam težko določiti vsebino občnega zbora, je prav, da nekaj izhodiščnih problemov vendarle postavijo v ospredje Iz teh si bodo posamezna vodstva potem izluščila tiste, ki so po njihovi presoji najbolj bistveni za razpravo samo. Razprava na občnih zborih nikakor ne more iti mimo poslovnih rezultatov delovne organizacije, pri tem pa naj se obravnava tudi vprašanje nadaljnjega razvoja delovne organizacije. Zato naj bodo občni zbori mobilizacija članov delovne organizacije za konkretne reform-ske rešitve znotraj organizacije. Tudi naj bi bila obravnavana tista vprašanja, ki v delovni organizaciji lahko bistveno vplivajo na družbeni 1n materialni položaj delavca. Nekatera izmed teh so: — kadrovska politika — načrtno kadrovanje, izobraževanje, — nadaljnje usposabljanje delavcev, štipendiranje; — najnižji osebni dohodki in politika nagrajevanja; — varstvo pri delu in delovni pogoji; — nadomestila za čas bolezni do 30 dni; — rekreacije, oddih — posebej odnos do športa in regresiranje letnih dopustov; — pospešeno reševanje stanovanjske problematike; — uveljavi lanie dobrega načina obveščanja, > saj so dostikrat nasprotja, ki se kažejo v zaostritvi odnosov in prekinitvi dela le posledica nezadostne obveščenosti članstva«; — nadaljnje razvijanje samoupravnih odnosov — saijio-upravna zakonodaja, vključevanje v družbene dogovore, izpolnjevanje priporočil skupščinskih organov itd ; — vprašanje nadaljnjega razvoju gospodarstva, pri katerem so življenjsko pomembne integracije in možnosti poslovne tehničnega sodelovanja. Ce želimo, da bodo občni zbori uspeli in če hočemo, da sindikati odločneje vplivajo na vs. tokove družbenega življenja moramo prisluhniti težnjam članstva in jih skušati uresničevati, saj se te oblikujejo v vsakodnevni praksi, včasih kar brez prisotnosti ne dovoli aktivne sindikalne organizaciji:. M. Deislnger Ljubljanska banka« podružnica Honiiala SPOROČA VSEM SVOJIM PRIJATELJEM, DA POSLUJE TUDI OB SOBOTAH. POSLUŽUJTE SE NJENIH USLUG! k čanku: „Ekran našega časa mora biti čist!" >rafa in obveščan e Članka, ki sta izšla v Občinskem poročevalcu dne 15. junija in 15. septembrom 1970. sta sprožila tretji članek v Tedenski tribuni, ki je povzročil med občani in borci NOV različne komentarje Zaradi kratkega časa smo uspeli preveriti le zadevo tovariša Leopolda Brcarja. z Gaberja 6 nad Blagovico. Dne 4. 1(1. 1970 smo obiskali to vasico, ki leži v hribih nad Blagovico, kjer smo se pogovarjali s predsednikom krajevne organizacije ZZB NOV Blagovica in ugotovili naslednje: Po izjavi predsednika, Leopold Brcar ni nikoli bil član ZZB NOV niti ni kdaj koli zahteval kakršno koli pomoč od organizacije ZZB NOV Blagovica Za tem smo poiskali tovariša Leopolda Brcarja, ki smo ga našli doma v krogu svoje družine. Po daljšem razgovoru, v katerem so sodelovali oče, žena in otroci, smo ugotovili, da je tovariš Brcar sam zelo presenečen nad članki, za katere osebno ni podal nobenih izjav. Prav tako je izjavil, da do sedaj ni član Zveze združenj borcev NOV kakor tudi, da nima pogojev za štetje dvojnih let za udeležbo v NOB. Ob tej priliki smo ugotovili, da res obstajajo težave, posebno kar se tiče oddaljenosti krajev od delovnih mest in slabega stanovanja. Na podlagi ugotovljenih dejstev bi želeli, da članki, ki so objavlieni. ustrezajo dejanskemu stanju oziroma resnici. V najkrajšem času pa se bo sestal občinski odbor ZZB NOV in komisija za skrb za borce, ki bosta obravnavala zadeve (barvni televizorji, avtomobili itd.), ki so napisane v člankih. Vse ugotovitve teh dveh forumov bodo objavljene takoj po seji v naslednji številki Občinskega poročevalca. Predsednik komisije Skrb za borce: Alfonz Avbelj Tudi na področju sredstev javnega ob veš: arija obstajajo stvari, ki Se danes — v razmahu vseh vrst obči! — niso v celoti razčiščene in določene, fcna teh je moraia, f.odročje etike Posebno v zadnjem času je vprašanje kaj je moralno v obveščanju in kaj ne stalno navzoče V zadnji številki Občinskega poročevalca smo objavili članek, ki je vzbudil v domžalskih športnih krogih mnogo prahu, posebno med tistimi, ki spremljajo domžalske košarkarje skozi tekmovanje drugi zvezne lige s strani. Bolj kot je bilo pričakovati pa je razburil tudi domžalske košarkarske, funkcionarje, ki s KK Domžale delajo. Pojavile so se trditve, da Občinski poročevalec tega članka (članek A. Zajca: »Zdrav duh (?) v zdravem telesu«) ne bi smel objaviti, češ. da taki članki, kot je omenjeni, jemljejo še tisto malo preostale delavoljno-sti posameznim športnim funkcionarjem, ki v današnjih pogojih še hočejo amatersko delati. »PREVERJANJE« Na kratko: tovarišu Brcarju se opravičujemo zaradi netočnosti navedb in ker ie postal predmet javnega razpravljanja. V pogovoru mi je sam razložil in jiokazal dokumente, iz katerih je razvidno, da se mu sodelovanje v NOB šteje v pokojninsko dobo — vendar ne dvojno. Ni član ZZB in tudi ni organizacijo prosil za pomoč (tega tudi pisec članka ni trdil). Ima pa prošnjo za stanovanje na občini. Z ostalimi navedbami v prvem članku (socialno, zdravstveno stanje instanovani-ske razmere) pa se strinja in meni. da so točne. O tem sem so lahko tudi sam prepričal. Ali Brcar po vsem tem ni še vedno bolj upravičen dobiti družbeno pomoč (stanovanje!, kot posamezniki, ki so dobili zemljišče in kredite? In če ostanemo v okviru ZZB: ali niso te pomoči bolj potrebni nekateri drugi borci? Kaj je z vsemi tistimi borci, ki so dobili samo po> nekaj sto tisoč dinarjev kredit^ za ureditev razmer pa bi potrebovali neprimerno več? In kaj je z vsemi drugimi občani, ki žive v neprimernih stanovanjih, z Brcar jem vred? Kakšni so bili kriteriji za podeljevanje ugodnosti, ki jih nudi družba? Ali si res lahko dovolimo, da ne upoštevamo socialnega statusa prosilca, kot je bilo to izjavljeno v TT? Ali niso tudi med borci razlike? Eni potrebujejo več kot drugi — saj imajo nekateri že lepa stanovanja. In končno, ali taki. ki že imajo urejene razmere, sploh še potrebujejo družbeno pomoč? V TT je bilo poudarjeno, »da je prav. da je zemljišče dobil borec, oče šestih otrok, ki je do sedaj živel v nemogočih življenjskih razmerah, prav je tu di, da je parcelo dobila družina, ki se sedaj stiska v eni sami sobi .. ,« In isto velja še za vse druge borce, ki so pomoči potrebni. In ne samo. da je prav, da so dobili pomoč, dobili so premalo. Zakaj niso raje dali več tistim, ki so pomoči potrebni, da bi rešili njihove stanovanjske probleme? Ost člankov v časopisju ni naperjena proti borcem nasploh in proti družbeni pomoči. Cilj kritike so posamezniki, ki so po tej poti dobili parcelo ali kredit, čeprav so bili gmotno preskrbljeni in so že imeli dobro stanovanje in primerne dohodke. Neposredno so bili s tem prikrajšani ostali borci sami (in šele posredno Brcar in podobni). O vseh teh vprašanjih naj spregovore tudi borci na svoji skupščini. In še o »kratkem času« za preverjanje: Prvi članek o Brcarju je izšel 15. junija 1.1., drugi, ki tudi citira prvega, pa 15. septembra 1.1. Članek v TT je izšel 1. oktobra t. 1. Poglejmo, koliko časa je bilo na razpolago za preverjanje. Od 15. junija do 4. oktobra je stodeset dni, od 15. septembra pa 19 dni. Od izida članka v TT do 4. oktobra je seveda samo tri dni. Koliko časa pa zahteva tako preverjanje? Treba se je zapeljati k Brcarju, kar sicer res ni lahko, in ga povprašati, ali so navedbe v članku točne. To zahteva dve uri ali dopoldne, če se hočeš malo več pogovoriti. Pa vendar, v razmeroma kratkem Času ga je mogoče opraviti. Vsiljuje se mi vprašanje, ali je v Domžalah res potrebna objava v večjem časopisu, da začnemo stvari »preverjati«? Ce bo »preverjanje« vseh zadev trajalo toliko časa, potem na rezultate lahko čakamo še leta. T. Pačnik Ob vsem tem nastaja vprašanje (in lega danes postav ljamo) ali je Občinski poročevalec 'isti organ obveščanja, ki IMA PRAVICO o vseh problemih, ki se pojavljajo, svoje bralec informirati, sporočati razpravo in nakazovati rešitve. Zdi se nam, da je prav. da probleme, ki v resnici obstajojo, načenjamo, pa tudi da iščemo poti za razrešitve le-teh. Sprašujemo se ali bodi list samo Uradno glasilo Soc. /veze, izdajatelja ali tistega, ki 'laje večino sredstev zanj, ali hodi le časopis, kjer bo vse prikazano lepo. kot da je v resničnem življenju res tako. Brez problemov, perečih in za marsikoga pekočih aktualnosti, brez tega in onega, ker se marsikomu (posebno kadar je graje vredno) -zdi za objavo nemoralno. Vemo, da je prav, odpirati take probleme, ki so aktualni in pereči in da je v tem prlMtnn morala družbe. Nujno pa je, «7 člankar stvar preveri, da jih n, napihuje, sprevrača njihov pomen, poveličuje ipd. Slej ko prej je — se razume — tudi kazensko za svoje besede odgovoren. Ob analizi kakršnega koli članka pa nikakor ne moremo odobravati početja tistega, ki se ntavlja ob nebistvenih podrobnostih in skuši spodbijati (isto, kar je v pisanju objektivnega in dobronamernega. Čeprav so včasih problemi, ki jih v časopisih obravnavamo, za marsikoga neprijetni, je vsekakor bolje, da se z njimi soočimo, kakor pa da kot noj tiščimo glavo v pesek, s čimer se le oddaljujemo od rešitve. Tega pa prav gotovo nihče ne želi. M B Davčne olajšave za kmetijske proizvajalce Začasne oprostitve prispevkov na dohodek od zemljišča čl. 13 občinskega odloka o prispevkih in davkih občanov občine Domžale, Ur. vestnik, št. 2/69 se priznajo, kadar je prispevni zavezanec zemljišče, ki je bilo neuporabno za kmetijstvo, z izrednimi investicijami zboljšal tako. da se lahko na takem zemljišču gojijo določene kmetijske kulture. Kot izredne investicije se smatrajo regulacije, zaščite pred poplavami, izsuše-vanja, namakanje, drenaža, zaščita pred hudourniki, kalcifi-kacije z melioracijami kisle zemlje in še drugi ukrepi za izboljšanje zemlje. Vsa ta dela pa morajo biti izvršena pod nadzorstvom in po navodilih za kmetijstvo in gozdarstvo pristojnega organa. Kadar je prispevni zavezanec na tak način dosegel izboljšavo zemljišča, zaprosi z vlogo, kateri predloži potrebno dokumentacijo in dokaze, pri davčni upravi za priznanje olajšave, ki mu jo v takem primeru davčni odmorni organ tudi prizna za dobo 10 let. Zavezancem, ki so svoje kmetijske površine zasadili v površini nad 20 arov s češpljami. jablanami, hruškami ali drugim plemenitim sadjem, se začasna olajšava prizna za dobo 8 let. Za dobo 10 let pa se prizna, kadar se zasadijo z orehi. Za vse take nasade je potrebna privolitev pristojnega kmetijskega organa, njegovo strokovno mnenje glede vrste in sorte drevja. Vse te začasne oprostitve se priznajo od 1. januarja naslednjega leta po izpolnitvi vseh pogojev, ki so vplivali na oprostitev. S tem člankom zaključujemo pojasnila o raznih prispevnih — davčnih olajšavah, ki so z zakonom in občinskim odlokom določene za zavezance — kmetijske proizvajalce. M. P. Temelma skupnost otroškega varstva ustanovljena V ponedeljek 28. septembra se je po temeljitih pripravah iniciativnega odbora sestala temeljna skupnost otroškega varstva na svoji ustanovni skupščini. Po uvodnem referatu predsednika Iniciativnega odbora tov Jakoba Cemeta in obsežni razpravi predsednice izvršnega odbora republiške skupnosti otroškega varstva, so bili izvoljeni prvi samoupravni organi te, za domžalsko občino prepolrebne skupnosti. Skupščina šteje 25 članov, njen predsednik je republiški poslanec Jernej Lenič, predsednica izvršnega odbora, ki K sestavljen iz sedmih članov skupščine, pa je tovurišica Marija Ivkovičeva. Kaj bo delala skupnost otroškega varstva Na ustanovni skupščini temeljne skupnosti otroškega varstva (v nadaljevanju TSOV) je bil med drugimi akti sprejet tudi program dela. Ob tem je bila izrečena misel, da je precej drzen. Res je tako, program dela je drzen, vendar tako zahteva sedanje stanje otroškega varstva v občini. Poleg predvidenega razvoja mreže vzgojno varstvenih zavodov (vrtcev in jasli) se bo TSOV morala ukvarjati tudi z drugimi vprašanji, ki sodijo v to področje. Ce bi za srednjeročno obdobje ostali enaki instrumenti (prispevne stopnje, delitev) in ob solidarnosti vseh aktivnih občanov, bi bilo moč v naprej vsako drugo leto zgraditi nov objekt otroškega varstva in na ta način bi vsako leto zajeli 1 °/u več otrok Seveda, pa bo TSOV morala s pravilno politiko tudi skrbeti za smotrno vlaganje denarja. Novi vrtci in jasli bodo zahtevali več kadra. S programom in jjravilno kadrovsko politiko preko štipendiranja in usmerjanja mladine v te potrebne poklice, bo moč zagotoviti tudi to. Seveda, pa bosta na tem pod- ročju morali tesno sodelovati obe skupnosti, izobraževalna in TSOV Program potrebnih kadrov bo predložen Skupščini občine, ki bo poleg obravnave o potrebnem številu morala zagotavljati' tudi ustrezno višino denarja za osebne dohodke in druge izdatke, vezane za funkcionalnost. Vzporedno z rastjo kapacitet v vzgojno varstvenih zavodih bo TSOV S pomočjo strokovnih služb pripravila pregled 6 socialni strukturi varovancev, ki so že V zavodih in pregled otrok, ki so varstva in vzgoje najbolj potrebni. Skratka, namen je v tem. da se tudi tistim otrokom omogoči varstvo, katerih starci danes še ne zmorejo plačevati prispevkov za otroke v vrtcu ali jaslih. V določenem deležu bo TSOV subvencionirala oskrbne stroške za te otroke v VVZ, če bodo tudi vsi drugi, ki so dolžni skrbeti za to. dali svoj delež. Družbeni dogovor vseh dejavnikov v občini nai bi zagotovil realizacijo te naloge, katere cilj je. tudi otrokom revnejših staršev zagotoviti varstvo in vzgolo, TSOV bo pospeševala tildi druge varstvene oblike otrok v Praznovanje 750 - letnice Doba O pripravah na to praznovanje smo bralce sproti obveščali v našem glasilu. Sedaj pa. ko |e ta dobski jubilej mimo. poglejmo, kako so Dobljani praznovali. Pobuda za praznovanje tega visokega krajevnega jubileja je prišla iz vrst jamarjev. Doblja-ne je pridobil za to misel Stane Stražar, ki je obenem predsednik jamarskega kluba Simon Robič — Ivan Sesek. O tem. da so jamarji 5. aprila 1970. t. .1 dva dni prej, ko se pred 750 leti prvič omenja Dob v pisanih virih, organizirali v Delavskem domu na Viru svečano akademijo v počastitev tega visokega jubileja, ki je lepo uspela, smo že pisali. Tudi poletno jubilejno praznovanje so začeli jamarji 20 junija zvečer so priredili na prostem pred krumperškim gradom že osmič tradicionalno prireditev Adam Ravbar. Letošnja pomeni z ozirom na prejšnje ve- lik korak naprej. Posebnost je bila krstna izvedba skladbe Matija Tonici -Kaj čakaš Turčin«. Odlomke iz pesmi A. Aškerca. J. Stritarja in S. Gregorčiča je izbral, dramatiziral in zrežiral Stane Stražar V glavnih vlogah tega novega dela so kot solisti lil igralci nastopili Mici Repe (mati). Betka Rode (Anka) Jože Le kan (Turek), Rok Lap (ja-ničar). Tone Merela (hlapec, in Pavle Vojska (Ravbar). Za to novost v našem kulturnem življenju gre zahvala skladatelju Tomcu in seveda tudi solistom združenemu pevskemu /boru (pevci iz Doba. Ihana in Domžal), ter dirigentu Tonetu Jovanu, ki so kljub časovni stiski delo temeljito naštudirali in kvalitetno izvedli Prizori so navzoče pritegnili, le škoda da je neka: nediscipliniranih mladoletnih obiskovalcev motilo predstavo Izkazalo se je. da je nova raz- ubčini Tako bo pripra. 'a skupno s TIS program prehrane otrok, posebno kar se tiče kakovosti hrane Ob letošnji intervenciji republiške skupnosti otroškega varstva, ki je namenila denar za to. da se vsem otrokom zagotovi enkrat tedensko mleko več v šolski prehrani, bo skušala usmerjati te vrste družbeno pomoč predvsem v pasivne j le kraje naše občine, kjer so potrebe večje Nova samoupravna skupnost bo sodelovala z zdravstveno službo in spremljala zdravstveno stanje otrok, pri tem pa si bo prizadevala, da bo. Ce bo potrebno tudi intervenirala tam. kjer se bo pokazala potreba, E svojo pomočjo. Se posebno pa bo razvijala skrb za zdravstveno preventivo in zagotavljanje le-te v vzgojno varstvenih zavodih. Poleg naštetih nalog bo TSOV poreditev — oder je stal nasproti gradu — ugodno vplivala na zvočnost prostora. Soliste in zbor sta pri klavirju in elektronskih orgijah spremljala Milka Zivulovič in Tomaž Habe. Teden kasne te je prav tako v okviru dobskegn praznika Prosvetno društvo Miran Jarc i/ Skocjana uprizorilo na Krum-perku zgodovinsko dramo Crna žena. Delo le bilo kvalitetno podano, obisk pa je bil z ozirom na to da so v zimski sezoni že gostovali z njim na okoliških odrih, nekoliko slabši. V nedeljo 28 junija so v prostorih osnovne šole v Dobu odprli razstavo Dob v slikah. Tudi za to razstavo le slike zbral in uredil član jamarskega k* Stane Stražar Razstavljenih Se bilo okrog 500 zgodovinskih fotografij s celotnega dobske < področja, 'Zanimiva je bila tudi ffcjfkfl panjskih končnic, del" im.'-'-'h slikanev in dve kamrej: -lavi kot ostanek nekdanjee-i dvor«a na Vesevski. Višek zanimanja Domžalska občina je ena tistih, v kateri je zaposlenih več žensk kot moških. To dejstvo pa še gaasneje kot drugod postavlja vp.ašanje predšolskega m šolskega varstva otrok, ki so doma brez nadzora. Vzgojno varstvene ustanove, tj. vrtci in oddelki podaljšanega bivanja v šolah so edina rešitev. Program Temeljne skupnosti otroškega varstva predvideva med drugim tudi hitrejšo izgradnjo vrtcev, pri čemer ima vso podporo občinskih forumov posvetila tudi pozornost varstvenim oblikam razvojno motenih otrok in progrr.e.isko usmerjala svojo dejavnost. V svojem delu bo nova samoupravna skupnost sodelovala z vsemi družbenimi dejavniki, še posebno pa s krajevnimi skupnostmi in tudi s starši. Zavzela se jc tudi za to. da v okviru TIS še nadalje obstaja organ, ki se bo bavil z vsebino vzgojnega dela v vzgojno varstvenih zavodih. Člani TSOV so na ustanovni skupščini pokazali na množico problemov in nalog, ob tem pa so se zavedali, da se vse v enem ali dveh letih ne more izvršiti. Razprava o problematiki otroškega varstva v občini pa je potrdila, kako nujno je bilo. da se je ustanovila taka institucija, ki se bo v celoti posvetila načrtnemu razvoju otroškega varstva v občini. Marija Ivkovič pa je razstava dosegla v nedeljo 5. julija, ko je bil ves dan razstavljen Hasanov plašč iz Narodnega muzeja iz Ljubljane. 0 tem plašču je znano, da ge je prinesel iz zgodovinske bitke pn Sisku Adam Ravbar 1993 leta. Razstavo si je ogledalo 2000 ljudi. 11. julija zvečer pred osrednjo slovesnostjo je bil nad Dobom ognjemet, organiziral ga je dr Ivo Pevec, na Močilmku pa so streljali z možnarji Nato je Prosvetno društvo Svoboda Dot. uprizorilo pred spomenikom padlim Tavčarjevo dramo Cveti« e jeseni Zjutraj 12. julija je bila budnica domžalske godbe n' dobskih cestah Ob 9 uri pa svečana seja kraievne skupnosti '. obnov!lenem gasilskem dome 1 Dobu. nato pa otvoritev nove a--'alt ne ceste skoz.i Dob. Dob ie bil ta dan okrašen, kot na i brž še nikoli Gasilci, ki so !a dan praznovali tudi BO-letnic, abotoia so postavili po vasi visoke mlaje, prebiva« i -o okrasili svoje domove s cvetjem in zastavami, »kratka vsepovsod praznično vzdušje, kakršnega si sicer v Dobu kar težko predstavljamo. Popoldanska slovesnost ti je začela ob dveh, ko so se na ploščadi pred tovarno Toanma Zbrali športniki, pionirji, gasilci, jamarji in veliko narodnih noš od blizu in daleč. Najbolj zanimivi del parade, ki se Je razvila skozi Dob, pa so bili vozarjl. Pri tem so se najbolj" odrezale okoliške vasi. Zejani so te pripeljali v Dob z dvema vozovoma, predstavili so orača ln plc-tice slamnatih kit. Skocjani poljedelca — sejalca. Prevaljci mlatiče s cepci. Krtinci so pokazali, kako so včasih vozili furmani v Trst, terice so trle lan, prcdlce so predle, z Račncga vrha so se pripeljali v Dob ogljar-Jt z zakurjeno ogljenico in starim kmečkim harmonikarjem. Račani so prikazali, kako so včasih kmetje doma predelovali mleko, tesarji so bili iz Rače in Zaloga, drvarji iz Podreč, žanjl-ce z Gorjuše. kosci in grabljice pa s Kollčevega. Najbolj pa so se postavili Količani s kmečko hišo v starem slogu. Na čebelarskem vozu so bile najbolj zanimive stare panjske končnice (trideset) izdelki ljudskih slikarjev. Zanimivi so bili tudi stan dobski obrtniki nn vezu. Ko je odjezdil izpred tribune s častnimi gosti še »Adam Ravbar* s svojo vojsko, je bil najzanimivejši del popoldanske slovesnosti mimo. Se bi lahko naštevali, kako so se predstavile posamezne vasi, toda za zaključek samo to, da »o prav vse vasi s celotnega dobskega področja sodelovale v veliki povorki, kakršne v Dobu še ni bilo. Ta zanimivi del povorke, v kateri je sodelovalo 20 vozov in okrog 200 ljudi, je organiziral Stane Stražar, ki je povorko tudi vodil. Vseh udeležencev v povorki je bilo nad 500. Po mnenju udeleženih gostov in gledalcev se ta dobska starinska parada lahko primerja z ljubljansko kmečko ohcetjo. Po eni strani pa da je celo boljša, saj je bila bolj domača in sproščena. Vsi udeleženci so sodelovali iz lastnega zadovoljstva in brezplačno, zato je bilo njihovo veselje res spontano. Osrednja slovesnost je bila v središču starega Doba pri Stare-tu. Tu so gasilci priredili veliko vrtno veselico. Občinsko skupščino je zastopal Jakob Cerne. Papirnico Količevo Ivo Sonc. Društvo za raziskovanje jam Slovenije dr. Franc Habe. Med častnimi gosti in predstavniki organizacij na tribuni je bilo tudi več starih Dobljanov. Po govorih je moški pevski zbor pod vodstvom Ivana Grošlja zapel skladbo Stanka Premrla »Slovanska pesem- združeni pevski zbor pa pod vodstvom Toneta Juvana in ob soremliav; domžalske godb«3 pesmi: »Delavski pozdrav. -Pesem o svobodi« in »Zbor sužnjev« iz Verdijevo opere Nabuen To jubilejno praznovanje bo ostalo Dobljanom in vsem, ki so Odkrili so spomenik Rezki Dragar V nedeljo 27. septembra je bil v Dragomlju pod pokroviteljstvom predsednika skupščine občine Domžale, Albin« Kle-menea odkrit spomenik narodnemu heroju Rezki Drugar. Ob tej slovesnosti se Je zbralo ns šolfikem dvorišču In tudi na novi asfaltirani cesti veliko število domačinov In okoličanov, oba podpredsedniku SOb Domžale, upokojeni general Juka Avšič, narodna heroja Mirko Jerman in Prane AvbelJ-Lojko. predstavniki družbeno-polltlč-nih organizacij, domžalska godba, gusilcl. narodno noše, moški pevski zbor Društva upokojencev Domžale, mladinski pevski zbor osnovne šole Vencelj Per-ko iz Domžal, enota teritorialno obrambe ln zastopniki delovnih kolektivov. Zbrane Je v Imenu organizatorja, t), krajevne organizacije ZB in SZDL Dragomelj-Pšata pozdravil neumorni predsednik pripravljalnega odbora učitelj Pavle Peterka, takoj za tem, ko je godba odigrala himno. Slavnostni govor je imel predvojni sodelavec in Koborrjc pokojne Rezke Drugar, tovariš Cveto Novak, ki je orisal lik pokojne revolucionarke in nato tudi odkril njen doprsni kip, delo akademskega slikarja Staneta Ko-lenca. Četa teritorialne obrambe je izstrelila častne salve, nakar so delegacije položile vence. Sledil je kulturni program, pri kalerem so sodelovali domžalska godba. Moški pevski zbor Društva upokojencev Domžale, mladinski pevski zbor osnovne šole Vencelj Perko iz Domžal in recitatorji. Prav je, da ob tej priliki spregovorimo še nekaj besed o kiparju, ki je izdelal kip Rezke Dragar, Stanetu Kolencu. Rojen je bil v Litiji leta 1909. Ko mu je bilo 14 let, se je vpisal v kiparski oddelek ljubljanske Tehnične srednje šole. Tu se je izpopolnjeval pri prof. Francetu Dolo mladinskega aktiva Prevojc-Šentvid Naš mladinski aktiv Prevoje-Sentvid je že dalj časa eden najboljših v naši občini. Dokaz za to je »priznanje OF slovenskega naroda«, ki nam ga je podelila OK SZDL Domžale ob letošnji prvi podelitvi priznanj najbolj zasluženim organizacijam za delo na družbcno-poli-tičnem področju, v športu, kulturi itd. Mladinci s Prevoj in Šentvida smo res ponosni na to priznanje in ga skušamo na vsak način opravičiti. V ponos so nam doseženi uspehi na minulih pomembnih športnih tekmovanjih. Najbolj smo veseli uspeha, ki so ga dosegli naši mladinci na letošnjem tekmovanju »Po poteh partizanske Ljubljane«. V najtežji disciplini — partizanski marš na 28 km — so dosegli 13. mesto, oziroma 2. mesto med tekači amaterji in tako uspešno zastopali našo občino na tej množični prireditvi. Na tekmovanju v teku po domžalskih ulicah maja letos, ki ga je organiziralo predsedstvo OK ZMS Domžale, je naša ekipa zasedla drugo mesto, ker je zamudila start. Najbolj priljubljen in najbolj množičen šport, z bogato tradi- se ga udeležili, še dolgo v lepem spominu. Odbor za izvedbo praznovanja 750-letnice Doba je za dobro organizacijo prejel priznanje Občinske skupščine Domžale. S tem pa je bilo dano priznanje domžalskemu jamarskemu klubu »Simon Robič — Ivan Sesek« saj je prav ta največ pripomogel, da je dobska slovesnost tako lepo uspela. cijo na Prevojah, je košarka Naši košarkarji beležijo dobre rezultate v srečanjih z ekipami naše občine, tako da marsikatera poražena zapusti Igrišče. Kljub temu, da so pogoji za trening zelo slabi (peščeno in prašno igrišče), se naši fantje zbirajo vsako popoldne ln do poznega večera pridno trenirajo, žal brez strokovnega vodstva. Omenimo naj še registrirana klubu, ki sta znana tudi izven naše komune in prek meja naše domovine, katerih jedro tvorijo zopet mladinci matičnega aktiva; to sta TAK in hokejski klub Prevoje. Občinski športni forumi bodo morali vsekakor upoštevati vsa ta dejstvu pri izbiri lokacij za gradnjo novih športnih objektov. V. Prašnikar Kralju, Absolviral je na Umetniški akademiji v Zagrebu. Izdelal je vrsto portretov v mavcu, bronu, in v drugih materialih. Njegovo največje delo je spomenik padlim borcem v Zalogu nn i,iubi i.mi. izdelal pa je tudi kip »Slovenije«, ki krasi delovno robo maršala Tita. Sedaj jo pa svojim uspelim stvaritvam priključil še kip revolu-cionarke in borke Rezke Dragar. Ta uspela prireditev je bila istočasne/ tudi zaključek pomembnih dal v tem predelu naše občine. Vsa zahvala za dosežene uspehe gre odboru krajevne skupnosti Dragomelj-Pšata, prav posebno pa Se prizadevnima članoma Pavlu Peterki in Ivanu Marlnšku. Naj navedemo le nekaj pridobitev, ki so plod prizadevnosti krajevnih organizacij in visoke zavesti občanov, Zgrajen je bil transformator v Dragomlju, vodovod za obe naselji, ki 1« sedaj v Izgradnji še za Malo Loko in B'flce, asfaltirana cesta v dolžini :-<970 m in nabava nove motorke Rosenbauer za PGD Pšata. .Še v letošnjem letu bo napeljan priključek kraja na telefonsko omrežje. V teh letih •0 prebivalci s prostovoljnimi prispevki za v,:a ta dela prispevali ca. 33 milijonov starih dinarjev. V letošnjem letu je bila adaptirana tudi osnovna šola Dra-gomelj. Stroški znašajo ca. 13 milijonov starih dinarjev. Krajevna skupnost pa ima v delovnem programu še postavitev transformatorja na Pšatl in nadaljevanje moderniziranja stranskih vaških cest. Prizadevnost občanov KS Dragomelj-Pšata je lahko za zgled mnogim drugim krajevnim skupnostim v občini, prebivalcem tega področja naše občine za dosežene uspehe in za res lepo in skrbno organizirano prireditev iskreno čestitamo. Mladinski zbor II. osnovne šole Iz Domžal je sodeloval na proslavi ob odkritju doprsnega kip;: Rezki Dragarjevi v Dragomlju PJBfl na dom skem V lotih IBM in 1!)o svetu vse drugače vrednotijo m ne nuzad-nje tudi -proda in.jo- Zaradi slabega ali nikakršnega vzdrževanja, z redkimi izjemami, pri nas gradovi propadajo, škoda je vsak dan večja. Tu ne misiimo samo na rnaierialno škodo; v ruševinah izginiajo spomeniške Vrednote, ki so nastajale skozi stolet nt se izpopolnjevale in dale naši pokrajini svojstven čar. Z muni ugaša naš. čut odgovornosti, prizadetosti, in pred parolo »ni tUl »tja-, j>n -znavamo pora/. Kljub vsej zakonski zaščiti, spomeniki le dalje propadajo. 2. Od Valvasorjevega orisa gradov nu Kranjskem, so zgodovino posameznih gradov študirali zgodovinarji in umetnostni zgodovinarji predvsem na podlagi arhivskih virov, arhitekturnega izgleda in likovnih vrednot. Valvasor nam ni zapustil tlorisnih zasnov gradov. Te pa so za čas nastanka gradu zgo-vornejše od arhivskih virov, ki lahko grad omenjajo mnogo kasneje, kot je resnično nastal S študijem tlorisov in komparacijo najdemo odgovor na vprašanje, kdaj so grad postavili. Ena glavnih nalog, ki smo si jih zastavili, so bile prav meril -ve in izrisi grajskih kompleksov. Iz obsežnega gradiva, ki sme ga zbrali, bomo v nekaj nadaljevanjih objavljali gradove z domžalskega območja z željo, da nam bralci sporoče še morebiti neregistrirane podatke ali posredujejo fotografije predvojnega stanja gradov, ki so med vojno ponoreli. Do sedaj opravljeno delo in zbran material predstavljata šele začetek obsežne študije posameznih gradov. Gradove bomo objavljali po kronološkem zaporedju najstarejših ugotovljenih gradbenih faz. O najstarejših gradovih na Gorenjskem poročajo viri že v 10. in 11. stoletju. Večina naših srednjeveških gradov pa se v listinah omenja v času 12. in 14. stoletja. Značilna zanje je stol-pasta oblika (kvadratnega ali pravokotnega tlorisa), strateško odlično izbrana lega na težko dostopnih in že po naravi zavarovanih krajih. Stolpasti gradovi (turni) so bili utrdba in stanovanje obenem. Nadaljnja razvojna faza so gradovi z ločenim stanovanjskim palaciumom. V tej obliki diferencirano grajsko poslopje je potrebovalo za svojo zaščito posebno obzidje, ki so ga v dobi gotike dopolnjevali še značilni obzidni stolpi. V nadaljnjem razvoju uradov je opaziti vse večjo pozornost stanovanjskemu delu gradu. V drugi polovici 15. in v začetku Ki. stoletja postavljajo gradove v ravnini, vendar jih zaradi turških vpadov in kmečkih neredov dobro zavarujejo. Tako imenovani dvoriščni gradovi so bili utrjeni z značilnimi ogelni-nii stolpi (npr. Brdo pri Lukovici, Krumperk). V tem času pa se pojavijo tudi munj utrjeni objekti, graščine enostavnega pravokotnega tlorisa pri katerih stolpi okrne v ogelne pomole (npr. Cesenik). V 17. in 18. stoletju ne moremo govoriti o enotnem tipu gradov. Večina do tedaj stoječih je bila barokizii anu. Eden najkvalitetnejših primerov grajske arhitekture na prehodu iS 17. v 111. stoletje je bil grud Groblje. V 10, in 20. Riolelju postaje notranjost gradov vse bolj reprezentančna. Gradove krasijo razčlenjene fasade, grajski vrtovi, bogata stopnišča. V vihri druge svetovne vojne je tudi na Domžalskem Izginilo nekaj vrednih in lepo opremljenih gradov. Razvpita starega tu Legenda nam sporoča, da Je že v it, stoletju postavil vojvoda Menga svoi grad na manjši vzpetini nad Mfngiim. Rodbino nemških gospodov omenjajo li sline V letih 1154 in 1150. Na hribu nad Mengšem lahko res še danes opazimo dva peterokotna platoja, ločena s tremi obrambnimi mrki Na manjšem iužnem platoju so ruševine kapelice sv. Lovrenca. Mengeš je zelo stara naselbina z močno kontinuiteto poselitve. Znane so arheološke najdbi Iz starejše železhe dobe, iz časa rimske okupacije nnftih krajev in s slovanske nekropole (okolica župnišča). Na vprašanje, kaj ln kakšen je bil »Mengov grad«, bodo dala odgovor le arheološka izkopavanja no obeh platojih Raziskave imajo v programu del za leto 107.1. Gr*d na Limbarski gori (Ulinberg) O gradu, ki ga listine omenjajo že leta 1150 in je stal na Lim-barski gori. vemo le, da so ea postavili gospodje Limbarski. Razvaline gradu so bile že v 17 stoletju pokrite z rušo. Na podlagi zgodnjih omemb in tipične srednjeveške lege ga uvrščamo med najstarejše gradove na Kamniško-Domžalskem. Grad Kolovec — Valvasorjev bakrorez Stari grad Kolovec (čeriachstein) Na težko dostopnem hribu nad vasjo Kolovec se še danes ogledujejo po dolini razvaline mudu Kolovec. Prva omemba je iz leta 12h7, sodeč po tlorisu, načinu gradnje in legi gradu pa je nastal vsaj že v 12. stoletju. 28 metrov širok notranji ob rambni jarek loči med seboj starejši vzhodni in mlajši zahodni del gradu. Kolovec je primer t. im. kastelnega tipa gradu, kjer stolp in stanovanjski palači um obdaja obzidje. Grad je v 10. stoletju pogorel. Takratni lastniki gradu, Hohenwarti, so okoli leta 1530 postavili v nižini nov grad — spodnji Kolovec (pogorel med drugo svetovno vojno), (Nadaljevanje sledi) Mirina C. Zupančič 00 prv; obletnic; m adinsk?p aktiva Irojare Mladinski aktiv Trojane je bil ustanovljen 27. julija 1909 na lastno pobudo. Šteje le okrog 30 mladincev. 2e takoj na začetku smo pokazali veliko prizadevnosti in volje do delu. S športno, kulturno, zabavno in izletniško dejavnostjo je prepleten večji del našega programa S športnim delom smo začeli 1905. letu. Sodelovali »m" že na občinskem in medobčinskem prvenstvu. Naš nogometni klub »Polet« le letos igral v LNP. HezuJfati bi bili lahko mnogo boljši, če bi imeli svoje igrišče. Občinska konlerenc.i ZMS Domžale nam je omogočila nakup mize za namizni tenis, velika želja športne sekcije oziroma vseh članov aktiva Du je. da bi zgradili košurkarsko igrišče. Na področju kulture in presvete organiziramo vrsto zabavnih prireditev pod naslovom »Veselo srečanje«. V svojem kraju želimo po dolgoletnem premoru spet spraviti na noge družabno življenje. Za letošnje leto smo sestavili zelo obsežen program, vendar gu zaradi nerazumevanja občinske zveze za promet in kulturo ne bomo mogli realizirat!. V programu smo imeli ustanovitev svojega mladinskega gledališča, zaradi pomanjkanja sredstev pa tudi nismo mogli pripraviti proslave ob dnevu žena. Ali nI škoda zamuditi priložnosti, ko imamo liudi, ki se žel i in resno oprijeti dela, na ne naidejo razumevanja. Ze ob ustanovitvi aktiva smo začeli razmišljati o svojem lastnem prostoru, kjer bi se sestajali in razvijali svoje dejavnosti. Edini neizkoriščen prostor, ki nam je bil na razpolago, je bil v Zadružnem domu. Za dve mali sobi, za kateri smo zaprosili stanovanjsko podjetje, ki upravlja poslopje. SO zahtevali najprej mesečno najemnino okrog 100 din. Šele po dolgem dogovarjanju so narr. dali te prostore v brezplačno uporabo. Eno sobo smo uredili zu foto temnico, kjer bomo delali v okviru Ljudske tehnike, bili pa smo že pobudnik za organizacijo tečaja za voznike A in B kategorije. Ko :ie prostovoljno gasilsko društvo Trojane gradilo gasilski dom. smo sodelovali pri delovnih akcijah, za oddolžitev pa lahko uporabljamo prostore v domu za razne prireditve. V programu vsakega mladinskega aktiva mora biti tudi po-vezuva oziroma sodelovanje z vsemi družbeno-političnimi, organizacijami v kraju. Odločili smo se. da organiziramo konferenco, ki naj bi imela predvsem namen, dogovoriti se o skupnih akcijah Vendar smo z žalostjo ugotovili nerazumljivo odsotnost predsednika KS kot tudi KO SZDL. Z odsotnost m sta nam pokazala, kakšno bi bilo njuno poročilo. Ali smo ustvarili š to konlerenco poli-ličtio trenje na vasi. kot nam nekateri očitajo? Ena osnovnih značilnosti vsakega mlađega '•'oveka da želi aktiven, da nI zadovoljen r doseženim in si žeh naprej ter včasih pre- Stane Habe IG oktobra 1920 se je na Vrhniki mlinarju Tomažu rodil Domžalčanom dobro znani glasbenik, ravnatelj Zavoda za glas-bmo izobraževanje, Sline Tlabe. Osnovno šolo je obiskoval na Vrhniki, nato pa se je vpisal v Glasb»nc matico in orglarsko šilo. ki -o n umemo končal le-a IMS Se fttc'ga leta jo bil nwio'i5ji za ob* in skota tajnika '.'i organisia v Lunah v Suhi krtJ:.n» 2e v februarju leta 1942 SO ga" I'i'.i.iani atoi'rali. edpe-ljal.i najprej v ko - '.':;!,»'. od tam pa v zapore b^pHskS vn:a"nice v Ljubi ?.tv Poslan je bi! v in-ternsciio v Oonsrš.'na Pob in v. Femcc/. k er "e ostal vse do kapitulacije Pali jo septembra leta 1943 Ob povratku domov so pa ponovno aretirali Nemci in pa zaprli v scdnijske zapore v LJubljani. Ee ni Vi dni po osvoboditvi je prevzel mesto kapelnika vrhniške godbe, vodi ca ie tudi žensk;' in mešan1 riovVM zbor v Tvoiem ro'Rtnom k tatu, kjer je pO! pl vnet kulturni difavec. V Jetu ?947 lit '0 bil kore- p^tltor centralnega zbora ■*ugo-Vans"ni leta 1948 pa se je zaposli; kot predavatelj v P;mna/.:ii< na Vrhniki. V tem času 'e konča! gimnazijo in teo-re'"ki odi^i-t- SC- pri Akademiji Mi s'asb-*' " T.'itbl-'anl. Na Vrbn'ki >0 natnl 5f-ri leta. nato ra -e let- 185Ž prišel v Dom-žaip. Odbor«: k- SKUP Domžale so Seielt dibiti stainega o'vovedio, ki bi z uspehom vcd'1 vokalne in instrumentalni skunine Zato j« tedanji ravnatelj domžalske TfTT"-"" - - ——-----'----------------- ceniuie realne možnosti, toda mi jih nismo. Dodajmo še to. da ie .razpravljanje o družbi odraz zrelosti mladih ljudi, ki SO to pokazali v svojem delu. odraz njihovega zanimanja za nadaljnji napredek naše socialistični sknonosti. Na i zaključimo z željo, da bi v bodoče dobili od koga vsaj moralno pomoč, če že ne mate- - SO-ietnik nižje gimnazije pridobil Staneta Habeta, da ni odšel za predavatelja v Kranj, za kamor je že imel dekret, ampak je prevzel mesto predavatelja glasbe na tej šoli. Ze naslednje leto je imel prvi samostojni nastop šolskega mladinskega pevskega zbora, ki je nato dolga leta pod njegovim vodstvom dosegal izredne uspehe na številnih samostojnih koncertih. V istem letu je imel že tudi nastop z mešanim in moškim pevskim zborom domžalske Svobode, ki ga je tudi vodil dolga leta. V obdobju polnih 18 let, kar je v Domžalah, je dve leti vodil domžalsko godbo, orkester Glasbene šole, šest let mešani pevski zbor Svobode Ihan, več let mešani pevski zbor v Radomljah in mešani pevski zbor SKUD Papirnice Količevo. ni pa skoraj tovarne, kjer ne bi organiziral tovarniške delavec v pevske zbore, da so potem nastopali na raznih proslavah. Nekaj let je vodil tudi mešani pevski zbor v Blagovici. Pevske zbore in posebne vokalne .-.kupine |e pripravil za sodelovanje na raznih operetah, kot so Planinska roža. Habakuk, Lectovo srce. Kovačev študent, IJmeljska princesa. Srce in denar in druge Sedaj pa že vrsto let uspešno vodi moški pevski zbor Društva upokojencev Domžale. Za priznanje za uspešno delo na glasbenem področju je bil ieta 1959 imenovan za ravnatelja takratne Glasbene šole Domžale, ki se je prav pod njegovim vodstvom razvila v priznano kulturno ustanovo. Zavori za glasbeno izobraževanje Domžale, z oddelki v Mengšu. Moravčah. Radomljah in Dragom lju. Zavod si je prav po njegovi zaslugi pridobil vodilno mesto med slovenskimi glasbenimi šolami, saj so nekdanji učenci tega zavoda predavatelji glasb, na šolali in priznani instrumen talisti pri profesionalnih orkestrih Šola jo v tem času. kot ena redkih pri nas. dobila tudi svoje lastne prostore. Poleg svoic poklicne dejavnosti jo bil več let predsednik sveta za prosveto in kulturo skupščine občine Domžale predsednik zveze kulturno prosvetnih organizacij občine Domžale, član Okrajnega sveta za jjrosveto in kulturo, sedaj pa ie že drugo mandatno dobo odbornik SOb Domžale, podpred-nik sveta za prosveto in kulturo, podpredsednik ZKPO ter predsednik aktiva ravnateljev glasbenih šol v okviru ZPPS Ljubljana. Za svoje delo na kulturno prosvetnem polju je prejel vrsto odlikovanj in priznanj med drugimi občinsko priznanje za organizacijo ter sodelovanje pri vseh pomembnejših kulturnih prireditvah v občini Domžale. Imenovan je bil za častnega člana godbe Domžale in godbe Mengeš, prejel, priznanje za vodstvo zbora V .ILA, priznanji; III. in IL stopnje republiškega odbora ZKPO ter zlato Gallusovo značko, odlikovan pa je bil tudi z redom dela s srebrnim vencem in redom zaslug za narod s srebrno zvezdo. Prostovoljno gasilstvo je pri nas že tradicija, saj imamo v vsakem večjem kraju in v vsaki večji delovni organizaciji prostovoljne gasilske enote. V TO-SAMI imamo celo dve in sicer žensko in moško, na katere smo upravičeno ponosni Pred kratkim sta bili dve pomembni republiški tekmovanji gasilcev. Prvo je bilo republiško tekmovanje industrijskih gasilskih enot v Trbovljah. Udeležilo se ga je 49 moških in 7 ženskih ekip. med njimi sta bili tudi naši dve. Moški so za-i"dli f> mesto, ženske pa 5. mesto, obe ekipi pa sta si priborih zlato tekmovalno značko. Drugo tekmovanje je bilo tekmovanje slovenskih tekstilnih gasilskih enot v Novem mestu, kjer sta s katerima ga je odlikoval predsednik republike. Slavljenčeve zasluge za razvoj glasbene kulture v naši'ob-eini so izredne. Pri njegovem delu mu želimo tudi za naprej še mnogo uspehov tako pri poklicnem kakor tudi pri vsem ostalem družbeno koristnem delu. ob življenjskem jubileju pa mu iskreno čestitamo. tako moška kot ženska ekipa zasedli (i. mesto. To so uspehi njihovega požrtvovalnega in discipliniranega dela, saj j" vsak izmed njih moral opraviti tudi po 50 ,ur prostovoljnih vaj. To je njihov tekmovalni uspeh, praktični uspeh pa se pokaže ob požaru, ko ravno ti tovariši in tovari-šice in tisti, ki so tekmovali pred njim vedo, kako se je treba lotiti gašenja, reševanja ljudi in družbene imovine. Praktičnih koristi gasilstva v delovni organizaciji se pri nas zavedajo tudi samoupravni organi in vodilni delavci, ki vedno razumejo potrebe gasilcev in priznavajo njihove uspehe. T. Dolenc Na podlagi sklepa samoupravnih organov razpisuje podjetje MLINOSTUOJ« tovarna strojev Domžale naslednje štioendije: I Diplomirani strojni inženir 2. strojni inženir 3. strojni tehnik 4. diplomirani ekonomist 5. ekln -ndiranjem in drugimi obl1' romoči pri študiju. S tem bi pokrili tako se- danje potrebe-po ustreznem gostinskem kadru, zagotovili pa tudi uspešno kadrovanje. ča d<»-lo v novih kapacitetah na področju -'gostinstva ih turizma. PREDSEDNIK skupScifte'je'ie-' znanil odbornike s konkretnimi zaključki za nadaljnjo izgradnjo turističnega centra Kolovec. Objekt ho namreč prevzelo večje gostinsko podjetje iz Poreča. V zvezi s tem pa želi to podjetje izpolnitev dveh pogojev. Z enim od teh se je skupščina strinjala, namreč, da postavi isto podjetje tudi motel na odcepu % bodoče avto ceste. Skupščina pa ni sprejela drugega pogoja, to je, da bi občina delno regresirala kredit, ki ga bo za izgradnjo .turističnega centra na Kolovcu to podjetje najelo. Poročilo zdravstvenega doma o izvajanju preventivnega zdravstvenega varstva ter poročilo o delu sveta za zdravstvo in socialno varstvo je bila naslednja točka dnevnega reda. Predsednica sveta Tilka LEB, je spomnila odbornike na nekatere bistvene podatke o dosedanjem delu sveta. Opozorila je na akcijo v zvezi z deratizacijo, na delo sanitarne inšpekcije, rejniško in socialno službo, organizacijo počitniških kolonij, vprašanje lekarne in na preventivno zdravstveno dejavnost. To opravlja-zdravstveni dom Domžale v okviru pogodbe, ki določa obseg del in način financiranja preventive, za. katero je plačnik občifta " Domžale. Preventivno zdravstveno varstvo se je odvijalo po programu, v katerega je bila med drugim zajeta patronažna služba medicinskih sester in socialne delavke- pri ZD sistematski pregledi dijakov srednjih šol, pregledi športnikov, zobozdravniški pregledi učencev osnovnih šol, obvezni pregledi otrok pred vpisom v šolo, kolonije, letovanja itd. Odbornik Franc ZUPAN je žnlel pojasnilo glede deratizacije v stanovanjskih hišah in glede povračila škode v primeru, da pride do zastrupitve drugih živali. Razprava je ponovno potrdila ugotovitev, da je uspeh akcije zagotovljen le tedaj, če se z akcijo zajamejo vsi objekti v strnjenem naselju. Po pcuasnilu Petra PRIMOŽIČA, načelnika oddelka za splošne zadeve in 'družbene službe, poskrbi zavod za vse varnostnu ukrepe in tudi povrne škodo, če se seveda krivda »avoda strokovno ugotovi. Sicer pa bi morali tudi sami lastniki v času deratizacije paziti na domače živali. Albin PENIC je načel vprašanje zobozdravniških storitev in pregledov šoloobveznih otrok V oddaljenih krajih ter kategorizacije otrok, ki še ni zajela učencev po vseh šolah. Na območju Moravč je verjetno za en oddelek duševno manj razvitih otrok. Zato naj bi se organiziral oddelek v Moravčah, ker je posebna šola na Homcu za te otroke preveč oddaljena. Na pr- vo vprašanje je odgovoril dr. Anton PIRC in med drugim ugotovil, da bo po sklepu sveta ža zdravstvo in socialno varstvo na posebnem sestanku z ravnatelji šol in ustrezno službo zdravstvenega doma treba najti način, da bodo zajeti vsi šolski otroci v oddaljenih podružničnih šolah. Kategorizacija otrok se v občini stalno izvaja, ni pa dovolj, da je otrok le kategoriziran, ampak ga je treba potem dati v posebno solo, ki pa je zaenkrat prenapolnjena. Zato bo treba najti ustrezno rešitev tudi za otroke iz oddaljenih območij občine. V nadaljnji razpravi sb odborniki kritično obravnavali dosedanji način organizacije dežurne službe v domžalski lekarni. Skupščina je soglasno zahtevala, da se izvede sklep pristojnega sveta in uvede dežurna služba v prostorih same-lekarne v Domžalah. PoTofUo o zaključnih računih sklada za urejanje mestnih zemljišč za leto 1909, sklada za urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč, sklada za izgradnjo ceste Želodnik—Moravče, sklada za izgradnjo In adaptacijo stanovanj borcev NOV in gasilskega sklada občine Domžale je bila naslednja točka dnevnega reda.' Skupščina je zaključne račune z večino glasov potrdila, vendar želi. da se ji v prihodnje predložijo v prvih mesecih leta. Sprejet je bil tudi predlog Staneta LUŽARJA, naj se za prihodnjo sejo skupščine pripravi pregled dohodkov in izdatkov po posameznih zazidalnih območjih, oziroma poročilo o uspehu posameznih natečajev, in to za preteklo leto in za vse v letošnjem letu realizirane natečaje. Predsednik sklada za urejanje mestnih zemljišč Andrej PAN-GERSIĆ je načel vprašanje poravnave terjatve v znesku 48 mio SD, ki jih temu skladu dolguje sklad za urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč. Z navedenim zneskom so bili namreč poravnani stroški za geodetske izmere, ki bi jih moral financirati sklad za urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč, v breme sklada za urejanje mestnih zemljišč, in to v časii-ko sta.bili obe področji združeni v okviru enega sklada. Kot je bil že sklep skupščine, bo treba v bodoče stroške geodetske izmere vkalkulirati v prodajno ceno za stavbno zemljišče. Ker bo navedeno obveznost za nazaj težko poravnati, je skupščina sklenila, da naj ae po predhodnem mnenju pristojnega republiškega sekretariata i mejo predstavniki obeh UO skladov s predsedstvom skupščine in najdejo ustrezno rešitev. Predsednik skupščine je opozoril na sredstva, na katera sklad doslej še ni računal. Graditelji, ki so postavili stanovanjsko hišo na komunalno urejenih parcelah med že obstoječimi objekti, namreč niso še vključeni v plačevanje prispevka za mestna zemljišča. Akad. slikar Danilo Furger: Zmajdova domačija v Domžalah-(Poročilo o njegovi razstavi v času občinskega praznika smP objavili v prejšnji številki) Po dopolnitvi odloka o priznavalninah, ki ai ga odborniki brez razprave soglasno sprejeli, bo ustrezna komisija odslej po prostem preudarku reševala tudi vloge za priznavalnine tistih borcev Za severno mejo v letih 1918 in 1819, ki imajo status burpa priznan z odločbo. V naši občini dobivajo doslej priznavalnino štirje borci za severno mejo. Brez poprejšnje razprave so sprejeli odborniki ludi spremembo odloka 0 proračunu zaradi uskladitve, določb a. člena odloka o proračunu z dnluč-bami zakona o organizaciji davčno služb« v sr Sloveni.il-Odlok o gornji sprcnif inhi je objavljen v uradnem vesfniku. Na predlog komisije za volitve ip imenovanja so odborniki soglasnp . sklenili, da se Francka Murinšek na svojo željo razreši članstva v komisiji za družbeni nadzor. Namesto nje se v to komisijo Imenuie Japko Kralj. Nudaljo je skupščina sklenila, da se v komisije za popis prebivalstva v letu 1971 imenujejo, podpredsednic skupščine Jakob Cerne za predsednika komisije, za tajnika komisije Alfonz Avbelj in za člane: Francka Trobec. Anka Lah. •Štefan Pelcar. Peter Primožič. Franc Gabrovšek. Marjan Dol har in Anton Uštar. V komisijo za prošnje in pritožbe, ki po volitvah sedanje skupščine Se ni bila na novo določena, so bili imenovani: za predsednika Pavel Peterka, za člane: Frane Šink ml.. Franc Mahkota. Franc Roglič. Milan Deizinger, Franc Pančur in Janez Avbelj. Nato jo skupščina na predlog sveta za delo sprejela odlok o najnižjih osebnih dohodkih delavcev pri zasebnih delodajalcih v besedilu, kot je objavljeno v uradni prilogi ter nato brez razprave odlok o spremembi odloka o sejemskem redu. O potrditvi statuta Tehniške srednje usnjarsko galanterijske šole Domžale bo skupščina skle-l>a!a, ko bo predhodno popravljen tako, da bodo vse organizacijske enote znotraj podjetja v enakopravnem položaju glede dolžnosti in pravic. Z garancijo občinskomu gasilskemu skladu ]e skupščina nato omogočila najetje posojila pri zavarovalnici »Sava« Mengeš v znesku 12.500,— din, ki jih bo sklad uporabil za modernizacijo gasilske službe v občini. Brez razprave je skupščina vzela na znanje informacijo li-kvidaciiske komisijo o zaključnem poslopku redne likvidacije Kmečkega mlina Jarše. Pri -vprašanu1! in predlogih« Odbornikov j« lekla razprava p zahtevi KS Vrhpolje za finančno pomoč občine pri gradnji vodovoda na njenem območju-ki pa verjetno še ni zaključena glede na I o, da trenutno ni rva razpolago potrebnih sredstev. Predsednik skupščine je obvestil odbornike a pripravah in načrtih zn izgradnjo šolske mreže in o načinu financiranja, saj gre za iiive.stir.i |o v znesku okoli 3,2 milijarde Sl» s katero pa bo spričo stalnega naraščanja prebivalstva, vprašanje kapacitet osnovnih M verjetno le začasno rešeno. Sicer pa bo o tem vprašanju sklepala skupščina na svoj« naslednji seji. Berite občinski poročevalec! 10 let moškega pevskega /bora Društva upokojencev iiom/itlc Pevci zbora upokojencev ob praznovanju desetletnega jubileja 12. junija letos je imel pevski zbor Društva upokojencev Domžale v dvorani kina Domžale svečani koncert ob 10-letnici obstoja. Prav je, da se na kratko ozremo nazaj. Zbor je bil ustanovljen v mesecu novembru leta 190(1 na pobudo agilnega sjedaj'že pokojnega, tajnika društva Mihe Stiftarja. Takoj je pričel z aktivnim delom, vodstvo'zbora je prevzel sedaj že pokojni nadučitelj Rudolf Božič iz Radomelj. Prva leta delovanja je zbor pel največ na raznih komemoracijah in pogrebih, v" letu 1904 je pa pripravil prvi samostojni koncert, katerega so z uspehom ponovili v Mengšu. Radomljah in Trzinu. Isto leto je nastopil tudi na reviji pevskih zborov v Domžalah. Po smrti pevovodje Rudolfa Božiča v letu 1965 je prevzel vodstvo zbora Stane Habe, ki je že < mesec nato z zborom nastopil.na ' občinskem prazniku v Moravčah. V letu 1966 je zbor skupno s pevskim zborom »Tine Ro'žarie« priredil koncert v steklem dvorani ZTP v Ljubljani, nato pa še skupno z istim zborom v kino dvorani v Domžalah^ Da je ta zbor zares aktiven, na i navedem le še nekaj podatkov za leto 198,8 Vseh prireditev, samostojnih nastopov, sodejovanj na raznih prireditvah; in podobno je imel zbor v letu 85. Pevci so nastopili na proslavi dneva borca v Domžalah in naslednji dan v Dolinah pri Trojanah, 3. julija pa so snemali polurno oddajo v RTV Ljubljana. Sodelovali so na proslavi občinskega praznika v Domžalah in Kamniku ter na proslavi v Moravčah. 1. novembra so sodelovali na komemoracijah v Domžalah. Radomljah in Količevem. nastopili v Domu počitka v Mengšu, v decembru pa so imeli samostojen koncert v mali dvorani Zavodu za glasbeno izobraževanje v Domžalah. Petinsedemdeselkral so pa peli na raznih pogrebih na področju celotne domžalske občine. Na jubilejnem koncertu je občinstvo, ki je napolnilo dvorano, pozdravil tajnik društva Tomaž Smole, nato pa je spregovoril in čestital zboru poslanec kulturno-prosvetnega zbora Jernej Lenič. Pevci so pod vodstvom Staneta in Tomaža Ha-beta izvedli na novo naštudi-rani celovečerni program narodnih in umetnih pesmi, nato pa še pesmi Janeza Boleta. Luke Kramolca. Rada Simonitija, Josipa Verbiča. Emila Adamiča. Cirila Preglja. Radovana Gobca in Ferda Juvanca. > Poslušalci so pevce nagradili z dolgotrajnim aplavzom, predsednik ZKPO Slavko Pišek jim je pa izročil darilo, detajl starih Domžal, delo akademskega slikarja Daniela Fuggerja. f Za letošnji občinski praznik je zbor prejel tudi občinsko odlikovanje. T ^ Novo na Delavski univerzi Domžale Delavska univerza Domžale bo s 1. novembrom 1970 odprla ofset tiskarno in laki. razširila svojo dejavnost tudi na to področje. Kolektiv se je odločil, da nabavi nov tokarski stroj ->Ro-mavor 512«. ki lahko tiska v vseh barvah, kakor tudi vse ostale tehnične pripomočke ki so potre,bni. da bo tiskarna lahko poslovala. V prihodnjih dneh bomo vsem delovnim in političnim organizacijam, društvom, krajevnim skupnostim in organizacijam SZDL ter občanom poslali naš prospekt, s katerim jih bomo seznanili z našo novo dejavnostjo, tiskanjem vseh vrst publikacij, tiskovin in reklamnih prospektov. ! a Miki vezan h vlog pri Liuliljaoski banki, podružnici Mim — nagra eni IZID XXII. NAGRADNEGA ZKKBA.VlA LJUBLJANSKE BANKE, ki je bilo dne 80. septembra 1970 Objavljamo izžrebane številke hranilnih knjižic in nagrade, ki jih prejmejo varčevalci podružnice Domžale. TV sprejemnik LOEVVE OPTA 12978 pralni stroj S1LTAL-SLL 4733 hladilnik GEORGI Naumov 449 harmonika 5727 hladilnik HIMO 3(i05 magnetofon SONNV 2103 magnetofon Standard SR 200 10535 magnetofon SONNY 13S75 magnetofon SONNY 13886 gramofon TRAVIATA STEREO 9419 kolo PONY 13607 zlati izdelek IIAlt I f K 14041 gramofon Traviata 7711 glasbena skrinjica li77 glasbena skrinjica 4419 glasbena skrinjica 12394 glasbena skrinjica 12396 glasbena skrinjica 136/A diaprojektor Vega 8113 mešalec GIUMI SiENIOR «302 ura Darcil 2885 ura Dareil 13386 ura Dareil 14626 vžigalnik Konson 4501 vžigalnik Ronson 5110 vžigalnik Ronson BsM vžigalnik Ronson l.!974 sušilec za lase l-sm osebna tehtnica 12198 Pametno gospodari, kdor vla^a svoje prihranke pri Ljubljanski banki, podružnici Domžale. (liani ZK Ihan na Dolenjskem 26. septembra je krajevna organizacija ZB Ihan organizirala izlet svojih članov na Dolenjsko. Izleta se je udeležilo 83 članov in ožjih svojcev tako. da sta morala odpeljati kar dva avtobusa. Pot nas je vodila preko Ljubljane, Stične, Muljave, Žužemberka. Dol. Toplic v Kočevski Rog In »Bazo 20«, kjer je bil tudi cilj izleta. Največ časa smo porabili v Žužemberku, kjer smo si ogledali spomenik 1700 padlim borcem. Med nami so bili tudi preživeli borci, ki so se borili po Dolenjski in v samem Žužemberku Pripovedovali so, kaj vse so doživljali in kako je potekala borba za Žužemberk. Pred spomenikom smo zapeli nekaj partizanskih pesmi ki so odmevale daleč po dolini Krke. V »Bazi 30« nas je že čakal oskrbnik tovariš Alojz Muren, ki nam je na široko orisal njeno zgodovino, kako je nastala in kaj je pomenila v času NOB za Slovenijo. Po odhodu iz Baze smo se ustavili v pravkar zgrajeni brunarici, ki se imenuje Lukova brunarica (namreč po Leskov-šku). kjer smo se okrepčali in nato krenil: proti domu. Vsi udeleženci so bili zelo zadovoljni in želijo da bi se kmalu zopet srečali na drugem podobnem izletu. R. Šolske nalose o planinstvu Rezultat nagradnega razpisa mladinskega odseka PD Domžale za najboljše spise s planinsko vsebino Razpisu so se odzvali učenci II osnovne šol. Domžale, osnovne šole Brdi on Lukovici ter učenci osnovne šole Radomlje. Komisba le iz predloženih nalog izbrala spise po temle vrstnem redu: 1 Ivica Pestotnik. osn. šola Brdo pri Lukovici 2. Slavci Bajec, II. osn. šola Domžale 3 Mitja Hafner, osn. šola Radomlje 4 Franc Novak. osn. šola Ra-domlie 5 Jožica Moškrič, osn. šola Brdo pri Lukovici C Nada Jeglič, II. osn. šola Domžale Prva dva spisa po kvaliteti izstopata, ostali pa so bili prav tako nagrajeni kot priznanje za sodelovanje. Nagrajenci prejmejo knjižne nagrade. Jakob Frančišek Zupan (1734-1819) Arhaoflosflta iikopavanja as Trojanam Na televizijski oddaji smo 28. aprila v ciklusu »400 let slovenske glasbe, slišali edino ohranjeno skladbo kamniškega skladatelju Jakoba Frančiška Zupana. To je »Te Deunri". ki ga hranijo v ljubljanski stolnici. Zupan je zložil mnogo cerkvenih in posvetnih skladb, pa tudi .bo k prvi slovenski operi • rielin« Kdo je bil Jakob Frančišek Zupan? Rodil s« je 27. julija 1734 na Zg. Štajerskem v okraju VVilcion. verjetno kot sin slovenskega viničurju. V Kamnik je prišel 1753 leta kot učitelj, organist in glasbenik > trebuhom za kruhom. Oženil se je > nčerko kamniškega meščana Gbzla. ki je kasneje podedoval sedanjo hišo št 34 v Kidričevi ulici Komendski mecen Peter Pavel Glavar je Izvabil Zupana v Komendo, kje* mu je nudil boljše dohodke, Zupan je v Komendi vodil šolo in glasbeno vzgoio mladega naraščaja in tudi starejših ljudi Glavar je skrbel za ubrano cerkveno petje in slovesne maše, ki so jih spremljali godci, Zupan pa je oskrbel glasbeno spremljave in skladal cerkvene in posvetne pesmi ter vodil godbe. Se po njegovem odhodu v Kamnik so več desetletij delovale godbe v Zeiah. na Mlaki in v Mostah. Kam ručani su si prizadevali, da bi odličnega šolnika 111 glasbenika dobili zopet nazaj, zato so zboljšah organistove dohodke in mu dali naslov pevnvodse (regens chori). Leta 1802 se je Zupan vrnil v Kamnik in ie poslej tu deloval 4H let. imel je svojo zasebno šolo. nekak internat Na domu je poučeval učence v osnovnih predmetih, pa tudi v glasbi. Oblast je prepovedala njegovo »zakotno šolo-, zato je napravil izpit za učitelja in poslei poučeval na dekliški šoli V dokumentih ga imenujejo »zaslužni učitelj«. Ko je leta 1870 izšlo v Pohlinovih »Pi-sanieah« besedilo za opero »Belin«, prvo slovensko ooero. je Zupan zložil glasbo Še danes ne vemo. ali so to opero kje predvajali Gotovo oa so izvajali kak del vsaj v Kamniku, da ;* Zupan kontroliral svoje delo. Po predvajanju >Te Deumu« na televiziji lahko sklepamo o njegovem talentu in veščini. Oslabel in onemogel je v starosti 77 let umrl v Kamniku. 11. Lep Oskrbovanci Doma počitka Mengeš smo že pred meseci obiskal: Kup-i in Portorož. Bilo je lepo in sončno vreme. K> smo se pripeljali v Koper, smo si ga natančno ..glodali, nato pa použili malico, ki smo .10 imeli s seboj. V Kopru smo se tudi vozili eno uro 7 barko po morju. Bili smo vsi razpoloženi, vmes ni aprila 1810, v hiši št. 20 v sedanji Kidričevi ulici, medtem ko je sin Andrej ostal na rodnem domu. Dosedanja prizadevanja, da bi našli kake note Zupanovih cerkvenih ali posvetnih skladb, so ostale tako v Kamniku kot v Komendi brez haska. Trgovec Andrej Mejač v Komendi se je spomnil, da so za njegove mladosti prinesli s kura komendske cerkve celo skladovnico zamaščisnih not, v katere so v trgovini zavijali milo. Morda so na ta ali podoben način propadle tudi druge skladbe. Včasih ljudje pri pospravja-nju na podstrešjih ali pa pri ptezidavanju hiš najdejo kake stare predmete, zapise ali knjige, ki jih potem zavržejo in ne pomislijo, da bi morda prav prišle zgodovinarju In raziskovalcu naše kulture ali gospodarske preteklosti. Predmeti, ki jih je stari oče skrbno ohranil, vnukom niso več zanimivi in so jim običajno v napoto, da jih zavržejo ali zažgejo. Morda bi ae kje tudi še našle kake note iz starih časov, ki jih je ded — glasb-nik spravil doma. Za območje kamniške in domžalske občine imarno v Kamniku muzej in gimnazijo kot najvišji prosvetni zavod Naj bi take predmete ali dokumente, ki so doma v napoto, najditelji izročili eni od obeh ustanov Morda bodo s tem rešili kak važen dokument iz naše preteklosti. Spominjam se. da me je pred leti na avtobusni postaji v Mungšu uit Dumžnlah neka prilazna ženska vprašala, če bi me zanimala na brezovo lubic- pisane pesem, ki jo ie poslal iz Amerike pred 100 leti Kamni-čan Franc Pire. Sprevodnik me je že potiskal v avtobus in sem sarno utegnil reči, naj pesem pošlje v gimnazijo Nisem imel niti toliko času da bi se prepričal, kdo je lastnica tega redkega dokumenta našega znamenitega sadiarta in ci-villzjtorja na ameriški celini Za kamniški muzei. ki zbira gradivo o Pircu, bi bil to edinstven in zanimiv prispevek Pesmi pa nisem dobil in žal tudi nikoli nisem zvedel, kje naj jo iščem Morda jo še hranijo doma in bo propadla, če ne bo prišla na pravo mesto v muzej. I. Z. izlet manjkalo smeha ln petja. Marsikdo Izmed nas je prvikrat videl morje Kosilo smo imeli v Portorožu Ko smo se vračali smo se peljali še na Socerb, od koder je bil krasen razgled na Trst in druge kraje. Med vožnjo smo prepevali. Za vse nas je bil ta izlet izredno doživetje. Anica Pavlic V okviru gibanja »Znanost mladini" je bil v mesecu avgustu v Medijah I. raziskovalni mladinski tabor. Udeležili so se ga mladinci iz, številnih krujev Slovenije in SH Hrvatske. Dodeljeni so bili večjim delovnim skupinam, ena od njih je delala na arheoloških izkopa vanjih na Trojanah. Dela so po tekala v sadovnjaku Anion.1 Hežuna. Tojane 0, ki je ljubeznivo dovolil, da smo s sond.iiu Ijregleduli teren v dolžini 20 ' X 24 m (na tem mestu se lova rišu Hežunu najle|3še zahvalji. jem za njegovo razumevanje in eostoljubnost). Kamniški muz, 1 ki je akcijo vodil, je že leta lotili izkopaval na sosednji parceli, kjer je bila odkrita hiša (1.3 X 7 metrov) z ogrevalno kurjavo na topel zrak in kanalizacijo. Letos smo odkrili vzhodni nosilni zid 20 metrov dolgega objekta. Preseneča debelina zidov: 1.10 m! Prostori tO bili ogrevam z rimsko centralno kurjavo — hvpokavntom Polej: ostanke', arhitekture smo izkopali velike število fragmentov keramični n posod, novec Konstantina L fragmente steklenih posod, opeko, številne kose stenskega barvnega ometa. Z redkimi izjemami sodijo najdeni predmeli v prvo polovico 4. stoletju naše ga štetja. Tudi letos odkriti objekt spada v sklop antičnega Atransa, ki Ob petindvajset letnici osvoboditve je bila Lukovica svečana kot verjetno po vojni še ne. Sko 10 vsi lastniki hiš so izobesili zastave, le kakih pet gospodarjev tega ni napravilo. Vendar brez skupnega sporazuma ne bi bilo tako. Na sestanku smo se domenili, da bo en člnn tuiisti-čnega društva zastave nabavil v Ljubljani ter jih potem prodal vaščanom. To jim |e bilo prav všeč. ker so jih tako dobili kar na dom in se niti pozabiti ni dalo. Lukovica le staro naselje in poleg častitljivih poslopij se po- Tovorna žičnica domžalskega Planinskega društva bo spet stekla. V poletnih mesecih je bilo opravljenega veliko j>rostovolj-nega dela okrog tovorne žičnice Nad spodnjo pogonsko postni" je obnovljena streha podporni stebri žic in streha so dobili betonske temelje in tudi pogon sam je bil popravljen. Zgornja postaja je bila skoraj v celoti obnovljena In streha prekrita z. lesom. Železni stolp na Krvavi peči že stoji, tudi nosilne žice so žičničarji obesili in pregledali vso progo. mu je upravna organizacija rimskega imperija dala funkcijo postna postaj«, Vsaj od srede drugega stoletja dalje pa je bila tu tudi mitnica in oostaja be-neliciurijev. Antična postojanka is razprostira v današnji vasi Trojane, vendar kot. kažejo dosedanja izkopavanja, le na prisojni strani vasi. Številni epi-irafskl spornem ki. najdeni na Trojanah ah v neposredni bližini, dovolj zgovorno pripovedujejo o življenju Atransa. katerega tOČneJSO podobo bi dobili le s ■liti■matičnim pregledom celotnega kompleksa. Za Trojane vlada ne suino pri nas, ampak tUdI drugje po svelu veliko zanimanje, suj Predstavlja Alrans zaključeno celoto, o kateri nam epijoalski spomeniki veliko obe tajo in na kateri pričakujemo, da bomo odkrili stavbe obramb-iieen /menja, upravna poslopja, milnice in cin inarnlce, stanovanjski kompUks za uslužbence, priprežno posla jo s prenočišč, za hitre sie, nekropolo (nekaj grobov je bilo že odkritih), sve-i.išče, pos 1 •> beneficiarijev, ka-lerih stru.-ui nico je odkopal W. Sclimld itd Kaj vse nam se skriva zemlja, ne vemo. Toda že na podlagi do sedaj znanega graw vu vemo z gotovostjo, da so Trojane ena najpomembnejših antičnih lokalitet pri nas ln da jim velja posvetiti vso pozornost. Mlrlna C. Zupančič javljajo sodobne hiše, neprijetno pa je, da središče nima It psega videza, nekaj stavb bi moralo čimprej dobiti novo obleko, ometati in preboli ti jih bo treba. Urejena naselja na vsakega obiskovalca narede lep vtis. Prav za Lukovico pa bo to še posebno nujne, ker se precej izletnikov, posebno šolske mladine, ki pridejo obiskat Brdo, rojstni kraj pisatelja Janka Kersnika tu ustavi. Menim tudi. da bomo morali prej ali slej asfaltirati cesto skozi Lukovico, pas ob nlej pa zasaditi z okrasnimi rastlinami Valentin Perne Preden pa steče vlečnica in potegne vozičke po nosilni žici pa je bilo nujno pregledati tudi teren pod vso progo. Medtem ko žičnica ni delovala, je nam-dreVle in grmičje zarastlo ponekod žice, oporne stolpe in telefonsko ŽlCO, Obnovljen je tudi ie telefonski vod. ki je bil n« "cč mestih pretrgan, saj je telefonsko sporazumevanje med domom na Veliki planini ter zgornjo in spodnjo j>osta1o tovorne žičnice nonnprešlji vo za varno in uspešno delo pri prevažanju tovorov. Lukovica ob srebrnem jubileju Kotifek ta »lanlmce IONE llAVNlftAKt KRONIKA domžalskega slamnikarstva (Nadaljevanje sestuvka iz letošnje posebne številke) Lota I»30 se je poni srcčll še Al '. tovarne Han.s Lndstiitter, naj-sposobne.;"! med vsemi Tovarna je Se lstc,;a leta prišla na rob propada. Lola 1033 je Deželne sodišče v Ljubljani razglasilo nad njo konkurz. Premoženje je na javni dražbi prišlo v lasi Kreditnega zavoda. Kasneje je tovarna prešla v last Franca Zorna iz Ljubljane, podjetja. k| je bilo ustanovi jenu leta U'23 in se je leta 1030 iz LJubljane preselilo v prostore nekdanje Lad-stiitterjevo »K man tove« tover-ne. Po vojni je In tovarna pre šla v last splošnega ljudskega premoženja in bila s tovarno bratov Okršlar v Spodnjih Domžalah, sedaj obrat TOKO II., združena v Tovarno kovčkov in usnjenih izdelkov TOKO Domžale, Leta 1005 je Krlzant Ladstiitter od Janeza Juvona zn 27.000 kron kupil posestvo v Zgornjih Domžalah št. 55. kjer ima sedaj prostore usnjarska delavnica in tam napravil elektrarno. »Kri-zantovo centralo", Sedaj pa še nekaj besed o tovarni Universale, ki prav letos praznuje 100-let nico, kot Sem že omenil. Peter Feldner je na podlagi kupne pogodbe 27. 12. 1070 postal lastnik posesti V Zgornjih Domžalah it, 24 »pri Vovku«, zato je tudi to ime še dolga leta bilo pojem za to tovarno. Ta grunt je na podlagi vložka št. 33 KO Domžale v stari zemljiški knjigi in po urbarju št 19 spadal pod Hoffern-sche Gilt. Na najstarejšem posnetku Domžal iz Sumberka Iz časa okrog leta 1075 je dobro vidna še skromna šupa, v kateri so izdelovali slamnike. Sedanjo obliko, ki se je zadnja leta tudi precej spremenila, je pa tovarna dobila šele leta 1900. ko je bila na mestu prejšnje tovarne sezidana sedanja. Omenil sem že. da je bil prvi lastnik te tovarne leta 1870 Peter Feldner. Prvotni lastniki tega grunta so pa bili Capudri, Franc, rojen 1761. ki je umrl leta 1832, je prišel sem '/ moravske župnije. Pred njim so pa bili lastniki, kot zasledimo v prvem mengeškem statusu IJ leta 1811. Rodeti. Na podlagi kupne pogodbe "z leta 1884 je lastninska pravica prešla na tvrdko Jakob Ober-walder in comp.. javno trogvsko družbo za izdelovanje slamnikov v Domžalah. Po prvi svetovni vojni je s sklepom deželne vlade za Slovenijo, oddelka za trgovino in obrt, leta 1919 prišlo posestvo pod posebno nadzorstvo sekvestra. Ta zaznamba je bila leta 1924 izbrisana. Prišla Je gospodarska kriza in tudi velikim slumnlkarskim tovarnam v Domžalah nI prizanesla. Leta 1933 je bila tudi za ta objekt lastninska pravica vknjlženn na Kreditni zavod za trgovino ln Induslrllo v Ljubljani. Med okupacijo je bila lastninska pravica vknjižena na Reichs-sgau Klirnten, po osvoboditvi zopet; na kreditni zavod za trgovino in industrijo v Ljubljani, leta 1048 pa je bila lastninska pravica vknjlženn nu ime: Splošno ljudsko premoženje z za znnmbo upravnegn organa »Universale«, tovarna klobukov in slamnikov To je bila zadnja knjižna sprememba, ki še danes velja. Na prostoru, kjer so sedaj zgrajeni prostori tovarne Universale. so nekoč stale naslednje kmetije: Totomajnarje-va, Zgornje Domžale it, 26, Koma! ar jeva. Zgornje Domžale it 20. Rojčeva, Zgornje Domžale št. 23 in kot že omenjeno Vovkova, Zgornje Domžale št. 24. na nasprotni strani pa Hrenova. Zgornje Domžale št. 25. sedaj tudi last podjetja Universale Domžale. Vseh teh hiš danes ni več. Tolomajnarjevega 1/2 grunta. Zgornje Domžale št. 26 je po urbarju št. 1!0 in na podlagi vložka št. 35 KO Domžale spadalo pod čemšeniški grad. Na podlagi prisojila iz leta 1869 je postala lastnica Elizabeta Pavlic, na podlagi izročila pogodbe iz leta 1894 pa last Antona Pavli iz Zgornjih Domžal It. 88. Ivan Kralj, Erbežnlkov Johan iz Domžal, živi domžalski leksikon, kateremu se imam zahvaliti za precej podatkov o starih domžalskih hišah, se Tolomaj-narjeve hiše spominja takole: Hiša je stala nasproti »Kloba-sarjeve- — Rihtarjeve kmetije. Prvotno hišo so podrli, pozneje pa sezidali novo. Bila je dvignjena in je imela tudi »kukerle«. To je bila hiša. v kateri so stanovali tirolski delavci. Tolomaj-narjevi-Pavlijevl so pa potem naredili novo htšo nasproti ••Ceneta- — Vinka Habjana, kamor se je preneslo tudi domače ime »pri Tolomajnarju«. Hiša Je bila zgrajena leta 1880. Komatarjev grunt. Zgornje Domžale št. 20. s hišo in gosposkim poslopjem je jjo vložku št. 27 KO Domžale v zemljiški knjigi in po urbarju št. 94 spadaj pod Spital Gilt v Kamniku. Na podlagi prisojila iz leta 1865 je bila lastninska pravica vknjižena v korist Marjane Pire. Nekdanja Obervvaldcrjeva tovarna slamnikov, sedaj Universale, pr ilno je bila urejena Kidričeva cesta Na podlagi izročilne pogodbe iz leta 1879 in v zvezi s poročnim listom iz leta 1880 je bila lastninska pravica vknjižena v korist Jožefa Pire do polovice m Ane Pire do druge polovice. Na podlagi prisojila je bila leta 1884 no polovici tega posestva vknjižena od Ane na Jožefa Pire. Nn podlagi prisojila je bila leta 1887 lastninska pravica vknjižena v korist. Marjane Pire poročene Barle. rojene Kosirnlk. Na podlagi izročilne pogodbe in v zvezi s poročnim listom ie bila lastninska pravica leta 1887 vknjižena v korist Jurija Barle. To hišo je leta 1900 kupil Jakob Obcnvalder in jo leta 1903 podrl in tu napravil vrt. Pli'C je leta 1902 naredil novo hišo v Zgornjih Domžalah št. 110. sedaj Ljubljanska 88. kamor se je tudi preneslo domače ime »Komafar". Komatarji oz. Pirci so imeli tudi star kmečki mlin na stope, prvotni Klemenov mlin. ki je leta 1811 spadal pod graščino Križ. To je bil starim Domžal-čanom znani »Tonhovčev-Ku-raltov spodnji mlin. ki je sedaj preurejen v stanovanjski blok podjetja »Žito« iz Ljubljane. Rojčevega 1/2 grunta. Zgornje Domžale št. 23. hiša ln gospodarsko poslopje je na podlagi vložka št. 32 KO Domžale in urbarja št. 54 spadalo pod mengeško župnišče. Na podlagi kupne pogodbe iz leta 1873 je bila lastninska pravica vknjižena v korist Jurija Pavli. Na podlagi prisojila iz leta 1880 je prešla lastnina v korist Frančiške Ribič, rojene Pavli. Leta 1903 je to posestvo kupil Jakob Obervvalder in hišo podrl PavIIJevl oz. Ribičevi so leta 1902 naredili novo hišo in se tja preselili, to je hiša. katere lastnik je sedaj Vinko Habjan. vulgo »Cenetov Vinko- v Domžalah. Kidričeva 18. Sedaj pa še o Hrenovem gruntu. Zgornje Domžale št. 25. ki ie nekdaj stal na nasprotni strani sedanje upravne stavbe tovarne Universale. Na podlagi vložka št 34 KO Domžale je grunt, hiša in gospodarsko poslopje, spadal pod gospodarstvo Velesovo po urbarju št. 687, stran 135. Na podlagi izročilne in ženit-ne pogodbe iz leta 1861 je lastninska pravica prešla na Petra Kebra. Na podlagi prisojila iz leta 1885 je bila vknjižena lastninska pravica v korist mladoletnega Martina Kebra. na temelju darilne pogodbe iz 'jta 1893 pa v korist Frančiške Keber. rojene Pe-trič. Martin Keber. zadnji gospodar na Hrenovem posestvu je bil zaposlen na železnici. Odselil se je v Nemčijo, posestvo je pa kupil Jakob Oberwalder. Ke-brovi so leta 1893 sezidali hišo tam, kjer je sedaj stavba LM Domžale, prej last vrvarja Josipa Adamiča, ki je bil doma iz Kamnika. Najprej je hišo vzel v najem, v hiši so pa stanova! tudi Kebrova žena in dve hčerki. Ze čez dve leti so hišo prodali Adamiču, žena in obe hčen so se odselile. Prvotna Hrenova hiša. katere temelje so naši pri razširitvi Kidričeve ceste, nasproti Universale. je bila zidana iz debelega kamenja, nič ometana in krita s slamo. Poleg domačega imena »pri Hrenu-«, se je pri hiši reklo tudi »pri Martincu«. po Martinu Kebru. zadnjem lastniku. Poleg hiše je bil tudi hlev in svisli (šupa), vse pod eno streho V Zgornjih Domžalah št. 2. kjer je v starih časih bil Pavi jov grunt, je bila nekdaj »Kurzthalerjeva« tovarna slamnikov, sedanje podjetje »Alko-, Ta grunt, hiša in dvorišče je na podlagi vložka št 2 in po urbarju št. 690 spadal pod gosposke Velesovo. Na podlaci kupne pogodbe iz leta 1870 je bila posest vknjižena na Janeza Kurzthaiena na podlagi posojila iz leta 1892 D" na mladoletne Kristino, Frido ir, Emila Kurzthaler, leta 1893 pa na firmo »Bratje Kurzthaler V likvidaciji, slamnikarska tovarna v Domžalah* Leta 1898 ^e bila likvidacija ukinjena in last- nistvo preneseno na firm«. -Bratje Kurzthaler«, leta 1903 pa na Janeza Kurzthalerja. Kurzthaler j i so si zgradili tudi vilo, kjer sedaj stanujeta dr. Ja-nežič in Justina Pavlovič. Na podlagi vložka št. 3 in po urbarju št. 690 stran 359. pe prejšnja in ta posest spadala pod gospostvo Velesovo. Po tem vložku je ta posest prešla na Janeza Kurzthalerja že leta 1870. Drugi podatki so do leta 1924 isti. Na temelju kupne pogodbe iz. leta 1932 je bila lastninska pravica tudi nad »vilo« vknjižena na Kreditni zavod za trgovino in industrijo v Ljubljani, na podlagi kupne pogodbe iz leta 1940 pa na Bolhar Jerneja in Frančiško. na vsakega polovico, po sklepu o dedovanju iz leta 1954 oz. 1956 pa na Pavlovič Justino, sedaj Domžale. Ljubljanska 62. Po odločbi občine Domžale :z leta 1959 je bilo pripadajoče zemljišče vknjiženo kot družbena lastnina z zaznambo, da to nepremičnino uporablja občina Domžale. V stavbi, kjer sedaj stanujejo delavci tovarne ALKO. je bila nekoč znana Pavljeva gostilna s prenočišči. Po ljudskem izročilu so se tu shajali rokovnjači in je tu menda preminil marsikateri tujec, ki je tu prenočil. Zato ni čudno, da so pri postavljanju šupe za potrebe podjetja Alko našli veliko človeških kosti, med njimi celo okvire za očala (cvi-karje) iz zlata. Poleg te stavbe so bili veliki hlevi in skladišča. Kurzthaler. ki je kupil Pavljevo hišo. ki je bila pritlična, je hišo nadzidal okrog leta 1900. Po tem letu hiša ni spremenila zunanjosti, čeprav portal nosi let- . nico 1876. Družabnik tvrdke Kurzthaler je bil med drugimi tudi Jožef Obervvalder. rojen 1849 v St. Veit na Tirolskem. Leta 1881 se je poročil z Marijo Hribar, zemljakinjo iz Zgornjih Domžal št. 30, vulgo »pri Pov-žu«. Leta 1882 si je v tej hiši uredil slamnikarsko tovarno pod imenom -Bratje Obervvalder-". Za nekdanjo »Roparjevo« hišo je bila včasih velika sušilnica (pašteba), tam pa. kjer so sedaj upravni prostori -Novoprema« in prostori krajevne skupnosti Domžale pa je nekoč stalo gospodarsko poslopje s podi. Leta 1874 je bila sezidana tako imenovana »Nova tovarna-v Spodnjih Domžalah št. 30 na takratni Vilarjevi njivi. To je stavba, kjer so sedaj prostori občine Domžale, le da je bila za eno nadstropje nižja. To stavbo so postavili Pavel Mellitzer. Andrej Kleinlercher Simon Blas-nig in drugi Ustanovili so tovarno pod imenom »J. Mellitzer. Kleinlercher & co.« Slamnike so tu prenehali izdelovati okrog leta 1930. V teh prostorih t* ustvarjal tudi znani domžalski kipar Peter Loboda, med vojno sta pa imela tu prostore brata Okršlar. V februarju leta 194" je bila ob bombardiranju nrec°i poškodovana ubitih le bilo tudi precej nemških vojakov. Janez Riedel rojen 1833 v Grasslilzu na Češkem, je leta 1874 kupil Roparjevo hišo v Zgornjih Domžalah št. 29 in tu za takratni čas sezidal lepo slamnikarsko tovarno, pozneje pa še v Spodnjih Domžalah št. 50. kjer je stanoval Josip Flis. sedaj pa Kovač Silva, sedaj Tabor št. 2. Slamnikov pa tu niso dolgo izdelovali. V Zgornjih Domžalah št. 124 »pri Chalupniku* je prvotno imel slamnikarsko tovarno Tiro-lec Štefan Tegischer, rojen 1865 v St. Veitu. Ker pa je imel hišo le v najemu, mu je bila leta 1918 odvzeta pravica izvrševati slamnikarsko obrt. Kasneje je v tej hiši. kot sem že omenil pri domačih slamnikarjih. izdeloval slamnike Valentin Maček, in sicer do leta 1927. V Spodnjih Domžalah št. 20 »pri Rudolfu« Maverju. je bila tudi slamnikarska tovarna. Maver je bil roj. 1849 v Grasslitzu na Češkem. Sprva je vodil slamnikarsko tovarno Franca Harac-ka v Zgornjih Domžalah, pozneje pa je kupil Vilarjevo hišo v Spodnjih Domžalah št. 20 od Jakoba Cajhna — Vilarja in tu napravil slamnikarsko tovarno, ki pa je z njegovo smrtjo leta 1009 prenehala. Poročen je bil z Marijo Mejač, ki je umrla leta 1914. To je bila hiša. ki je bila porušena ob urejanju ceste skozi Stob. nasproti Trojanska, takrat, ko sta bila zgrajena tudi kanalizacija in vodovod. Zadnji lastnik te hiše in pripadajočega gospodarskega poslopja je bil Vinko Miiller. ki jo je podedoval po svojem očetu Antonu. V Stobu št. 37 »pri Borcu« je tudi bila nekdaj slamnikarska tovarna. Zadnji Borč je bil Jakob Peteri in. Od njega je leta 1872 kupil hišo trgovec Franc Harack z Dunaja. Hišo je do tal podrl in tu sezidal slamnikarsko tovarno. Tovarno je vodil Rudolf Maver, ki je v te.) hiši s svojo družino tudi stanoval. Po očetovi smrti je postal lastnik tovarne mladoletni sin Fran. kateremu ie bil oskrbnik njegov stric Moldovan. Ta dva sta zamenjala to hišo s hišo v Zgornjih Domžalah št. 17. sedaj Savska cesta št. 1. kjer ima delavnico Anton Grilj, lastnica pa je bila gostilničarka Ivana Muller, ki je bila poročena z bivšim orožnikom Pichlerjem. Odtod tudi domače ime za gostilno »pri Pichlerju« Mladi Harack in Moldovan sta nato napravila tovarno v Zgornjih Domžalah št. 17. vendar je lahkoživi sin Franc vse zapravil in se nekega dne ustrelil. S tem je prenehala tudi ta slamnikarska tovarna. Od nekdaj tako cvetoče slamnikarsko obrti in še bolj industrije, izdeluje v Domžalah slam_ nike le še tovarna Universale. ki prav letos praznuje 100-let-nico obstoja. Prav bi bilo. da bi končno prišlo do realizacije slamnikar-škega muzeja, katerega skromni začetki so bili postavljeni lani za prireditev Adam Ravbar na Cvetje v [eseni" v Dobu Eden od prizorov zelo dobro podane igre V okviru praznovanja 750-let-nice Doba je Delavsko prosvetno društvo Svoboda Dob uprizorilo Tavčarjevo dramo Cvetje v jeseni. Premiera je bila v soboto 11. julija zvečer pred spomenikom padlim pred cerkvijo. Ta igralska skupina je bila pred leti, čeprav je delaia v težkih pogojih, zelo delavna. Ze delo \ slabo urejeni in majhni Videm-škovi dvorani je bilo otožkoče-no. toda ko so se začeli mladi igralci v sedanjih pogojih pripravljati na novo igro. so se srečali s še večjimi težavami kot pred leti. Nimajo niti prostora za vaje. zato so se morali učiti v privatni hiši. Razen dobre volje niso imeli ničesar Pridno so vadili in igro odlično naštudira-li. Razveseljivo je. da so se okrog sposobnega režiserja Mi- loša Starbkn zbrali samo mladi igralci, ki so s predstavo dokazali, da so v Dobu še igralski talenti. Ne samo to, da je bil posrečeno izbran prostor za predstavo, na prostem — pred spomenikom podlim, ampak je bila tudi scena odlična. Med ognjemetom in grmenjem topov se le zbralo k predstavi nad tisoč i i udi, ki jih igralci s Cvetjem v jeseni niso razočarali. Obiskovalce so pritegnili zlasti okusno izdelani plakati in praznično razpoloženje Dobljanov in prebivalcev okoliških vasi. Pri organizaciji te, tako uspele predstave so dobskim prosve-tarjem pomagali tudi člani jamarskega kluba Simon Robič — Ivan Sesek. S. Stražar M KAMNIŠKE GIMVAZIJE V obeh četrtih razredih je bilo v šolskem letu 1909/70 43 dijakov. 14 fantov in 29 deklet Po zaključnih izpitih v junijskem roku in po jesenskem delu zaključnih izpitov, ki so bili od 29. do 31. avgusta, je uspešno opravilo izpite 14 fantov in 27 deklet ali 95,4 °/o. Od teh jih je izdelalo 6 z odličnim uspehom, 12 s prav dobrim, 15 z dobrim in 8 z zadostnim uspehom Od letošnjih abiturientov kamniške gimnazije jih je bilo 14 iz domžalske, 27 pa iz kamniške občine. Abiturienti iz domžalske občine so: Cvetka Bergant. Marjan Grošelj. Martina Hribernik. Ljudmila Janežič, Milan Jenčič. Borut Jeraj, Ivan Jesenovec. Marjeta Kosmina, Anton Lebar. Olga Lenček. fvica Lipar. Zvonka Maligoj. Martina Sodja in Dušan Stepic Po popravnih izpitih, ki so bili od 27. do 29 avgusta, je bi- Krumpcrku. S tem bi rešili vedno bolj redke predmete, slike, zapise in nodobne stvari, ki so povezani s slamnikarstvom. ki je imelo za razvoj Domžal tako velik pomen. lo na kamniški gimnaziji od 217 ocenjenih učencev samo 8 nezadostnih. V preteklem šolskem letu je torej padlo samo 3.5"/» dijakov, kar je najboljši rezultat v zadnjih letih. V novem šolskem letu se je vpisalo v gimnazijo 221 učencev, ali eden man: kot lani. Od Zavoda so se poslovili profesorji Barbara Turk in Valentin Kalan, ki sta odšla na novo službeno mesto v Ljubljano ter Janez Jalen. ki je nastopil novo službeno mesto na tekstilnem tehnikumu v Kranju. Pridite še! Nas. oskrbovanci Doma polil ka v Mengšu je 1. t. m. spet razveselil in zabaval z uro in pol dolgim programom ansambel profesorja Pavla Kosca, s pevci, humorist Andrej pa nas je s svojimi šalami večkrat pripravil v sproščen smeh Ansamblu Pavla1 Kosca, pevcem in humoristu Andreju se vsi oskrbovanci prav iskreno zahvaljujemo in jih vabimo, da nas še obiščejo. Anica Pavli' Dom počitka Meng'-'' Šport in razvedrilo delovnim ljudem Zaključna prireditev sindikalnih športnih iger »Po delu šport in razvedrilo«- je za nami Občinski sindikalni svet je bil zopet deležen priznanja številnih obiskovalcev za prijeten večer dne 25. septembra. Brez pomena je ugotavljati, če je naslov priljubljene prireditve najbolj primeren, dejstvo je, da je bila domžalska dvorana letos polna kot še nikoli. Preprosti delovni ljudje iz naših tovarn co se navadili na športne igre, ob katerih je pomembnejše razvedrilo kot visoki rezultati. Na zaključni prireditvi pa ljudje nekako tekmujejo v solidarnosti do svojega kolektiva in svojih športnikov, zato je borba za vstopnico huda in tudi zato. ker vabijo imena nastopajočih. Sindikalnemu svetu so te prireditve do sedaj več ali manj uspele, ni pa rečeno, da se ne bi dale še popestriti. Kdorkoli že pa očita sindikatu vmešavanje v šport, kulturo in razvedrilo, pa naj sam poskusi orga-niziuati podobne akcije. Ponovno se je pokazalo, kakšne prireditve vlečejo in kdo naj jih organizira. SI ob letošnjem občinskem prazniku Domžal ■■*- občinski pokal v nogometu za mladince so v konkurenci TVD Partizan Mengeš, NK Domžale. ZVD Partizan Dob in NK Ihan osvojili mladi nogometaši iz Doba — prehodni pokal za člane so izmed petih občinskih nogometnih klubov osvojili nogometaši iz Domžal -r- tradiconalnega štafetnega teka po ulicah Domžal za prehodne pokale ObZTK se je udeležilo 22 ekip. Pokale so osvojili člani NK Domžale, mladinke TVD Partizan Domžale, mladinci TVD Partizan Mengeš, pionirji SD Mengeš in pionirke TVD Partizan Domžale — na mladinskm košarkaškem turnirju je sodelovalo šest občinskih moštev in sicer košarkarji KK Domžale, TVD Partizan Radomlje, TVD Partizan Mengeš. TVD Partizan Moravče, mladinski aktiv s Prevoj. Pokal so zasluženo osvojili košarkarji iz Mengša — tradicionalno tekmovanje občinskih reprezentanc Zagorje —Domžale v šestih disciplinah je dalo naslednje rezultate: nogomet — zmaga Zagorja. kegljanje — 30 kegljev v korist Domžal, streljanje — prepričljiva zmagi! Domžal. šah — zmaga Domžal košarka — 32 košev razlike v korist Domžal. namizni tenis 3 : 0 za Domžale, — žaro pred spomenikom v Radomljah, ki jo pred pričetkom praznika prižgejd športniki občine, je v imenu vseh prižgala mlada smučarka-tekačica Rode-tova iz Ihana. Prižigu je prisostvovalo 10 športnih organizacij ItfiHfi 1 .'. 'I Na tretji občinski konferenci Zveze komunistov Slovenije v Domžalah jc bil navzoč tudi tovariš Albert .lakopie-Kajtimir, ki je tudi posegel v razpravo in dal domžalskim komunistom precej koristnih napotkov za nadaljnje uspešno delo na področju organizacije vseljudske obrambe S to fotografijo smo hoteli pokazati, kako močno že razpada poslopje domžalskega Godbi ■ . ■ ■ doma, kar pa se nam ni v celoti posrečilo. Vsakdo, ki gre mimo tega objekta, pa to lahko sam ugotovi. V času. ko nme .- tarnajo, da se nekatere dejavnosti v Domžalah ne morejo razviti zato. ker nimaio primernih prostorov (dramatika) dovoljujemo, da nam pred našimi očmi razpada objekt, ki bi se ga prav gotovo dalo porabiti tudi še v kak drug namen kot pa v ta, za kar služi danes. Na mestu je vprašanje, ki si ga zastavljajo mnoRi, ki hodijo tod mimo: Ali ta hiša nima gospodarja? AH v tej hiši ni nikogar, ki bi poskrbel vsaj za najnujnejša zaščito" Ali najemnina za dvorano, ki je sedaj skladišče, ne daje toliko denarja, da hi z njim preprečili vsaj nadaljnje razpadanje? Škoda nf po-"■Onja ic vsa'- dan večja. Ce ga rabimo, potem ga tud! vzdržujemo, če pa ne, ga podrimo. ne pa čakajmo, da bo storil zob časa! Domžalska poslovalnica Agrnkombinata Emona tudi letos za svoje številne odjemalce nabavlja kar vagonske količine grozdja in ga na razkladalni postaji v Domžalah kar direktno oddaja kupcem. Mnogi ga kupujejo kar cele vozove. Seveda to ni na-m«»no grozdje ampak tako, iz katerega potem doma stiskajo niošt. iz mošta pa delajo vino, kar se jim kot izgleda še vedno bolj izplača kot pa kupovati -pravo" vino. Ali ni tu v naši trgovini nekaj narobe? EKAJ IZ IHAN Ko ugotavljamo, da so poedlnc športne panoge fce postale vec .Hit manj profesionalne In člani delijo le le za plačilo, ne smemo trditi, da .le povsod tako. Vemo. da podeželski klubi in driiStva »Partizan« delajo Se vedno na čist! amaterski osnovi ln da se ima.ie ljudi Idealiste, kt to delo opravljajo ic leta in leta, brez kakršnekoli nagrade. Ko smo se dotaknili Športnikov s podeželja, moramo omeniti tudi uspehe, ki Jih u dosegajo pri prostovoljnih delovnih akcijah. Tako moramo omenit), da so ihanski nogometaši s prostovoljnim delom napeljali vodovod v garderobo, izkopali in zasuli preko 800 ni vodovodnih jarkov in Izkopali za < i- It -trlftkacijo preko 20 jam za posta- vitev električnih drogov Vse to so delali v sperazumu s krajevno skupnostjo Ihan, ki Jim bo za to delo dala tudi nagrado, ki pa Jo bode sproti v celoti vložili za adap-taciio garderobe in nabavo opreme it, inventarja, listo delo opravljajo tnd: nogometaši iz. Doba, ki gradilo garderobo v popolni lastni režiji). Se posebej moramo omeniti, da se Ihanski nogometa«! sklenili, da bodo vse vožnje izvrševali E lastnimi avtomobil) in na svoje stroške, da hi tako lahko klub dodeljena sredstva porabil za investicije. V tekmovanje so letOS vključili tudi mladince, ki kazi ic. da bodo prej ko slej dobre n.,o - - * < -1 i 1 * starejše nogometaše. 7.r lete« ispešr.o na- SYZ ^206 Košarkarji odgovarjajo Ob čitanju članka Zdrav duh (?) v zdravem telesu, izšel v glasilu SZDL občine Domžale od dne 15. septembra 1970, vodstvo KK Domžale čuti, da je potrebno, da obvesti širšo javnost o neresničnih trditvah pisca A. Zajca. Vodstvo kluba meni, da bi moral uredniški. odbor in odgovorni urednik Občinskega poročevalca, kot glasila Socialistične zveze delovnega ljudstva, kljub svobodi tiska, vseeno pretehtati sila pristranske težnje pisca, ki vsekakor niso v korist celotnega športnega življenja v občini. Košarko je začela v Domžalah peščita že leta 1948 vzporedno z začetkom tega športa v večjih centrih Slovenije. Vzljubili so ta šport, z lastnimi minimalnimi sredstvi ustvarili kolektiv, sami zgradili igrišče, vadili, igrali in začeli so tekmovati. Z največjo mero ljubezni in enluziazma je kolektiv iz leta v leto napredoval. Rezultati so se začeli kazati. Moštvo je začelo nastopati v republiški ligi, priborili so si mesto v 11. zveznem razredu. Tekme je začelo obiskovati na stotine ljudi. Zatorej je trditev, da "širša javnost o domžalski košarki bolj malo ve« neutemeljena in naravnost smešna. Naprej trdi pisec "da so Domžale zaradi košarke znane po vsej državi«. Na žalost pa samo za Občinski poročevalec nimamo nikogar, ki bi v tem glasilu obveščal domžalsko javnost o košarki s članki, napisanimi med rednim delovnim časom. Vsem je današnji čas dokazal, da za večje, da se ne izrazimo vrhunske športne dosežke, ni dovolj, samo tedanji entuziazem. temveč tudi izdatnejša finančna pomoč družbe, i strani športnikov pa kar največ truda in sa-moodpovedi. Zatorej je trditev o stopa tudi prav moštvo, saj je do sedaj igralo 5 tekem in vse zaključilo v svojo korist, gol razlika pa znaša 29:7. Septembra sc pričeli redno trenirati tudi smučarjl-tekači, vsi od pionirjev do članov, kajti v sezoni 1970/71 bo v Ihanu zopet več zimskih prireditev. Tako bo 24. januarja 1971 slovensko prvenstvo pionirjev v tekih, v mesecu februarju odprto prvenstvo v tekih za vse kategorije ter občinsko odprto prvenstvo v skokih. In pa skakalna turneja Dol—Ihan—Kamnik. Pričakujemo, da bo na teh tekmovanjih nastopilo preko 400 tekmovalcev iz vse Slovenije in Hrvatske. Po koledarju bodo Imeli ihanskl smučarji v tej sezoni 4B nastopov v Sloveniji in sosednih republikah. Morda prav ihanskl športniki s svojim delom in svojimi uspehi, 1:1 so pomembni v republiškem in zveznem merilu, dokažejo, da se da marsikaj doseči tudi z dobro voljo ir. da uspehi niso odvisni samo od milijonov. rt. »izglasovanju družbenega denarja« odveč, saj so jo z zavestjo sprejeli vsi za to odgovorni družbeni — politični organi v občini. Da je danes košarka v Domžalah šport št. 1, je to rezultat dvajsetletnega vztrajnega dela in prizadevanj igralcev in funkcionarjev kluba, ne pa s tem "da smo glasovali zanjo, za denar namenjen zanjo«, kot to trdi pisec članka. Odprto igrišče v domžalskem športnem parku še zdaleč ni bilo zgrajeno samo za košarko, temveč je bilo namenjeno tudi rokometu, malemu nogometu in predvsem kotalkanju. Ker pa je na žalost v Domžalah "zelo veliko« takih in tako aktivnih družbenih delavcev, ki so vedno samo "poznavalci situacije« pa ostale športne panoge, ki bi lahko uporabile la športni objekt, sploh niso zaživele. Za dvorano imenovano "hala«, ki je bila zgrajena po mnenju pisca »predvsem za košarko« pa tole: Ce bi bila res zgrajena samo v ta namen, bi vsekakor potrebovala precej drugačne garderobe in sanitarije, kot pa sta v njej za to namenjena le dva prehodna hodnika. Piscu ne zamerimo netočne podatke o številu članov kluba, ker je verjetno še vedno pod vtisom velike gneče v zimskem času, ko se je tudi v enem večeru zvrstilo v garderobi — hodniku hale na rednem treningu 80 igralcev t. j. članov, mladincev in pionirjev. Tov. Zajcu kot "šefu« hale se najtopleje zahvaljujemo za razveseljivo novico, da nam »dajejo dvorano brezplačno v najem«. Hvala upravljavcu dvorane za »opravljeno družbeno koristno delo!«. Saj se nam amaterskim športnim delavcem ne bo več treba truditi za sredstva, namenjena za najemnino hale, ki jih naj bi dobili iz družbenega dogovora! Po mnenju avtorja članka dobiva KK Domžale »redno znatno pomoč družbe«. Trdimo, da to ni res, kajti niso redki primeri, da so posamezni odborniki sami zastavili svoja sredstva, da se je tekmovanje lahko redno odvijalo. Poudarjamo, da sredstva proračuna občinske skupščine niso bila zadostna za izpeljavo celotnega programa društva. Za izvedbo tega programa so bila nujno potrebna tudi sredstva, ki so izključno rezultat dela košarkarskega kolektiva. Med ta sredstva uvrstimo tudi »lepe denarje iztriene« pri veselicah, katerih finančni uspeh je rezultat prizadevnosti posameznih članov uprave društva, ne pa visoke najemnine. Da je domžalska košarka dobila toliko mlajših privržencev, ni rezultat »privilegija in naklonjenosti najvidnejših političnih funkcionarjev«, temveč plod dolgoletnega dela in tudi kvalitet- ne uvrstitve v zvezno tekmovanje. Čeprav se bomo vrnili v republiško konkurenco (zaradi objektivnih športnih razlogov), se »ladja rdečih žog« ne bo potopila, temveč bo s še vedno visoka moralo vodstva, z množičnostjo, t. j. z delom s pionirji, mladinci in mladinkami ter drugo ekipo, ki so vse v rednem tekmovanju ter ob novoustanovljenih centrih v okoliških krajih (Mengeš. Moravče, Radomlje, Prevoje, poskrbelo, da se to »ladji , . ne bo potopilo. Glavne čeri, ob Icaterih pa »barka« zares lahko nasede, so pa podobni neresni članki, ki povzročajo, da ljudje, ki so pripravljeni žrtvovati ves svoj prosti čas za napredek športa v svojem elanu popustijo in prepustijo »športno barko« družbeno negativnim strujam. Se odgovor, kako gledamo na življenje »velikih fantov«. S tem ne zagovarjamo igralcev 1. moštva in hranarina ni nobena skrivnost, zaradi že v uvodu omenjene zahtevnosti zveznega tekmovanja V dokaz resnega dela in navkljub temu, da smo s tem postavili nr. kocko naš obstanek i; 11. zvezni ligi, smo bili toliko dosledni, da smo smatrali, da ne moremo tolerirati nešport-nega obnašanta. pa čeprav je to naš najboljši, igralec. Moral je zapustiti naše vrste v času, ko bi, oa v rednem prvenstvu najbolj potrebovali. To naj bo istočasno tudi opomin vsem »privržencem in strokovnjakom«, ki so prispevali k nešportnemu obnašanju našega igralca. Pdvšali-ziranje o »velikih fantih in meščanih« je neumestno in menimo, da so naši igralci tekmovali športno. Za izgubljeno tekmo pa piscu in javnosti samo podatek, da so v moštvu Zagorja nastopili: Llassin, Lemaič in Sušnik, za katere kvaliteto dobro vedo ne samo v državi, temveč tudi zunaj meja. Za zaključek naj uporabimo moto avtorja članka »če bo kdo vprašal«, kaj si mislimo pri tem Odgovor je jasen: — trdimo, da ne pozna situacije, — »privilegiranost« košarke le vsled najbolj organiziranega dolgoletnega dela v tem kolektivu, — ker pisec ne izraža mnenja tisočih športnikov, ki vsi v glavnem obsojajo tako pisanje, — za ekonomično Izkoriščanje domžalske dvorane smo vsi, samo z mislijo, da košarka kot športna panoga delovanje dvorane lahko samo poplemenili. Uredništvu in odgovornemu uredniku Občinskega poročevalca v premislek! V prejšnji številki, smo s ponosom prečitali, da je KK Domžale za dvajsetletno uspešno delo odlikovala SZDL občine Domžale s srebrno plaketo Otf, takoj v naslednji številki pa vaše glasilo kot glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, občine Domžale hitro nasedle piscu in objavi neresničen in ponižujoč članek na račun Košarkarskega. kluba Domžale Košarkarski klub Domžale Smučarji trenirali tudi poleti Lanska muhasta zima nam je zapustila še dosti snega pod našimi Julljcl. Ko smo sc sredi avgusta v pasji vročini potili in iskali sencu in hlad, Jo je skupina 9 smučarjev domžalskega kluba mahnila na smučarski trening pod Prlsojnik. Kdo bi Jim ne zavidal, ko so uživali vse dobrote zimskega okolja v vročem sončnem poletju. Pod vodstvom Toneta Zupana ]e od 17. do 22. avgusta smučalo in treniralo še 11 smučarjev mladincev in to Tone Bakšič. Dušan in MIlan Vidmar, Matjaž Pelcer, Bojan Pra-protnik, Franci Kaplja, Bojan Repovi In Janez Poljanšek. Mladinci so bivali v koči na Gozdu, od tu pa so se vsako Jutro in popoldne podali na plaz pod Prlsojnikom in trenirali. Svež gorski zrak, smuka in obilo sonca je fante krepilo tn utrjevalo. K tečaju in treningu Je samo društvo vložilo 1.410__N din. Ce so tečajniki zadovoljni, pa drultvo ni, kajti med temi mladinci so sc našli tudi trije, (katerih imena nočemo objaviti) skrajno nedisciplinirani. Nelportno obnašanje, kajenje, kvar-tanje, negiranje navodil vodje itd., vse to meče zelo, zelo slabo luč ne samo na kršitelje, temveč trpi tudi ugled samega druitva in njihovih poštenih članov. Ni to športni he- roizem, če se ti mladinci ne zavedajo, da je cigareta v ustih, zafrkavanje, posmehovanje in omalovaževanje reda na športnih tečajih neolikano in nešportno ln kaže le stopnjo vzgojenostl vsakega posameznika. Mislim, da je bil namen tega treninga in finančna pomoč v tem, da se tečajniki ne samo telesno, temveč tudi duhovno sprostijo ln sodelujejo kot športna enota, ki naj bi bila za vzgled ostalim. Ce Je društvo zaupalo vodstvu, zato nI bil tečaj nič manj vreden, ti trije nedisciplinirani tečajniki so se pokazali kot heroji nadutosti in baha:'-tva in bili neposlušni No, tudi ta šola je nekaj stala In zato lahke pričakujemo, da se bo društvo v bodoče posluževalo tujih učiteljev. Kljub tem neljubim spodrsljajem, ki so skalili napore vodstva pa upamo, da Je bil trening uspešen. V bodoče pa bo treba pač vsakega tečajnika, ki bi želel sodelovati na tečajih, dobro prerešetatl, če Je njegovo vedenje in njegov odnos do sotovariSev in društva pravilen ali ne. Mimogrede povedano, da se bodo ti trije nedisciplinirani ln ne-tovartški tečajniki zagovarjali pred upravnim odborom zaradi nešport-nega vedenja. J. V. Domžalčan Vlado IVAClC. btirlintilde^eUetnl metalurški tehnik v domžalskem »TERMITU.« jc na slovenskem Šahovskem prvenstvu. ki je pilo v dneh od J,—18. avgusta v Šahovskem domu v Ljubljani, dosegel svoj največji dosedanji uspeh Ob udeležbi petnajstih igralcev (mod katerimi je bjl celo en mednarodni mojster, dva mojstra ln več mojstrskih kandidatov) je zasedel prvo mesto. Ob lem velikem uspehu, ki ni uspeh le zanj. temveč za vso Šahovsko javnost Domžale, se čestitkam, ki jih jc ob svojem uspehu prejel, pridružuje tudi uredništvo »Občinskega poročevalca«. Tovai'15 IVACIC se jc vabilu, da odgovoii na nekaj vprašanj za bralce Občinskega poročevalca, rad odzval. VpraSanjc: »Tovariš IVAClC. mnogi naši bralci bi vas radi BpdZnAli! Ali bi se nam hoteli predstaviti?« Odgovor: »Vlado Ivačič, rojen 26. junija 193B v LJubljani, po poklicu metalurški tehnik, zaposlen pri domžalskem TERMITU. S šahom sem s« začel ukvarjali če nemara kar z osmimi leti, ko me je le Igre nu-učll oče. Organizirano sem se začel ukvarjati s šahom nekako leta 1950 V začetku sem bil član Sn Ljubljana, od prihoda v Domžale leta 1939 pa sem član SD Domžale.« Vprašanje: »Ker nam Je slovensko šahovske prvenstvo nekako še najbolj živo pred očmi, bi želeli da nam oživile dneve, ko je vsa domžalska športna javnost nestrpno pričakovala iz kn la v kolo rezultate Iz Šahovskega doma«. Odgovor: »Na prvenstvo sem prišel nekako nepredvideno ln tako tud.) manj pripravljen, kot bi sicer mogel biti. Zaradi številnih odpovedi je Šahovska zveza Slovenije povabila več mojstrskih kandidatov, ki so dosegli že prej lepe uspehe, da se udeležijo prvenstva brez predhodnih kvalifikacij. Na ta način sem se na prvenstvo prijavil, bol.) z željo, da si naberem Izkušenj, kot pa s tekmovalnim hotenjem po prvem mestu. Tako nisem niti premišljeval, katero mesto bi mogel doseči. O plasmaju sem začel razmišljati sele -šahovski prvak v drugem del« prvenstva, kg se je situacija razbistrila, ko se je pokazale Ua bi ob M'iuiiH m igranju mogel doseči zelo dobro mestu, v prvem delu tekmovanja sum is desetih ko' imel le dva remija, ustalo so bile zmage. V zadnjih kolih se je začel flniš. ki jc bil zame psihološko najtežji, saj sem imel poleg vsega še najtežje tiaspr umike. V ''idu-,! tretjini turnirja je prišla, kot dodatna obremenitev tudi imperativna zahteva pa dobri igli in posredno tudi po dobrih rezultatih. V M"u-ni lazi sem cll'seacl tri rernlje in »Ji poru* (slabe trenutke sem dnitvljgl z igralcem l'ucam.) kl jc lil moj edini spodrsljaj na turnirju. Ostale konkurente sem premagal, tqko da Jc razlika ustala dovolj velika, Vprašanje i »Kakšni sn vaši dosedanji tekmovalni uspehi, saj usvojitev republiškega prvenstva nemara ril bil edi- nlV Odgovor: »Na republiških prvenstvih sem kar stalen udeleženec, saj sem se od 1(60, leta dalje udeležil (razen dveh) — vseh Na enem izmed njln sem dosegel naslov mojstrskega kandidata (1964), leta 1W» sem 1)11 četrti, i mu; pa sem delil tretje do puto mesto. Leta 1665 sem sodelovM v poiflnalu za državno prvenstvo v Vrnjački Banji, kjer sem se plasiral na 10. mesto (7 točk od 16 možnih). To je bil dos(ej najmočnejši turnir, na katerem sem (gral. Večkrat sem zmagal na domžalskem spominskem turnirju lllLHlNCi—ZUPANČIČ, med svoje vetje uspehe pa vsekakor prištevam tudi zmagi v Novem mestu in Kočevju januarja letos. Kei sem se turnirjev večkrat udeleževal (glede na kolega) so tudi rezultati relativno dobri«. Vprašanje: »Ali nam lahko puveste ka.i o delu društva, katerega član ste?« Odgovor: »fiD Domžale sod imed najboljša slovenska moštva. V svoji zgodovini je doseglo vrsto odličnih rezultatov, med kaleriml jo vsekakor Izredno tretje mesto v konkurenci 30 mostnih reprezentanc 1869 v Ptuju, ko smo se plasirali za L.iubl.iano ln Mariborom. Velik uspeh Je tudi letošnja uvrstitev v republiški finale za pokal Maršala Tita. kjer smo zelo tesno 21/, VI, izgubili z najboljšo reprezentančno ekipe — ekipo Maribora. Relativnu slabše rezultate smo dosegli v ekipnem republiškem prvenstvu, ki zahteva drugačno sestavo: 6 moških članov en mladinec in ženski član in kjer Je uspeh odvisen od homogenosti moštva. Ulede na problem stalnega prostora, v katerem bi žal zaživel (kot tudi ostalo družabno življenje), je sejna dvorana skupščine občine Domžale le začasna rešitev, ni pa trajno razrešen problem. V Domžalah obstaja ekipa, ki zaradi veselja do šaha vseh članov, zlasti intuziastov in če merimo uspehe iz tega zornega kota, ne moremo biti nezadovoljni.« Slovenije Vprašanje: »Kako poteka v društvu delo z mladino?« Odgovor: »Delo z mladino Je zaradi omenjenih razlogov otežkočeno. Je bodisi kampanjsko ali rezultat Izrednega angažiranja določenega kroga ljudi Društvo mora imeti mlado, širšo osnovo. \z katere se rojeva kvaliti i„ Ciledf na rezultate šolskih tekmovanj ne moremo reči. da talentov v občini ni: pionirke iz Peč so bile oelo republiške prvakinje. Talentov je dovolj, kar «ia potrdila KAHNAR ln SLAK. Ki sta bila že oba slovenska mladinska prvaka. Pot pa je le dolga. Uspehov ni bilo malo. čeprav so sc pojavljala tudi kritična obdobja. Zaradi ošabnega truda peščice funkcionarjev ln predvsem predsednika tovariša SONCA drultvo tudi v tej smeri normalno dela. Domžalčani pa se sicar ne moremo meriti s Šahovskimi eenlri Ljuhljane in Mariborom Bodimo v vrsto * Celjem. Kočevjem, kjer nam je po realni oceni mesto.« Vprašanje: »Zanima nas. kako gledate na šah. kot Igro in kaj pravite o temi. "i jo poslušamo v zadnjem času vse večkrat >Mladl In šah?« Odgovor i »Sah kot Igra je zelo koristen preilvsem za umsko se te razvijajočega človeka pomeni vzporedno pomoč pri razvoju osebnosti. Za Sa-IiuvhUI razvoj posameznika pa niso dovolj samo zunanji pogoji (organizacija tekmovanj, instruktor ln podobno) pomembnejše le individualno delo ki pa zahteva veliko truda, studija Treba se je odreči delu prostega čusa čemur »e pa mladi le neradi odrečejo Brez študija bolj-litl rezultatov ni pričakovati. Pri šahu je to odločilno Med mladimi, ki začenjaju. je za to premajhno zanimanje in v tem vidni razlog za nekoljko počasnejši kvalitetni dvig. Seveda pa jn jasno, da le Iz mno- ŠAHOVSK XXII. sindikalnega prvenstva Slovenije Junija v Bohinju se je udeležila ekipa Papirnice Kollčevo in med 18 sodelujočimi dosegla 7. do 8. mesto. Na brzoturnlrju v Borovnici v počastitev dneva borca 4. Julija so sodelovali tudi domžalski mojstrski kandidati Med 28. gralci so zasedli naslednja mesta: 1. CUel, S. Ivačič, S—?. Vavpetlč, 8. Karner. Julijskega brzoturnlrja v Domžalah »e Je udeležilo 20 Igralcev iz Ljubljane, Trbovelj, Kamnika in Domžal, vrstni red: R Kržlšnik (Lj.) 16 točk, 2—4. Ivačič. Karner. Vavpetlč (vsi D) 14 V« točk itd. 12. julija so v Domžalah že drugič gostovali danski šahisti iz Ran-dersa. Pomerili smo se na 11 deskah jn jih premagali z rezultatom 8 : a. V Kamniški Bistrici smo odigrali 8 julija i,i/..i.m,n. ki se ga Je udeležilo m Igralocv Randerga. Kam- žične mladinske osnov« rastejo pogoji za nekaj kvalitetnih posameznikov Na šah gledam kot na duševno razvedrilo, aktivno rekreacijo po ostalih življenskih naporih. Morda se čudno sliši, ker je šah že sam po sebi duševen napor. Stvar se spremeni, ko se pojavijo tekmovalne obveznosti. Ko šah postane Izreden umski in fizični napor in ne moremo več govoriti o razviedrilu. Sicer pa naj v ilustracijo, kaj je lah povem besede našega velikss/a šahista Vidmarja: .Sah je odraz življenju! Z uspehi ln neuspehi daje impuls za notranjo stabilizacijo, zadovoljstvo Posebno neuspehi dajejo Se več moči. da se tekmovalec v prihodnjih borbah Se bolj bori. Ta izrek lepo ponazarja, kaj je šah in izraža tisto, kar tudi sam v šahu doživljam.« M. 0 delovanju mladince'/ U Ooimale Mladinci NK Domžale so z resnejšim in sistematičnim delom začeli Sen spomladi, vendar se je to delo že obrestovalo, saj so dosegli v sačetku jesenskega dela prvenstva Ljubljanske podzveze kar lepe uspehe: premagali so RAKEK s 4:S. ODRED s 3:2. izgubili pa so z DOBOM in CEMENTOM, obakrat na tujem igritču. Pod vodstvom trenerja Bro-jana so v mladinski vrsti naslednji igralci: Savkovič, Bekir. lvkovič /i točk ln Zupanotč ■ I točkami. Na prvenstvu ljubljanske lahov-ske podzveze julija v Ljubljani je igralo 12 igralcev R. Krliinik, Miška in Halik (vsi Lj.) so se uvrsUll na slovenske prvenstvo 4. do 6. mesto pa Jc delil Trebušag (P) s Korivalinko (Lj,). Rednega mesečnega brzoturnlrja v avgustu v Domžalah se je udeležilo 80 igralcev, ki so se zvrstili takole: Cizel in Sribar (Lj) IS 'It toek, Iva- člč 15 točk. Musič (LJ.) 14 'It točk. Vavpetlč 13 'It točk, Karner 13 točk itd. Mojstrski kandiat Vlado Ivačič je v avgustu dosegel največji uspeli Na XX. članskem prvenstvu v LJubljani je postal prvak Slovenije ln si tako priboril pravico sodelovanja na državnem prvenstvu. Za občinski praznik Zagorja so se šahisti' TfbOvelj, Domžal in Zagorja pomerili v dveh brzoturnirjih. V A skupini je med 13 igralci zmagal Karner (D) 10 'It točk pred Loi-bekom (D) 8 'I, točk itd v B skupini pa med 7 igralci Hribar (D) s 6 točkami. S. I.aznik IX.spominski šahovski lurnir Horing-Znpančii' 31.. 11. Trebušak (Domžale — 1) '2'/»t.,.112. Lorbek (Domžale — Mk) 21. , V B turnirju se je pomerilo prav tako 12 igralcev II in III. kategorije, v glavnem veteranov iz kamni-Sko-domžalskega okoliša, ki so sc zvrstili takole. 1. Luznik (Domžale) 8'/s t.. 2.-3. Jagodic (Mengeš) ln Hribar (Domžale) 7 'hi t . 4. Koncilja (Domžale) 7 t., i. Ocepek ml. (Komenda) r> '/■■ t., 8.-7, Limbek (Domžale) in Bergani (Podgorje) 6 t., 8 Zitko (Domžale) 5 t., 9. Narad (Kamnik) 4 V, t., 10. Ritonja -(Duplica) 3 '/s t , 11. Ocepek St (Komenda) 3 t., 12. Vidic (Podgorje) 'it t. • Prvi štirje so svojili oz. potrdili drugo kategorijo. S, L. Zmagovalec v A kategoriji. Vlado Ivačič 9. oktobra se je končal deveti , spominski turnir v organizaciji šahovskega društva Domžale. V A kategoriji Je sodelovalo 12 Igralcev, med njimi dva mojstra, sedem moi-strskih kandidatov in trije prvo-kategorniki. Prepričljivo je zmagal letošnji republiški prvak, domaćin Vlado IVACIC (MK) z 8 V, točke. Ostali so se zvrstili takoie: 2. Bajec (Ljubljana — M) 7 '/•_ t., 3.-4. Penko (Novo mesto - Mk) in Vavpetič (Domžale — Mk) 8 t., 5,— 7 Praznik (Kočevje — 1). Longer (Ljubljana — M) in Karnar (Domžale - Mk) 81., 8. Šiška (Ljubljana — Mk) 5 l/i t . 9 Hallk (Ljubljana - . Mk) 5 t., 10. Mahler (Maribor — I) Zmagovalec v B kategoriji, Stane I.aznik Končale so se 7. športne gre ObSS Domžale Športne igre. ki jih organizira komisija za šport in rekreacijo pri Ob. SS DOMŽALE, so vsako, leto bolj privlačne in množične, delo same organizacije tekmovanja pa i« bilo večkrat otežkočeno zaradi subjektivnih vzrokov. Težko je organizatorjem posameznih ekip v sindikalnih aktivih, kjer nikakor ne morejo pridobiti dosti članov za športne igre, še bolj nerazumljiv,, pa je, ko nudi sindikalni odbor možnost sodelovanja, pa ni nikogar ki bi organiziral ekipe. Vzroki tičijo vsepovsod, vendar smatranu) da je zdravo, da delovni človek skrbi za svojo telesno kondicijo' in koristno, da spoznava člane sosednjih sindikalnih' aktivov Sedaj-pa o doseženih rezultatih 7 športnih iger. Najboli množične tekmovanje Je v kegljanju, kjer so bili doseženi tudi' dobri rezultati. Najboli«.i tri mesta v dvanajstih borbenih je nastopilo 36 tekmovalcev, od katerih so biil najboljši Brane Majer-le, Lek z 252 krogi, Franjo Rihtar, Induplati 254 krogov in Zdravil Krajšek, Mllnostroj 244 krogov od 300 možnih. V šahu je bilo šest ekip. od katerih je prvo tradicionalno mesto pripadlo Papirnici s 24.5 točkami pred Mlinostrojem 18 točk in Melodijo 17 točk. V namiznem tenisu je ekipno pripadlo prvo mesto Papirnici, drugo Leku in tretje Heliosu. Dramaličii'' igre so se pričele v finalu za najboljša mesta posamezno, kjer Jc imel največ uspeha Jože Lenčvk Hellos. pred Marjanom Stražarjem in Stanctom Skokom 12 Papirnice Tekmovanje v odbojki sta od prijavljenih sedem ekip zaključili samo ekipi MlinOStrOj In induplati 2 rezultatom 3:2 za ekipo Mlmostroj. Plavanje je seveda šlo po vodi. Kakor tudi smučanje in sankanje. Kot novost sindikalnih športnih iger je partijah so dosegle tele ekipe. Prvo že sedmič PAPIRNICA s 445 podrtim: keglji pred MLINOSTROJEM » 442 keglji in INDUPLATI s 420 keglji Med desetimi ekipami (i < 10(1 lučajev je prva z devetdesetimi zmagami PAPIRNICA, slede TOSAMA s 7 ln HELIOS s šestimi zmagami Posamezno z največ jiodr-tlmi keglji je zasedel prvo meslo Andrej Nahtigal TOKO s 440 keglji pred rutiniranim kegljačem Vidom Vavpotičem PAPIRNICA - 422 kegljev in MIlanom Kočarjem Hellos s 420 podrtimi keglji. V nogometu Je od desetih ekip zasedla prvo mesto prav tako že sedmič ekipa MLINOSTROJA pred TOKO in PAPIRNICO. Množično je bilo tudi tekmiivan.ie v streljanju, kjer ekipa Mllnostroj tudi ne prepusti prvega mesta z 956 krogi ekipi Induplati z'948 krogi ln LEKU z 921 krogi. Posamezno bilo tekmovanje za prehodni pokal najboljši ekipi celotnega tekmovanja. Prvič je pripadel, ekipi Mllnostroj, z doseženimi 41 točkami pred Papirnico z 39 točkami. Očitno Je. da sta ti dve ekipi najmočnejši, ker imata tudi največje število moške delovne sile. Za zaključek 7. športnih iger moram omeniti prijateljsko športno srečanje s športniki Ob. SS iz Karlovca. Bilo jc zelo uspešno za tekmovalce ObSS Domžale, Zmagali so v namiznem tenisu z rezultatom 5:1. v streljanju z 11 krogi razlike (najboljši je bil Kržan Niko Mllnostroj z 226 krogi) ln kegljanju za devet kegljev razlike v nogometu so sc razšli z rezultatom 2:2. Le v šahu so prepustili zmago Karlovča-nom z 19,5 točke proti 16.5. Samo srečanje je potekalo v prisrčnem VZduljti z željo, da se taka srečanja ponavljajo. W. Valentin Kinomatografi predva;ajo: kino domžale: 21.—22. x. 24__26. x. 28.-29. x. 31. x,—i. xi. 4.-5. xi. 7.-9. xi. 11.—12. xi. 14.—16. xi. 18.—19. xi. kino RADOMLJE 20. —22. x. 24.-25. x. 21. —29. x. 31. x—i. xi. 3.-5. xi. 7.-8. xi. 10.—12. xi. 14.—15. xi. amrr t (S film fr. b. C S iilm amer. b. film fr, alž. b. Iilm fr. b. CS Iilm amer. h Iilm fr. angl b. CS film it. I>. Ć8 film it. b. CS film šv. b. film it. fr. b, CS Iilm zap. nem. Iilm amer. h. tlim amer. b. CS Iilm amer. b. CS film Ir. it. b. CS lilrn it. b, VV Iilm angl. b. VV Iilm angl. b. Iilm amer. b. CS Iilm amer, b. CS liim amer. b. VV film rt. amer. b. CS film amer. b. t'S Iilm amer. h Iilm amer Iilm amer. h. Iilm 17.—19. xi. kino MENGEŠ: 21.—22. x. 24.-25. x. 28.-29. x. 31. x.—1. xi. 4.-5. xi. 7. -8. xi. 11.—12. xi. 14.—15. xi. 8. —19. XI. POTUJOČI KINO: Jug nem. b. CS flm WINETOU IN APACI 20 x \ MORAVČAH 21. x. v IHANU 24. x v KRASNJI 25. x. v PREVOJAH it. b. CS film ŽELEZNI KAPETAN 27 x. v MORAVČAH 28 x. v IHANU 31. x v KKASNJI 1. XI v PREVOJAH angl. b film SAMO NAPREJ KAVBOJ 3. XI. v MORAVČAH zakon i5kezpravja gospodar podzemlja .JEZDEC iikez milosti »Z« (še živi) ČLOVEK ODVEČ sok .iu2na zvezda IZKRCANJE tri anziju ubiti djoni ringa STRELJAJ prvi i ';: : i BORA - HOltA iiei.ga klic RRVOLVERASU pogiba H t SE usiier Mat iielm uke.ia račune oiso/.nik se zeni nuna iz monze Štirje komandosi za norveško VBOCl MILIJONI DAN ZLOBNE PIŠTOLE STKEI, Z NEHOTICNIKA VELIKI MAC LINTOCK KI.IC;iO ME TUJEC TUJSKA LEGIJA UJETI V PUŠČAVI izniviiM Si MOJ PRIJATELJ lil.N 4. XI v IHANU 7 XI. v KRASN.l I 8, XI. v PREVO.IAII meh. b film POD MEHIŠKIM NEBOM 10. XI v MORAVČAH 11. XI. V IHANU 14 XI v KRASN.l i 15. XI. v PREVOJAH amer. b. CS film NEPOMIRl Jivr 17 XI \ MORAVČAH 111 XI <, IHANU' ' 21 XI. v KHASN.II 22 XI. v PREVOJAH