n
I The largest Sondtt Duly in the United Steles.
g leaned every day except Sundays 1 v and legal Holidays. 1	75,000 Readers.
TELEFON: BARCLAY 6188
fca-'j i —»g mcn-'—n«j m
NO. 278. — fiTEV 278.

VOLUME XXXVL
TELEFON: BARCLAY 6189 LETNIK XXXVI.

Hrvatje zavračajo sodelovanje
EDINOLE KRALJ BI KAJ
DOSEGEL S POSREDOVANJEM
Zagrebški voditelji nočejo imeti nobenega opravka a tedanjim ministrskim predsednikom 'dr. Korošcem. — Korošec je že Kotel razpustiti parlament in razpisati nove volitve. — Kralj Aleksander bo v par dneh nastopil.
BEOGRAD, J ugoslavija, 25. novembra. — Jugoslovanski ministrski predsednik dr. Anton Korošec je začel z raznimi obljubami in po ovinkih vabiti hrvatske poslance v Beograd, odkoder so odsotni že od 20. julija, ko so se završili pomilovanja vredni dogodki v narodni skupščini.
Obljubil je, da bo razpustil sedanji parlament ter sklical nove volitve. Toda Vsa njegova prizadevanja so ostala brezuspešna.
Vlado Maček, sedanji voditelj hrvatske kmet-ske stranke in njegovi tovariši so izjavili, da se s Korošcem pod nobenim pogojem ne bodo pogajali. S sedanjo beograjsko vlado nočejo imeti nobenega opravka.
Ministrski predsednik dr. Korošec je nameraval poslati v Zagreb posebnega poslanca, toda hrvatski voditelji so v svojem časopisju razglasili, da ga ne bodo sprejeli.
Pravijo, da mora priti inicijativa od kralja Aleksandra, ki je edini, kateremu so prisegli.
Ministrski predsednik dr. Korošec je bil obljubil popolno avtonomijo za Hrvatsko in Slovenijo, toda poslanci niso hoteli sesti ruti na ta lim.
Tekom par dni bo cela zadeva predložena kralju Aleksandru, ki bo nastopil kot posredovalec.
Dr. Maček je izjavil, da zahtevajo Hrvatje popolno suverenost v vseh domačih zakonodajnih in izvršilnih zadevah.
Hrvatska naj bi bila napram Beogradu v istih odnošajih kot je naprimer Irska napram Londonu.
Vse kaže, da dr. Korošec ne bo mogel dolgo vztrajati na svojem mestu.
PREKO ANGLIJE JE ZOPET
DIVJAL STRAŠEN VIHAR
Devet ljudi umrlo, ko so divji viharji zopet pretresali angleške otoke. — Novi hurikan preti s še večjo katastrofo kot je bil vihar preteklega tedna. — Parobrodstvo ohromijeno. — Ozemlja preplavljena.
BUENOS AIRES SE PRIPRAVLJA NA SPREJEM
Vojaška parada, sprejem predsednika Irigo-yen in banket so med točkami sprejemnega programa.
BtTEN'OJS AIRES, Argentina, 25. ibOrembra. — Ameriški poslanik Robr^t AYooLs Bliss, j<> imel dolg-o konfV.rnco z zunanjim ministrom Oyhanartc plode načrtov za tukajšnji sprejem novoizvoljcne-a jr predsedrrrka Herbert a Hoove rja.
Ker je datum Hooverjeveg-a prihoda še vedno nedoločen, se je dogovorilo ie poskusni program za njegovo zabava nje. Prk'akuje se, da bo Hoover taflcoj sprejet po nje-
VELESILE POSREDUJEJO
V BOLGARSKI KRIZI
Anglija in Francija zahtevata konec bojev. — In-vc I vir an je mir Balkana. — Novi zavratni umori so baje posledica krvnih os vet.
Hurikani, tajfuni in grozne vikre so obiskale včeraj razne dele sveta ter prinesle smrt in opustošenje.
Angleški otoki, ki so si komaj malo opomogli od viharjev preteklega tedna, ki so uničili več kot sto življenj ter povzročili škodo več milijonov, so bili v soboto obiskani od viharja, ki je bil še bolj intenziven, in vetrov, ki so divjali skozi mesta, trgali streha ter ubili devet ljudi.
SOFIJA, Bolgarska, 25. nov. — Evropske sile so včeraj intervenirale v kritičnem položaju na Bolgarskem, ki je bil povzročen od nadaljnih krvavih macedonskih sporov. Anglija in Francija sta baje skupno zahtevali prenehanje boja, ker ne ogroža le Bolgarske, temveč tudi mir celga Balkana.
HOOVER JEVO ANGLEŠKI POTOVANJE KRALJU
Hoover se je zakasnil, j NEVARNOSTI
ker je ladja zmanjšala!	-
naglico radi velikega vi. Kraljica Mary je rekla, harja. — V Honduras da se kralj dosti boljše ni dospel pravočasno. ! počuti. — Udeležila se
je koncerta. — Bolezen se je izpremenila v unet je prsne mrene.
XA KROVI' "MARYLANDA". 25. novembra. — I loj na ladja, ki imin; Herbert Hooverja na potovanju v lattinsko Ameriko. <ne bo mo-jrla dospeti v Aroapala, Honduras. v nvdvljo zjutraj, kot izprva doloeeno. Novoizvoljeni previse« 1-nik je ofivijelno objavil, da bo njepovo portovanje zavlečeno na v veh točkah za eelili Strrtmdvaj-*et nr.
\BSm
I) redi m t je bil včeraj zjutraj en tih .t00 neilj od Amaj»ala ter je i mora l vedno preplijti {»Alovieo T\iihuna!tepec zaliva. Xajrfiea. ki je bila zmanjšana na manj kot de-veJt «voaljt'V ftikom jutra, je brla |Kj/^ieje dvi«rnj«na na dvanajst ali trinajst, a častniki so izjavili, da 'bo zadela ladja na razburkano vodovje dokler m* bo preko zaliva.
Ta zaliv imenujejo "Ilattoras Pate if ?k:a". Mornariftki eastJnibi so izjavili, da je bil zadnji vihar »inerno irfteronven. v primeri z viharju kot ne popo-tto jK>javijo tukaj.
Mr. in Mm. Hoover sta splezala na eifrtmkii mostič, da opazujeta razbuztkttuo morje.
nov. —
LONDON, Anglija. 25 Kralj se pot-arti dosti boljše, — je povedala kraljica, M ar v Dame Ethol Smith, znani kosnponist.ki. Sestali sta ve jvri koncertu v Albert Hali.
Ituftetin. 'katere.«ra so izdali zdravniki, je bil sestavljen v rezerviranih bese«lah ter Ne je plašil;
— Kraj je preživel miren dan in stanje njejfrrvih pljuč .je neiz-premetfjeno.
Zihravniki so bili včeraj samo jkH nre v bo'ariSksi sobi. doeim se modi G prej dosti dalj časa.
Kralj je preživel imimo noč. To novico je sporočil policist pri vra-fih ftuckittg-bam palače/
Zttravniki ne smatrajo unetja prsne mrene ali pleurisy za vznemirljivo znamenje. Upati je, da bo kralj kmiahi proglašen za. re-koavailescentfa, čeprav ni sknb za «xjepa nikakor še izginila. - Kraljevska bolniška soba se nahaja v trenjem nadstropju palače ter «ro na vrtove m majhne rib-
Enajst elaaiov po<>a<Ike nemškega parnika "Herremrijk". razbitega 500 ni'ilj od obali Irske, pogrešajo še vedno, potem ko .so rešilne ladje i »obrale petnajst članov posadke ter križa rile med razvalinami po razburkanem morju, iskajoč sledove izgubljenih mož.
Ribiška broklavja ob južni obali Anglje so bila močno prizadeta, in obrežni stražniki so vprizarja-li herojske napore ls svojimi rezilnimi čolni, ko so odphili ven na visoko morje, da pomagajo ribicam.
Več pamDkov je bilo v nevarnosti. in ibatri se je, da bo povzročal vihar strašno škrndo na življmju in lastnini.
Amsterdamski poročevalec Daily Ma?la je sporočil, da je bii s pmmogom obloženi grški parnik "Bug^nia". vsebujoč 4600 ton, Arzen na 'breg v bližini Niemvedeieh. lloVamiska, z posadko j»et in dvajsetih aH tridepjetih. ki so večinoma Angleži.
ftuska petrolejski t-aiiitker "Nef-ftt^sviidicat' je poslal danes SOS. Prosil je za dva vlač Lina čolna.
PorOča set <la je dosegel veter v Yorkshire nagliieo estotih milj na uro; v Liverpoolu 88 milj in v Orovdon 71 milj. Stična ]K>ročila prihajajo iz vsake »sdkeije Anglije.
Deli Akotvke bili ogroženi od pavodinji. in na stotine hiš je izgubilo strehe.
Pet.sto ljudi je brez dvorna v vasi Ebb vale. v Monmouthshire. Wales. Zemeljski posip je blokiral cesto pri Llanhillefth in številne hiše izgubile s*trehe
Nižje ležeče sekcije Port (Glasgow a na Škotskem »o bile pokrite s šestimi čevlji vode. < J or ski jhv toki so se izpremenili v deroče reke ter i>o vzroč i le škodo prldei-kom. železnicam in cestam.
Oster fta jfn-u je pihal preko južne setkeije Filipinskega otočja. B^jna ladja Memphis je miši a na pomoč japonskemu pa miku "Sa-ko Maru".
BARRYM0RE SE JfrPOROČIL
govern prihodu v vladni hiši od predsednika Irigoyen. Oficijeliii banket v njegovo čast se bo najbrž vrSH tudi tam.
Soglatsno s jvrograimorm bo Hoo-verjev prihod na kolodvor Trans-kpntnentalne železnice označen od impozantnega ofieijernega sprejema o<l strani članov kabo-ne.ta ter diplomatic nega zbora. Namerava se tudi vojaško parado ter gala-predstavo v operi.
Slavni igrale John Barry, more in Miss Costello sta se poročila. — Ce-rimonija se je završila y Los Angeles, ne da bi igralec razkil podrobnosti svoje razporoke.
LOS ANOELES. Ca!.. 25. nov. John liarrymore in Dokwes Co-ktello sta bila poročena ob jk>1-treh včeraj |K>}/olilne na domu sta riše v Miss Costello v Ueverlv Hills.
liarrj- more jc dobil svojo licenco zgodaj včeraj zjutraj, kakor-hit.ro je bil otvorjen licenčni urad. Sproinl-jal ga je ie en prijatelj. Na vpraišanja glede nju načrtov je rekel Barrv-more:
—	-Ltz močem biti nedostojen, a v r<vrnici ni ničesar, kar bi želel reči glede najinih načrtov
Istotako je odklonil vsak komentar glede svoje ločitve od druge žene. prejšnje Mrs. Leonard Thomas, ki piše sedaj pod imenom Michael Strange.
—	-laz bom o-bstal pri tem, kar sem že preje rekel ter ne bom dodal ničesar več. — je trdi1
Potem ko je dobil svojo licen-eo je odšel kupovat po Le.s Angeles ter se vrnil v svoj dom več ur pred j>o,roko.
Lionel Harry more je bil priča za svojega brata in nevestina sestra Helena je pričala za nje
Par ne ib » takoj odpotoval, iker ima nevesta še za več dni dela na sliki, katero izdeluje. V rjet no pa je, da se bo dvojica nasi a nil a na domu Rarrvmore-a v lieverlv Hills.
Na .svojem potovanju sikozi me-s'to bo Iloover najbrž obLskal Narodni kongres ter Palermo park. Tam se nahaja spomenik \Va<h-ingionfl. ki pa je bil poškodovan lansko leto "te^kom Saeeo Yanzetti demon st rac i i.
Deček ustrelil brata s puško.
Zunanji minister. A. Burov. ki sicer ni sJkiišal zanikati rasnosfi položaja, je odgovori!, da ima vlada dovolj čet, da premaga Ivana Mihajlova, da j;a ga je okrajno težko nj-ej. <>borož»-nl mact* i m-ski revolucijo ii a rji beže, kadar enkrat ojrrožt-ni, v ii?4wtopna :-^or-sk a sk riva! iš»' a.
Burov je. rekel nadalje, da so redne čete v kratki razdalji od Petriča, utrjene postojanke 31 i-hajlova, da pa želi dati vlada re-volueijonarnemu vodiu-lju zadnjo priliko, da kapitulira, predno da povelje, naj se prične kone.-ni boj.
Vlada je poslala včeraj pr>rj>. dne odtočno zahtevo Mihajlovu. da morajo prestati krvavi boj'; takoj, ali pa bodo ujeti on in njegovi četaši.
Neustrašen pa je podal maee-donski vodit. 1 j naslednji izzivalni odgovor:
— Vsak vladni uradnik, ki podpiše dekret proti meni. bo podpisal svojo lastno smft.no obs-ndbo.
V ministrskih.-krogih se je <rla-silo, da ne soglaša vojni minister Volkov z ostalim: člani kabineta in da je bilo Liapčevo uiinistivtvo oslabljeno vsled odlo'nih «Ii'»lo-
IIAMMONTON, N. J., 25. nov. Prank D'Amieo, star sedem let. je bil slučajno obstreljen in nevarno ranjen Otl svojega osem ]<*t stare-ra brata Charlesa. Soglasno s policijo. >ra se oba dečka igrala na cesti z 22-kaIibersko puško, ko je bil otrok obstreljen.
Prevedli so ga v bolnišnico.
Epidemija legarja v Olean.
Belgijski general
Jaques umrl.
BRUiSELJ. Belgija. 25. nov. — General baron Jaques de Dixinud-de. eden najboljše znanih belgijskih vojnih voditeljev, je umrl včeraj v starosti sedemdesetih let. Najbrž se bo vršil narodni po-greb, ker je bil imejftelj Velikega križa resda Leopolda, erne najvišjih • belgijskih d-etkoracij. Še1"e pradvčeraj«njim je postalo znano, da je resno »bolan.
nike. Soba je "esaumdproof" ter ni slišati bočnega prometa z Mali. Dve strežnici «ta. v dnevni službi an ens ▼ nočni.
OLEAN. N. Y„ 25. novembra. Seznam žrtev epidemije legarja po>4kjoči'l na <levet.najst danes, ko je umrl William Duke. .star fiS" let. Mr. Duke je bil pionirski pe trolejski veljak v tej sekciji. Duke Center v Pennsvlvaniji je imenovan njemu na čast.
Calles bo načeloval
železniškim črtam.
Raskob bo privedel Črnca nazaj.
BILOXT. Mi«%>., 25. novembra. "Blaclk Chile" bo odšel v Xe\v York, kot osebni oad<W John J. Raskob a. »Služba je bila poni^e-na Bilotfi črne« po njegovren u-sppšnem delu na Gulf Coast golf igrišču. Raskob je črnca vzljubil. mu dal denar za mrvo obleko ter reik^l. naj bo dane«? zvečer pripravljen. da otlide ž njim proti severu. (Wee je sirota. Njegovo pravo hne je Black Ivorj-.
MEXICO CITY. Mehika. 25 novembra. — Lkt Exeelsior ]rra vi. da bo privlse^lnik Calles izvoljen v ravna.tel.piki svet. mehiških narodnih železnic na prihodnjem sestanku sveta. Nato pa bo imenovan okseku tirnim predsednikom c nt.
L-Lst dostavlja, da so ameriški delničarji že odobrili imenovr-iije tega novega predsednika.
se k; tke n sne sa i i rep.- Jjif.iinil.- . mace(ion.ske«ra pedožaja t .-r rekel, da .se je razširilo t«- novici* /. 1 uiin namemun. da >.. kompr Jinlri-ra uspeh bolgarskega pos-ijila inozents: v^u.
V u got o vi !u časnikarske agentu re se g'Vasi :
—	V stanu smo izjaviti, da pr«--vladuje ne le v Sofiji hi bolgarski Macedoniji. temveč rudi po eel-deželi popolen red.
—	Vznemirljiva poročila .so s«. [Prikazala v inozemskem časo|>isj«i m vsled tega smo bili prisiljeni izdati formalno in odločno zanikanje, v interesu resnice. Y>a ta ]><>-ročita so bi'.a naj;xrvo objavljena v beograjskem časopisju, ki vztraja pri svoji .navadi, da siri informacije najbolj nevrjetne narave v namenu, da kompromitira ugbsl Bolgarske. Jasno pa je. da namen kampanje kompromitirati b»Igarsko stabilizacijsko posojilo.
Monoxide plin ubil
motorista.
matičnih rep resa K j. katere sta uveljavili Anglija in Francija*
Krvna o s vet a med maeedonski-mi fakeijami je Zahtevala sv že žrtve. Včeraj se je izvedelo, da sta bila pred par <inevi umorjena dv moža. Apostolov in Poj,o v. po^en ko <5ta zajmstila neko zborovanj. Glasi se. da tla ^ta nasprotoval" fakciji Mihaj'ova. Na daljni atir.^r sporočili iz Kus:< niL3a na }>■ ■']-srarskem. kjer je bil za vrat no u-inorjen župan.
SPRINGFIELD. Mass.. L'.~>. novembra. — Ilenry D. Marsh, zavaroval ni agent in prejšnji blngr-j-nrear to%» hranilnice, - je post ;! rtev karbon-k-ga monoksidi
Včera; z nt raj ^ <J'i mi!' m-' »črn v r -a/i -' j- v
VELIKE TATVTVF V MnSh'**> SKEM DRŽ 1 r.v r l/ V r/ r t
i Iz mosk^v.«k<-gn i . z , žeja je že nwcei j;-rla 1^27 ' . ; nilo per Iraeoe«-i : II brandt, Titian, Cor»<r_*i r. D
Tem poročilom pa so nasprotovala UETOtovnla finančnega mini- > .stra M.olova in bojralsske časni-1ei in G. Pi ano. Slike, vredne mm karske agentnre. Finančni in'ni- go mlijonov, .so Me najbrže i?.tili ^ter je kategorično zanikal, dasoitapile v inozemstvo.
Samomor radi
ukradenega psa.
_
TRENTON. X. J.. 25. nov. — Izgnba njegovega lovskega psa. ki ni bil vreden nrta pet dolarjev, je tako vžaJostila Fraaik Handio, stalnega 34 let, da je izvršil včeraj samomor. Ko je obvesti-!a nje-ROJAKI, NAROČAJTE SE XA gova žena policijo o samomoru "GLAS NARODA". NAJVEČ- moža, je izjavila, da je tega fcrirv JI SLOVENSKI DNEVNIK lovski pgs, ki je pred par dnevi V AMERIKI.	• izginil.
DENARNA NAKAZILA
Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku:
▼ Jugoslavijo
Din. 500	................$ 9.30 Lir
1,000	................$ 18.40 "
2,500	................$ 45.75 j
" 5,000	................$ 90.50: "
" 10,000	................$180.001 "
v Italijo
100 ..................$5.75
200 ......................$11.30
300 ......................$16.80
500 ............$27.40
1000 ......................$54.25
Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da smo vsled sporazuma z našim zvezam v starem kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3% na 2%.
Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30. — 60c; za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6.
Za izplačilo večjih zneskov kot gora j navedeno, bodisi v dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo še boljše pogoje. Pri* velikih nakazilih priporočamo, da se poprej z nam sporazumete glede načina
nakazila.
izplačila po poŠti so redno izvršena v dveh do treh tednih "NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO $1.—."
SAKSER STATE BANK
82 CORTLANDT STREET,
Telephone: Barclay
hfEW YORK, N T.
0380 'V

. -_
r	-Ifc£žf" j-L,
3-
GLAS NARODA
IM slovenskih delavec r Ameriki.
■rtiwd m Bnamd Chum Matter, Saylambar Zl, rt Um PortOffim at KtfW York. H, T, radar Act of Oongnm of Manh 9,187»
NBW YORK, MONDAY, NOVEMBER 26, 1928. — PONDELJBK 26. NOVEMBRA 1928.
NmjT.iji	ifci du—uik
v ZdndUsiii dfiank
xm w leto ...	$6.00
Za pol leta .....	$3.00
Zm New York celo leto -	$7.00
Z* tnoxenutro celo leto	$7.00
GLAS NARODA
--	{SLOVENE DAILY)
Owned and Published by aOOVENIC PUBLISHING COMPANY (A. Corporation)
Frank Sak&«r, President	Louis Benedik, Treasurer
Place of business of the corporation and addresses of above officers: 32 Oortiandt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
"GLAS NARODA"
____(Voice of the People)	__
Issued Every Day Except Sundays end Holidays. Z a celo leto vetja list za Ameriko Za Neto York za celo leto „..$7.00
in Kanado .........................$6.00 Za pol leta......................—$3.50
Za pol leta___________________$3.00 Za inozemstvo za celo leto —$7.00
Za ietrt leta_______________$1.50 Za pol Uta_________________$3J0
___Subscription Yearly $6.00__
Advertisement on Agreement._ _
*'Glax K ar oda1' izhaja vsaki dan izvzemši nedelj in praznikov. rVopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobenjejo. Denar naj ae blagovoli poSiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bival&ee naznani, da hitreje
_najdemo nailoTnik*.___
"GLAS NARODA", 82 Cortlandt Street, New York, K. T.
Telephone: Cortland^ 2876 ^	j
ODMEV PREDSEDNIŠKIH VOLITEV	!
i
--- i
Letošnjih predsedniških volitev, ki so se vršile dne f\ novembra, se je udeležilo deveti litri deset milijonov volilne v.	'
Pri prejšnjih predsedniških volitvah pred štirimi leti je bilo to število za eelih deset milijonov manjše.
Nekateri pravijo, da je to posledica tejja. ker so se /enake halj zavedle svoje državljanske dolžnosti, nekateri pa pripisujejo ta velik porast ogromnemu številu novih državljanov.	j
Za republikanskega in demokratskega kandidata je l»ilo oddanih šestintrideset milijonov glasov.
Newyorški govemer Smith, kandidat demokratske M rankr, je dobil petnajst milijonov glasov.
Približno toliko glasov je dobil pred štirimi leti predsednik Ooolidge.	I
Dva milijona glasov so dobili predsedniški kandidati drugih, manjših strank.	j Potemtakem bi manjkalo torej še en milijon glasov. Ko bo znan popoln rezultat volitev, se bo pa izkazalo. tla je marsikak volilee volil samo kandidate za nižje urade ter popolnoma ignoriral predsedniškega kandidata. To se pri predsedniških volitev veekrat dogaja. i Pri predsedniških volitvah leta 1924 se je .samo pet-1' deset odstotkov državljanov, kf smejo voliti, udeležilo i volitev. '
Se pri nobenih narodnih volitvah ni bila udeležil ta-'1 ko piela kot tedaj.	•
l stvarjale so se razno organizacije. ki so opozarjale i ,volilee na njihovo državljansko dolžnost.	j<
\ se j* bilo mnenja, da je slabo za deželo, ee se narod * tako malo briga, ko izbira svojega načelnika,
i *	j
Letos so si pa agitatorji vseh strank prizadevali, da fr pravijo na volišče eimveeje število volileev.
Natančnih porof-il sieer še ni, toda lahko se reče, da se jo udeležilo predsedniških volitev petinšestdeset od- C ft«>tkov volileev, kar je vsekakor jako bodriluo znamenje, I Nadalje je treba pripisati ta izrastek dejstvu, da sra 1 si stala letos nasproti dva jako močna kandidata, ki sta * v izredni meri vzbujala zanimanje javnosti.
To je bilo opažati posebno pri velikanskih shodih i« * zborovanjih, ki so se vršila po eeli deželi. *
Nadalje je treba vpoštevati, da je igral veliko vlo- * radio, ki ga ima skoro sleherna ameriška liisa. V najboljših okoliščinah je le malemu delu prebival a st va mogoče tekom volilne kampanje kandidata osebno *
Iladio je i« omogočil, da je poslušalo govore na mili-' yuie rn milijone državljanov, ki so bili na ta način v ne. kakem stiku s kandidati.
Tpati je, da se bo pri prihodnjih volitvah odstotek
volileev še povečal.
Ut'liTEXSTEIXOVO YILO
AA DUNAJU prodajo te dni na dražbi. Lichten-steinova vdova je bila svoj čas prod« k vilo poljskemu urofu Le-wakowski'iim, ki pa ni hotel plačeval nobenepa davka. Vilo prodajo za davčne terjatve v znesku 1H,000 Šilingov; cenijo jo na 500,000 »i lingo v.
povodenj v zgorxji
ITALIJI pojenjujf; zato je pa nastopil zna. ten mraz .s snegom. Pri Roveretn je po voden j odkrila člr.veška o-k(*|j»—po vsej priliki »o to bili" eacasoi grobovi padlih avstrijskih vojtrttov.	-V
| SPREMEMBA THjPfltt
j sre Številke
Na ž na jamo, da nam je spremenila telefonska nprava dosedanjo tel. št. Oortiandt 4097, t
BARCLAY 0380 SABER STATE RANK
82 Cortlandt Street New York, N. Y. |
j Pretresljive tragedije.
j Gjnro Švebek. njejrova ljubica ^Xada Sni kanec iu KuU Božeua Ovek s.0 izpili v kolibi na Maga-^ei irski eeš*1i, kjt*r >o stanova-ii, vtv-j-o količino oeetnn kislin«*. Švabek ! je nato zabodel < -vekovo iu . be v pr*a. Xjejrovi prijatelji iu znanci niso slutili. kaj j-m« pripravlja. (f juro in Xada Kta se ljubila in '(Xta bih) nesrečna. ker jima starši
- niso dovoli, da >e vzameta. Zato 00
w s;a iskleUiila umreti. I*re;ekie dni
j\
<"+lš-Ia v mesto z nekim «» Turovim
10
prijatelj'ni m Boženo v inewto. ™ Xada i ti Svabek ^ra s<* dala šo >Ji-_jkati pri, nekem fotojrrafn. Slike r-yO bile takoj jrotove iu eno je da-(la »Xada, G juro vem u prijatelju za ~ spomni. I z »kina so >e vrnili v koli-k bo. G.hirov prijatelj je še pr»*skr-ejbel bruševea. ki »o ^ napili. (Ko pa je odšel. se (ijuro. Xada
—	^ in Rožeua odločili kh samomor. *(f»jurn 'in Xarla >ita napi-sala skiip- :
v <uo poslovilno pi.-mo. Tudi liož^- i i na je n^fMsala pismo, toda vrjrla I je takoj v [>**<*•. kjer je /.«• aro- i reJa Ojurova in Xadina kope>-, /pomlenca in slike. Zakaj je prav j1 Ea prav »la tndi Božena v smrt. ni j znano.
j Ko je Ježala zavestna na <lvori-i' šču z. jrloboko rano v prsih, ni <"-rh- j' ,niia besetJiee nikomur, v bolniei J Ije pa kmalu v silnih mukah izdih- ■ uiia. Tudi fijuro je t»koj umrl. kc : 1, .-»o pra prepeljali v bohiieo. Edina l. priea, ki bi lahko pojasnila tra- ; ^edij-o. je Xada, ki ?»e bori- * .smrt- »j 'jo v bol-niei. Xada ŠC-nkan^c se je ' i zavedla in izjavila n^ki svoji pri- h jateljiei, da s^ je Boz«^na zastrn- j-) pila. ker je 'živela v težkih iwKlbin- .. ski h razmerah. Pred dvema leto- <. ma je za pust i hi očeta, ki ima bra- : i njari.^ na Selški ef^tl in je žive- * jlar nekaj> rasa ,pri svoji stari ma- j j aeri. Pozneje jo je pa zapustila in L se preselila v kolibo na Macrae in- ^ j .-»k i eetfii. Xekaj dni ]>red «amo-||
niororn je prišla k očet u in tra. pro- j \ ... • j
sila, naj jo vzame k ^bi. Oče jo je ;, odslovil, ker ni imel v >voji hiši j; prostora. V bolnici je Xado oh- , i*flkal oče njene prijateljice liože. {j j Xada mu je povedala, da šli ( spora-zumno v smrt. Ko je Ho- j j ža izpila veliko količino oeetnej,,
0	kisline, j«' začela kričati, naj jo ', j ubijejo, da s^ ne bo mučila. Te- L ;<laj jo j»« Svabek. ki jt- nifd Tf-flu n I že izpil strup, dvakrat za bodri / :nožem v prša. V peči kolibe so na- n
šli na jk>1 zgorelo pismo. Boienin	r
joče je pa izjavil, da pisma ni pi-	j,
sala liožena. ker pozna njeno pi-	v
»■avo. Tako bo ostala fiožen-na	,,
smrt nepojasnjena.	0
3	P
Zagoneten umor.	-I
1	Xeki Jako F zel a e je priparil te
-	dni orožniški postaji v Kozarcu pri IJanjaluki. da je bila umorje-
j na pretekle dni v woji hiši neka Smiljana Pilipovie in da ji je 1 zločin ee odnesel \>e d Tikate. Oroz-jiiiška patrulja je takoj odšla na j kraj irmora in res našla Smiljano t Filip©v-ie v soibiei njene brše u-morjeno. Ležala je na kupu koru-"(ze in oblečena je bila samo v noč-(no srajca. Okoli vratu je imela za-drgnjoiio doljro brisačo, na levem seueu je p« zijala globoka rana. ' Zločinec je svojo žrtev udaril s topim 'železnim predmetom in ji razdrobil lobanjo. Postelja, v kateri je spala Filipovieeva, je bila razmetana in ©iškropljena s svežo krvjo. Morilec je žensko nrnoril v postelji in jo je potem zavlekel v drujro sobo ter jo vrgrel na koruzo. Sled krvi je namreč vodila od postaje v sobo, kjer so našli Fili-povičevo.
I Filipovičeva je imela v kolegu fcbranjeme dukate v vrednosti k»kih 20 tisoč dinarjev. Ta kov-čep so našli odprt: in oplenjen. Drt*ga zlatnina, ki jc je hnela po-kojniea shranjeno v omari, je o-staia. nedotaknjena.
^ Orožništvo je najprvo zaslišalo moža nmorjeme Savo FHipovi-ča, ki je »izpovedal, da niti ne shi-' ti. kdo je umoril njegovo ženo. Filipovi«, izgleda zelo potrt. Izpovedal je, d« je odšel v mlin in tam octal čez noč. Ko se je naslednje jutro vrnil, je našel svojo «enoku-nnorjeno. Ko so orožniki zasliševali ie oaMle priče, je eden orož-1 tAov opazil, da ima Savo, ki jaA
»	1	ft V
bil zelo razburjen in zmeden, okrvavljeno srajeo. Ko so </a vprašali. «dk«nl kri na -»rajei. je |K)stal •št- »»olj zmedli in j t- wljrovoril. da nm je ?t«kla kri Lz nosa. ko j<- ]»ro-našai t«-žkf vreče mlina. To je b?!a očividna !až. ker bi mu kri lie mogla kapa t i na »rajeo pri pre-našaujti v rev. saj j« flrzat na-i»rej. Vse priče so iz}K>veslale, da je'bd Sava res v mlinu, toda tedaj še ni mH okrvavljene s.rajce. Xeki Proka Ilorir- je pa povedal, da je .ponoči Sava "dše! iz mlina in «rani biU» več vkl^ti. Ker j.- nilin mbLaljen »hI	kjer je hila Fi-
lipov>-eva umorjena, samo 1 ">00 korakov, je monror-e. da j e njen ?a ni bilo več videti. Ker je mlin n jo umoril.
l>otovili tudi. da je bil u-solne noči doma Tudi sin Jovo. ki s«- ni rainmiel s svojo mačeho. »UHorjem* FHi.povrčer<». OrožnHci jso aretirali .lova v Beo-zraihi. Pri njf«m s(> našli dnkat. kakršne je jimela umorjena Smiijana. Zanimivo je. Kla je ime! tri rti on okrvavljeno srajco. Trdi pa. da je kri od stenic, katerih kar mrjroJi j v Beogradu.
Sum j<- pndel J ore j na .^tarejra Filipovičar in njegovejra sina. k: so ju < d vedi i v zapore sodiš«'a v
PianjalnkL
Šala s smrtnim izidom.
V Sv. Ivanu pri Xovem Sadu je J"oea Iiirič zabodel svojega sorodnika. Jurija Igiča in ga tako težko ranil, da je med prevozom v bolnico umrl. X a/padale a so aretirali in ga izročili novosadskemu sodili'u. Te dni je preiskovalni sodnik Z!> dišal Igjča. ^to?. je izjio-vedal. da je zabo.lel sorodnika silobranu. V soboto il. nov. je o>b-j iskal s .svojimi prijatelji gostilno ! Angttle G jo vi ne, ker je bil sejm-jski dan v Ivuli. Sedel je sza mizo. j kjer je že s<ilel »Jurij larič. XastaT j je prepir med sonwlni kom. Spr-; va sta se išiilila in v šali je Ju rt j j dejal Joči, da ne more dobiti žene. ker je presiaiboten ibi ga t morali privezati, če bi ».e oženil, j tla bi ga ne odne,sel ve+er. Joea je i pa Juriju zabrusil nazaj, da tudi • on ni za zakonski jarem, saj ga je žena zapust ila. Lz te šale se je razvil bud spor. v katerem je Jurij .ozmerjal svojega bratranca. Tedaj je stopil v gostilno orožuiški narednik iu je prepirljivca ]»oini-ril. Joea je sedel k drugi mizi. " Kmalu mu je natakarica prišla po-" vedal. da ga čaka Juiij za gostii-1 no z vilami v rokah. Ko je Joea odšel iz gostilne, ga je -lurij na-padel. V silobrauu je pa zabodel Jurija v trebuh.
Tajen laboratorij s kužnimi ba-1	cili.
t Pariška policija je odkrila ta- < , jen laborotorij, ki si ga je uredil . trgovski agent Shirmer. Sehirmer je imej dve stanovanji. V enean so našli velike zaloge morfija in ko-kauia. v drugem pa velike množine ibacilnih kultur Iepre in legar-ja. Kakor se zdi. je bil Shirmer v vohunski službi, a ni še znano, na korist kateri državi.	i
Zoper unete
.v	i
mišice
dični^^S.	V^^k J |
vseh Jcianuk^^ft	I
ca^^A	j Jobasea ud^^A
Bnmnrick»N4.	j
j Red Ctoss^ j
LKiduey Plaster i ;
2aumivosti b Jugoslavije.
OLAS -SAROPA, 26. N'OY 192»
16Mališ<Hite>a-toi
. OD PETKOGRADA DO BKOOK-1	LTNA.
i Z otvoritvijo novega Brrx>kivii . 1'aramotm; Theatre, Panwuoimt i Square Flatt>u-*h in De Kalb Ave-,., i .^topa v ospredje godbenik, koje-. ga življenška zgo<lba se -črta kot . roman.
i Z ofvorjenjein novega gleilali-j š«-a je pobral 15orw Morros glavni . goiibeni ravnatelj Publix Thea-i 1rt*s 1'orj»oration. Pri tej oriiani-i zaM-iji je v -riitžfcri Tri leta in je I Bele preti, štirimi -ieti postal ame-- riški državljan,
) Rojen je bil v Petrogradu leta i 1895. Skoro vsi čfeani njtgnve dni-i zine so bJi mtlzikalični. Xjegov o«'-e in njegov Atari oče sta bila . carska kapHuika. Ko je bil Horis . >tar losom let. je že igral cello, po-. tem se je pa z v>o vnemo h 'H .kla-[ vii.pt. Danes iirra skf»ro rnšffni-I meirte .mOflemejca orkesstra. S^Jal
>	se je na petrograjski univerzi ter govori razen glavnih evropskih tudi nekaj orijeittal^kih jezikov.
>	Xa carskem konserva^orijn je bil uč nee Rimski-Korsakoffa. Xa k> n-•Tva,t<>riju je bil okllikovan. z Anton Kubm>tein-ovo svetinjo, Ivo je bil star devet^ja.«ft let. jp jjo^tal kapidnik orkestra na carski jahti "Car XikoLaj". Vodil 11(1 gotl-benikov. Xato je bil pridel ien carski oj>eri.
Po revoluciji je zapustil Kusi-jo ter vodil več orkestrov na kontinentu. Kot ravnatelj Ohave-Soa-rb? v Parizu se je proslavil s svojo skladbo '"Parada lednih vojakov".
S »to tlnužbo je priš»d tud i v Xew York ter kmalo nato presto p i<l k Ptsblix. XajpreJ bil jwvi a^i->t».nt Mr. Xathaniela Finstona, dne '24. novembra je pa pos'tal glavni go-dbeni ravnrrtelj omenjene korporaei.ie.
DETROITSK1 SLOVENCI POZORf
Ker v 'zadnjem času izdelujem nekaj popolnoma novega in zelo krasnega, bom razstavi! .svoje izdelke v soboto zvečer 1. decembra v Slovenskem Delavskem Domu, štev. 437 S. Artilery. T o raj Slovenci in Slovenke pridite m ogledat. Vem. da se boste čudili moji m izdelkom. S .spoštovanjem
Prank Stular.
POTREBUJEM KOVAČA
za kovati konje, delati sanke in
popravljati gozdarsko orodje. Xa-
Bil'
<top takoj. Plača po dogovoru. Joseph Stefancic,
Forth Stratford; H. H.
(2x 24&2«)
RAD BI VEDEL, -kje se nahaja moj stric Mr. MARTIN DRA-GOVAX. ker se ni več oglasil par let in je zadnje čase živel v .San Franckeo. Prosim rojake, kateri kaj ve o njcin, naj mi s]>oroči. ali naj -se pa sam javi svojemu vnuku na naslov: Frank Mehak, Box 525. Edmon. ; ton, Alta, Canada.
(2x 2-Wc26)
j '^t. gfe s 'skWFA ,
I Peter Zgaga I
Lnknja v nogavici.
.
( Živela sta mož in žena. Ona h'-\*it mlada, on pa navi+ie/. prtn ej , za h*ivo. Pa !<■ n.-uvi«Vez.
Zato ni čuda. če »e ga je kmalu navefšea1!« in v začfla nk dari jki j «— . — . - --------
POLDRUGO LETO JEČE ZA , ŠTIRI ČLOVEŠKA ŽIVLJENJA..
Te dni je stal pr. J beljakkim sodi*vem tovarnar Hubert Temz. zagrizen "Ilafeenkrenzler '. ki je
dne 4. oktobra t. 1. v.sled blazne vožnje >vojbn !ivtomobiloni ]x»-vzročrl smrt inž. Keizerja, n.p-s^* ve žene hi (»-Letneg« >ina. Že preje n-ekoč je Tonitz. povozil 17-1.-t nega %iiia Adamiča, ki je ;ih po-jikoifrbah umrl.
Kakor v te in prvem slučaju, na-ko >»* je Toni/ tudi .sedaj izgovarjal. da > bil pri vožnji tako pijan. da n i vedel, kaj dela.
Sodnik je bil mnenja, da je ro še !>oij vreden kazni ter jfa j.' i obsodit Ziiradi preg reška ]»ro;j varnosti življenja na [Mddmvro leto te^ke. [M»ostre.iie ječe. Ko je Tonu začni razsodbo, je začel ,ko. ro blazne;i. zgrabil je križ na mizi 'iu kričal: "Xe. ne, ne ere m v j«V-o!" Potem je planil k oknu, ga hl-skovlto odprl in hole! vrts'-i L>. dnvgega! nadstropja na rla. -Stražnik g;i v zadnjem hipu ujel za eno nogo in ga tako dr-Kitl. dokler niso drugi prihiteli na pomoe. Pri tem se je tovarnarju odpela velika zlata ura in. pa Ha nekemu otroku, ki je š«d z materjo mimo sodnije. nn glavo. Otroka .so morali oddati v bolnico. Ko ' >o na.to v odsoftno^i Toftikza. ki so ' ga odpeljali, preči t ali razsodbo. j<> je navzoče občinstvo glasno rwlo-bra val o.
ROPARJI XA OGRSKEM V va.si Saros/, so trije roparji , napadli vaško gostilno, (ro^tilni-čar .st1 je branil > puško, nakar .so prihiteli na pomoč »rožniki. Ho- ' parji .so neprestano .streljali, potem pa >kot'*ili na mimovo/."či vlak. i Pred prihodnjo postajo, ki j*- bila telefonično obveščena. >o pa /.">- >" pet poskaikah na tla ter jih š" niso izsledili.
I	!■	■	■	i
DRZEN NAPAD NA ŠOFERJA '
n. novembra zvečer >o v Budimpešti trije mladi moški najeli avto : in se peljali v okolico. Xa .samoti >o 1 nenadoma napadli šoferja z noži. ga privezali na drevo, oropali in m.* * hoteli /. avtom odpeljati, šoferju 1 pa .se je bilo ob napadu posrečilo zažigalo zapreti, tako da je voz ob-.stal na mesta. V t»m se je približal '
drug avtomobil in roparje presmal. _ I
OPOMIN
VSEM 0X1 "M. ki imajo pri meni j kaj spravljenega, kakor naprimer obleke a bi kaj drugega, da pride * vsak po svoje, ali naj piše radi se- 1 litve. — Peter Usay, Box 14, Davis, W. Va.	- 11
(3x 2(i—28)	1
Idrofrih. So pac takih Z&si dauda-nasnjT in nekateri eero mfeHjo, da je. to niodenw>.
Toda pri takih <var^h treba "elrke previdnosti. Pa ee si še tako prarfcfcu. enks-at ga ho* poh»-niil. ni vrag. \>fatj#e in ;ier»«de.
Zen>ka 1» . ta.pla >krajn«>sL .svojo nezvestobo in klicala ivetnlk' na pom<v. In ieiLska j^ i ru ti previdna, toila *kor	re-
>	S^i. v.-jrsi tra ie ]w>]<Hiii.
*	Xrkegjj pojM'hltN' sfa	v
^ kuhinji /it v |x^ovarja!a najtia-
vadnt,fš2}j MvareJi. Saj ve.sie, o
*	«em govore zakone:, (i denarju iti kaj ho in v«V:erjo.
i
Xaenkraf je prl zazvonil to]e-e fon.
i" — Kar i i pojdi, mu je rekla,
-	— v« d<x-. da bi on Takoj skočil, če
-	bi ofr« Fnitela iti.
— N kaj. drac-a moja. — je odvrnit, — mt pa ne ljubi vvta-jati. Kar i i pojdi.
Xej«Tv<»l jti^ ga Ne f »ogledala, toda	/ad^vojjsiva in zma<r> Slavja ni vide! v itjenJi o«-eh.
Dobro. <dobro. - je govor.-
-	J«. — K tla j ' (»b dveh f Itom piku šal a. samo moža morastn \*pra-
i šs« t:. «-»- !»l:ko. — Ali ini do voliš -
-	j - <»t»rnlla <k možu. — da gri m
*	ob dveh k zobozdravniku Pravi.
-	ila i nm i^h dveh ča».
Seved». — je odvrnil mož.
—	Seve )a. — je odgovorila v | Telefon.
Ker je bilo že pol ene. se je za-
*	čela preoblačiti. Poldrugo uro za preohlapen je je /h žensko mini-malni <-a<s.
i
j Vsa je pridišala iz spalnice, a t v svili, preoblečena od vrha «io tal.
Se 7a trenutek mu je .-^dla na-% profit in .prekrižala noge kot jn j dandanes ž-Mivka navada. Xi bila ) utrujena, ampak možu se je hotela pokazali, češ. le ffO<r!ej. kako lefx> 7ai\(* imaš.
IJila je pret'elctno oblečena, le na koh*i»u je hnela svileno noga-vreo za .sfw>znanje strgano. \> do-1 s^t. Kornaj toliko, kot je čmecni xa nohl'»MH. T<kI« poznalo se ie. ' ka'.rti iiiriravive - > bile iz črne svi-
-	'e njena jK>lt j»a snežno-bel^t.
Že jo j" }h»i<-1 opr^oritii na ta . nedorftatek. pa si je mislil: — Ah, ■ kuj -bi! Ho j>a spet. j^idriuro nrr>
*	"-enčvafla eape.
In je šla. 4>n j»a po opravk h. Bnkrar. pa ergarete. dvakrat v klet. Nato -.e je čitanja lot:l iu . tudi mah) zadremal je bil.
Hila je Že.nra pet. nje pa od ni-i koder. Mimo je začel priprav!.ali
>	večer.ro. ikajti njegova sla*ika ženica je biia kot otrok. <*'e je šla
, enkrat a drvtna. ni znala v<s* domov. f ra ni bila njen gospodar.
Se le krog sedme nr*- se je \~rni-la. Xič kaj dobre volje. \'.sa [»o-trta in urrujena.
Sedla «nm je nasproti in zo prekrižala noge.
~ Kje -i pa bila toliko časa? — jo je vprcršal niirn®.
—	1 saj veš. pri zobozdravniku. Potem pa malo po št oreh. Nazadnje .sem šla pa še v kinematograf.
Mož je bil z odgovorom pop'^-nonla za^lovoljen. Tarke in p<xlob-ne -odgovore mu je '.lajala Ha Lri leta. Štiri leta in dva raeseea "ta bila [>a j^aročena.
Pov.sem slučajno mu je obtičal pogled na njenih čudovito krasnih nogah.
Pogleilal je enkrat, dvakrat, nekoliko pomislil, pobledel in vprašal:
j — Kje .praviš, da si bila' i — Saj »ti povedala, da pri zobozdravniku, v <ha štofci > šla po^i^da»f in iwtzattn je v loi nem a tograf. Kaj pa tako meirmno vx^a-šuješ? — Ko je -to g*>vr<ri!a. se ji je glas nekoliko tresel. | — Prisczi. da r^is; bila nikjer drugod.
—	Promežem. Magari tlsočkrn-t.
—	Krivoprisežnica! — je siimiJ. Xaslednjega dne je vlažil tožbo
za ločitev zakona. Sotl-nik je zakon Io^bL kajtf-i mož je doprinesel prepričevalen dokaz: i>ar črnih nogavic. Bna je imela komaj vid-'no lukaijico na kolenu.
Prisegel in pričal je pa taikole:
—	Prodno je žena odšla, je imae-la strgamo ivogavieo na drsni
pi, ko * je vrniti«, pa na krrr.
. ; . ■ > -^l.j-»asi*.	- -.- t
#
P0VIŠANE.0BRESTI ZA VLOGE
Sklenili smo zvišati dosedanjo obrestno mero za
vloge U SPECIAL INTEREST ACCOUNT od 4% uc
44%
ter bomo pričeli stem obrestovan jem ^ 1. JANUARJA 1929.
Z ozirom na to priporočamo rojakom, dz zvišajo
do tedaj svoje vloge.
SAJCSER STATE BANK
S2 Cortlandt Street	New York, N; ¥.
ZAKAJ SO NAŠE POŠIUATVE NAJCENEJŠE IN NAJHITREJŠE?
KER JE NAS PROMET NAJVEČJI IN KER SO NAŠE ZVEZE V STAREM KRAJO NAJBOLJE VPELJANE!
Udobnosti, ki izvirajo it poslovanja v velikem obrata, pridejo aaOm strankam v korist.
Naši stroški za posamezna naiiazila so manjši, vsled česar se cene pri nas nižje kot pri sgentn aH zavoda, ki mor* poolati Vašo nakaznico v izvrienje v New York.
Hitrost našega poslovanja jo nedosegljiva, radi mitfi velikega prometa labko vzdržujemo tako obširne zveze, da se
poovcCa našim nalogam največjo pozornost.
Naie denarne nakaznice odpošljemo z vsakim brzopanri-Irsm, ki odpluje iz New York* — toraj brez zamude in tm-daljnega posredovanja.
Naie eene so objavljene dnevno v listu "Glas Naroda".
Za zneske nad $200.— računamo primerno nižjo eeno, katero Vam radevolje sporočimo predno nam pošljete nalog.
Mi imamo največ poslov s strankami izven New Yorka. kar dokazuje, da se lahko Okoristi z našim po&lovanjem vsak, pa najsibo Se tako daleč proč od poslovnega središča Amerike.
Pošljite toraj Vašo prihodnjo denarno podiljatev nam v izvršitev.
SAKSER STATE BANK
»2 CORTLANDT STREET.	NEW YORK
Iz zgodovine ognjenika Etne.
(ZANIMIVI in KORISTNI PODATKI I
Zahvalni Dan.
GLA»S NAHODA. 26. KOV. 1928
H I KRATKA DNEVNA ZGODBA 1 j
yi____i_i HI
/ M PREY;	_ .
STARI URAR
Prodajalnica jribastega ura rja j** bila tako majhna, da nr je komaj on ^aiu obračal, da o tujih ljudeh
sploh ne govorim. Lokal j«- bil podoben sobi. napolnjeni z omarami in policami, ob oknu je stala Tolika miza. pri kateri je delal. Na policah, na omarah in mizah je leial prah in sredi njesa, ki jim je najbrže bil neprijeten. *o tik-likale ure. .Mnogo ur. izredna tan dR i na ur; šle so svojo pot. ker pa niso vzdigovale notr, nb*> m^ wftle prahu, zato jim tudi ni mo-ff«l škodovati.
Nasprotno, prav dobro se jim je godilo pri starčku s prijazno, rah-lo grbo. Koliko lot je imel, ti 1 nihče vedel. Bil je to prastari otrok a nwmatim, gladkim obrazom. s skrivnostno svileno. častitljivo brado in z bleščico plešo, t Vedno je bil prijazen in zelr, majhen ; z ljudmi, ki .-o prinašali svoje pokvarjene ure; z onim, ki so prihajali iaprasevatj kako je ? njihovim urami; z onimi, ki so plačali, z onimi, ki niso plačali.
Na enak način kakor z odjemalci. je občeval z urami. Da, ure jc Mnatral za bolnike; jrovoril je ? njimi, jih nežno prijemal v roko. j h opominjal in rahlo navijal. Noe in dan so tiktakale te žive hišice, — *ot bi čas tiho in znmolko šepetal.	j
Ni sprejel vsakega popravila. Akoravno se je kazal zelo uslužnega je bil vendar tudi tiran. Odjemalci so vedeli to. Nino mu pri- ( prinašali v popravilo ^ gulatorjev, in podobnih malenkosti. ker to je odklonil. Ljubil je žepno uro in malo btidiko. kr je .stal« na štirih širokih nožieah iti ni skrivala svo j' je močnega utripanja srca.
Teiko je bilo pripraviti starčka do tega. da je dal iz rok kakega svojega varovanca. Ako j,« prišel lastnik po »vojo uro. .»-> bila vedno ie nujno potrebna kaka opazovanja; ali je organizem res že po- , potnoma v redu, ali je utripanje enakomerno in pravil r>. — Ne. gospod mora še potrpeti.
Kljub temu je množica ur vedno i naraščala. Kajti ljudje so raznesli govorico, da ne zahteva starček prav nič ali pa zelo malo za svoj i Jrud. Ako se je končno odločil, je odgovoril -na vprašanje o ceni s
IZKORISTITE TO PROSTO ZDRAV.
MltKO SLUŽBO
Marttikao Je	nekoliko bol«hen, pa .
i>« dovolj, da bi klical zdravnika. Mi Vzdržujemo iwtbfn department »t one. ki nam mfit-jo pu raavete.
Ta dt-purtnient j« pod vod*»tvom isvr-zdravnika a 25-letno Izkušnj... Y. vmcljtm vam bo diU rasne nasvete, na kau-re s« ho«t<> lahko zanetili. Ko mu ! piAete. navedite natančno enake avoje , Itrrlunl
i
V»a vpraflanja naslovite na: Medical l>epartm.nt, W F. Severa Company, j <tsd*-l<>vak-i zanesljivih S«vert»vih Doma-Cih Zdravil), Cedar Rapids, Iowa.
—A d v* t.
prikritm smehljajem: *'TaIe uri-ea.' O, to ne stane nič! Skoraj no-beneea dela ni bilo z njo, le malo prigovarjaja." Tako je govoril, ako je imel i<s toliko denarja, da si je kupil kruha in mleka. .Ako ni inej niti vinarja več. tedaj je zahteval le toliko, kolikor je potreboval za najnujnejše. Na primer. No. to stane hlebček kruha." Koliko ie to v denarju, skoraj nikdar ni vedel.
Z leti pa s eje stvar razvijala tako. da je imel vedno manj potreb, vrhu tega pa se je vedno teže ločil, ml svojih ljubljencev. Na drugi strani pa je vedno več ljudi zvee-delo. da živi urnr. ki zahteva nič plačila ali pa le hlebec kruha — kar je imelo za posledico, da je bil j njegov mali sanatorij vedno bolj založen z "bolniki".
In akoravno je vse mesto vedelo, j kako strašno težko je dobili v do-r ar lednem času nazaj uro. zaupano: temu vestnemu, toda trmastemu! starčku, je vendar vsak nesel svojo! k njemu. Zakaj bili so tako lakom-1 ni na ta popust, da so nizko ceno | sprejeli, četudi težko, tudi neskon-! čno čakanje. Mnogi so prinašali ure radi malih napak, radi kakega skrlv ljenega kazalca, skratka, radi napak. ki bi jih sieer spregledali.
Toda prišlo je tako daleč, da j starček ni hotel dati ure več na za j J Bodisi da ga je napravil naval ur popolnoma neodločnega, bodisi, da se je bal. da je pritok ur dosegel vrhunec. Starček je izgubil svoj smehljaj. Odločno je odklanjal vrnitev ur. 8 skrbnim izrazom in ne-auplivim. otroškim obrazom je izjavil pri vsaki uri vedno znova - da je št' zelo v neredu, da potrebuje skrbne nege....
In tudi ta govorica se je raznesla, da zavlačuje izročitev ur. In to je bilo ljudem končno vendar preveč. Nihče ni ne*#l nanovo k ti jem u ure. In nihče starih odjemaleeb ni prišel znova.
Tn kmalu je opazil, da odpirajo vrata prodaj al nice le ljtide. ki <*a hočejo napraviti revnejšega. Nihče več ni prišel, da bi mu prinesel kakega novega gojenca. Tedaj se sploh ni mogel vre odločiti o.l nobene ure.
Dogaali so se neprijetni nastopi v prodajalniei. četudi so vsi spoštovali starčka, ki jc že desetletij vendar popolnoma dobro delal. Vendar je prišlo včasih do hudih prepirov. Končno so ljudje zagrozili. da si bodo poiskali r>omoči pri sodišču.
Svoje nočno ležišče je preselil sedaj iz kamrice pod veliko mizo v prodajalni«. Hotel je biti popolnoma blizu tiktakanju in udarjanju. Tam je spal — ali ni spal, daboten, vedno bolj slaboten, ker
i- se je moral skoraj poponoma od-reči hrani.
0	Končno so prinesle ure same t. odločitev, predno so se odločili nji-cS hovi lastniki in lastnice. Postale so i- name nepotrpešljive. Najbrže so se . neko noč tako rekoč zagnale proti .. starcu — ne da bi ^e premaknile ; s svojega mesta.
k | Toda preveč so pognale njegovo r srce — srce, ki je bilo le zanje. S tisočerim tiktakaujein so udarjalo . njem in ga razdrobile. >, Ker se je hotela policija ogleda-1. ti po njem, ker je gnal zadevo ta-
1	ko daleč, da ni hotel več niti od-preti vrata prodajalniee. je našla
•	i mrtvega pod miza.
i
l	Dragi potni list?.
j V Kenčah je. služboval kot občinski podtajnik La>h Vincen-zo jFaconti. Pri izstavljanju listin za 7 j ptftne liste je zahteval od obča-" f nov vkoke prisrtojbi-ner in je tako >!oslepariJ ljudi za velike zneske. 1} Sodišče v Gorici ga je ote»o<lilo na
mesecev in dni zapora, -j Oškodovanih strank je nad sto. 3 i Pa tudi še kje višje in ne samo "'po občinskih pisarnah padajo ? bankovci v laške roke. tla si pri-' bori prosilec potne listine!
Štiri ure v transmisiji.
f>7-letnega mlinarja Orabnerja j v St. Wolfgangu v Sp. Avstriji je ' pri delu zgrabila transmisija in ga večkrat zavrtala. Vendar je
1 mogel mož ležeč nn hrbtu, z no-
I
ganu uetavrti pogon, ne da bi si 1 m<vgel pomagati z mesta, kjr
se hlače raztrgali: iu zapletle oko-' li transmisijskega jermena. Vtem položaju je ostal štiri ure, ker nje-' go vili klicev nihče ni slišal. Ves ta čas je moral napenjati vse sile. da je zadržaval tra'nsmisijo. ker . je motor dalye tekel. Slednjič je ' prijel v ml in osemletni deček in te-
-	kel nato klicat l jiidi. ki so mli-
•	na rja vsega i-zč r panoga rešili- iz
-	^trašneg© položaja.
i	Vatikanski izvedenci
i so nedavno precenjevali vrednost
•	chtIyVP! sv. Petra v Rimu z vsemi I zakladi. Vse skupaj cenijo na 22
-	milijard lir. Mak) manj je vredna papeževa palača in vatikanski muzeji. Vse rinkske cerkve skupaj so vredne do 500 milijard ln.
SLOVENSKI AHERKANSKI KOLEDAR
ZA LETO 1929
JE IZŠEL. — Letos Je ixredno
•	zanimiv, ker vsebuje pole« koledarja zelo zanimive članke in povesti ter Je opremljen o lepimi slikami.
Cena 50c. *
BLAZNffiOVE PRATKE
smo razposlali onim. fcf so jfti trn, rotalL
Cena 25c.
To« nekaj Uim
Vodnikovih Knjig ki aam^pSje*
STENSKI KOLEDAR
HO SAXM8LMJ
NaroČila poSljlte lahko takoj in 9 tem nam omogoSte, do Vam takoj vse odpofilemo kar boste naročili. Glede vseh pottljatev bomo seveda tndi Taelej T lista poročali, do vsakdo lahko ve, kdaj približno bo na-roCene knjige prejet,
T salo«! imamo 9e nekaj iarodov VODNIKOVIH KNJIG UCTA 1908 ia Jifc sdaj poSJemo sknpao s «or-ajim naroČilom m mmm 9L00, m-▼oda dokler saloga no poide
KNJIGARNA
"QMWMMT
K omrtAsm BiKui
V republikanski Nemčiji je zavladal zadnja leta nov duh. Stari in okosteneli nazori se umikajo modernim demokratičnim načelom. Razlika med stanovi in kastami je od dne do dne manjša. Letos je Nemčija v tem pogledu doživela dve senzaciji. Prva je bila poroka sestre nemškega cesarja princese Nphaumhi|rg Lippez mladim ruskim emigranto Zubkovo>:n. Ni se pa Se pol«»gla ta senzacija, že poročajo nemški listi o novem senzaeijonainem dogodku. Vojvoda Nikolaj Leuchtenburški se je te dni poročil s priprosto služkinjo. Srečna vojvodinja je mlada služkinja Ella Mullerjeva.
Poroka se je vršila v soboto dopoldne v cerkvi Sv. Anne v Mona-kovem. Za njo so vedeli olji ženino vi prijatelji kajti vojvoda Le-uehtenberški je bij tako previden, da. ni pustil vesti o svoji poroki razbobnati v svet. Zato razen prič in neznatnega števila radovednežev ni bilo v cerkvi nikogar. Toda neki spretni reporter, katerega ni vabil nihče in ki se ga ni nihče nadejal, seje eeremoniji neo-paženo pridružil. Tn zato so nemški listi te dni iznesli vse podrobnosti poročnih svečanosti in svatbe same. Nevesta je bila oblečena v belo svileno obleko brez vsakih okraskov in nepotrebne navlake. Pred oltar je stopila v navadnih platnenih čevljih. Na glavi je imela venec iz mirte, velik in krasen, s čipkami obrobljen pajeolan'
i ji je segal .skoro do gležnje v. V | roka}) je držala krasen šopek iz j belega špaaskega b«j$ga in belih | nagi jev. Novopečena vojvodinja |je zelo simpatična, elegantne vit-!ke postave, tipična blondika z le-I pimi modrimi očmi. Po poroki sta >e mlada zakonca odpeljala v skromno .stanovanje, ki ga je najel voj-jvoda v Monako vem.
Vojvoda Nikolaj Lcuehteabur-•ški. ki je star 32 jet, je potomec j ugledne plemiške rodbine in ima I naslov cesarsko visočanstvo. Nje-: gov oče je bil generalraajor ter . pobočnik zadnjega ruskega carja i in je letos v -Jtižni Franciji umrl. |Bij je potomec Jozefine Beauhar-i ti a is. -prve žene Napoleona Bona-.parta, odnos no njen pravnuk. ; širine Nikolaj Leuohtenljerški je glavar hiše Leuehtenberg. Šolal se je v Petrogradu. kjer je pose-eal kadetnico, med svetovno vojno je bil pa ritmojster gardnega kozaškega polka in sodeloval je tudi v generalnem štabu. Po bolj-ševiškem prevratu je moral bežati iz Rusije. Bil je že oženjen. toda prva žena nrn je umrla. Mož je znan kot dober glasbenik. Študiral je glasbo v Monakovem in se izobrazil za dirigenta. Nastopil je že večkrat javno in dosegel velik uspeh. Nevesta je bila popre-je služkinja v nekem brivskem salonu in se je pisala Ella ^fuller. Vojvoda se je hodil brit v briv-nieo, kjer je bila Ella uslužbena.
Vojvoda poročen s služkinjo.
Thanksgiving Day ali Dan za-1 hvale je uradni praznik v vseh dr-! zavali in teritorijih Združenih Dr-j
žav. Ze od davna j** običaj, da j Predsedniki Združenih Di^žav in j governer j i posameznih držav o-j značujejo zadnji četrtek v novem-j bru kot daiL ki naj služi sveča- j nostim zahvale.
Ideja proslave zahvalnega dne t je starodavna in jo srečamo sfco-1 raj pri vseh narodih. Stari He-brejei. Grki, Rimljani in Sakson-ci na Angleškem so proslavljali, pa tako tudi stari Slovani so praznovali svoje dožetke, ko se je ljudstvo radovalo radi dovršene žetve in se zahvaljalo božanstvu za storjene dobrote. Prva proslava zahvainosti v Ameriki je bila dožetniea Pilgrimeev v Plymouthu i. 1621. To je bilo v jeseni po tragičnem letu, v katerem je pomrla polovica naseljencev, ki so prišli z ladjo Mayflower. Vendarle dni, ki so preostali, niso izgubili vere ni nade v boljšo bodočnost. Posejali so koruzo, kakor so se naučili od Indijancev, ter pšenico in ječmen. Žetev je bila obilna, daleč nad pričakovanjem, in prvaki so sklenili proslaviti dan v zahvalo Previdnosti. Po opisu soudeležencev tejra prvega zahvalnega dne je
[naselbina odposlala štiri ljudi na j ptičji lov in ta je bil tako uspešen, j da je število ubitih divjih pnranov {bilo zadostim za vso naselbino sko-jzi teden dni. Skupina 90 Indijan-jcev skopaj s |HH{lavarjem Ma.ssa-joit je prišla v goste. Svečanosti so j trajale tri dni in ves čas so se Jju-jdje z gostmi vred gostili in zaba-• vali. Pred svojim odhodom so za-j j dovolj n i Indijanci ulovili pet .srn ' in jih poklonili svojim pogostite-jjem.
Ta prosiava je ustanovila j radi- j eijo zahvalnega dne v Ameriki. Puran je ostal tradicijonalna jej tega dne. Obed zahvalnega dne navadno obstoja tudi iz raznih drugih jedi, med katere absolutno spada bučno pecivo (pumpkin pie). Pa tudi omake iz brusnic (cranberry sauce) človek ne sme pozabiti. Vse te oblizki izvirajo iz prve proslave zahvalnega dne.
Zahvalni dan je postal vsena-rodni običaj, ali nikjer se ta dan ne proslavlja z večjo navdušenostjo kot v nevrenplandskih državah, kjer še vedno živi največ ]>otom-eev starih Pilgrimeev. Zahvalni dan se smatra velikim družinskim praznikom, ko se vsi člani družine, morda drugače raztreseni, zberejo okolo Iste mize.
BOŽIČNA DENARNA NAKAZILA
bomo izvrševali tudi letos s točnostjo, ki jc priznana med našimi ljudmi sirom Združenih držav in Kanade.
Naši prijatelji bodo deležni letos ugodnosti ZNIŽANE PRISTOJBINE
za nakazila v efektivnih dolarjih, ki znaša le po 2°fo oziroma po 60 centov za nakazila do $30.—. Stroški za direkten bržo-jbw znašajo sedaj te $2.50, za'brzojavno pismo pa kot do sedaj pc $1.—„
C«no m iiasrsks 7o	n«j4«m v »o—bnww opisal
ODPREM ITE VASE B02ICN0 NAKAZILO CIMPREJE PREKO ZNANE
Sakser State Bank
82 Cortlandt St., New York. N. Y.
■ ___
Osebna posojila.
Človek pride riak v ulihj, *a raki imrn za kak aepričakavan iadatek.
fe sakteva dutaj rti denarja kot ga je na raapriac^ je navadno Mtti pMajiia le pratt adcraHda +m*im. Imm je. da za-kteval* mn poMjilnm podjetja zrn meOnm p^JOs (pmoml 1«uh) po ia ie vei na leia ta dmlt ln stroške. Zgodilo se k. da so delna odplaiOa a mala pMojila komaj krfla vfmke (brati ia je astal tloveti vein! MUk
^ ^BO ^^ feite^i^m^ rtraakam. Um« aMOa m nam pa-
asekno p r mina, ker w že mnogo čarn poeluinje jTimie kaS?*' " ^ ^S^aunite tpmujaa* vojake v New \'«rk-o m to od^-
Posojila dajemo v zneskih od — do $200.— za rok od enega do šestih mesecev. Obresti za posojila računamo po 6% na leto. rtMffa Je treba odplačati v enakih amMk ekrokfk.
InHJe v iiiikiMliilh paplriih, b. pr. maranZapJa^ttC Taa prafaje aa pamjlla rešimo Mw ter JibMwi am* rnjstrošjo t■!..■■ t
SAKSJER sme BANK
■	- NEW.	N. X,
______ . .< .... - -____ . ,
Ktna. ki ji pravi prebivalstvo Sicilije iMonte Cibello. jti najvišji evropski vulkan, kajti visoka j»> 3327 m. Z<» v pradavnih časih .-o nastale o tt-j trori razne povesti In bajke, kajti ljudstvo je bilo prepričano, da imajo v njeni notranjosti svoje podzemne delavnice eiklopi in Im>qt Vulkan. Ljudstvo je vedelo tud povedati, kako j** Etna nastala. Zeus jr bil baje nekaga <lne zelo razkačen na giganta Tyfoea i Enkelada in je jima vrgel na glavo celo goro. Od teyra dne je Etna bruhala lavo in pokončala često vso okoli-' eo. Arahei so nazivali Etno Dže-j bel en - nar. V raznih narečjih j pravijo Etni ognjena gora ali pa. Montagna.. Etna knaljuje nad j Sredozemskim morjem in je v zemljepisnem poirledn zelo zani-! miva. Njeno najvišje žrelo sega v višino 3313 m. Ves ognj'-niR tvori ogromen stožee. čigar pod-' stavek meri v ohsegu km. Ob vznožju je Etna često zasnežena. |
O bruhanju Etne imamo z*»lo' Stara poročila in v zadnjih 300 letih so bile večje erupcije vsakih: 10 let. Že pred trojansko vojno so morali prebivalci Sicilije za-' pustiti svoje domove po strah o- j viti erupciji goreče gore. Najsta-, rej še avtentično poročilo govori o erupciji Etne leta 693, pred Kr.j Tretja velika erupcija od časov." ko so Grki zasedli otok. je bila leta 425 pred Kr.. ko je lava zalila vso okolico Catanje. Po Kristusu je bilo mnogo erupcij. Ena najstrašnejših je bila 4. februarja! 1169. Takrat se je tresla vsa Sicilija. Izbruh Etne 1. 1183 jej zahteval baje 15.000 človeških žrtev. Sledile so velike srupcije 1. 1329, 1536 in 1537. V žalostnem sponrinu je 17. stoletje, kajti Etna je skoro nepretrgoma bruhala lavo od 1* 1603 do 1620.
Leta 1669 je nastala najstrašnejša erupcija Etne. 11. marca 1669 je nastala na Etni široka ra-žpoka in pojavila so se nova žre-; la Monti Rossi, iz katerih je te-1 kla lava v celih v^letokih. Lava j je uničila mesto Malpasso z 8000 i prebivalci? zalila je del eatanske okolice in med strahovitim potresom se je zrušil 26. marca vrh Etne. Od 22. aprila se je valila lava mimo catanskih nasipov v moTje, 30. aprila je porušila nasipe in uničila ves zapadni in južni del mesta. Del pristanišča je bil zalit z lavo in obala se je pomaknila daleč v morje. Vulkan se je umiril šele v juliju. Lava se je strdila in pokrivala 50 kvadratnih kilometrov zemljišča. Pod njo je bilo pokopanih 12 mest in vasi. poleg tega je pa potres uničil še aest krajev. Število človeških žrtev je znašalo takrat najmanj £0.000.
Ba° ie	erup;
«-:j Etne, med njimi ena najstrašnejših leta	ki je zahtevala baje nkrotr 50.000 človeških žrtev. Izmed novejšib erupcij naj omenimo one in avsrnsta ls74. 26. maja in 6. junija 1S79 in erupcijo i/ 1. j ^>6. ki je trajala mesec dni. Velika erupcija, ki je zahtevala mnogo žrtev, je bila tudi v juliju in avgustu 1. 1892. Seveda se ji< pri vsaki erupciji višina in oblika Etne iznremi-njaJa. O tem .-Ta pisala že Luci-iius in Seneca. Nedvomno se tn-di os te«_ra oprromnega stožea neprestano premika in izpreminja.
)____ '
ŽENSKA OSTANE I	ŽENSKA
l Predsednik pariške odvetniške zbornice je povabil k sebi mlado, lepo* odv-tnico. ki je s svojim vede-i njem ogrožala ugled Oilvetniške-, ga stanu. .Ali.xliln je. da jo kliče »v stanovskih zadevah, toda zmotila se je kajti predsednik je namr. . šil (»brvi iu spregovoril osorno: j "Zelo mi je žal. cenjena orospa, (da vam moram povedati, da vaše .vedenje ni v skladu z ugledom od-vetniškeira stanu.. Vedno, kadar loblečete oflvetniški plašč, vzamet.-iz ročne torbice ogledalo in «e j začnete pudTati. Priporočal bi vam. da se v bodoče čim l>olj omejite v tem poslir. ki sramoti naš stan.
Osramočena je odvetnica zapustila prwLsednikov kabinet. Od j jeze in ogorčenja ji tekle solze | iz oči. Na hodniku se je , pa pogledala v osrledalo. in ko je opazila, da ima solzne, rdeče oči. je hitro vzela iz ročne torbice toaletne potrebščine in se napndra-la.
Brezvestni ciganski kotlarji.
V neki vasici blizu Kima se je ustavila itolpa ciganov, ki so se ponujali kot .kotlarji. Kmet Malas-pina jim je izročil kotel v popra-jvo. Cigani so nato odMi. Malas-I pinovi so skuhali v popravljenem i kotlu polento; ko .so pa pojedli, so se pri vseh članih družine pokazali znaki 'za-strupljenya in trije otroci so k.mahi izdihnili. Družino so prepeljali v bolnico, kjer je kmalu umrl še 17-lot-ni sin ; o-;stalim se je stanje poslabšalo.
Zdravniki so ugotovili zastrupljene s svincem: cigani so popravili kotel s svincem namesto s činom.
Vihar v morski ožim Kerc
je odgnal na visoko morje 4 ribiške ladje, ki so se potopile. Utonilo je 16 oseb.
KONCERT JL ŠUBHJA
i
9. decembra popoldne, Wink«. Mf^iui, I1L
................in si	laeanaMiM^——
Samotar iz West Enda.
— KOMAH a tiwmi.	—
Z* "QImm Narodi" priredil 0. F.
I	-rm—nr———r-
24	< Nadaljevanje.)
Deveto poglavje.
JSKOLJKA SAMOTARJA.
Bara je obetala n sladkornimi vilicami nad veliko posodo.
—	Sladkorja? — je vprašala.
Trent je zrl nanjo resno.
—	En košeek. prosim.
Izročila rnn je njegovo ča.šo ter nalila drugo zase. Nato pa je rekla Lahko:
—	Čula vaše povelje gl«*de kare. Ali je to primeren popoldan za vožnje za zabavo?
—	Bolj kot pa za peshorjo. — je odvrnil. — Nameravam vas ;n'lja«ti naizaj domov.
—	Ob šest ih ?
- — I)a, ob šestih.
—	In vzemimo, da bi hotela oditi prej?
Vrgel je izrazit j>o^led proti oknom, kjer je bUo mogoče slišati udarjanje dežja proti steklu oken.
—	Povsem odprto vam je . . . hoditi domov.
Sara je ara pravila obraz razočaranja.	II .
—	Drngave, je r^kla poskusno, moram ostati tukaj, če ho-čem ali ne*
On je prikimal.
—	Da. Dane* je moj rojstni dan in predlagam napraviti samemu bi darilee ene i r«1 r li dveh vaše družbe, — je odvrnil povsem mirno
Sara je zrlu nanj z radovednostjo. 15i 1 ie povsem javno ogorčen, iio jo je n ju.se 1 na sv o join possstvu in sedaj je pokazal željo do njene Irnžbe in razventega zelo odločen nameu. da si jo zagotovi. Ta mož )»' bil prava uganka!
I'r<\sen«'čena somi. — je rekla malomarno, — iz vaših zad-v.jih pripomb sem sklepala, da nimate preveč visokega mnenja o /.erwvkah.
—	Tega tudi nimam, — je odvrnil 7. robato odkritostjo.
—	Zakaj potem, zakaj . . .?
Mogoče imam nagnenje, da stopim za kratek čas nazaj v živ-. enje, kateremu sem se odpovedal. — je predlagal, porogljivo.
—	Potem ste v resnici, kar vas imenujejo. — samotar?
—	Jaz .sem v resnici.
—	Tn ženska družba je prepovedana?
—	Popolnoma, — kot pravilo. — Če je za trenutek najmanjši .f>uiMV modificiral njegovi tesno stisnjeni ustnici, ni opazila tega
Sara.
Hladna odkritost njegovega v odgovora jo je razburila. Bilo je .<o4 da je nameraval osftati kot samotar v. svoji školjki iu imela je um, da se je izza svoje barikade smejal njenim brezuspešnim poskusom. da ga privabi na dan.
—	Jaz mrslim, da vam ni kaka ženska padla v naročje ravno •akrat. -ko ste jo hoteli? — je rekla ugiba je.
Ona pa ni mislila na. uspeh (tega sunka. Njegove oči so zažare-V za trenutek. Nato pa .se je senca zaničevanja pomešala med njegov prejšnji hladni ton in je rekel mirno:
—	Vi ne pričakujete odgovora na to vprašanje, kaj ne?
Zanieljivost je bila očividna in lica Sare so žarela. Outila se je
prav iz srea osramočena a vendar je bila napol naklonjena položiti krivdo radi njenega nesramnega govora na njegova ramena. Skoro izzval jo je, da zada udarec, ki naj bi pokal po njegovi neprodirni koži.
Ozrla se je preko mize nanj izpod trepalnic nn v enem trenutku so izginile vse misli na osetbno dostojanstvo v spričo poglela globoke bolečine, katerega je presenetila na njegovem obrazu. Njeno pretkano vprašanje, izgovorjeno skoro brez misli, je zadelo nekje neko staro rano.
—- O, zelo žal mi je! — je vzkliknila skesano.
Ona je mogla le domnevati, da ni slišal njenega opravičila, kaj-ko se je .sedaj obrnil proti njej, jo je nagovoril natančno tako, kot da ni ona govorila.
—	Pokpsite nekaj teh majhnih, vročih eakesov. — je rekel ter ronudii krožnik. — To so prava Speci jaht pta Mrs. Judson.
S presenetljivo naglico je zopet nadel svojo masko. Njegove svetle, rjavkaste oči so bile popolnoma proste vsake sence bolesti in ; j epov glas ni kazal drugega kot konvenci jonalno uljudnost. Sara . •• ponižno sprejela en eaike in Za nekaj časa se je gibal pogovor v
II	e root i pn ih smereh.
Naenkrat., ko je bil čaj končan, ji je .ponudil cigareto.
—	Jaz nisem -pozabil vaših okusov, ko't vidite. — je rekel smeh-,jaje.
—	Jaz kadim, — je priznala, — a. to priznanje je. prišlo sun-i < ma, kot da ne ve popolnoma, kaj jo je prisilile. da-ga poda, — -adiia sem onega dne. v vlaku, iz £aW izzivalnosti.
—	Prepričan sem bil o tem, — je odvrnil v razveseljenem tonu. — Sedaj pa boste kadili, ker ljubite to in ker bi bila prijateljska akcija, 'ki bi oprostila dejstvo, da se vas je pridržalo kot jetnico proti vasi volji.
Sara se je nasmehnila.
—	To je zelo očarljiva ječa, — je rekla, ko je opazovala harmonijo v sobi z zadovoljnimi očmi.
—	Vi jo ljr»bite? — je vprašal poželjivo.
Ona se je ozrla vanj s presenečenjem. Kaj briga njega, če ji' i agaja to ali ne?
—	No. seveda, meni ugaja, — je odvrnila — Komu ne bi* Vidite. — je dostavila takoj nato, — jaz niiaam nobenega la^tne^a' (i<>ma in vsled tega uživam domove drugih ljudi.	t
—	Tudi jaz nimam nobenega doma, — je rekel na kratko
—	Pa ta . . .
—	To je hiša v kateri živim. Treba pa je nekoliko več kot par pohištva, da ^e ustvari dom.
«ara je ibila presenečena od intenzivne trpkosti njegovega tona. Ta mož, ki se j«T izpromenil s presenetljivo na^Lico od ©negavne ne-'ijudosti dO dobrosrčne gostoljubnosti in od navidezno nepi^dime reserve k skoro obupni odkritosti, je 'bil tako nerazumljiv kot sfinga..
Hitro je vsled tega obrnila »pogovor proti manj nevarnim sme-' lera in počasi st-a pridela razpravljati o -umetnosti in godbi. Sara se .« dotaknila mojega lastnega nmziciranja. ne brez notranje bojazni, ker se je spomnila doživljaja Molly.
—	Brez dvoma sem cula vas? — je vprašala obotavljanje — Vi ste igrali n*ko rusko Skladbo, katero poznam. Vaš mož pa me je -p«lilr* a^U iri j« nisem toliko kot bi rada.
NUDIMO VAM IZVANREDNO PRILIKO
in jamčimo prijetno in brezskrbno potovanje vsem rojakom, kateri se želijo udeležiti
našega
BOŽIČNEGA IZLETA
PNE 8. DECEMBRA t. 1.
'	i panukoM
lie de France"
naiim rojakom iajbolj priljubljen velikan ^ancoske parobrod-li« družbe. Oprema,' brana in postrežba je itak slehernemu dobro znana in je vsako priporočilo nepotrebno.
V OSMIH DNEH V SLOVENIJI,
kjer Vas pričakujejo sorodniki, prijatelji in znanci. SEDAJ JE SE ČA8, da vredite vae potrebno xa odkod.
F« une, preskrbo potovalnih listin in rsservaeije obrnite d na
SAKSER STATE BANK
82 CORTLANDT STREET	.NEW YORK, N. T.
it«*-. . • « .-i . - ... . .
Zloglasni razbojnik Olympio Riberio Xavier je zopet pod ključem, Mož ima na vesti nad 100 umorov. Pred 10 leti je Xavier širil strah in grozo v državah Mi-nas in Geraes. pa tudi v manjših mestih in vaseh, kjer .so ljudje! drhteli pred njim. Njegova razbojniška karijera .se je pričela 1.1 1918. Takrat je bij Xavier še hlapec pri bogatem posestniku" Tristatu Albuquerqueu. V avgustu 1. 1918. je napravil posestnik daljše potovanje in je poveril nadzorstvo nad farmo enemu svojih sorodnikov. Neke noči je Xavier gospodarjevega sorodnika umoril.; izropal blagajno, zaigal hišo in pobegnil. Kmalu se je pojavil v ^ severovzhodnem delu države. V kratkem je zaslovel kot eden naj-j nevarnejših in najdrznejših ra&» bojnikov. Nihče ni bij varen pred njim.
Neke noči je potrkal neznanec na vrata farmerja Pimenta v C!o-: romandel in ga prosil, naj mu dovoli prenočiti pri njem. Prebival-ei Brazilije so večinoma gostoljubni in tako je tudi Pimenta sprejel popotnika pod streho. Pono-j či je pa zaslišal sumljiv ropot v spalnici svojih hčerk. Vzel je luč in odšel v j>rvo nadstropje kjer sta hčerki spali. Starejša je že umirala, druga je bila pa z zvezanimi rokami izročena na milost in nemilost nočnemu gostu. Še prede se je mogel Pimenta ganiti, mu je razbojnik pognal kroglo v prsa
• . t in mož se je zgrudij mrtev na tla.: Nočni gost je bil Xavier.
Po tem zločinu je Xavier nekaj časa miroval. Toda kmalu je organiziral razbojniško tolpo in prirejal večje ekspedieije v oddalje-! nejše kraje države. Medsebojni prepiri, nalezlj rve bolezni in sno-jpadi s policijo so pa kmalu uničili razbojniško tolpo. Xavier je ostal sam in je z .svo vnemo nadaljeval svoj posel. Iz Campa Bella, Sao Gottharda, Patro Sinita,
Estrella do Suol in drugili držav . i so prihajale vesti o groznih umorih, ki so jih po pravici pripiso-1 i vali Xavierju. Nevarnega razboj- ( nika se je kmalu prijelo ime mož j | smrti. Ena njegovih žrtev je bil I tudi duhovnik Francisco Goulart.! j V oktobru 1927 je prišel Xavier j v župnišče in ustrelil sivolasega! starčka od zadaj. Duhovnik je bil znan kot plemenit mož in velik; dobrotnik siromašnih lqudi. Zato je ljudstvo še bolj sovražilo razbojnika.
Xavier je čutil da so mu posta-j :la v domačem kraju tla pod noga-! ; mi vroča in zato je pobegnil v dr- j J žavo Sao Paulo. Tu ga je prego-' . vorila skupina nasprotnikov bogatega farmarja polkovnika Salusti-na Cordeira, da bi proti bogati odškodnini osovraženega farmarja | ubil. Javier je pri belem dnevu napadel polkovnika in mu pognal tri krogle v prsa. Toda ta umor je postal zanj usoden. Beg se mu | (ni posrečil bil je aretiran in obso- (
Strah Brazilije pod ključem.
ČITAJTE!
DENAR, KI DELA PREDSEDNIKE
- - — ■■ — _. _ _______________ ____________i
EDEN IZMED MNOGIH ZANIMIVIH ČLANKOV,
; KI JIH VSEBUJE
Slovensko - Amerikanski
Koledar sue
CENA 50 CENTOV
GLAS NARODA, 82 Cortlandt St., New York, N. Y.
OtiAS KARODA, Ž6 XOV. I»Žl_
Veianf« panailiov • < Stripping "
jen na 30 let težke ječe, kar po-j meni največjo kazen v omenjeni * državi. Toda močnemu in drzne-i mu razbonjriiku se je kmalu posrečilo napasti stražo in pobegniti h ječe. Nekaj dni pozneje se je zopet pojavil v domačem kraju. Prestrašeno prebivalstvo je prosilo oblasti, naj končno drznega razbojnika ukrote.
Enajst častnikov pod vodstvom poročnika Mareelina je začelo ban-dita zasledovati. Našli so jra v nekem manjšem mestu, kjer je nagovarjal dva mladeniča, da hi .se 1 mu pridružila. Vse tri so aretirali. Xavier je flegmatieno priznal svoje zločine in izjavil, da člo-1 veško življenje nima večje vrednosti. nego življenje mlade mačke.
i
ROPARJI S JRA TI V JEJ«/
KITAJSKO !
j Na Kitajskem so se po vojnih zmedah pojavile močne roparske čete, ki strahujejo deželo. Te dni 'so roparji zažgali mesto Fuvang. Skoda znaša do 30 milijonov do-jlarjev. Roparji plenijo in more; j ne prizanašajo niti otrokom, ki I žive sežigajo. Vodnjaki so napol-j njeni z mrliči. Redne čete ropar-I jem niso kos; mnogo vojaštva prehaja k roparjem.
PALAČA SE RUŠI
Palača trgovske in obrtne zbornice v Pragi, ki je bila zgrajena 1. 1903., se je začela rušiti. Razpoke 1 so tolike, da so izpraznili cele dele ' in celo zgradbo podprli s tramov-jem. Vzrok je v starem temelju, na • katerem so zgradili palačo.	j
2S novtmbra:
Cotumbua, Cocrbonrj, Bremen Pratldcnt H ar din«. Cfeerbour*.
i1. dcccmbrar
Paris, Havre Homeric, Cherbourg Pennland, Cherbourg, Antwerpea Minneaska. Cherbourg
STRAŠEN ZLOČIN PERVERZNEM
V Budimpešti je bil te dni izvr-| šeu zločin, ki je razburil vse pre-i bivaLstvo. Na pokopališču so na-I šli umorjeno 141etno Marijo Ilirt. j Nesrečno dekle je postalo žrtev | perverzneža. Morilec je svojo žrtev strahovito razmesaril. Itaz-| grizel je nesrečnemu otroku ustni-J \ ce in jih nato zopet sešil. prsa so j bila strahovito razmesarjena ^n | večkrat pr^bodena. Žrtev najbrž j še ni bila mrtva in zato ji je be-I tijalni morilec zamašil usta z cob-| eem, da se je zadušila. Zdravnik j dr. Bela Entz. ki je truplo obdu-| ciral, je izjavil, da še nikoli ni vi-I del tako razmesarjenega trupla. I Kot morilca j«> policija prijela | pokopališkega grobarja Wissma-jerja, ki je zločin priznal. Zagovarjal se je. da ni vedel, kaj d<da. Trdil je. da je ubijal podzaved-j no. Možu je nekoč padla med d^-lom opeka na glavo in bij je sla-' boumen. Policija ga je izročila , sodišču. Prebivalstvo je tako razjarjeno, da jo hotelo naskočiti zapora in linčati morilca.
TRAGEDIJA MATERE S SE D-MIMI OTROCI
Postrežnici Leop. Woelfi>ch na Dunaju je občina ustavila p 'dporo za petero otrok; dva najstarejša sinova si ž> sama služita kruh. Ko sta ininolo soboto ta dva odšla j od doma. se je vdova /r Ostalimi petimi otroci zaprla v stanovanje in odprla plin, da bi se zastrupila, z nepreskrbljenimi otroci vred. Ko sta se starejša sinova vrnila, je bila mati z otroci že anesveščena.
vendar so v bolnici š+i vsem rešili
Iv.,. . • življenje.
L'	--
AVSTRIJSKI RIT MOJSTER i USTRELIL PRIXCEZISJO
Zvečer je na Prihodovem kon-. eertu na Dunaju bivši avstrijski j ritmojster baron Gartner iz ljubosumnosti ustrelil 281etno princezi-njo Ziži Muhep. hčer prejšnjega egiptovskega finančnega ministra Mahomeda Muhep paše, ki živi s svojo družino deloma na Dunaju deloma v Parizu.
Gartner je bij že dvakrat po-- ročen in imel otroke, a se je ločil • tudi od druge žene, da bi mogel i'poročiti princezinjo Muhep. Starr ? ši prineezinje pa so njegovo snu--jbitev odbili, ko so izvedeli za ba-i ronovo lahkomiseljno življenje, j Barona so zaprli.
K. decembra:
Aqutt&nia, Cherbourg Lcvlathin. Cfaertwirc
i. decembra:
Mueiithea. Cherbourj. Br mcii II® d# France. Havre	BO-
ŽlCrNl IZLET)
Majestic. CKerbour« Minnesota lk>ulv>rne Sur Mer 1-apLnjid. Cherbourg, Aatwerpen Cleveland. Cherbourg. Hambure Conte Hiamara.u.i, Naples. (Vnna VoJendam, Boulogne Sur Mer. Rotterdam
President Roosevelt, Cherbour*.
Bremen
11.	decembra:
Saturnla. Trat
Deutacniand. Cherbourg. Hamburg Berlin. Cherbourg, Bremen
12.	decembri:
Rrnna, Napoll, Clenoa
George Washington. Cherbourg.
Bremen
14.	decembra:
Berengana, Cherbourg
15.	decembra:
Minnetonka. Cherbourg
! Hamburg, Cherbourg, Hamburg
' 17. decembra:
(	I*aris. Havr«
t 20. decembra:
Stuttgart, Cherbourg. Bremen
22. decembra:
Olympic. Cherbourg Minnekahda Boulogne Sur Mer St. IjouIk. Cherbourg. Hamburg
27. decembra:
President® Wilnon. Trwt Amerlra, Cherbourg. Bremen
29. decembre:
Majestic. Cherbourg
I*enn«land, Cherbourg. Antwerpen
Mlnnewaaka, Cherbcurg
Albert HaJlin. Cherbourg. Hamburg
New Amsterdam, Boulogne Sur
Mer JUotf-rdam
Columbus. Cherbourg. Bremen
■ — ■ ■ -
; DNI PREKO OCEANA!
i Najkrajla In najbelj ugodna Mt xa
potovanje na ogromnih ntrnlklh:
Paris — 30. nov. (opolnoči). Paris — 17. dec. (popoldne), lie de France 7. dec.; 11. jan.
(Ob peino*!.) Najkrajla pot po telesnld. Vsakdo J« T posebni kabini ■ trseml modernimi udobnosti — Pijač« in slavna francoska kuhinja. I*redno nisks
J^ TpraSaJte kaUrea^kotl ML -«obl*eae»a«a agenta aH
Mk FRENCH LINE
i	lt Skal« senc«.
JMML Wftw York, m. T.
1DVERT18E IN OLAS NARODA
Kako se potuje t stari kraj in nazaj v Ameriko.
Kdor Je namenjen potovati v atari kraj, je potrebno, da je poučen s potnih listih, prtljsgl in drugih stvareh. Vsled naSe dolgoletne 1*-kuSnje Vam ml samoremo dsd najboljša pojasnila ln priporočamo* vedno le prvovrstne brsoparnlke.
Tudi nedrZavlJanl samorejo potovati v stari kraj, toda preskrbeti si morajo dovoljenje ali permit la Washlngtona, bodisi za eno leto ali 6 mesecev ln se mora delati proSnJo vsaj en mesec pred od potovanjem ls to naravnost v Washington, D. C-, na generalnega naselnifikega kani« sarjs.
Glasom odredbe, ki Je stopila v veljavo 3L Jolija 19U se blkcmor
več ne poBlje permit po poCtl, ampak ga mora iti Iskat vsak prosilec osebno, bodisi v najbližji naselnUSkl o-rad ali pa ga dobi ▼ New Torka pred od potovanjem, kakor kdo ▼ profinjl caproal. Kdor potuje ten brea dovoljenja, potuje na svtjo lastne odgovornost.
KAKO POBITI 8VOJ0K IZ STABEGA KRAJA
Od prvega julija Je ▼ veljavi nova amerlSka priseljeniška postava. Glasom te postave samorejo a meri Akl državljani dobiti svoje lene ln neporočene otroke Izpod 21. leta ter ameriške državljanke svoje mole s katerimi so bile pred L junijem 1028. leta poročene, laven kvota.
Jugoslovanska kvota znala 8e vedno 671 priseljencev letno. Do polovice te kvote so upravičeni sta« riši amerlfiklh driavUsnov, moije amerlSkth drlavljank. ki bo ae po 1- junija 1028. leta poročni ls pO. UedelcJ, oziroma feoe ta eeporo* 6enl otroci Ispod 21. leta onih r.»-drtavljanov, ki so bili postavne prtpuscenl v to deielo za stalno bL vanje tu. Vtd ti Imajo prednost v krott od ostalih sorodnikov, kakor: bratov, sester, nečakov, neča-klnj Itd^ ki spadajo v kvoto brea ▼eske prednosti t lati, pa es ne sprejema	proig»j m tm«.
Hkuske vioeje.
SAKSER
STATE BANK '
n ewomoi aunt ■.
MBv Tflng
» * ^ >
Tmiirfiiisi ■ m A i«i i
NAJBOGATEJŠI KOSCEK ZEMLJE
v Združenih državah je, 4>rez dvoma trikot, kojega vrh tvori stolp
Iv ospredja. Xa oaemlju, ki mezi 1518 kvadratniK žerjav; so pobili i* wlyra d^r|ev oijt.