PRIMORSKI DNEVNIK Cena 150 lir Leto XXXII. Št. 102 (9407) TRST, petek, 30. aprila 1976 PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. KRŠČANSKA DEMOKRACIJA OSAMLJENA V POSLANSKI ZBORNICI PREDSEDNIK VLADE BO BAJE DANES ZVEČER PREDLAGAL LEONEJU RAZPUST PARLAMENTA Volitve naj bi bile v nedeljo, 20. junija - Moro ne namerava prepustiti drugim vloge «prvega moža v stranki» - Kriza v KD sega do Kvirinala (Od našega rimskega dopisnika) RIM, .............. , , ... Malagodija se je zaključila razpra- Številni demokristjanski poslanci so va o Morovem poročilu, ki ga je | včeraj svoj govor, so se demokristja-29. - Z govorom liberalca!™ že začeli Popravljati na volitve. imel v poslanski zbornici o političnem in gospodarskem položaju. Po današnjih posegih komunističnega Poslanca Pajette in tajnika PSI De Martina je bilo jasno, da za Morovo ylado ni več pomoči in da so predčasne volitve neizbežne. Moro je s yvojim včerajšnjim govorom razočaral vse ostale politične sile in celo nekatere demokristjane, saj je imel v. resnici volilni govor «na zgrešeni tribuni», kot so ugotovili mnogi Poslanci. Moro bo jutri popoldne odgovoril na posege. Predvidevajo, da bo zahteval glasovanja o zaup-Pici vladi, temveč, da se bo zvečer odpravil na Kvirinal, kjer bo predloga! predsedniku republike Leone-lu razpust parlamenta. Predsednik Republike pa naj bi že v prihodnjih dneh podpisal odlok o razpustu zbor-nme in senata. Odlok mora biti podpisan najkasneje do 5. maja, če ho-CeJo, da bodo volitve 20. junija. Medtem ko so se v avli Monteci-mria vrstili posegi predstavnikov Posameznih političnih strank, so ime-11 demokristjanski poslanci mrzlič-na neuradna posvetovanja med se-“oj in se za razpravo sploh niso zanimali. Potem ko je Moro imel bili navdušeni nad Morovim govorom, češ da jim je dal zagona za volilno kampanjo. V resnici je Moro že dlje časa spretno vodil igro s točnim ciljem: sklicanje predčasnih volitev. Podpredsednik komunistične poslanske skupine Di Giulio je pripomnil, da sta Moro in Zaccagnini predlagala celo srečanje med šestimi strankami ustavnega loka, da bi le prišlo do današnjega položaja. KD je izsilila razpravo v parlamentu, baje ne bo niti postavila vprašanja zaupnice, Moro pa se bo podal k Leoneju s predlogom, naj razpusti parlament. Iz vsega tega je razvidno, da namerava biti Moro tokrat glavni protagonist tudi-med volilno kampanjo, zlasti pa še po volitvah. Bivši repuPlikanski minister Spadolini pa je izjavil, da sta Moro in krščanska demokracija popolnoma zgrešila. Po njegovem mnenju, Moro ne bi smel sestaviti enobarvne vlade. Spadolini je dejal, da mu je znano, da bi Moro lahko med 2. in 7. januarjem preprečil vladno krizo. Tega ni storil, ker je hotel vladno krizo in zaostritev položaja. Po mnenju republikanskega parlamentarca je Moro popolnoma zgrešil svoje ra- lllll!iliiiiiii,iill(i„,l„,lllllllli,,n,,,imun,fiUllMiIii1Iii„i,iiniiiiitiiiniiiiiiiiiiiiiHim,111,11111,iu,iiiii,iiiiii VČERAJŠNJA STAVKA KOViNARJEV Zasedene tovarne v boju za novo delovno pogodbo Morda danes zaključena pogajanja in podpis nove pogodbe RIM, 29. — Predstavnik federacije 'ovinarskih delavcev in predstavnik ^nmeccaniee sta danes izjavila, da - bodo pogajanja za obnovitev de- o.vne Pogodbe, ki zanima skoraj mi-‘Jon tisoč kovinarjev, nadalje-a a tudi ponoči in da bodo skušali oseči sporazum v teku jutrišnjega e- Predstavnik delavcev in pred-. delodajalcev nista prikrivala na katere so naleteli v dolgih Sajanjih, da bi premostili najbolj S1)0rne točke. je^r2VeZi z aavlačevanjem pogajanj dai ederaciJ’a kovinarskih delavcev kaf168 prireciila štiriurno stavko, med tov61"0 -80 ^e'avc‘ simbolično zasedli obrate. Stavka je popol-a uspela in so bile vse tovar-cjj. .počene. Med zasedbo so sin-na J E”’*redili skupščine delavcev, Pog 'ater'h 80 jim obrazložili potek obenJan-i za novo delovno pogodbo, ^PodLskt nUi* reSe" P0.1^ “ u«irski položaj v državi. bobud5™^ stav’!':a je bila v okviru lečir °°^a kovinarjev, ki so ga do-dgoto t P^odoljok. ko so sindikati jalci Vl i' da se Pogajanja z deloda-za novo delovno pogodbo niso niti za korak naprej. so delavci v zasedenih ostrili nadzorstvo na delovnih mestih, da preprečijo katerokoli provo kadjo. Pternaknila t*var5anu boiožai razprav*jaR luči o napetem šističnip V ®esi-u zaradi številnih fa-bniora* Provokacij in atentatov ter tovaica anhovskega pokrajinskega sve-budni ■ DeIavci 80 sklenili, da bodo torkov1 da ne b°do dovolili, da bi ve atent 1Z*50Ias^ napotost za no' iti , a^e in sabotaže v tovarnah t11. °dvzei delavcem vsakdanji ato so sklenili, da bodo za- maj v znamenju za delo boja 29. - Enotna sindikalna . ac>ja jc pozvala deželne in f Rim, fed krajevn jejo j c sin(likate, naj praznu-del,, ’ llla-i v znamenju boja za ®roizvrd| na*ozbe in za okrepitev Ril „ e- Zat0 CGiE, cisl in koristi ariai° delavce, naj iz-bude jll de*avski praznik za po-'•aposlitvpZalltcvc P» zagotovitvi • za čimprejšnjo skleni-in za za-Za 1. maj bodo acjj orbavi delavske mani-vsVa -na katerih bodo govo- dtkaini , avni in krajevni sin-gcvoril „1° ‘‘olji. V Milanu bo v Rim,, ,Vni tajnik CGIL Lama, ti, v Bn|Slavni ‘njnik CISL Stor- ^ Pa SlaV' 'etos šte\mVS^eSa Prazn>ka bodo Z|i°vali v 1,ni delavci prvič pra-dogovom 0Van,ah, kjer bodo po ^ialci stražil' fndikati in de)°-Ve Pred n ' tovarniške napra-Sabotažair,i orc')itnimi atentati in *a razreda Sovra™ik°v delavske- PosliS0:?11 Pogodb Po ‘ ev mladine !° vsej lest?»«!--rili Eksplozija v sovjetskem veleposlaništvu v Pekingu MOSKVA, 29. — Sovjetska tiskovna agencija TASS poroča, da je v sovjetskem veleposlaništvu v Pekingu prišlo do hude eksplozije, ki samo po naključju ni povzročila smrtnih žrtev med osebjem diplomatskega predstavništva, pri kateri pa sta umrla dva kitajska vojaka, ki sta bila na straži pred poslopjem. Vzroki eksplozije so neznani, TASS pa trdi, da je SZ protestirala pri kitajskih oblasteh. cune in ne bo več v stanju igrati glavne vloge takoj po vohtvah, «ko bo treba sestaviti zasilno vlado s komunisti». Za sedanji parlament torej ni več nobene pomoči. Vse stranke se že pripravljajo na volilno kampanjo. V tem okviru na žalost narašča tudi strategija napetosti in se množijo kriminalne provokacije. Med današnjo razpravo je bila zbornica skoraj popolnoma prazna, zlasti ni b:lo v avli demokristjanov. Notranji minister Cossiga se je znašel sam v vladnih klopeh, ko je odgovarjal na vprašanja glede milanskih dogodkov. Zagotovil je celo, da «demokratična država ne prenaša teh dejanj». Toda državne ustanove so pokazale, da niso sposobne ohraniti reda. Zgled prihaja sedaj iz demokratičnih vrst, iz delavskih vrst, kar dokazuje delavska mobilizacija v tovarnah proti sabotažam in provokacijam. Kriza v krščanski demokraciji je dosegla že takšno raven, da sega celo do Kvirinala. Nekateri mladi demokristjanski poslanci zahtevajo odstop Leoneja. Zlobni jez'ki pravijo, da stoji za to pobudo Fanfani. Iz Kvirinala pa je prišel odgovor, da gre pri tem samo «za osebna stališča». Toda polemika v vrstah demokristjanskih voditeljev se nadaljuje. Član leve struje «forze nuove» Bo-drato, prijatelj Zaccagninija, sumi, da gre pri vsem tem za «ameriški manever». Po njegovem mnenju «so v Washingtonu izgubili zaupanje v demokrščansko vodstvo, potem ko je italijanska vlada novembra 1973 odklonila postavitev ameriških letalskih oporišč na italijanskem ozemlju, ki naj bi služila za most z Izraelom.» Toda Moro se ne da kar tako spraviti v rog. Na zadnji skupščini poslancev krščanske demokracije je odločno zavrnil napade «mladih u-poyxijcov». Brailli jc Leoneju i„ poudaril, da bi lahko val škandalov odnesel s seboj kateregakoli demokristjana, samo državnega glavarja ne. «Če bi do tega prišlo, bi prišlo tudi do hudih posledic», je dejal Moro. Toda v drugih strankah drugače gledajo na sedanji položaj v KD. Socialistični poslanec Neri je dejal, da je nedvoumno, da je bil Antonio Lefebvre prijatelj predsednika republike in da mu je to marsikje koristilo, zlasti pa še v zvezi s škandalom Lockheed. CANDIDA CURZI LIRA PLAVA V SLABIH VODAH RIM, 29. — Lira je danes ponovno zdrknila na skoraj 900 za dolar. V primerjavi z včerajšnjo vrednostjo je na italijanskih valutnih trgih ponovno izgubila. Njena uradna vred- nost je danes dosegla 097,075 za dolar, v popoldanskih urah pa ni prišlo do nobenih sprememb, kar dokazuje, da tudi izven uradne menjave se njen položaj ni izboljšal. Kar je še hujše je dejstvo, da je bila vrednost lire do ostalih trdnih zahodnoevropskih valut sorazmerno manjša, kot do dolarja. Celo britanski funt šterling je danes pridobil precej točk v odnosu do lire. Po drugi strani pa so objavili uradne podatke o zunanjetrgovinskem obračunu za februar, ki beleži 458,8 milijarde lir primànjkljaja. V februarju je uvoz znašal 2.338,4 milijarde lir, izvoz pa komaj 1.879,5 milijarde lir. To pomeni, da se je uvoz v primerjavi z lanskim februarjem povečal za 32,6 odst., izvoz pa šele za 9,3 odst. Prvič po lanskem septembru je bila trgovinska bilanca pasivna za 12 milijard lir brez uvoza nafte. V letošnjih prvih dveh mesecih je primanjkljaj trgovinske bilance, v primerjavi z enakim obdobjem lani, dosegel 777,7 milijarde lir. Razveseljiva pa je ugotovitev, da se je v letošnjem februarju po mnogih mesecih ponovno povečala industrijska proizvodnja, in sicer za 3,6 odst. Tako visokega povečanja proizvodnje v enem mesecu nišo zabeležili od septembra 1974. PO DVEH MESECIH IN POL SODNE OBRAVNAVE BIVŠI ESE50 VSKI PO VELJNIK RIŽA RNE OBERHAUSER OBSOJEN NA DOSMRTNO JEČO Nacističnemu krvniku so sodili v njegovi odsotnosti - Proti Allersu prekinjen kazenski pregon zaradi smrti - Zavrnjen večji del prijav prizadetih strank - Posegi branilcev in sen. Terracini ja Predsednik sodnega zbora dr. Domenico Maltese med branjem obsodbe iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiin 11111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111 DIMOKllATIČNE SUE 06S08I1E FONtiVEN ZLOČIN V OKVIRU SIHAHGIJE NAPEIOSII ffmar misovskegapokrajinskega svetovalce povod za divjanje fašistov po vsej Italiji V Milanu neznanci umorili cdv. Pedinavi ja s streli iz samokresa - Sindikalna federacija CGIL, CISL in UIL poziva k največji budnosti ob 1. maju - KPI: zločin koristi samo reakciji MILAN. 29. — V vzdušju provoka-torskih zločinov, do katerih prihaja v tem obdobju že skoraj vsak dan, so danes zjutraj nekaj po 8. uri neznanci umorili milanskega misov-skega pokrajinskega svetovalca odv. Enrica Pedinovija. Pedinovi je komaj stopil iz svojega stanovanja v Ul. Lombardia, kupil časopise in se s svojim avtom «fiat 128» napotil k bližnji bencinski črpalki. Morilci so mu očividno sledili in se mu pri bencinski črpalki približali. Eden se mu je približal z leve strani avta in začel streljati nanj. Ko je Pedinovi videl, da je v nevarnosti, je skušal doseči desna vrata in stopiti' iz avta. Z druge strani pa je že prišel drugi morilec, ki je prav tako izstrelil nekaj strelov vanj. Nato sta oba z dobršno mero iiiiii iiiuiiiiiiimiiiiimiuiHimmii m imiimmimiimmiiimiiiiimniimimiimiimiimiimiiiiiiimmitiiimiiiiiiiMiMiiiiimiiiiiiimmimiiiiiii iiiiii imiiiiuimiH DRNES ZAKLJUČEK KONFERENCE PRISTANIŠČ OB JADRANU Razvoj severnih jadranskih pristanišč neločljivo povezan z razvojem zaledja Integracija pristanišč v okviru matičnih držav za povečanje operativnih zmogljivosti - Pomen skupnega načrtovanja infrastruktur (Od našega posebnega dopisnika) BENETKE, 29. — Glavni element današnjega dela druge konference predstavnikov, italijanskih in jugoslovanskih luk ob Jadranu predstavlja vrsta koordiniranih poročil, ki so jih izvedenci iz Italije in Jugoslavije razvili okrog štirih ločenih teni. Teme so se nanašale na «Gospodarske perspektive jadranskih pristanišč» (poročevalca M. Stefanini, župan mesta Pesaro in M. A-bram, predsednik občinske skupščine Koper), na «Turizem in prometne zveze» (poročevalca prof. Pepe, predsec’nik konzorcija za pristanišče Bari in V. Vidijak, predsednik občinske skupščine Split), na «Infrastrukture» (poročevalca A. Canoscani, župan mesta Ravene in S. VTilctič, predsednik občinske skupščine Par) in na «Smernice o integraciji pristanišč» (poročevalca tržaški občinski odbornik E. Abate in podpredsednik občinske skupščine Reka N. Samaržija). Zasedanje je vodil glavni tajnik stalne konference jugoslovanskih mest Zalokar. Zadnja tema, namreč tema o integraciji pirstanišč je bila najbolj zahtevna in najbolj v skladu z o-snovnim namenom te druge konference jadranskih mest. Oba govornika sta namreč obravnavala težnje po integraciji med lukami v okviru matičnih držav (Abate je še posebej opozoril na podobne pojave, ki smo iirn priča v Zahodni Nemčiji, na N./tzemškem, v Belgiji in Fran- ciji), dotaknila pa sta se tudi vprašanja možnosti integracije med pristanišči ob severnem Jadranu, ne glede na obstoj državne meje. Predstavnik tržaške občine je opozoril, da je sodelovanje med italijanskimi m jugoslovanskimi lukami izredno predvideno v členu 7 osimskega sporazuma; dejansko imajo te luke — v prvi vrsti Benetke, Trst, Koper in Reka — mnogo skupnega: predvsem, da služijo istemu zaledju, ki ga v grobih obrisih sestavljajo del Švice, južna Nemčija, Avstrija, Madžarska, češkoslovaška ter del Romunije in Bolgarije. Nobena izmed omenjenih luk pa ne razpolaga z zemljepisnimi in tehničnimi pogoji, ki bi ji zagotovili možnost, da se samostojno uveljavi kot dobavno ir razpečevalno središče za širše zaledje. Te omejenosti bodo postale še bolj očitne, ko bo prišel do polnega izraza vpliv ponovnega odprtja Sueškega prekopa, že samo to dejstvo narekuje vsem lukam ob severnem Jadranu, da skušajo najti enoten jezik okrog glavnih vprašanj skupnega interesa, ki se nanašajo predvsem na razvoj pristaniškega prometa, a tudi na druga področja, tako zlasti na izboljšanje prometnih zvez z zaledjem. sredozemske luke». Ti organi naj bi pripravili najprej načrt za prometne zveze med posameznimi lukami in zaledjem. V drugi fazi načrt za koordinacijo naložb in v tretji zaključni fazi, pa naj bi se spoprijeli z vprašanji, ki zadevajo porazdelitev prometnih tokov na Jadranu. Podobna gledišča je izpovedal tudi reški strokovnjak Samaržija, ki je podprl svoje izvajanje s številnimi zanimivimi statističnimi podatki. Iz njegove študije je razvidno, da so jadranske luke od Benetk do Bara zabeležile skupno 1974. leta 78 milijonov 509.000 ton prometa; cd tega pa so sama pristanišča Benetke, Trst in Reka prevzela kar 90 od stp. Če pa odpišemo dovoz surove nafte, se celokupen promet močno zmanjša, kar zadeva tranzitni promet za Nemčijo, Avstrijo, Češkoslovaško in Madžarsko, pa se jadranska pot uporablja odločno premalo. Razlogi za to so v dobri meri politični, del krivde pa je iskati tudi v neustreznosti prometnih zvez na relaciji Jadran — zaledje. In prav v koordinaciji načrtov za izboljšanje teh zvez, naj bi se nai-prej razvilo sodelovanje med italijanskimi in jugoslovanskimi lukami. Naslednja stopnja sodelovanja naj Glede konkretnega prehoda na | bi zajela načrte za industrijske na-sodelovanje med lukami je Abatejložbe, v neposrednem zaledju posa poudaril, da je treba predhodno u-: maznih luk. Prvi zametek obeh sto-stvariti teoretsko podlago: s tem ! nenj sodelovanja je postavljen že v vprašanjem naj bi se ukvarjali po-] Euo FORNAZARIČ sebni tehnični organi, ki naj bi se ;.................................. — ustanovili po vzorcu «Odbora za i (Nadaljevanje na zadnji strani) Milanska federacija CGIL, CISL in UIL poziva vse delavce k še večji budnosti ob prazniku dela 1. maju. V Milanu spet beležijo novo in dramatično etapo v strategiji napetosti. Tokrat je do zločina prišlo prav na predvečer 1. maja, v trenutku, ko je italijanska politična kriza dosegla višek. Danes, bolj kot kdaj koli prej, je treba ponovno potrditi enotnost sindikalnega gibanja in poudariti pomen borbe in ciljev, delavcev,. pravi poziv milanske sindikalne federacije, ki cbenenr opozarja na nevarnost provokacij za 1. maj. ko bo v Milanu govoril tajnik CGIL Lama. Tudi milanska federacija KPI odločno obsoja «nov gnusen politični zločin, ki gaa ni mogoče na noben način opravičiti ali ga minimizirati. KPI je vedno bila proti takim zločinskim metodam, na katere je treba odgovoriti z doslednim spoštova- njem demekratične zakonitosti. Današnji zločin, pravi dokument milanske federacije KPI. sodi v okvir napetosti, ki jo skušajo nekatere skupine ustvariti v Milanu in v vsej Italiji. Nekatere od teh skupin so očitno fašističnega značaja, medtem ko druge skušajo zakriti svoj resnični značaj za raznimi krinkami, so pa vsi zgolj orodje v rokah pre-vratništva in koristijo samo reakciji. Predsednik republike Giovanni Leone je v zvezi z umorom misovskega svetovalca Pedinovija izrazil svoje sožalje družini ter zaskrbljenost ob tem zločinu. Socialistični poslanci in senatorji so zahtevali od notranjega ministra Cossige, naj v imenu vlade odgovori. kaj meni o zadnjih političnih zločinih v Italiji in so obenem ostro obsodili umor pokrajinskega svetovalca MSI Pedinovija. hladnokrvnosti spravila orožje, stopila na šimco 1000, ki jo je vozil tretji pajdaš in se odpeljala. Simco so kasneje zasledili sto metrov stran, morilci pa so verjetno nadaljevali svoj beg peš. Odvetnika Pedinovija so z rešilnim avtom prepeljali v bolnišnico, umrl pa je préden so ga lahko prenesli v oddelek za oživljanje. Petdesetletni Pedinovi zapušča ženo in dve hčerki, od katerih ima ena 22 let, druga pa .11. Preiskovalci za sedaj še tavajo v temi, čeprav so ugotovili, da je bila simca ukradena. Kot je bilo pričakovati je umor misovskega pokrajinskega svetovalca dal povod za fašistično divjanje v Milanu in v drugih italijanskih mestih. Tako so v Rimu fašisti vdrli v licej «Azzarita», kjer so napadli študente, med katerimi je bila tudi hči znanega igralca Paola Villag-gia. Napadli so tudi sekcijo KPI, v kateri je bilo kakih deset članov ZKMI. Fašistična skupina je prišla iz bližnje sekcije MSI, razbila vrata sedeža KPI, napadla komunistične mladince, med katerimi je bilo več deklet in opustošila prostore. Fašisti so zbežali, preden je prišla policija. Popoldne so fašisti napadli več članov levičarskih organizacij. V Milanu je prav tako prišlo do pretepov, ko so se fašisti podali na ulice po Pedinovijem umoru, štirje mladeniči, pripadniki levičarskih organizacij, so se morali zateči v bolnišnico. V Neapljii so zakrinkani fašisti vrgli molotovko na sedež KPI, popoldne pa so napadli vrsto mladih levičarjev. Umor misovskega pokrajinskega poslanca Pedinovija je vsa demokratična javnost ostro obsodila. Med prvimi se je oglasil predsednik poslanske zbornice Pertini, ki je dejal, da to ni oblika političnega boja, temveč da gre za mafijski način. Kot • prost in demokratičen človek, obsojam z vsemi svojimi silami podli milanski umor, je dejal Pertini. Njegovim besedam se je pridružil I tudi predsednik vlade Aldo Moro. ! Umorjeni misovski pokrajinski svetovalec odv. Pedinovi (telef. ANSA) ..........................................................................„„„„„„„............................ Sinoči se je v poslanski zbor- nici zaključila splošna razprava o govoru predsednika vlade Mora. Po nastopu predstavnikov KPI in PSI ni več nobenega dvoma, da bo parlament v najkrajšem času razpuščen in da bodo razpisane predčasne volitve. Moro, ki bo jutri popoldne odgovoril na posege, ne bo morda niti postavil zahteve po zaupnici vladi, temveč se bo takoj odpravil na Kvirinal in predlagal Leoneju čimprejšnji razpust parlamenta. Govorijo že, da bo predsednik republike morda do 5. maja že podpisal zadevni odlok, tako da bodo volitve lahko v nedeljo, 20. junija. Po šestih urah in pol posvetovanja je tržaško porotno sodišče obsodilo bivšega poveljnika Rižarne Josepha Oberhauserja na dosmrtno ječo in na tri leta dnevne osamitve, proti bivšemu poveljniku skupine Einsatzkomman- do Augustu Dietrichu Allersu pa je prekinilo kazenski pregon zaradi obtoženčeve smrti. Tako se je z obsodbo na najstrožjo kazen, ki jo predvideva italijanski kazenski zakonik, zaključil proces zaradi zločinov v uničevalnem taborišču v Rižarni, ki je pomenil obenem tudi strogo obsodbo nacistične ideologije in sistema in ki je postavil na zatožno klop i-talijanski kolaboracionizem kot glavni opornik nacističnemu o-kupatorju. V Mdanu so neznanci s streli iz samokresa umorili misovskega pokrajinskega svetovalca odvetnika Pedinovija. Njegov umor je dal povod za fašistično divjanje po vsej Italiji in je še povečal napetost, ki vlada v državi tudi zaradi hude politične krize. Vse demokratične sile so že ostro obsodile gnusen zločin, ki ga ni mogoče opravičiti na noben način. Sindikalna federacija CGIL, CISL in UIL je pozvala vse delavce k čim večji budnosti ob jutrišnjem prazniku dela 1. maju. Politična kriza, ki je več kot dva meseca paralizirala delo tržaške pokrajinske uprave, je končno rešena. Na sinoč'’! seji pokrajinskega sveta so •ki-reč odobrili programski sp jm med strankami ustavnega ki ga bo moral uresničevati enobarvni odbor dr. Zanettija. Za sporazum, ki vsebuje tudi številne obveze do slovenske narodnostne skupnosti, so glasovale vse stranke ustavnega loka razen Slovenske skupnosti, ki si je pridržala oceno o sporazumu v pričakovanju rešitve vprašanja rabe slovenščine v pokrajinskem svetu. Dosmrtna ječa in tri leta dnevne osamitve za Josepha Oberhauserja, bivšega poveljnika taborišča v Rižarni in danes gostilničarja v Muenchnu, prekinitev kazenskega ptegona proti Augustu Dietrichu Allersu, bivšemu poveljniku Ein-satzkommanda, zaradi obtoženčeve smrti: po 33 obravnavah in po več kot šestih urah posvetovanja je tržaška porota izrekla svojo razsodbo, ki zveni obenem kot obsodba nacistične ideologije in sistema, ot>-sodba barbarstva, katerega je bil nacizem glavni nosilec. Ura je bila že skoraj pol osmih, ko je v prostrani dvorani tržaškega porotnega sodišča zabrnel zvonec, ki naznanja prihod porote. Po neke vrste zgodovinski nemezi je predsednik dr. Maltese z jasnim in odločnim glasom prebral obsodbo za poveljnika Rižarne, edinega uničevalnega taborišča v Italiji, točno 31 let potem ko so pripadniki Einsatz-kommanda razstrelili krematorijsko peč, da bi pred umikom zabrisali vsako sled za svojimi grozodejstvi. «V imenu italijanskega naroda — je začel dr. Maltese — in na osnovi členov 483, 488, 489 kazenskega postepnika ter na osnovi členov 36 in 72 kazenskega zakona obsojamo Josepha Oberhauserja na dosmrtno ječo in na tri leta dnevne osamitve, na plačilo sodnih stroškov in na povračilo škode upravičeno prijavljenim prizadetim strankam v višini nrlijona lir vsakemu. Odrejamo nadalje, naj bo razsodba razobešena na občinski razglasni deski ter objavljena v časnikih «II Piccolo», «Meridiano» in «Corriere della Sera». Odrejamo nadalje prekinitev sodnega pregona proti Augusto Dietrichu Allersu zaradi obtožepčeve smrti.» Takoj nato je dr. Maltese prebral seznam upravičeno prijavljenih prizadetih strank (24 na 60) in tistih, katerih prijava je bila zavrnjena (36 na 60). Sprejete so bile prijave Paola Serenija, Jožefa šlosarja, A-nemarie Šlosar, Giuseppa Zanco-licha. Frane-esche Ferletti vd. Mi-sigoi, Bartolomea Misigoia, Franja Šlosarja, Mihaela Pečariča, Eme Pahor por. Marušič. Ide Samec por. Čač, dr. Sergia Piperna Beerà, ki zastopa židovsko skupnost, Marie Visintin vd. Robusti, Jožefa Frančeškina. Attlia Cataruzzija, sen. Pietra Caleffija, ki zastopa združenje bivših političnih preganjancev ANED, Felicite Legiša, Igorja Dekleve, Franca Ferfolja. Emilie Fer-folja por. Marušič, Alojzije Ferfolja, Ane F'erfolja por. Semolič, Giu-seppine Benčina vd. Cataruzzi in Maria Tardiva. Zavrnjene pa so bile prijave Vekoslave Slavec vd. Ribarič, Luciana Frausina, Pierine Lukač vd. Fraus n, Libera Marassi-ja, Marie Velušček, Karmele Velušček, Vilme Tambarin, Albina Orla, Marina Larisa, Maria Kariša, Marie Concetto Gigante, Vande Fonti, Marie Lorenzi vd. Neri. Assunte Tonelli, Patrizie Facchin por. Ricci. Franice Tul por. Čepar, Klare Petaros por. Sulčič, Stojana Petrosa, Arriga Zanettija. Vojka Miota, Feliceja Colja, Aleksandre Antonič, Marte Ribarič por. Srebernik, Sonje Španger, Stefanie Facchin vd. Kolarič, Giulie Julien vd. Fonda. Daniele Marzolin por. Colotto, Luise Deganutti por. De Roja, Nede Mot por. Sosič, Vide Semenič vd. Ribarič, Marie Tul por. Smolnikar, E-me Frančeškin vd. Perdec. Erco-leja Stoinija, Alda Caharija, Lidije Ferfolja in Stanislave Furlan vd. Sanic. Z obsodbo Josepha Oberhauserja, proti kateri je obtožencev branilec odv. Filograna že napovedal priziv, se je po dveh mesecih in pol, po 33 obravnavah zaključil proces zaradi zločinov v uničevalnem taborišču pri Sv. Soboti. V tem času se je pred tržaško poroto zvrstilo okrog 160 prič, v besedah katerih je taborišče smrti zaživelo v vsej svoji grozoti, znova smo pod večer slišali — kot je poudaril v svojem zaključnem posegu odv. Swarzemberg — glasove tist;h, ki jih je pogoltnila krematorijska peč Rižarne in ki so zahtevali pravico, na katero so trideset let zaman čakali. Glasovi, sence, k. so postali naše duhovno premoženje in ki so, kot naša vest. neizprosen sodnik, ki stalno zahteva obračun našega dela in naše angažiranosti za pravico, demokracijo in napredek. Glasovi žrtev Rižarne, ki jih ne smemo izdati, ker bi s tem izdali odpormštvo. Preden preidemo h kroniki zadnje obravnave ne bo napak, če se še za trenutek ustavimo pri obračunu procesa, ki je močno odjeknil v tržaški, italijanski in mednarodni javnosti. Prva ugotovitev, ki se nam vsiljuje je, da je proces, čeprav samo moralno, pribil na zatožno klop in obsodil tako nacizem kot tudi kolaboracionizem. Priče, zgodovinarji, odvetniki prizadetih strank so v svojih posegih neizpodbitno dokazali, da je bil kolaboracionizem glavni opornik nemške zasedbene oblasti in da so prav tisti, ki se danes zaganjajo proti osimskemu sporazumu, ki grmijo, češ da je vlada izdala Trst VOJMIR TAVČAR (Nadaljevanje na zadnji strani) TRŽAŠKI DNEVNIK POTRJEN NA VČERAJŠNJI SEJI POKRAJINSKEGA SVETA Programski dogovor ustavnih strank SINOČI V DOBRO ZASEDENEM GLEDALIŠČU ROSSETTI Opera za tri groše» v zanimivi za nadaljnje delo pokrajinske uprave izvedbi ljubljanske Drame SNG S sporazumom med KD, KPJ, PSI, PSD!, PRI in PLI končno rešena dolgotrajna politična kriza ■ Slovenska skupnost si pridržuje oceno sporazuma - Vrsta obvez za reševanje problemov slovenske narodnostne skupnosti Glede vprašanja rabe slovenščine v pokrajinskem svetu se dokument sklicuje na izid prejšnje seje pokrajinskega sveta, ko sta bili odobreni dve resoluciji: prva o nujnosti spremembe notranjega pravilnika in druga o enotni pokrajinski delegaciji, ki naj poseže pri vladi in parlamentu za odobritev zakonskih ukrepov za globalno zaščito slovenske narodnostne skupnosti. Dokument v tej zvezi dodaja, da je globalna zaščita ustavna nujnost in pomeni tudi pokazatelj demokracije nacionalne skupnosti. Pokrajina pa se v programski platformi obvezuje tudi, da bo sprožila vse tiste pobude, ki so v njeni pristojnosti, da bi zajamčila vsem pripadnikom slovenske narodnostne skupnosti dejansko enakopravnost. Bolj konkretno vsebuje program obveze glede toponomastike in: krajevnih napisov, nameščenja osebja z znanjem slovenščine in glede podpore kulturnim ustanovam, v prvi vrsti Stalnemu slovenskemu gledališču. Predvidena je tudi ustanovitev stalnega odbora z nalogo, da nadaljuje in poglobi izkušnje iz tržaške konference o manjšinah, seveda pred- Po dolgi in razburkani seji je tržaški pokrajinski svet sinoči končno odobril programski sporazum med strankami ustavnega loka, ki je sad dvomesečnega zapletenega dogovarjanja. Na ta način je bila rešena dejanska, čeprav ne formalna politična kriza, ki je povsem paralizirala pokrajinsko upravo po izstopu socialistov in predstavnika Slovenske skupnosti iz večine, ki je podpirala Zanettijev enobarvni odbor. Ob zaključku sinočnje seje je bil odobren dokument, ki po uvodni u-gotovitvi, da ni bilo mogoče sestaviti nove pobtične večine, da pa je obstajala skupna volja za preprečitev razpusta pokrajinskega sveta in imenovanja komisarja, o-dobrava programske izjave predsednika Zanettija in daje mandat odboru — pa čeprav le prehodno — da v tesnem sodelovanju s svetom in svetovalskimi skupinami poskrbi za izpolnjevanje programskih obvez. Besolucijo so podpisali predstavniki KD, KPI, PSI, PSDI, PRI in PLI, ki so seveda tudi glasovali zanjo, medtem ko sta se zastopnika Slovenske skupnosti in indi-pendentistov vzdržala glasovanja. Misovcev ni bilo v dvorani, ker so iz protesta zapustili sejo, potem ko ni bila sprejeta njihova zahteva, da bi sejo odložili zaradi tragičnih dogodkov v Milanu, kjer je bil ubit misovski pokrajinski svetovalec. Prav ta misovska zahteva je povzročila precejšnjo zamudo tako zaradi tega, ker se je seja začela eno uro pozneje, kot tudi, ker so jo nato prekinih v znak žalovanja [ zaradi milanskih dogodkov. Predlog | o prekinitvi je dal republikanski j predstavnik Foscarini predvsem zaradi tega, ker so se v njegovi stranki pojavili nekateri pomisleki glede programskega sporazuma. Prav zaradi tega je morala biti seja pozneje ponovno prekinjena, dokler ni predstavnik PRi privolil v odobritev sporazuma, pa čeprav je javno izrazil nekatere pridržke. Dogovorjeni programski dokument je na začetku seje prebral predsednik Zanetti. V njem se uvodoma poudarja antifašistični značaj programske platforme ter se napoveduje nov način delovanja pokrajinske uprave, saj bodo tako pokrajinski svet kot obe svetovalski komisiji morali odigravati odslej važno funkcijo direktnega sodelovanja pri sklepih pokrajinske uprave, pa tudi nadzorstva nad dejanskim izvajanjem programskih obvez. V ta namen bodo vnesene v pravilnik pokrajinskega sveta nekatere spremembe, ki bodo med drugim omogočale, da bi na čelo oben komisij imenovah pokrahnske svetovalce in ne več samo odbornike, kot je bilo doslej. Glede tega so se stranke ustavnega loka že dogovorile — pa čeprav to ni izrecno rečeno v programskem dokumentu — da bodo predsedstvo obeh komisij poverili komunistu Pamzonu in liberalcu Pampaninu. Vprašanja, ki se tičejo slovenske narodnostne manjšine, so obravnavana v drugi točki dokumenta, kjer je poudarjeno zavzemanje pokrajinske uprave za uresničitev zahtev slovenskega prebivalstva po demokraciji, soudeležbe in avtonomiji. aiiiiiiiiiiiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiHHiHiniiiiiiiiiuiiiiii vsem glede problemov slovenske manjšine. Končno pokrajinska uprava napoveduje posebno skrb, da bi državljanom slovenskega jezika zagotovili vse oblike izražanja v materinem jeziku. V tem smislu se bo pokrajina, na osnovi dejanskih potreb in v sodelovanju z občinskimi upravami, sprožila vse pobude za uvedbo tečajev tehnično - industrijske in profesionalne vzgoje s slovenskim učnim jezikom. Zanettijevemu poročilu je sledila obširna razprava, v katero so posegli Panizon (KPI), Volk (PSI), Buscarmi (PRI), Pampanin (PLI), De-vescovi (PSDI), Marchesich (indi-pendentist), Lecchi (KD), Brezigar (SSk) in Martone (KPI). Vsi so z različnih zornih kotov podprli doseženi sporazum razen Brezigarja, ki je dejal, da si njegova stranka pridržuje oceno programa v pričakovanju rešitve problema rabe slovenščine v pokrajinskem svetu. Zelo kritično pa se je o sporazumu izrekel Marchesich. Zaključke razprave je povzel predsednik Zanetti, nakar je sledilo glasovanje z rezultatom, ki smo ga navedli na začetku. Odlične kreacije Borisa Cavazze, Dareta Valiča, Katje Levstikove, Barbare Levstikove, Duše Počkajeve in drugih pod režijskim vodstvom Petra Lotschaka - Topel aplavz za vse V dobro zasedenem gledališču Rossetti je sinoči kot gost deželnega italijanskega gledališča Teatro Stabile nastopila Drama Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane z Brechtovo - Veillovo igro «Opera za tri groše-» po besedilu «Beraške opere» angleškega avtorja Johna Gaga iz 18. stoletja. Ljubljansko uprizoritev je pripravil režiser evropskega slovesa mladi Peter Lotschak z Dunaja, poleg njega pa je kot scenograf in kostumograf sodeloval še italijanski mojster Gian Maurizio Fercioni. Rezultat njunih skupnih angažiranj ob sodelovanju še drugih soustvarjalcev je predstava, ki ima nesporne odlike tipičnega brechtovskega teatra, kritičnega in razdirajočega do meščanske družbe svojega časa s prozornimi ideološko - političnimi in socialnimi tendencami. Uprizoritvenih možnosti in pristopov je lahko sicer več, Peter Lotschak pa se je v primerjavi z nekaterim^ drugimi znanimi postavitvami odločil za izrazito poudarjanje idejnosti dela, pustil je težo govorjenemu in petemu besedilu in — zopet v primerjavi z znanimi uprizoritvami — manj gradil na zunanjosti, s katero bi morda lahko dosegel na lažji način večjo odrsko učinkovitost, a bi ta učinkovitost bila prav gotova na škodo Brechtovih hotenj. Tako lahko rečemo, da je bila vseskozi idejnost nosilka dejanja, nastopajoče osebe pa le njeni predstavniki, personifikatorji buržoazije v osebah gangsterjev, beračev, prostitutk, v medsebojnih zvezah med oblastjo kot predstavnikom buržoazije in glavnin, junakom gangsterjem Machie Messerjem. Na tej uprizoritveni ravni so i-gralci ljubljanske Drame ustvarili vrsto imenitnih kreacij v celoviti zaokroženosti predstave, kar je sploh značilnost vodilnega slovenskega gledališča. Najprej moramo seveda omeniti izvrstno igro Borisa Cavazze v vlogi Machie Noža (Mes-šerja), takoj za njim pa Dareta Valiča kot J. Jeremijo Peachuma, pa Tovarišu Danilu Maverju je žena Renata povila krepkega sina ALEKSA Srečnima staršema iskreno čestita, malemu Aleksu pa vošči obilo sreče v življenju kolektiv TPPZ. Katjo Levstikovo kot njegovo ženo in Barbaro Levstikovo kot njuno hčerko Polly ter še Bristjana Mucka kot šefa policije, pa Dušo Počkajevo kot bezniško Jenny in kar po vrsti vse ostale, ki so bili enako dobri v igri kot v izvajanju songov, ki so bistveni sestavni dpi igre. Pomemben delež v delu ima glasba, za katero so po izvirniku poskrbeli Brane Demšar, Mark Wil-kinson in Jelka Stregarjeva, za izvedbo pa inštrumentalni ansambel pod vodstvom Žarka Prinčiča. Občinstvo, v veliki večini slovensko, je drage goste nagradilo z dolgim in toplim aplavzom za vseskozi, zlasti pa v prvem delu, zanimivo in razgibano predstavo. DREVI OB 22. URI Ljudske in borbene pesmi na ekranu koprske TV Drevi ob 22. uri bo koprska televizija posredovala zanimivo oddajo ansambla «Canzoniere triestino» o ljudski in borbeni pesmi v naši deželi. Oddajo so pripravili ob letošnjem 1. maju. u4iiiiiiiiiuiiiiiwiiiiiiiuiiiitiiiiiiiiiii'4iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuxxuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiii/iiiiiiiiiiHUiiiiiiiniuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii V DUHU ENOTNOSTI IN BUDNOSTI DELOVNIH MNOŽIC TISKOVNO POROČILO UPRAVNEGA SVETA SSG Več množičnih manifestacij|NAŠEMU GLEDALIŠČU RESNO GROZI ZAPORA Nevzdržnost finančnega stanja ustanove zaradi neizpolnjenih ob delavskem prazniku l.maju Jutri tradicionalni prvomajski sprevodi v mestnem središču. Miljah in Križu Na podeželju bodo priredili budnice ■ Prvomajsko slavje TPPZ v Bazovici Tržaške delovne množice se pripravljajo na praznovanje delavskega praznika — 1. maja. V ta namen pripravljajo razne organizacije množične manifestacije v številnih krajih Tržaškega. Najmogočnejša manifestacija bo jutri, kot običajno, v mestu samem, kjer bo sindikalna federacija CGIL, CISL in UIL priredila sprevod po mestnih ulicah z zborovanjem v mestnem središču. Prvomajska sindikalna manifestacija bo, kot je tradicija, odraz odločne zahteve po e-notnosti in budnosti -delovnih ljudi ter po izboljšanju družbenih razmer in zagotovitvi vseh demokratičnih pravic ne glede na narodnostno pripadnost. Delavci in študentje ter vsi tržaški demokrati se bodo zbrali ob 9.30 na Trgu Pestalozzi, od koder bodo v sprevodu krenili po Istrski ulici mimo Šentjakobskega trga, Trga Vico, Garibaldijevega trga po drugih središčnih ulicah. Tradicionalna manifestacija ob praznovanju 1. maja bo v dopoldanskih urah tudi v Križu, približno ob istem času pa bodo enotno proslavljali delavski praznik v Miljah. V popoldanskih in večernih urah bo tudi letos mogočna manifestacija v Bazovici, ki jo prireja Tržaški partizanski pevski zbor. Prireditev, na kateri bodo nastopili godba PTT iz Ljubljane, recitatorji Slovenskega amaterskega gledališča ter Tržaški Umrl je prof. Tone Penko Slovenske šolske krog* ter sploh širšo javnost na Tržaškem je včeraj iznenadila kruta vest, da je v ljubljanski kliniki neprizanesljiva bolezen do kraja strla poslednje življenjske moči prof. Toneta Penka. Vsem povojnim rodovom, ki so šli skozi slovenske višje srednje šole v Trstu, ni treba posebej predstavljati izredne osebnosti, izredne strokovne podkovanosti, izkušenosti in sposobnosti ter svojevrstnega, a prijetnega značaja. Toneta Penka. Nemara bodo manjše razlike v ocenah in pogledih na njegove učne metode, v vseh pa bo ostalo neoma-jeno prepričanje, da je z njegovo prerano smrtjo zazevala v tržaškem šolskem življenju velika vrzel, kajti neprecenljivi sta vrednost in žetev njegovega plodnega vzgojno - izobraževalnega dela med zamejsko šolsko mladino ter obenem njegove bogate pmblicistične dejavnosti. Prof. Tone Penko se je rodil 27. junija 1908. Njegova rodovina izhaja iz Pivke - in čeprav se je rodil v Trstu, se je rad in s ponosom izda- jal za Pivčana. Po šolanju v Ljubljani, kjer je dokončal tildi univerzo, se je zaposlil v Mariboru. Po krajšem službovanju v Črni gori, se je spet vrnil v Maribor, kjer je dočakal razpad stare Jugoslavije. Kot mnoge, je nemški okupator tudi njega izselil z družino v Srbijo, kjer je okusil vso krutost vojne. Posrečilo pa se mu je, da se je pred koncem vojne vrnil v Pivko, kjer se je zaposlil v lesni industriji. Po osvoboditvi so mu bili poverjeni sprejemni izpiti na novoustanovljenih šolah v Idriji, Cerknem, Tolminu, Grgarju in v Ilirski Bistrici. Takoj zatem pa so mu poverili ravnateljstvo nižje gimnazije v Ul. Lazzaretto Vecchio v Trstu. Vodenje šole je bilo v tistih povojnih časih in razmerah izredno zahtevna naloga in le Penkovi veliki sposobnosti gre zasluga, da je šola prebrodila vse težave. V svojem zasebnem življenju je bil prof. Penko zelo skromen, zato pa je bil toliko bolj skrben družinski oče. Živel je v skromni podstrešni sobi in si sam kuhal, da je le lahko pomagal svoji družini v Ljubljani. Zavezniška vojaška uprava ga je nastavila za rednega profesorja, z italijansko upravo pa se je zanj začelo ponižanje. Iz rednega profesorja je postal suplent in moral je z liceja na nižje srednje šole. Šele z ureditvijo njegovega državljanskega statusa in s priznanjem diplome, se je vrnil na višje šole, kjer je poučeval prirodopis, kemijo in blagoznan-stvo. Zadnja leta je poučeval na trgovskem tehničnem zavodu in bil je že pred zasluženo upokojitvijo. Pred mesecem dni pa je zaprosil za zdravniški dopust in odšel na zdravljenje v Ljubljano, od koder pa, žal, ni bilo vrnitve. S prof. Tonetom Penkom smo izgubili odličnega znanstvenika in pedagoga ter izvrstnega publicista. Prav v zadnjem času je namreč pripravljal za ZTT novo, razširjeno izdajo svojega u-spelega knjižnega dela «Tržaški ribji trg». Užaloščeni družini izrekamo globoko sožalje. partizanski pevski zbor, se bo začela ob 15.30. Na slovesnosti bosta govorila predstavnik pokrajinske zveze VZPI-ANPI Dušan Košuta in poslanec Mario Lizzerò - Andrea. V Bazoviškem domu je TPPZ pripravil zanimivo razstavo. V večernih urah bo igral zabavni ansambel Kras. V številnih krajih na podeželju bodo jutri zjutraj tradicionalne prvomajske budnice. To navado bodo obnovili na , Proseku, v nekaterih krajih Brega ter na vzhodnem Krasu, kjer bo tudi sprevod, ki bo ob 6. uri s proseško .godbo na čelu krenil iz Padrič v Gropado in nato v Bazovico ter se zaključil pred partizanskim grobom na bazovskem pokopališču, kjer bo kratka svečanost. Med večjimi prvomajskimi manifestacijami naj omenimo prvomajsko proslavo v kriškem Ljudskem domu, ki bo danes, ob 20.30, na pobudo PD «Vesna». Bogat spo”ed obsega predvajanje filma Aljoše Žerjala o lanskem odkritju spomenika padlim v NOB v Križu. Člani dramske skupine PD «Vesna» pa bodo uprizorili Cankarjevega «Hlapca Jerneja» DANES, 30. APRILA Spominska svečanost v Barkovljah Danes, ob 17.30, bo na pokopališču v Barkovljah spominska svečanost v počastitev padlih za svobodo. Po polaganju vencev in recitacijah bosta govorila dr. Marijan Gregorič in Bruno Grego, predsedoval pa bo Stanko Pertot, predsednik krajevnega antifašističnega odbora in bivši interniranec. Udeleženci svečanosti bodo nato v sprevodu nesli venec na kraj usmrtitve junaka Marija Matjašiča - Milana. Nova podražitev goriva za ogrevanje Vesti o podražitvah raznega blaga široke potrošnje so v zadnjem času na dnevnem redu. Včeraj so bila spet na vrsti goriva za ogrevanje. Potem ko se je cena goriva občutno zvišala že v marcu, je pokrajinski odbor za cene na včerajšnji seji določil nove poviške. Ta odločitev je posledica nedavnega sklepa medministrskega odbora za cene (CIP). Nove cene goriva za ogrevanje in industrijske potrebe so retroaktivne in veljajo od 16. aprila, kar pomeni, da bodo morali potrošniki plačati razliko za gorivo, ki so ga že plačali po stari ceni. Odbor je obenem pozval nadzorne organe naj čim stfožjč nàdzórbjèjo prodajo. Pòdfòb-neje bomo o tem povišku še poročali. ZARADI SUHEGA DOKA Enotna delegacija k Bisaglii v Rim Predvčerajšnjim so se sestali načelniki strank ustavnega loka v pokrajini, predstavniki sindikatov, župani in tovarniški svet, da bi sestavili enotni dokument ter imenovali delegacijo, ki bo danes odpotovala v Rim. Ministru za državne udeležbe Antoniu Bisaglii bodo pojasnib nekatera vprašanja glede graditve suhega doka. DRUGE VESTI NA ZADNJI STRANI obveznosti predstavnikov javne uprave in političnega življenja Upravni svet Stalnega slovenskega gledališča se je 28. t.m. sestal na izredni seji in preučil nevzdržnost finančnega stanja, v katerega je ustanova zašla zaradi neizpolnjenih obveznosti odgovornih predstavnikov javne uprave in političnega življenja v krajevnih in vsedržavnem merilu. Z ozirom na dolgoletno krizo vsled nerešenega javnopravnega statusa SSG in njegovega finančnega stanja, je upravni svet že v preteklosti večkrat sprožil vprašanje nadaljnjega delovanja gledališke ustanove slovenska narodnostne skupnosti v I-taliji. Trke je tudi pred začetkom letošnje sezone pttdrobnb seznanil s stan em vse potrebne dejavnike. Ob podpori vseh strank ustavnega leka, sindikatov tržaške občine, pokrajine in dežele Furlanije-Jblijske krajine je bilo gledališču zagotovljeno jamstvo za premostitev finančnih težav tekoče sezone obenem z obljubo, da bo predložen v rimskem parlamentu poseben zakon, k' naj bi dokončno rešil problem obstoja in razvoja SSG. Bili sp dogovorjeni točni roki, v katerih bi se za gledališče realizirala razpoložljivost 200 milijonov lir, kolikor je bilo pač potrebnih za kritie proračuna in nemoteno delovanje ustanove. Od teh je bilo danes žal realiziranih samo 25 milijonov, tako da je nemogoče nadaljevati z delom. Tudi o obljubljeni predložitvi posebnega zakona v rim- Pokrajinski svet izdal jamstvo SSG za najem posojila 234 milijonov lir Tržaški pokrajinski svet je ob zaključku sinočnje seje soglasno izdal jamstvo za posojilo 234 milijonov lir Stalnemu slovenskemu gledališču. Tako je tudi pokrajina, čeprav z veliko zamudo, izpolnila svoje obveze do SSG. Sinočnji seji je prisostvovala številna delegacija SSG, ki pa je morala zapustiti pokrajinsko palačo še pred začetkom razprave o gledališču zaradi gostovanja ljubljanske Drame v gledališču Rossetti. niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiminuiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirifiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiii« TISKOVNA KONFERENCA NA TRŽAŠKEM GRADU skem parlamentu nima gledališče noben'h vesti. Upravni svet je sprejel vrsto sklepov, da bi čim učinkoviteje posredoval pr odgovornih političnih in upravnih dejavnikih ter je tudi sklenil, da se bo ponovno sestal skupaj s celotnim osebjem gledališke ustanove čez sedem dni. Kolikor do takrat ne bo prejel konkretnih jamstev bo prisiljen prekiniti z delovanjem Stalnega slovenskega gledališča. STAINO SLOVENSKO GLEDALIŠČE Predstave «Luči in zvoki» letos tudi v slovenščini in hrvaščini Operetni festival še vedno najprivlačnejši del Danes odprtje antološke razstave skulptur Na tradicionalni vsakoletni tiskovni konferenci na tržaškem gradu sta včeraj predsednik avtonomne turistične in letoviščarske ustanove ing. Tombesi in ravnatelj gledališča Verdi prof. Guido Ferra seznanila časnikarje s programom poletnih prireditev v Trstu in okolici. PRVOMAJSKI PROGRAM TRŽAŠKEGA PARTIZANSKEGA PEVSKEGA ZBORA V BAZOVICI TRŽAŠKI PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR pripravlja 1. in 2. maja proslavo v BAZOVICI, OB SODELOVANJU : — GODBE NA PIHALA PTT iz Ljubljane — Recitatorjev SLOVENSKEGA AMATERSKEGA GLEDALIŠČA — TRŽAŠKEGA PARTIZANSKEGA PEVSKEGA ZBORA — Govornikov: DUŠANA KOŠUTE, pokrajinskega tajnika VZPI - ANPI in poslanca MARIA LIZZERÀ - ANDREA — Ansambla KRAS (ples) — Razstava o TPPZ «Ml SMO TU» v Bazoviškem domu Začetek jutri ob 15. uri, v nedeljo ob 11. uri matineja z godbo PTT iz Ljubljane. Poskrbljeni bodo dobro založeni kioski z domačo kapljico vina. Osrednji dogodek bo tudi letos o-perni ciklus, ki je v lanski sezoni privabil k 21 predstavam kar 30.000 gledalcev, kar je več kot zgovoren dokaz, da je pobuda, ki se je rodila pred osmimi leti, doživela popoln uspeh in tudi mednarodni odmev. Letošnji ciklus se bo začel 10. julija in končal 24. avgusta. Na programu bodo tri operete, vsaka po sedemkrat: «Rose Marie» od 10. do 28. juuja, «Grof Luksemburški» od 24. julija do 8. avgusta in «Ples v Savcyu» od 13. do 24. avgusta. «Rose Marie» bo ponovitev iz lanske sezone z istimi izvajalci (Edith Martelli in Aldo Botron v glavnih vlogah), v «Grofu Luksemburškem» bosta glavni vlogi pela Mariana Ni-culescu de Santis in Carlo Bini, v «Plesu v Savoyu» pa Fiorella Pe-diconi in Antonio Bevacqua ter odlična madžarska subretka Aniko Ferlfoldi. Poleg teh bodo v ostalih vlogah nastopali še priljubljeni i-gralci, pevci in komiki kot so na primer Sandro Massimini, Anita Bartoluccr, Graziela Porta in drugi. Za dirigentskim pultom se bodo zvrstili Hans Walter Kaempfel, Oskar Danon in Tomas Breitner, režiserja bosta Gino Landi in Guido Stagnare. Orkester in zbor gledališča Verdi ter festivalski balet. Ostali program poletnih prireditev predvideva: 1. julija predstavo za otroke «Girotondissimo» na Gradu, ki jo bo vodil Claudio Lippi; 6. julija «Mali oder», finale vsedržavnih natečajev ENAL za pevce-ama-terje na tržaškem Gradu v sodelovanju z deželnim odborništvom za turizem in pokrajinsko turistično ustanovo. Kasneje bo prireditev , vključena tudi v televizijsko oddajo; poletnih prireditev Mirka Basaldelle od 10. do 24. julija XIV. mednarodni festival znanstvenofantastičnega film? z vrsto vzporednih manifestacij; 24. julija v Passarianu prava predstava Goldonijeve «Vesele krčmarice» v uprizoritvi «Cooperative Teatrale» dežele Furlanije-Julijske krajine z Marino Dolfin v naslovni vlogi. Od 27. julija dalje do 15. avgusta se bodo predstave zvrstile na prostem v mestu in na Krasu, v Miljah in Sesljanu; od 29. do 30. julija na Gradu folklorna prireditev s «Kraljevskim baletom iz Tahitija» 4. in 5. avgusta na Gradu nastop «Velikega državnega baleta Atzlan iz Mehike»; 7. avgusta na dirkališču pri Montebellu večer rock, pop in jazz glasbe za mladino; 10. in H. avgusta na Gradu večera klasičnega baleta s Carlo Fracci. Nastop svetovno znane umetnice je podrejen razpoložljivosti plesalke in ustreznim ministrskim prispevkom, vendar je mnogo upanja, da bo do njega prišlo; 13., 14. in 15. avgusta na nabrežjih tržaškega zaliva «Praz- (Nadaljevanje na zadnji strani) LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226 165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-141: Božje polje Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljam tel. 209-197; Žavlje: teL 213-137; Milje: tel. 271-124. Mali oglasi NA PRODAJ je zazidljivo zemljišče. 1.800 kv.m, področje Ej na Repen-tabrski cesti na Opčinah. Klicati tel. 212-061. PD VESNA priredi danes, 30. t.m., ob 20.30 v Ljudskem domu PRVOMAJSKO PROSLAVO Program: Film Aljoše Žerjala ob odkritju spomenika padlim v NOB v Križu. «Hlapec Jernej in njegova pravica» v dramatizaciji S. Raztresena. Nastopajo S. Raztresen in člani dramske skupine PD Vesna. Vljudno vabljeni. PD Primorec priredi danes, v petek, ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah kulturni večer ob 100-letnici rojstva Ivana Cankarja. Sodelujejo domači recitatorji in vaški pevski zbor Primorec. Vabljeni! STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE ■ TRST Kulturni dom 30 let neprekinjenega delovanja PAVEL GOLIA SRCE IGRAČK (Mladinska igra v treh delih) Glasba Aleksander Vodopivec Plesi Janez Mejač Scena Demetrij Cej Kostumi Marija Vidau Priredba in režija: ADRIJAN RUSTJA V torek, 4. maja, ob 15.30. Včeraj-danes Danes, PETEK, 30. aprila KATARINA . Sonce vzide ob 4.54 in zatone ob 19.10 -- Dolžina dneva 14.16 — Luna vzide ob 5.24 in zatone ob 20.21. Jutri, SOBOTA, 1. maja PRAZNIK DELA Vreme včeraj: Najvišja temperatura 10,7 stopinje, najnižja 5, ob 19. uri 9,4 stopinje, zračni pritisk 1018,4 mb rahlo narašča, veter 30 km s skunki 61 km na uro, vzhodni-severo-vzhodni, nebo 2/10 pooblačeno, vlaga 43-odstotna, morje močno razgibano, temperatura morja 10 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI Dne 29. aprila se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa je 9 oseb. Umrli so: 77-letna Bianca Muller vd. Roggeri; 88-letna Ivanka Godina; 69-letna Tilma Vidali; 80-letni Lodo-vico Bucar; 77-letna Lucia Cristina Vecchietti vd. Rebula; 63-letna Maria Oriani; 63-letni Bonifacio Zacchigna; 55-letni Nereo Giorgomilla; 68-letni Eugenio Civitani. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13, do 16. ure) All'Angelo d’Oro, Trg Goldoni 8; Cipolla, Ul. Belpoggio 4; Due Lucci, Ul. Ginnastica 44. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Gmeiner, Ul. Giulia 14; Manzoni, Largo Sennino 4; Al Cedro (INAM), Trg Oberdan 2. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure. tel. štev. 732-627. V predprazničnih in prazničnih dneh dnevna in nočna služba deluje nepretrgoma od 14. ure predprazničnega dne do 7. ure dneva po prazniku. To velja za zavarovance INAM - INADEL - ENPAS. Dnevni poziv na telefonski številki 68-441, nočni pa na številki 732-627. RaJB® ; BANCA Dl CREDITO Di-TRIESTE TRŽAŠKAKREDITNABANKA TEČAJI VALUT V MILANU DNE 29. 4.1976 Ameriški dolar: Funt šterling švicarski frank Francoski frank Belgijski frank Nemška marka Avstrijski šiling Kanadski dolar Holandski fiorini Danska krona Švedska krona Norveška krona Drahma: debeli drobni Dinar: debeli drobni debeli drobni 895.— 880.— 1655,— 357,— 191,— 22,20 354,25 49,10 895,- 333,50 148,— 200.- 160,- 24,25 25,50 47,- 47,- MENJALNICA vseh tujih valut Gledališča SAG Slovensko amatersko gledališče V Trstu gostuje s predstavo Daria Fo-ja «BURKAŠKI MISTERIJ» v torek, 4. maja, ob 20. uri v AJDOVŠČINI (v okviru področnega srečanja gledaliških skupin Primorske). VERDI Drevi ob 20. uri peta ponovitev Puccinijeve opere «La fanciulla del West». Preostale vstopnice so na razpolago danes zjutraj pri gledališki blagajni (tel. 31-948). Kino La Cappella Underground 19.00—21-30 «Singing in the rain». Barvni glasbeni film. Režija Gene Kelly in Stanley Donen. Ariston 15.30—21.30 «Nashville». Barvni film režiserja Roberta Altmana. Mignon 16.00 «Tre contro tutti». Dean Martin. Grattàcielo 16.00 «L’Italia s'è rotta». Igrajo Mario Carotenuto, Duilio Del Prete, Alberto Lionello, Enrico Montesano, Franca Valeri. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Fenice 15.00 «Todo modo». Igrata: Gian Maria Volontà in Mariangela Melato. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Excelsior 15.00 «Qualcuno volò sul nido del cuculo». Igra Jack Nichol-son. Prepovedan mladini pod Izletom. Nazionale 14.45 «La conquista del West». Barvni western film, v katerem igra John Wayne. Eden 16.00 «Il secondo tragico Fan-tozzi». Igra Paolo Villaggio. Ritz 15.30 «Salon Kitty». Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. Aurora 16.30 «40 gradi all’ombra del lenzuolo». Barbara Bouchet. Prepovedan mladini pod 14. letom. Cristallo 16.30 «La terra dimenticata dal tempo». Barvni znanstvenofantastični film. Capitol 16,00 «Bluff». Barvni film, v katerem igrata Anthony Quinn in Adriano Celentano. Impero 16.30 «... E continuavano a chiamarlo Trinità». Terence Hill hi Bud Spencer. Moderno 16.30 «Frau Marlene». Romy Schneider in Filippe Noiret. Pre‘ povedan mladini pod 14. letom. Filodrammatico 16.00 «Professoressa facciamo 1’ amore». Barvni film-Prepovedan mladini pod 18. letom- Ideale 16.00 «Tomba di Ligeia»- ^ glavni vlogi igra Vincent Priče. Prepovedan mladini- pod, 14. letom. Barvni film. Vittorio Veneto 16.30 «Conviene far bene l’amore». Igrata Christian Da Sica in Agostina Belli. Barvni film-Prepovedan mladini pod 18. letom. Radio 16.00 «Dinamite, agguato, P1' stola». Barvni western film. Igrata Fred William in Jim Kelly. Astra 18.30 «Oggi a me, domani a te». Barvni western film. Igrata Bud Spencer in Montgomery Fred. Abbazia 16.00 «Emmanuelle». Igrat* Alain Cuny in Sylvia. Barvni fil171* Prepovedan mladini pod 18. letom- Volta (Milje) 17.00 «Eli il ladrone». Igrajo Bud Spencer, Telly Savalas. James Cobum. Barvni zabavni firn1- Prosveta Slomškov dom Bazovica priredi 1^ tri, 1. maja, XI. prvomajski prazm • Spored: od 10. do 12. ure zabavn mladinske igre; od 13.30 do 16- p1 lov na zaklad (odkrivanje zanimivosti Bazovice); od 16. ure dalje v&to popoldan. Sodelujejo ansambel TALV > Galebi in otroški zbor Slomšek spremljavi harmonikarjev. Od 20. u dalje prosta zabava s Taimsom. Razna obvestila Gozdna zadruga iz Padrič vabi sv^ je člane na redni občni zbor, ki ob prvem sklicanju 30. aprila ob r v prostorih GZ in ob drugem sk i nju 16. maja ob 8.30 v prostorih na Padričah. Zadruga Planinski dom Mangart vabi svoje člane in prijatelje n®. , redni občni zbor, ki bo v P°nec:eL0l 3. maja, ob 19.30 v Gregorčičevi rani, Ul. Geppa 9, S P D T obvešča izletnike na roško, da bo odhod avtobusa ^ tri, 1. maja, ob 7. uri AJP ^?bve. Foro Ulpiano izpred sodnije- ^ zna osebna izkaznica ali in Priporočamo vsem topla oblam toplo obutev. PD S. Škamperle pri Sv. ,va“" P” reja v nedeljo. 9. maja, enop ,hoV izlet na Vrhniko, v Bistro, v gradeč in na Rožnik. Met sPa jci okvir društvene proslave ob lu na Cankarjevega rojstva. Vpisovan ^ sedežu društva ob 19- do • ^ samo do ponedeljka. Vplačati -1 .ju ba predujem. Ob nezadostnem vpisanih izlet odpade. Dijaki trgovskega zavoda ^”rja izrekajo ob smrti dragega pr0 - ije. Toneta Penka družini globoko s V globoki žalosti sporočamo, da je 29. aprila po kratki bolezni umrl prof. TONE PENKO ki je dolgo vrsto let posvečal mladini našega zavoda svojo Uu bežen in strokovno znanje ter jo nesebično vzgajal. Spomin na dragega kolega in prijatelja bo živel v srcu vse ki smo ga poznali. Užaloščeni družini izražamo najgloblje sožalje. Pogreb bo v ponedeljek, 3. maja, ob 14. uri v Ljubljani- Ravnateljstvo, Zavodski svet, Pr0/ng sorski zbor ter upravno in P° . .. osebje državnega trgovskega T tu nega zavoda ŽIGA ZOIS v Trst, 30. aprila 1976 GORIŠKI DNEVNIK 30. aprila 1976 NEZNANCI VLOMILI V OSNOVNO SOLO IN V OBČINSKO IZPOSTAVO NA PROSEKU Razbita šipa okna proseške osnovne šole Včeraj ponoči so neznanci vlomili v prostore proseške osnovne šole in ?bčinske izpostave. Razbili so šipe 111 pregledali vse omare in predale, ukradli pa niso nič. Tako vsaj kaže Po prvem pregledu prostorov. Vlom je prvi opazil sluga osnovne sole, ki je zjutraj odprl vrata šolskega poslopja. Ugotovil je, da so neznanci prišli v poslopje skozi okno na zadnji strani hiše, vdrli so skozi Vl'ata, ki povezujejo . hišnikovo sta-novanje (ki je sedaj zaradi popra-vu prazno) s šolo in pregledali vse razrede italijanske in slovenske šole. Razbili so ključavnice zaklenjenih Predalov in brskali po omarah, odnesli pa niso ničesar. Isti podvig so vlomilci opravili v nisi na nasprotni strani ceste, kjer I® sedež zahodnokraške konzulte in občinske izpostave. Tudi tu so vdrli skozi okno na zadnji strani stavbe, brskali po predalih, razbili ključavnice na vratih in se oddaljili. Preiskavo so uvedli karabinjerji s Proseške postaje, ki pa niso še dosegli nobenih uspehov. Ugotoviti je treba predvsem, zakaj so vlomili v ti dve stavbi, kajti izključiti je treba poskus tatvine, saj tako v šoli kot v občinski izpostavi ni bilo dragocenih predmetov, ki so običajno cilj stanovanjskih miši. Teza, da je slo za poskus ustrahovanja in u-stvarjanja napetosti, je torej trenut-no najbolj oprijemljiva. _ Rajonska konzulta za zahodni Rras, ki je predsinočnjim zasedala se v poznih večernih urah, je v nak protesta proti provokatorske- u vandalskemu dejanju sklicala ntbtestno zborovanje, ki bo danes bb 20. uri v Soščevi hiši na Prose-,7U.’ ,na katerega seveda vabi prebi-valstvo. liumiiiiiiiimiiimiiiiiuiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiniiiiiiminiiiuiimiiitiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiimiimiiiiiiui Pobuda združenja jusarskih upravičencev za Opčine-Bane S predstavniki 6 vasi ustanoviti skupen odbor Ta bi mora! reševati gospodarske, etnične in ekološke probleme, ki bi nastali ob ustanovitvi industrijske cone na Krasu Prosvetno društvo Prosek - Kon-I°vel poziva vse vaščane in vaške organizacije, da se udele-ž,i° današnjega protestnega zbo-r'J'anja v prostorih prosvetnega “ruštva, ki ga je sklicala rajonska konzulta za zahodni Kras znak protesta proti podlemu nojanju neznancev, ki so v noči nied sredo in četrtkom vdrli v Prostore rajonske konzulte in o-snovne šole, verjetno z namenom nstrahovanja in ustvarjanja na-Potosti. Obenem poziva vaščane na večjo budnost. Ponovna zaMeva P» razpust« ONAIRC ONatrVa P° tbkojšnjem razpustu kom • ^ z vIa(Inim zakonskim odlo-bsta ln prell0(I otroških vrtcev te bila n°Ve P0C* tjr^avno upravo je dele V središču srečanja med enotno pon SacU° vseh zainteresiranih kom-skurv**' .Predstavniki svetovalskih Tra, deželnega sveta. Svetovalci rauner (PLI)i Colli (KPI)i Volpe (KdV’ Lonza (P801) in Biasutti stram S° to zabtevo v imenu svojih H »n Podprli. Delegacijo, v kate-krain -Ì1 Predstavniki sindikatov, VrtceV ■ uPrav, osebja otroških di n in staršev, sta sprejela tu-Cicrnelh Se^nIk deželnega odbora skrk„i *n odbornik za socialno rbstvo Dal Mas. Združenje jusarskih upravičencev za Opčine - Bane je 7. marca povabilo predstavnike sorodnih združenj za vasi Trebče, Padriče, Gropada in Bazovica, da bi proučili možnost ustanovitve skupnega organa, ki bi pravno zastopal vseh šest prizadetih vasi v zvezi z načrtovano prosto industrijsko cono na Krasu. Odbor naj bi stalno spremljal potek nastajanja nove industrijske cone in naj bi naredil vse potrebne korake za zaščito koristi tako jusarskih upravičencev kakor lastnikov zasebnih zemljišč. Tako bi skušal v prid naših ljudi ugodno rešiti gospodarske, etnične in ekološke probleme, kj jih bo sprožila ustanovitev industrijske cone. Dne 16. aprila 1976 so se na Opčinah sestali predstavniki jusarskih u-pravičencev z Opčin, od Banov, iz Trebč in Padrič. Vas Gropada ni bila prisotna, v kolikor tam ne deluje organiziran odbor. Bazovica pa se sestanka ni udeležila iz neznanih razlogov. Na sestanku so sklenili, da vsaka vas imenuje dva predstavnika, ki jo bosta zastopala v skupnem odboru. V ta namen so se obvezali, da bodo do 10. maja 1976 javili na Opčine sledeče podatke o izbranih zastopnikih in sicer priimek in ime, naslov in telefonsko številko ali vsaj najbližjo telefonsko številko, ki bi jo bilo mogoče uporabiti v primeru sile. Združenje jusarskih upravičencev za Opčine - Bane je 21. aprila 1976 no^Ovno zaprosilo vasi Trebče, Padriče, Gropada in Bazovica, da bi navedene podatke pravočasno dostavile. Poleg tega so Openci v pričakovanju mnenja drugih vasi podčrtali nujnost, da bi skupni odbor v najkrajšem času posegel pri odgovornem odborniku za jusarska zemljišča tržaške občine z namenom, da poizve, kako občina ta zemljišča u-pravlja, predvsem pa da dobi toč-nejše podatke o zemljiščih, kj jih bo zasegla industrijska cona na Krasu. regulacijskega načrta in javnih prevozov ter problemov kmetijstva. Med razpravo o splošnih političnih problemih je prišla do izraza predvsem zaskrbljenost zaradi zavlačevanja in odlašanja pri reševanju specifičnih problemov Slovencev tudi v luči osimskih sporazumov med Italijo in Jugoslavijo. Govor je bil tudi o napovedani industrijski coni na Krasu ter zadevnih vsestranskih posledicah za slovensko narodnostno skupnost v zamejstvu. Mnogi so u-gotavijali, kako se naši problemi kljub Osimu ne rešujejo in celo zaostrujejo v zaskrbljivem obsegu. Ob zaključku razprave so udeleženci izvolili nov odbor, ki bo vodil delovanje sf&pjje. Vanj so bili izbrani: Boris Gombač, Silvester Metlika, Glavko Petaros, Alojz Tul, Mario Zahar. Ernest Smotlak. Sergij Mahnič, Zorko Jurjevič ter Danilo Grahonja. Občni zbor je bil v dvorani srenj-ske hiše v Gročani ob številni udeležbi zastopnikov iz raznih krajev in vasi v občini. Osrednje vodstvo stranke so zastopali Zorko Harej, Aleš Lokar in Drago Štoka, /f/77?/ ZBOROVANJE SINDIKATA CGIL, CISL, UIL V TRŽIČU Prvomajski praznik v znamenju boja za zaposlovanje in utrditev demokracije V Tržiču povorka in zborovanje na Trgu republike - Budnica in zborovanje v Doberdobu - Tradicionalne prvomajske prireditve v Števerjanu © Predsednik deželnega odbora Co-melli je včeraj podpisal tri zakone o finansiranju večletnega načrta deželnih posegov, o novih normah za deželno knjigovodstvo in o najetju posojila 115 milijard lir za finansiranje «velikih načrtov». Zakonski ukrepi bodo objavljeni v deželnem uradnem listu in bodo stopili v veljavo že danes. • Občina 2en «g javlja, da bo Predel j eif *zaprt* V pokriti ba-nedeljo in Občni zbor sekcije SSk za občino Dolino V soboto, 24. aprila, so se člani in volivci Slovenske skupnosti iz dolinske občine udeležili občnega zbora, na katerem so pregledali dosedanje organizacijsko delovanje, razširili vodstveni odbor in s tem tudi formalno potrdili obstoj te krajevne sekcije. Poročilo o vlogi in dosedanji dejavnosti Slovenske skupnosti tako na ožjem področju občine kakor tudi v širšem pogledu, je podal občinski svetovalec Alojz Tul, nakar se je razvila živahna in plodna razprava o najrazličnejših problemih, ki tarejo naše vasi in ljudi od otroških vrtcev, cest in kanalizacije, pa do OSMICE Pri Boletovih - Piščanci - točijo belo in črno vino. Danes bodo odprli osmico pri Pa-rovelu v Mačkoljah štev. 81, kjer bodo točili domačo belo in črno kapljico. V Prebenegu štev. 73 bo ob danes dalje Angel Kraljič točil belo in črno vino. Prodam ali zamenjam s približnim premoženjem v Trstu ali okolici 2 kmečki hiši v Nede-ščini (blizu Rabaca - Labina) : prva je gostilna, 120 kv.m, prvo nadstropje prazno: zraven še druga, 96 kv.m, možnost nadzidave. Obe hiši imata še 1.000 kv.m terena. Na istem trgu prodam prazno poslopje, 30 kv.m, bivša mesnica, zelo pripravno za frizerski salon, ki ga ni v kraju ter 1 km oddaljeno obcestno, obdelovalno parcelo, približno 4 hektare površine. 1. maja popoldne in 2. ves dan javiti se na kraju. Ostale dneve telefonirati na št. 825-331 - Trst od 20. do 22. ure. itiailta, kfyigaì'AO, Stereo plošča GUBEC-BEG ROCK OPERA UVERTURA - LEGENDA O DORI AR-L AN DOVI - MOGAICEVA PROŠNJA -PRI TAHYJU - JANINE BLODNJE -AVE MARIJA - PIJANCI - GUBČEVA ZAKLETEV MEČU - FINALE PLOŠČE SO ŽE PRIŠLE IN SO NA RAZPOLAGO NAROČNTKOM IN INTERESENTOM Ulica sv. Frančiška 20 — tel. 732-487 Letošnja osrednja prvomajska prireditev pokrajinske federacije CGIL, CISL, UIL bo jutri v Tržiču. Udeleženci se bodo ob 9. uri pričeli zbirati pri Anconetti, od koder bodo ob 9.30 v sprevodu krenili na Trg republike, kjer bo ob 10.15 na zborovanju, v imenu vsedržavnega sindikalnega vodstva, spregovorila Maria Lorini. Poglavitni poudarek bodo na letošnji prvomajski proslavi posvetili naporom sindikalne organizacije, da uveljavi politiko naložb v proizvodne namene, da spodbuja takšno indù-, sirijsko proizvodnjo, ki bo zagotavljala zaposlovanje in s tem pomagala odstranjevati vse večjo brezposelnost, ki se pojavlja zlasti med mlado generacijo in žensko delovno silo. Na zborovanju bodo poudarili zahteve, ki jih je sindikalna federacija že predložila na sestankih z večino strank ustavnega loka, delodajalci in krajevnimi ustanovami, v katerih je sindikat nanizal specifično goriške potrebe delavcev. Hkra-bo prvomajsko zborovanje ponudilo priložnost, da delavci povedo svoje predloge tudi v zvezi z obnovitvijo delovnih pogodb. Mimo izrazito lokalnih gospodarsko - političnih in sindikalnih vprašanj bo prvomajska prireditev pomenila tudi odgovor delavcev v zvezi s hudimi odgovornostmi vladajoče oblasti, ki kaže svojo nesposobnost, da bi v najbolj težavnem trenutku v vsej povojni italijanski zgodovini nakazala rešitve za gospodarsko in politično krizo. Njeno ravnanje vodi v popoln kaos, v vedno nove škandale, v vse večje brezvladje, kar daje manevrski prostor prevratniškim in konservativnim silam za njihov napad na demokratične ustanove in na sam delavski razred. Zaradi tega bo jutrišnja prvomajska prireditev v Tržiču odgovor goriških delovnih ljudi tistim silam v vladi in v družbi, ki pehajo Italijo v gospodarski in politični prepad. Malokateri prvi maj je imel torej tako globok pomen kot prav jutrišnji. Jutri bodo italijanski delovni ljudje opredelili svoje gledanje na nadaljnji razvoj italijanske družbe, poudarili bodo zahtevo po reformah, po aktivnem protifašizmu, razvoju mednarodne solidarnosti, miru, gospodarskemu in družbenemu napredku. Federacija kovinarjev prireja 1. maja v Doberdobu zborovanje, na katerem bosta ob 9.30 govorila Karel Černič in Di Battista. Godba na pihala bo že ob 6. uri po vaških ulicah igrala budnico. Zborovanje bo pred sedežem prosvetnega društva «Jezero», Prosvetno društvo Briški grič prireja tradicionalno prvomajsko slavje v Dvoru v števerjanu. Drevi bodo v kleti odprli vinsko razstavo z udeležbo vinogradnikov iz vseh kràjev v Brdih; razstava bo odprta do naslednje nedelje. Na dan prvega maja bodo ob 17. uri nastopili člani znanega slovenskega zabavnega ansambla štirje kovači, naslednji dan, v nedeljo, ob 17. uri pa bodo nastopili pevci in folkloristi iz Sovodenj. Naslednjo nedeljo bo mladinski dan. Predvidena so športna tekmovanja in slikarski ex tempore. Tekmovali bodo v igri med dvema ognjema in v namiznem tenisu. Udeleženci bodo po letih razdeljeni v kategorije. Mladinski dan se bo začel ob 14. uri ter ga bosta izvedla domače prosvetno društvo in Mladinski krožek. V nedeljo, 9. maja popoldne, bo kulturno - prosvetna prireditev. Ob 17. uri bodo nastopili zbor iz Dorn-berga, folklorna skupina Dom iz Gorice ter ritmična skupina iz Nove Gorice. Vse dneve bo v Dvoru odprta vinska razstava, zabavni ansambel The Lords iz Trsta pa bo igral za ples. OB ODPRTJU ESPOMEGO Ministra Martineiiija danes ne bo v Gorici Zaradi obveznosti v parlamentu danes zjutraj v Gorici ne bo ministra za prevoze Martineiiija, ki bi moral uradne odpreti mednarodni sejem ESPOMEGO. Namesto njega bo glavni govor imel podpredsednik deželnega odbora in odbornik za industrijo in trgovino Nereo Stopper. Prireditelji nadalje sporočajo, da se bo uradna manifestacija danes pričela ob 10. uri in ne ob 11., kot je bilo napovedano. Urnik trgovin za praznike Ob letošnjih prvomajskih praznikih bodo goriške trgovine poslovale z naslednjim urnikom: Danes, 30. aprila: vse trgovine bodo odprte; v popoldanskih urah bodo odprte tudi mesnice, in sicer od 16.30 do 19. ure. Jutri, 1. maja: vse trgovine bodo zaprte. Nedelja, 2. maja: vse trgovine bodo zaprte; v jutranjih urah bodo odprte le pekarne in mlekarne ter dežurna cvetličarna. Ponedeljek, 3. maja: vse trgovine bodo odprte; trgovine z jestvinami bodo poslovale tudi v popoldanskih urah. Združenje trgovcev nadalje obvešča, da bo poletni urnik bencinskih črpalk enak zimskemu, in sicer od 7. do 12.30 ter od 15. do 19. ure. Dežurna nočna služba se bo pričela ob 22. uri. Včeraj 4-urna stavka na Goriškem V okviru boja za pospešitev podpisa delovne pogodbe kovinarjev je bila včeraj na Goriškem 4-urna stavka v vseh večjih kovinarskih tovarnah. Med stavkp so delavci pripravili simbolično zasedbo obratov ter preprečili izvoz in uvoz predstavili z dvema Ruzzantejevima enodejankama. Režijo je vodil Goričan Francesco Macedonio. O Ravnateljstvo mestnega avtobusnega podjetja obvešča, da jutri, 1. maja avtobusi ne bodo vozili. Sneg na Trnovski planoti Že nekaj dni hlad na Goriškem spet trka na vrata. Včeraj se je vreme nekoliko izboljšalo, kar je pripisati hudi ohladitvi, ki je prinesla sneg. Julijci so povsem beli in snežna plast seže nizko v doline tudi v alpskem predgorju. V sredo je medlo po vsej Trnovski planoti in včeraj zjutraj je sneg segel do višine 500 metrov. Ker smo pred tedni slekli plašče, nas je ponovna ohladitev nekoliko presenetila. Nič čudnega zato, če so se spet pojavili plašči in če se tudi iz dimnikov ponovno kadi. POVEZOVALA BO CELOTNA BRDA Ob prazniku briških češenj bodo odprli vinsko cesto Ob njej bo 13 gostišč nudilo pristna briška vina Na pobudo vinske kleti na Dobrovem in tamkajšnjega turističnega društva ter ob pomoči Goriške turistične zveze bodo na jugoslovanskem delu Brd odprli vinsko cesto. Slovesnost bo ob letošnjem prazniku briških češenj. Cesta bo povezovala celotna Brda s štartom v Gonjačah, nato pa bo potekala preko Kojskega, Huma, Cerovega, Vi-polž, Medane, Dobrovega, Višnje-vika do Vrhovelj. Ob novi vinski poti bo 13 gostišč nudilo pristna briška vina, vsako z znakom domačega kraja. Za to bodo poskrbeli domači kletarji in strokovnjaki, ki bodo jamčili izvor vina. Steklenice bodo opremljene z etiketo, s katere bo razvidno poreklo, gradacija in starost. Ob vinski poti pa bodo točili vino, prodajali sadje in domače mesne specialitete tudi kmetje, seveda kar v svojih kleteh. Pristnega domačega vina, z oznako okoliša, kjer je bilo pridelano in negovano, pa ne bo moč dobiti takoj ob odprtju vinske ceste, temveč šele z novo vinsko sezono. Izjemoma bodo gostje zaenkrat postreženi z domačim vinom le tam, kjer se s kletarjenjem ukvarjajo že dlje časa. iiiiiiiiiimiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiMiimnnniiMiiniiuimiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiii ZA REŠITEV VPRAŠANJA PREVOZOV Potreba po ustanovitvi medobčinskega konzorcija 0 zadevi podjetja Ribi je bil včeraj sestanek na pokrajini Seja deželnega odbora PSI Danes popoldne se na goriškem strankinem sedežu sestane deželni odbor socialistične stranke, ki bo preučil sedanji politični položaj v državi ter se porazgovoril o organizacijskih vprašanjih. Sejo bo vodil deželni tajnik PSI Aldo Gabriele Renzulli. Prisotni bodo tudi parlamentarci Castiglione, Fortuna in Lepre. Gledališka predstava drevi v Stražicah Kulturna krožka Rinascita in Salvemini sta pobudnika gledališke predstave, ki jo bodo drevi ob 20.30 uprizorili v rekreacijskem krožku tovarne Safog - OMG v Straž:cah. Tamkajšnjim prebivalcem se bodo člani gledališke zadruge Nuova Scena, ki jo vodi Vittorio Franceschi, Pred dnevi se je predsednik prometnega področja prof. Osvaldo Ferrari s člani predsedstva sestal s predstavniki pokrajinske sindikalne federacije, za preučitev še obstoječih težav v zvezi s pokrajinsko sindikalno platformo, v kateri so postavljena v ospredje vprašanja prevozov in njihove publicizacije. Beseda je tekla predvsem o avtobusnem podjetju RIBI. Predstavniki prometnega področja, kakor tudi sindikati so se namreč zavzeli, da; bi prišlo čimprej do publicizacije prog, ki jih sedaj vzdržuje omenjeno podjetje. Glede vprašanja pa obstajajo precejšnje težave. Predvidevajo namreč, da bi si režijo avtobusnih prevozov prevzel konzorcij, ki zajema 16 občin v trikotniku Gorica, Krmin, Gradišče, Ustanovitev tega konzorcija pa je še vedno samo na papirju, saj morajo izdelati šele njegov statut, ki ga bodo potem morali odobriti občinski sveti vseh zainteresiranih občin. Potem pa bo poteklo še nekaj tednov, da bodo izvolili glavni odbor konzorcija. K temu naj dodamo, da iz vsega tega ne bo nič, če deželna u-prava ne bo finančno podprla to pobudo. Obenem velja omeniti, da avtobusnemu podjetju RIBI zapade 30. junija šestmesečna koncesija. Obstaja torej tudi druga možnost, da bi si goriška občina začasno prevzela upravo teh prevozov, dok ler bi ne ustanovili avtobusnega kom zorcija na desnem bregu Soče. Na seji med predstavniki sindikatov in prometnega področja so poudarili nujnost izdelave programskega načrta pokrajinskih prevozov, ki naj predvideva razvoj pristanišča, železnice, letališča, ustanovitev avtoporta ter okrepitev obmejnih prevozov. V zvezi z vprašanjem publicizacije avtobusnega podjetja Ribi so se včeraj sestali predstavniki sindikalne federacije s predsednikom pokrajine. Na sestanku so bili prisotni tudi predstavniki delavcev podjetja Ribi, predsednik prometnega področja, člani CRIPEL, predstavniki goriške občine ter deželnega odborni-štva za prevoze. Na včerajšnjem sestanku so sindikate seznanili s srečanjem pokrajinskih tajništev političnih strank. Srečanje, ki je bilo pred dnevi na sedežu KD, ni rodilo nobenih sadov. Zaradi tega so predstavniki sindikalne federacije zahtevali čimprejšnjo rešitev tega vprašanja ter sklicali ponovni sestanek za sredo, 5. maja, ob 12.30 Na tem srečanju bo treba sprejeti stvarne predloge. te»v « ..x mssm asm >:• . - v ... & v ^ ✓ •• m ■*.>• «***w^ - •. , ...v , — .. Gradbišče celodnevne šole v števerjanu. Prejšnji teden so se občinski upravitelji sestali z deželnim odbornikom za kulturo ter mu prikazali potrebo, da dežela nakaže dodatna sredstva, če naj delo nemoteno teče do kraja. Zaradi podražitev so s sredstvi, ki so bila določena za celoten objekt, prišli komaj do tretje faze. Spremembe v prometu ob letošnjem ESPOMEGO Danes bodo uradno odprli letošnji sejem ESPOMEGO, ki bo letos prvič v prostorih v Ulici della Barca. Goriška občina je ob tej priložnosti u-vedla nekatere spremembe v prometu. Po Ulici Aquilea bo promet dvosmeren, prepovedano pa bo parkiranje. V Ulici della Barca bodo uvedli enosmeren promet na odseku med Ul. Campagnuzza in Aquileia s prepovedjo parkiranja. Promet bo enosmeren tudi po Ul. Campagnuzza. Ulico Bolivia bodo zaprli za promet, ker bodo na njej uredili parkirišče. Vse zgoraj omenjene spremembe so začasne in bodo veljale od danes do 9. maja. Do odprtja vinske ceste bo Goriška turistična zveza poskrbela za ponatis prospekta goriških Brd, na katerem bo vrisana vinska pot, celotna trasa pa bo označena z u-streznimi tablami. V Gonjačah, na začetku poti, bo velika panoramska tabla z oznako krajev in gostiln. Za zečetek bo organizacija vimfie ceste pravzaprav stala malo denarja. Gostincem bo na voljo arhitekt, ki jim bo svetoval, kako naj uredijo notranjost in zunanjost gostišč. Kasneje oa nameravajo prireditelji stopiti v stik z Ljubljansko banko, da bi se dogovarjali za najetje posojil za obnovo in gradnjo gostišč ob vinski cesti. Vinsko cesto so vzeli brišJci, oziroma novogoriški turistični delavci zares, kajti prinesla bo svež veter v turistčno - gostinsko dejavnost v tem delu Primorske, še več, to je zametek bodoče primorske vinske ceste, ki naj bi se povezovala z vinsko potjo tostran meje in zadobila mednarodni značaj. Ža to pa bo potrebno odpreti mednarodni mejni prehod v Brdih. DANES OB 20.30 Samostojen koncert zbora «L Bratuž» Mešani pevski zbor Lojze Bratut, ki ga vodi Stanko Jericijo, se bo danes zvečer, ob 20.30 predstavil v Katoliškem domu s samostojnim koncertom. Zbor je pred več kakor dvajsetimi leti ustanovil pokojni profesor Mirko Filej in zbral v njem predvsem pevke in pevce iz Gorice in bližnje okolice. Danes sodeluje v zboru precej mladih, kar je jamstvo, za nadaljevanje kulturnega poslanstva. Za današnji koncert so nam pevci pripravili vrsto slovenskih narodnih in umetnih pesmi, nekaj del pa bo tudi iz klasične polifonije. h goriških umetnostnih galerij Goriški slikar in umetnostni kritik Fulvio Monai bo od danes, 30. t.m., do 13. maja razstavljal svoja najnovejša dela v umetnostni galeriji v Krminu, Ulici Gorizia. V svoji že tridesetletni dejavnosti je Monai predstavil svoje slike v številnih krajih Italije in tudi v drugih državah. Danes bodo ob 19. uri v prostorih restavracije Lanterna d’Oro na goriškem gradu odprli razstavo likovnih del Bruna Vazzolera. Briška rojakinja Romana Favier -Zorzut, ki sedaj biva v Avstraliji, bo svoje oljnate slike razstavljala v galeriji H Torchio v Ulici Mameli. Odprtje razstave bo jutri zjutraj ob 1G.30. Razstava bo odprta do 15. maja. V razstavišču Espomego v Ul. della Barca bo jutri zjutraj odprl samostojno razstavo slikar Renzo Moren, ki dela in živi v Ronkah. Mladeniča oropala poštni urad v Fiumicellu V včerajšnjih poznih jutranjih u-rah sta mladeniča vdrla v poštni urad v Ul. Gramsci v Fiumicellu ter s samokresom v rokah prisilila u-radnika, da jima je dal ves denar, ki ga je imel v blagajni. Mladeniča sta nato zbežala z motorjem znamke honda. Njun plen pa je bil sorazmerno majhen, saj je bilo takrat v blagajni približno 850.000 lir. Mladeniča, ki sta baje iz okolice Tržiča, sta motor ukradla včeraj ponoči v trgovini Lenardon v Tržiču. Potem ko sta z ukradenim fiatom 500 razbila izložbo, sta se polastila motorja. V teku je preiskava. dežurna LEKARNA v TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Al Redentore, Ul. Rosselli, tel. 72-340. Kino Gorica VERDI 17.15—22.00 «Scandalo». Igrata F. Nero, L. Castoni. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan. CORSO 17.15—22.00 «Secondo tragico Fantozzi». Paolo Villaggio in Anna Mazzamauro. Barvni film. MODERNISSIMO 16.45-22.00 «I racconti immorali di Borowczjk». L. Danvers in F. Buchini. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan. CENTRALE 16.00—21.30 «Bambi». W. Disneya barvni film. VITTORIA 17.00—22.00 «Anatomia di un amore». Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan. I rsir EXCELSIOR 16.00-22.00 «Marcia trionfale». Barvni film. PRINCIPE 17.30—22.00 «Sandokan - L del». Barvni film. Nova Gorica in okolica SOČA «Lov za kipcem», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00. SVOBODA «Rektor v postelji», danski barvni film ob 18.00 in 20.00. DESKLE «Hiša», jugoslovanski barvni film ob 19.30. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan m ponoči je v Gorici dežurna lekarna Provvidenti, Travnik 34, tel. 29-72. MEŠANI ZBOR LOJZE BRATUŽ vabi na SAMOSTOJEN KONCERT ki bo danes zvečer ob 20.30 v prostorih Katoliškega doma na Drevoredu 20. septembra v Gorici. Zbor se bo predstavil z renesančnimi ter s slovenskimi narodnimi in umetnimi skladbami. sim # f* pt«? "• Mm C. C. I. A. A. — TRGOVINSKA ZBORNICA GORICA, 30. APRIL - 9. MAJ 1976 espomego jjj MEDNARODNI SEJEM ■ TEHNIČNA POMOČ PRI TRANSPORTU ■ NAVTIKA / KAMPING ■ VINA IN LIKERJI Sodelujoče države: ITALIJA - ČEŠKOSLOVAŠKA AVSTRIJA - JUGOSLAVIJA POLJSKA - MADŽARSKA ROMUNIJA - BOLGARIJA Tajništvo sejma: BIWU PUBBLICITÀ JSorica — Korzò Italia 101 — Tel. (0481) 87.466 S PRIMORSKIM DNEVNIKOM PO ROMUNIJI GEROVITAL JE POTRJENO UČINKOVIT LEK NI PA NEKAKŠEN ČUDEŽNI MLADOSTNI NAPOJ v Ce smo si bili prijatelji že prej, smo si po tem izletu poslali še veèji Zgledna disciplina izletnikov - eden glavnih pogojev za uspeh potovanja Na povratku iz Poiane Brasov proti Bukarešti nam je čas hitro mineval, še enkrat smo pozdravili Brasov in kmalu za njim tudi Transilvanijo. V Sinaji se nismo zadrževali in tudi Ploesti smo tokrat obšli, zato pa smo se povsem približali orjaški rafineriji nafte pri Brasu in priključeni termoelektrarni. Res impozanten objekt, ki pa niti ni največji v Romuniji. Potem nas je spet spremljala široka peščena struga hudournika in bolj ko smo se vozili proti jugu, bolj je postajala dolina cvetoča. Pri 45. vzporedniku smo se tokrat ustavili v karakterističnem motelu za skodelico čaja a-li kave. Za pol ure, nič več, ker nas je v Athenée Palacu čakala večerja ob 20.30. Bukarešta nas je sprejela že v mraku. Senegalske in romunske zastave na drogovih so bile znak, da se državniški obisk pesnika in državnika Senghorja še ni zaključil. Popoldanske «Informacije» so prvo stran posvetile v celoti uglednemu afriškemu gostu. Zvečer je bil v vladni palači nasproti hotela svečan sprejem. Poslopje je bilo slavnostno razsvetljeno in pred njim vrsta črnih limuzin. Z 20. nadstropja najmodernejšega bukareštanskega hotela «Intercontinental», kamor nas je povabil goriški prijatelj Paolo na poslovilni kozarec rizlinga, je bil pogled na palačo in na prostranstvo romunskega glavnega mesta čudovit. Ko smo se okrog polnoči vračali v naš hotel, so bile glavne ulice skoraj že prazne, le pred hotelom so se še motovilili ilegalni menjalci valute. Življenje začne na večer hitro umirati, zadnji nočni lokal! v velikih hotelih zapro najkasneje ob 1. uri ponoči. Je to znak zunanje moralizacije romunskega življenja, je to znak štednje, je to znak življenjskega standarda? Najbrž vsakega nekaj. .. GEROVITAL MLADOSTNI NAPOJ Napočil je zadnji dan našega bivanja v Romumji. Na programu je bil še obisk inštituta Aslan, ki je zaslovel širom sveta po mladostnem napoju — gerovitalu. še enkrat smo prevozili sedaj že dobro znano avenijo mimo slavoloka zmage in doma tiska, pa etnografskega naselja in nato zavili na desno s ceste v prekrasen park, v katerem so zgradbe inštituta in zdravilišča. Nobenih bolnikov ni bilo videti, sicer pa smo se ustavili kar pred glavnim zdraviliškim poslopjem in s! celotnega kompleksa sploh nismo ogledali. V manjši dvoranici s projekcijskim platnom sta nam dva specialista inštituta v lepi italijanščini razložila. kaj je pravzaprav b stvo ge-rovitala in zdravljenja z njim. Staranja ni mogoče preprečiti, to je priroden pojav vsakega živega bitja, mogoče pa je starost olajšati, o-lepšati, tudi podaljšati. Čudežev v v zavodu ne delajo, so pa z metodo gerovital dosegli nekatere presenetljive rezultate, ki se zdijo neverjetni. Seveda rezultati niso takojšnji, potrebna je daljše zdravljenje, pogosto tudi trajno, toda vedno pod zdravnikovim nadzorstvom. Pacient. ki pride v zavod, mora najprej prestati vse običajne analize in preglede za ugotovitev njegovega splošnega zdravstvenega stanja in morebitnih bolezni, ki se jih n.tt ne zaveda. Zdravljenje z gero-vitalom je potem strogo podrejeno vsakemu posameznemu primeru in nikakor ni nujno, da se nadaljuje v zavodu. Pacient se lahko zdravi tudi doma. Eden izmed pogojev pa je, da preparat prenaša. Učinek preparata, katerega osnovna sestavina je prokain, je mnogostranskl in deluje na razne oblike in pojave bolezenskih o-ziroma starostnih znakov. Učinek zdravljenja je temvečji, čimprej se z zdravljenjem začne. Po uvodnih osnovnih obrazložitvah sta specialista odgovarjala na vprašanja naših izletnikov. Prav na vsa vprašanja seveda nista mogla odgovoriti, ker so bila nekatera zastavljena povsem izven obravnavane tematike. Odgovarjala sta z največjo prijaznostjo in razumevanjem, kar se da preprosto in znanstveno obenem, iskreno in resno, razumevajoče tudi za povsem osebne probleme izpraševalcev. Glavno kar sta povedala pa je bi- •IMIIIIIIHIIItlllllttlllltllHtlMIIItfHlllllllllllltlllltlllll Na filmskih platnih Joseph W. Sarno: «Deep Throat II» V Trstu smo gledali ameriški film Joe (ali Josepha W.j Sartia «Deep Throat Ih (Gola profonda), ki je nepornografsko nadaljevanje znanega pornografskega filma «Deep Throat» (1972), z isto protagonistko Lindo Lovelace in v produkciji režiserja in producenta prvega filma Geralda Damiana. V Trstu smo pravzaprav gledali čudno zmes prvega in drugega filma, ki jo je težko kritično oceniti. Gre vsekakor za primer moderne oblike divizma protagonistke, ki sloni na mitizaciji njenih spolnih sposobnosti, in v tem nekako razkrije e-rotični značaj vsakega divizma. Drugi film sloni že na uspehu prvega, tako da v njem ni več treba prikazovati prizorov, ki jih vsebuje prvi: sedaj zadostujejo aluzije, ali omiljen prikaz (Američani pravijo tej simulirani pornografiji uoft-core». Iz umetnostnih galerij £ Primožič-Primossi v Tržaški knjigami Glavni vho d v medicinski institut, ki ga vodi dr. Aslanova Koliko je na Tržaškem naših slikarjev, katerim je slikarstvo e-dini poklic in ne le stranska zaposlitev oziroma dopolnitev prostega časa? Na prstih ene roke bi jih mogli prešteti ir. še bi kak prst ostal. Med takimi slikarji pa je menda najpristnejši Emil Primožič-Primossi, ki razstavlja v Tržaški knjigarni svoje pokrajine, v baru Torino na Korzu pa svoja tihožitja. Temu po starosti edinemu slikarju, ki povezuje našo starejšo generacijo ustvarjalcev z mlajšo, je bilo in ostaja slikanje nekakšna naravna potreba, kot poprečnemu človeku zrak. Slikanja ni opustil niti v najtežjih obdobjih svojega nelahkega življenja, pač pa ga je trmasto in hkrati samoraslo gojil, ne glede na to, koliko mu to delo prinaša in tudi koliko njegova umetnost komu ugaja. In tako je postal nekakšen osamljen posebnež, ki ga bolj cenijo drugorodni ljubitelji umetnosti kot pa naši. Tujerodni ljubitelji umetnosti so spoznali v posebnosti in hkrati stalnosti njegovega upodabljanja vse umetniške vrednote samonikle trajnosti, ki jih more dati le kremenita značajnost. Oglejmo si le njegovo olje «Lonca sena». Je to čudovita podoba, v katero je Primožič vnesel v celoti samega sebe, svoje neskaljeno čustvo nekdanjega kmečkega fantiča. Oblikovati ob takšni kopici sena takšno drevo, bi bilo za mnoge problem, pa naj bi to nje- govo ustvarjanje komu ugajalo ali ne. Toda on je šel mimo in preko tega, podobno kot je sliko u-lice z rdečim avtomobilom «pofr-dirbal», kot bi kdo dejal, z vrsto poševnih belih črt, ki pa so le deževne srage na okenski šipi. Komu bi, nadalje prišlo na misel, prikazati Seneni trg iz temnega predora, kar lepo poživlja vse. Barva je Emilu Primožiču - Pri-mossiju tudi izrazilo čustev tople sinovske ljubezni v sliki devetdesetletne matere. Vsaka likovna vzpodbuda iz resničnega okolja se pri njem res svojstveno spremeni. To pa ni zanikanje, deformiranje naravnih predmetov, pač pa je le potenciranje resničnosti. Vsekakor je Emil Primožič - Pri-mossi slikar, kakršnega še nismo imeli. Če si prikličemo v spomin Petkovškovo samotno umetniško pot ter dejstvo, da je po njegovi smrti ne kak preprostež, kak laik, pač pa njegov rojak in upoštevan slikar prodal njegovo delo kot zamazano platno, danes pa so ta «zamazana platna» umetniške dragocenosti, potem lahko rečemo, da pri presojanju kakovosti nekega u-metnika ali neke njegove umetnine ni merodajen trenuten okus večine javnosti. Pri tem spoznamo tudi, da pravi umetnik tudi danes ustvarja daleč od hrupa prevladujočih slikarskih tokov, ki jih modni okus diktira javnosti. Milko Bambič lo; skrb za starost se začenja v mladosti. Solidno življenje, zdrznost pri hrani in pijači, odpoved kajenju, skrb za telesno higieno in fizično kondicijo so prva in osnovna pravila življenja tudi za poznejša leta. Gerovital je lek z znanstveno dokazano in potrjeno učinkovitostjo v mnogih primerih a ni čudežni lek. Nisem izpraševal, toda naši izletniki so gotovo odhajali s tega razgovora z mešanimi občutki: tisti, ki so pričakovali več, so bili mogoče razočarani, tisti, ki so pričakovali manj, so bili mogoče bogatejši za spoznanje, da je vsakdo sam pivi zdravnik samega sebe. In v tem je bila prav gotovo najlepša lekcija obiska inštituta, ki nosi ime po svoji ravnateljici prof. Aslan — znanstveni utemeljiteljici gerovitala. Toda za vsak primer se ob odhodu nihče ni odrekel darovani šikat-ijici tega mladostnega napoja. . . ZADNJA VEČERJA Povratek v hotel je potekal seveda ob bolj aii manj posrečenih šalah na račun gerovitala toda hujšega ni buo. Popoldan je bil namenjen raznim nakupom spominkov, skratka zapravljanju poslednjih lejev, ki so še ostali po žepin. Tona kaj kupiti razen folklornih izdelkov, pa moida še kakšne gramolontlke plošče? Kitajski konjak, kubanski lum, izraeiSn.e sadne konzerve? Večeija je bila prej kot običajno, kajti za zu. uio je bil najavljen od-hca na letališče, reazpoioženje je buo veselo kot po vsaki srečno končani stvari in tudi Niko iz Za-brtzca se je poulazil, ko je našel svaj plaoc. Bua je ludi priložnost za nenaj besed, za zalivalo vodičkam, soieijem, glavnemu organizatorju izieta tov. Egonu Krausu, pa seveda vsem udsiezencem, ki so s svojo vzaino disciplino moo^o pn-pamogn, da je vse potekalo v naj-lepsem redu in da je teh pet dni minno, kot . bi trenil, v slogi, prijateljstvu in razumevanju za vse morebitne, pa četudi še tako neznatne, spodrsljaje. Mala Sonja je vodičkam poklonila šopke vrtnic in tudi Manja Luisa Stoicescu je povedala nekaj besed v zahvalo z upanjem, da bomo iz Romunije odnesli lepe vtise. * * * Na letališču Otopeni smo še poslednjič izpolnili birokratske formalnosti, ki so se ponavljale ob vsakokratnem prihodu v vsak nov hotel, žigosanje potnih listov in carinski pregled pa je bil opravljen hitreje kot ob prihodu. Najstarejši udeleženec izleta, Miloš iz Boršta si je privoščil še poslednjo avanturo — izgubil je karton za vstop v letalo, pa tudi to je bilo rešeno brez nervoze in težav. Tokrat so se letališki miličniki lepo izkazali s potrpežljivostjo. Še nekaj trenutkov in že smo vstopali v slovensko letalo DC 9 lnex-Adria in ob prijaznih nasmehih letalskih spremljevalk občutili prijetno in milo domačnost. Z elegantnim startom nas je kapetan Pibernik popeljal, v višine, še poslednjič se je pod nami razgrnila Bukarešta v milijonih luči in Romunija je kmalu utonila pod kopreno oblakov. Po slabi uri in pol varnega letenja smo pristali na ljubljanskem letališču. Bili smo spet na trdnih tleh naše matične domovine. Kakšna razlika med dvema letališčema, med dvema sistemoma, med dvema svetovoma! Kako resničen je rek: Lepo je po svetu, najlepše je doma. . . Avtobusi so nas že čakali. Za rokovanje skoraj ni bilo časa, vsem se je mudilo. Pa kaj bi se rokovali, ko pa smo si postali vsi prijatelji še bolj kot smo si bili že prej, in med prijatelji rokovanje res ni potrebno. Mejo pri Fernetičih smo preskočili, kot da je ne bi bilo. Mogoče še nikoli nismo tako občutili kaj pomeni odprta meja, kot v tem in po tem izletu. In spet smo bili ponosni in srečni, da smo priče in soustvarjalci dobrih odnosov med sosednima državama. Ko bo prav na vseh mejah tako, bo svet vMeleje dihal in lepa potovanja bodo lahko še lepša. Jože Koren Pogovori o davkih PRIJAVA ILOR Z OBRAZCEM 740 Ker smo opazili, da prenekate-remu našemu bralcu ni povsem jasno obdavčevanje ILOR, ki ga srečujejo na prijavnem obrazcu 740 in na vseh ločenih polah od 740/A do 740/L, bomo danes skušali zadevo obnoviti in podrobneje obrazložiti. Ko so s L januarjem 1974 uvedli reformo o neposrednem obdavčevanju, so odpravili vse do tedaj veljavne neposredne davke (med temi RM, dopolnilni davek — complementare — in družinski davek) ter uveljavili ( samo dva davka in sicer davek na dohodke fizičnih in juridičnih oseb (IRPEF in IRPEG) ter krajevni davek na dohodke, ki ga v kratici imenujejo ILOR (Imposta Locale sui Redditi — krajevni davek na dohodke) ; prva dva davka sta namenjena državnim blagajnam, ILOR pa krajevnim u-stanovam (občinam, pokrajinam, deželam, turističnim ustanovam, zbornicam za trgovino, industrijo in poljedelstvo). IRPEF sloni na močno progresivni obdavčitveni lestvici. ILOR pa sedaj pobira s fiksno alikvoto 14,70 odst. Oba davka sta predmet prijave, ki jo morajo opraviti davčni obvezanci z ob-azcem 740. Poleg tega se oba davka odmerjata na osnovi iste dohodnine. Ker je davšč na ILOR hudo o-bremenjujoča, predvideva zakon razne oprostitve in omiljenja. Glavna oprostitev se nanaša na dohodke od odvisnega dela in od pokojnin, ki sploh niso podvrženi ILOR. Potemtakem zadevni dohodki, ki se vsi prijavljajo v okviru C) prijavnega obrazca ali pa samo z oprazcem 101, sploh ne pridejo v poštev pri obdavčevanju ILOR. Oprostitev je razumljiva ob upoštevanju, da bi združena davščina IRPEF plus ILOR n. pr., več kot podvojila štirimilijonski dohodek od dela ali pokojnin. Znatna je olajšava pri obdavčevanju ILOR za avtonomne delavce (profesionalce in podjetnike, kot so trgovci in obrtniki). Ta kate gorija davkoplačevalcev je namreč sploh oproščena ILOR do dohodka 6 milijonov lir, medtem ko se do dohodka 25 milijonov lir ILOR obračunava le v polovični meri. Končno ILOR ne bremeni dohodkov, na katere pobirajo IRPEF v celoti že pri viru (n. pr. obresti na hranilne vloge itd.). Kot vidimo, ne predvidevajo nobenih olajšav ILOR za nepremičninske dohodke (od zemljišč in zgradb), ki jih mora davčni obve-zanec prijaviti v okvirih A) in B) obrazca 740 in ki so potemtakem podvrženi obem davščinam, IRPEF in ILOR. Na tem področju obdavčevanja vlada med številnimi prijavitelji še največ nejasnosti. Umestno se nam zdi, da se pri zadevi na kratko zadržimo. ILOR NA ZEMLJIŠČA Davek na obe davščini (IRPEF in ILOR) se zaračunava na isti dohodek. (Le ta je razdeljen na domenikalni in ,agrarni dohodek). Seštevek obeh dohodkov tvori b: snovo za obdavčevanje. Dohodki od zemljišč se vedno opirajo na tako imenovane katastralne dohodke (domenikalne in agrarne); ki so bdi za vsako parcelo v katastru ločeno ugotovljeni v letu 1940. Posodobimo jih s tem, da originalne katastrske dohodke, ki so v posestnih polah, pomnožimo z 48. ILOR bodo avtomatično izterjali z obročnimi odplačili potom davčnih kartel, vedno, kot rečeno, na o-snovi katastrskih dohodkov. Značilnost katast-alnega obdavčevanja za ILOR je. da je vsaka ped zemljišča gotovo vpisana v kata- stra Inih registrh. Finančna uprava pride zaradi tega vedno na svoj račun. Zadevne davčne kartele se bodo glasile morda na dede in pradede, če se iz kakršnega koli razloga ni prišlo do morebitnih lastniških sprememb ali voltur ob kupoprodajah, daritvenih pogodbah, dedovalnih prijavah in ob priposestvovanjih. Prav zaradi teh okoliščin je predpisana posebna ustrezna opomba lastniških sprememb pod okvirom A); samo tako se bo n. pr. prodajalec zemljišča lahko rešil tako ILOR kot IRPEF. Če je posestnik zemljišča dal svoja zemljišča v najem, se njegovi dohodki IRPEF in za ILOR ne računajo na 'dejanski znesek najemnine, pač pa na dominikal-hi dohodek; najemnik bo na drugi strani plačeval svoje davščine na osnovi agrarnega dohodka najetega zemljišča. . Iz povedanega sledi ugotovitev, da okvir A) ne predvideva nobene: obremenitve ali večje obremenitve iz naslova ILOR. Zahtevani podatki v stolpcu 9 se nanašajo potemtakem le na morebitne olajšave, ki jih zakonske določbe dopuščajo bodisi zaradi elementarnih nezgod, bodisi zaradi popolne opustitve obdelave. ILOR NA ZGRADBE Načela obdavčevanja zgradb za oba neposredna davka sta V,bistvu taka, kakršna smo prikazali pri obdavčevanju zemljišč. Tudi na tem področju sloni namreč obdavčevanje na katastralnem dohodku: ILOR se pobira prav tako z obročnimi davčnimi povelji. Poudariti pa je naslednje' 1. Možno je, da zadevni kata-štralni dohodek ni še zabeležen v katastru (fabbricati non accatastati) in zaradi tega nima davčna uprava elementov za obdavčevanje za ILOR: 2. V primeru oddaje v najem se oba davka računata na dejanske dohodke od najemnine in ne na katastralno dohodnino; 3. Za stanovanjske zgradbe je možna 25-letna oprostitev ILOR. V .tem pogledu moramo naglasiti še enkrat, da velja oprostitev le za ILOR, nikakor ne zi IRPEF. Do konca leta 1973 se je oprostitev nanašala le na zgradarino (imposta fabbricati) medtem ko niso bile tovrstne nepremičnine nikdar oproščene dopolnilnega davka (complementare). Morda bodo navedbe v prejšnjih točkah pomagale davčnim obvezan-cem pri sestavljanju precej zagonetnega stolpca 9) v okviru B). Če je zgradba že zabeležena v katastru in je v uporabi lastnika, se prostor v stolpcu 9 prečrta (davkarija ima na katastru vse elemente za obdavčevanje ILOR). Če ima ista zgradba pravico do 25-letne oprostitve ILOR, se mora ta okoliščina navesti v pripombi z navedbo leta zapadlosti olajšave. Drugi morda najbolj nejasen primer: obdavčljiva osnova nepremičnine v najemu je že vpisana v kataster; ker pa se le ta računa na dejanski dohodek od najemnine in ne na katastrski dohodek, je v stolpcu 9 treba navesti višjo davčno osnovo (maggior imponibile), ki jo dobimo z razliko med dejanskim in katrastralnim dohod- ma sicer v tem oziru davčni urad nobene zabeležbe. Kolikor uživajo tovrstne zgradbe oprostitev ILOR pa ne bomo v stolpcu 9 navedli, obdavčljive osnove ILOR in zadevno olajšavo omenili v pripombi. PRIJAVA ILOR V OKVIRU O) V zaključnem okviru O) je potrebno povzeti po pokrajinah in občinah naslednje: a) zneske morebitnih zahtevanih popustov ILOR na agrarne dohodke, ki so vsebovani v stolpcu 9 okvira A); b) zneske obdavčljivih ošhOv ali razlike med katastralno in dejansko osnovo, kakršni so zaznamovani v stolpcu 9 okvira B); d) obdavčljive o-snove ILOR, kakršne izhajajo iz okvirov E, F, G in H s prav tam predvidenimi in navedenimi popusti; d) zneske obdavčljivih o-snov za ILOR, ki so navedeni v okvirih I, L in M (kjer ni popustov). PRIJAVE IZSELJENCEV Delovni prejemki v inozemstvu niso podvrženi davku na dohodke fizičnih oseb in se zaradi tega ne prijavljajo. Prosta vsake davščine so seveda tudi nakazila izseljencev v domovino. Obdavčljivi so pa vsekakor dohodki izseljenca (tudi če je postal tuji državljan) kolikor izvirajo od nepremič nin ali dejavnosti na ozemlju italijanske republike. Take dohodke je potrebno prijaviti. Največkrat je, za primer, izseljenec iz Beneške Slovenije ostal lastnik nepremičnin, ki bi jih moral prijaviti v okvirih A) in B). K sreči se nepremičninski dohodki do 360:000 lir ne prijavljajo. Meja omenjenih dohodkov (ki se odmerjajo po katastru) je tako visoka, da večinoma ne zapopade malih in srednjih zlasti gorskih kmeUj. Na ta način so izseljenci oproščeni vsake prijavne obveze. POKOJNINE INAIL Pokojnine ali rente, ki jih izplačuje zavarovalni zavod za nezgode in za poklicne bolezni INAIL, so proste davščine IRPEF. Prav zaradi tega omenjeni zavod ne izdaja obrazcev 101. Stanko Oblak Prejeli smo SOCIJALIZAM, časopis Zveze komunistov Jugoslavije, štev. 2, leto XIX. Iz vsebine: Jovan Raiče-vič: Problemi idejno - teoretične izgradnje zveze komunistov; Mirjana Jankovič: Posodabljanje koncepcije zavezništva; Dragan Gligorič: Izkušnje in problemi v izvajanju statuta v zvezi komunistov; Dušan čalič: Multinacio-nalne družbe in oblike njihovega pritiska na druge dežele; Časlav Strahinjič: Smisel in pomen samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov. PETEK, 30. APRILA 1976 12.30 12.55 13.25 13.30 14.10 16.45 17.05 17.15 17.40 18.15 18.45 19.28 19.30 20.00 20.45 21.45 14.00 18.00 18.30 19.00 19.02 19.30 20.45 22.15 10.00 17.15 17.25 17.55 18.10 18.45 19.05 19.15 19.30 19.50 20.00 20.50 22.25 19.55 20.15 20.30 22.05 20.45 21.50 ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal Poljudna znanost: TOMAŽ AKVINSKI, 4. in zadnje nadaljevanje BREZ SUKNJIČA PO SNEGU — drugo nadaljevanje Vremenska slika DNEVNIK Jezik za vsakogar: Tečaj nemškega jezika Program za najmlajše: Colargolove pustolovščine, risani film Prigode radovednega kozlička: PAST, poljski risani film Program za mladino: Kdo je na vrsti? živi evangelij — nabožna oddaja Poljudna znanost: TOLSTOJEVA PEDAGOGIJA Drugo nadaljevanje B. Prus: LAJNA, poljski film Stari odvetnik se preseli v novo hišo. Že prvi dan obljubi veliko napitnino vratarju, če bo poskrbel, da se na dvorišču hiše ne bodo ustavljali potujoči orglarji in drugi godci. Živi v pokoju in se rad zadržuje v svojih sobah, ker je sovražno razpoložen do ljudi in oster tudi s svojimi domačimi. Med svojimi «praznimi» dnevi občuduje deklico, ki živi v nasprotni hiši. Pozneje bo ugotovil, da je deklica slepa . . . Kratke vesti dnevnika št. 1 Kronike in Vremenska slika DNEVNIK Tedenske aktualnosti Klasična, lahka in pop glasba Ob koncu DNEVNIK in Danes v parlamentu Drugi kanal Teniške tekme za Davisov pokal: Italija — Poljska Sledijo Konjske dirke Ob 18. uri Rubrike dnevnika št. 2 Kratke vesti dnevnika št. 2 KONCERT Pol ure glasbenega programa, ki ga bo izvajal orkester Nuccia Nicosie. Je to ansambel, ki igra po navadi po plesnih dvoranah, Nicosia pa je hkrati vodja skupine, kitarist in prireja glasbena dela za svoj ansambel, ki izvaja pravzaprav vso glasbo od starih slogov do najnovejših jazzovskih stilov Dnevnik — ODPRTI STUDIO Da bi ne pozabili: VIETNAM V POVOJNEM ČASU, dokumentarni film SREČANJE Z JO AN BAEZ Nocojšnji glasbeni večer ob prvi obletnici konca vojne v Vietnamu, je na programu Joan Baez, ameriška pevka, ki se je toliko borila za mir v tej azijski deželi. Bila je nekaj časa celo nekakšen simbol tiste Amerike, ki je z velikimi manifestacijami protestirala proti «umazani vojni» v Vietnamu. Joan Baez se je rodila 1941. leta kot hčerka globoko verne Škotinje ter znanstvenika Mehikanca. Živela je v Los Angelesu, v Parizu, v Bagdadu in spet v Ameriki, v Bostonu. Pri 13 letih je že stopila v boj proti plemenskim predsodkom in 1959. leta pa se je uveljavila s folk glasbo in postala popularna Ob koncu DNEVNIK JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana TV SOLA; Angleščina, Kocka itd. Križem kražem Kuhinja pri violinskem ključu: ZANIMIVA EVROPA Obzornik Naši zbori: ŽENSKI ZBOR Z JESENIC Zbor vodi Milko Škoberne in spada med najboljše tovrstne zbore v Sloveniji. V današnji oddaji bo zbor pel partizanske pesmi Okus in vonj — Ali sta subjektivna prevara? Drugi del serije «Čutila» Prejšnja oddaja je seznanila gledalce s splošnimi značilnostmi dveh čutnih funkcij. Med drugim so lahko videli kako pomemben je vonj pri nekaterih živalskih vrstah. Vonj in okus pa sta pri človeku lahko še pomembnejša kot se nam zdi. Tokrat bodo gledalci lahko . videli, kako pomembni sta ti dve čutili Kako uporabljamo slovar .slovenskega jezika Risanka DNEVNIK Tedenski notranjepolitični komentar POZDRAV PRAZNIKU POVEST O DOBRIH LJUDEH — film Zgodba se odvija v zamočvirjenih rokavih Mure, kjer ob sta rem Jožefu, in Ani živita kot podnajemnika Ivan in njegova žena Marta s slepo hčerko. Njihov mir zmoti Jožefov in Anin vnuk — razbojnik Peter, ki ga išče policija, ki pa je po srcu vendarle dober človek. V Marti, ki hlepi po življenju v svetu, vzbudi Petrov prihod posebno močna čustva, ker si želi. da bi jo odpeljal v svet. Peter pa tega noče in zato gre Marta sama v svet. Pri starih Jožefu in Ani ostane Katica, ki za ceno lastnega življenja reši Petra pred žandarji. V osamljeni koči ostaneta torej le Jožef in Ana DNEVNIK Koper — barvna Otroški kotiček — risanke DNEVNIK MOST — celovečerni film Svet dela — dokumentarna oddaja Zagreb Beseda da besedo MESTO — dokumentarna oddaja vanka; 17.25 Komorna in operna glasba; 19.30 Tencove pesmi; 20.20 Ponovno na sporedu; 21.15 Kon-cert II PROGRAM 7.30, 8.30, 12.30. 15.30, 19-30 Poročila; 7.45 Pevci lahke glasbe; 8.40 Melodrama: 9.35 Nadaljevanka; 9.55 Popevke; 10.35 Skupen radijski spored; 12.40 Alto gradimento; 13.00 Hit parade; 15.40 Glasbeno - govorni spored; 17.30 Poseb na reportaža; 17.50 Alto gradimem to; 18.40 Radijske plošče; l9/.3 Supersonic; 22.50 Človek v noci. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 9.00, 13.00, 15.00, 19-00 Poročila; 6.50 Rekreacija; °- _ Glasbena matineja; 9.05 RadijsK' Poskočne; 16.45 Instrumentalni šola : Prvi maj; 9.30 Jug. narodna kvintet; 17.00 Kulturna panorama; glasba; 10 05 Po poteh odločanja; 17.10 Popevke zagrebškega festiva- n 03 Po Talijinih poteh. 12.10 Belala; 18.05 Tops pops; 18.35 Naši vjja orkestrov: 12.30 Kmetijski na zbori; 20.00 Glasba in zvok; 21.35 sv'etj. 12 40 Šopek melodij: 13.50 Simfonični koncert: Vilko Ukmar Priporočajo vam • 14.10 Mladina in Alojz Srebotnjak. poje: 15.45 «Vrtiljak»; 16.50 Človek NACIONALNI PROGRAM ln zdravje; 17.05 Na pot. v Colom-7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 19.00 Po- bo: 17.30 Iz koncertov in simfonij• ročila; 8.30 Jutranje popevke; 9.00 18.05 Ogledalo našega časa; 1H- , Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; Ob lahki glasbi; 19.40 Ansam 11.00 Drugi zvok: 11.30 Popevke; Latinos; 19.50 Lahko noč. otroc 13.20 Strnjena komedija; 14.05 20.00 Top pops 20; 21.15 Oddaja Glasba Divjega zahoda; 15.10 Turi- morju: 22.20 Zvoki iz logov dom stične aktualnosti; 15.30 Plošče za ‘>'> n« r .tovurni nokturno: zv. mladino; 17.05 Radijska nadalje- TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.40 Radijska šola; 12.00 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 šola; 18.50 Koncert; 19.10 Poezije Cirila Zlobca; 19.20 Jazz; 20.00 Šport; 20.35 Gospodarstvo in delo; 20.50 Koncert; 21.30 Glasba za lahko noč. KOPEK 6.30, 7.30, 12.30, 14.30. 16.30, 20.30 Poročila; 7.40 Jutranja glasba; 8.35 Stara glasba; 9.00 Folklora; 19.15 Melodije; 10.00 Z nami je.. .; 11.45 Orkester; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Sterijino pozor-je; 15.00 Naši otroci in mi; 15.45 čih; 23.05 Literarni nokturno. Zabavni zvoki. IIIM"* iiiiiiiiiiiriiiriifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiniiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii.|l>’>> STRELEC (od 23. 11- do Manjše nevšečnosti, ki jm D - OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Ni primerno da bi počivali na lovorikah, spremembe, do katerih bo prišlo, zahtevajo dobro pripravljenost. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Uspeh Horoskop kom (stolpec 7 manj stolpec 4), ne bo izostal, če boste poslovanje saj kataster ne pozna dejanskih najemninskih dohodkov. Mnogi davčni izvedenci pravijo sicer, da je tak način obdavčevanja proti-postaven, ker bi morali tudi dohodke na zgradbe, kot se to dogaja pri zemljiških dohodkih, ra čunati zgolj na katastrske dohodke Če zgradba z zadevnim dohod kom ni še vpisana v kataster, mo ramo osnovo za ILOR vedno v ce loti zabeležiti v stolpcu 9, ker ni organizirali. V čustvenem pogledu lahko upate na najboljše. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Situacija je precej zapletena, predvsem kar zadeva vaš ugled. Ne dovolite, da bi na vas vplivalo živčno vzdušje. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Če se hočete z uspehom izvleči iz nev-šečnega položaja, ne kažite omahljivosti. Nek; prijatelji niso iskreni. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Nov položaj vam bo omogočil uresničitev načrta. V svojih čustvenih težnjah boste razočarani. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Bodite manj popustljivi v vsem, kar zadeva finančno poslovanje. U-poštevajte občutljivost najbližjih. TEHTNICA (od 23. 9. do 22. 10.) Ne omahujte pred začetnimi težavami. Začutili boste potrebo, da se odpočijete. ŠKORPIJON (od 23. K), do 22. 11.) Predno sprejmete važno odločitev, še enkrat premislite, ali ste povsem pripravljeni nanjo. , KI J«1 “— i: ustreznim ukrepom takoj oc^’f;pnj. Ne bodite v čustvih prenag J ^ ^ KOZOROG (od 21. 12. d« 2°om0. Srečne okolišč ne vam booo y gočile naglo rešitev vPras fL’nja družini bo predmet razpravljam vaš odnos. ., L do 19- VODNAR (od 21. Jutro je primerno za Pf'^tere-tovanja. Kar zadeva osebne se, bodite bolj diskretni. RIBI (od 20. 2. do 20. poklicnemu delu §rozi, .^AenjaU Ogibajte se temu, da;b, nacem nekatera preveč delikatna šanja. SPORT SPORT SPORT 30. aprila 1971 KOLESARSTVO MILAN-VIGNOLA PO POČASNI VOŽNJI ZMAGAL VAN LINDEN Tekmovanje je bilo letos zelo dolgočasno NAMIZNI TENIS NA DRŽAVNEM PRVENSTVU VIGNOLA, 29. — Belgijec Van Linden si je zagotovil prvo mesto na tradicionalni kolesarski dirki Milan - Vignola, ki velja za eno najhitrejših kolesarskih dirk na svetu sploh. Razdaljo med tema mestoma so v preteklosti prevozili celo s popreč no hitrostjo nad 46 km na uro, to da danes so tekmovalci vozili mno f° počasneje: p.h. je namreč znašala borih 38,548 km na uro. Odkod tak padec hitrosti na dir-®, ki se dejansko v celoti odvija na ravninskem ozemlju? Odgovor je lahek: posamezne eki-P6 so se danes nenavadno strogo nadzorovale^ da bi že v kali zatrle vsak poskus pobega. Tako do pobegov dejansko ni prišlo, če izvza-niemo kratek podvig Bettonija, ki Pa je trajal le 12 km. Edini razburljivi trenutek tekmo-yanja je zato nastopil tedaj, ko se je vsa skupina dirkačev pojavila Pred ciljem. Nekaj prej je prišlo do skupinskega padca, v katerega Je bil zapleten tudi Moser, ki pa ,se je kmalu vrnil v skupino najboljših. Eo odločilnega naskoka je prišlo Približno 300 metrov pred ciljem, v zadnjih metrih pa je bil najhitrejši Van Linden. LESTVICA: L Rick Van Linden (Bel.), ki je prevozil 239 km dolgo progo v 6.12’. V njegovem času so sledili še : 2. Gavazzi “• Tinchella jj- Parecchini “• Antonini o. Moser l' Polidori Paolini Motta JO- Colpo IL Borgognoni 12. Mugnaini l'i Elively (Avstraliia) ku. Tekmovanje organizira tržaški kolasarski klub SCV Cottur. Med drugimi bodo nastopih tudi člani lo-njerske Adrie, vendar brez posebnih ambicij, saj so šele v začetni fazi aktivnega tekmovanja. Vse te meddruštvene dirke jim v glavnem služijo za nabiranje kondicije za zahtevnejša tekmovanja, ki se bodo pričela sredi maja, predvsem pa se vestno pripravljajo za nastop na lo-njerski dirki, kjer jim v devetih izvedbah doslej še ni uspelo zmagati. Barve lonjerskega kluba bodo tudi tokrat branili v treh, in sicer Macarol, kateremu manjka, kot vedno v začetku sezone, sprint, Bonanno, ki je v nedeljo dokazal precejšnjo pripravljenost in Marušič, ki je takoj v otvoritvenem nastopu dokazal, da niso bila lanskoletna pozitivna tekmovanja le muha enodnevnica, pač pa da razpolaga z izredno močjo, vendar mu manjka izkušenost. Prepričani smo, da bodo lahko vsi trije precej napravili tudi na jutrišnjem tekmovanju, saj izgleda, da so našli medsebojno sodelovanje, zaradi česar uspehi ne bi smeli izostati. R. Pečar DANES SO NA VRST! DRUCOKA TE GORNIC E Vcsnaverjeva ima dobre možnosti za visoko uvrstitev ATLETIKA JUTRI IN V NEDELJO V nadaljevanju 29. državnega namiznoteniškega prvenstva v Fiug-giju bodo danes stopile v športno areno drugokategornice, ki se bodo pomerile v raznih kategorijah. Od Krasovih igralk bosta v igri posameznic nastopili Silvana Vesna-verjeva in Anica Žigonova, njima pa se bosta pridružili tudi Blažino-va in Rebulova, če se bosta uvrstili med prvih osem v tretji kategoriji. Najboljše možnosti za visoko uvrstitev ima vsaj na papirju Vesna ver jeva, katero na osnovi državne rang-lestvice lahko ogrozita le Corsinijeva in Saporettijeva (kateri pa je letos že premagala). Odsotna pa bo najbrž Cardinalijeva, ki še ni okrevala po nedavni avtomobilski nesreči. V ženskih parih bo nastopila dvojica Vesnaver - Žigon, ki odkrito meri na uvrstitev v polfinale, kar b; pomenilo osvojitev kolajne. V mešanih dvojicah pa imajo Vesnaver - Cipolat in Žigon - V. Pertot manjše možnosti za dobro uvrstitev. Danes bodo podelili naslove pri posameznicah in ženskih dvojicah tretje kategorije, jutri pa pridejo na vrsto prvokategornice. DANAŠNJI SPORED 8.00: mešane drugokategomiške dvojice 10.00: fnale tretjekategorniške dvojice 15.00: drugokategomiške dvojice 15.00: drugokategornice posamezno 15.20: finale tretjekategornice posamezno Ob zaključku naše redakcije smo prejeli iz Fiuggija zelo dobre novice. Med posameznicami sta Blaži-nova in Rebulova opravili velik podvig, saj sta po izredni igri premagali nosilki skupin št. 1 in 2 ter sta se uvrstili v polfinale. Če bosta tudi v polfinalu zaigrali na isti ravni, je možen finale med slovenskima igralkama. Druga prijetna novica se tiče tek Pomembno tekmovanje za Borovo žensko ekipo Nastopila bo na pokrajinskem ekipnem prvenstvu naraščajnic V soboto in nedeljo bo opravila ženska atletska ekipa ŠZ Bor svoje najvažnejše tekmovanje letošnje sezone. V soboto v Vidmu in v nedeljo v Trstu bo namreč na sporedu ekipno prvenstvo naraščajnic. Šlo bo za deželno stopnjo tega tekmovanja, ki bo morala v Italiji uvrstiti v polfinalno stopnjo 24 najboljših ekip. Na deželni stopnji bo vzetih v poštev 13 najboljših rezultatov, doseženih v najmanj 8 različnih panogah. Polfinalna stopnja bo na sporedu konec maja. Bor ima za polfinalno stopnjo sko raj samo teoretične možnosti. Če bi vse atletinje dosegle odlične rezultate bi se morda prebile med 24 najboljših ekip v državi, realno pa je treba računati tudi na spodrsljaje, posebno pri tistih atletinjah, ki imajo manj tekmovalnih izkušenj ali movanja mešanih dvojic, saj_ sta se celo^prv^sptoh01"1 naSt°P V VÌdmU stila v polfinale in imata torej že zagotovljeno vsaj bronasto kolajno. V ženskih dvojicah je par Blaži-na - Rebula doslej dvakrat zmagal in sodi v ozek krog favoritov. lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll■llllll■lll||||||||||lIllIIII|||||||||||lllllllllllllllllllllllmaa.|IIIIIIIIIIIIIUlllll,lllUll|||ll,l||Il||||||lll||||||||||||||||,||llm|||lm||t,|||||||||) KOŠARKA TEDENSKI KOMENTAR SLOVENSKIH EKIP Tokrat rekordno število porazov V slovenskem derbiju zmaga Bora V finalu kadetov je stanje dokaj zapleteno - V 1. diviziji sami neuspehi košarka ŠOLSKO PRVENSTVO Zanesljiva zmaga Simona Gregorčiča Gregorčič — Svevo B 46:31 (23:14) S. GREGORČIČ: Robert Slavec, “arut 18, čok 8, Corbatti 8, Labiani, ^ebernardi, Boris Slavec (k) 8, Ko-4, štrajn, Zahar. SADNIKA: Boscolo in Strefi, Trst. PROSTI METI: Gregorčič 6:30. v drugem kolu košarkarskega prvenstva nižjih srednjih šol je Simon crregorcič prepričljivo premagal Ita-Svevo B s 15 točkami razlike, ier v dijaki so tokrat bolje za-vert k0*' v Pfvem kolu, čeprav so bi v 1 P°Pustili predvsem v obram-ii;' naPadu je bil zopet najzanes-n^Js^Robert Barut, ki je bil tudi ajboljši strelec srečanja. ■K # * Svev0 A — Erjavec 53:24 (33:12) ^RJAVEC: Kerpan 10, Kosor Švgg^kar 4, Bajc, Župančič, Curri, SODNIK: Boscolo. v drugem srečanju šolskega pr-dvn Va 80 dijaki Frana Erjavca ne-ge mno pokazali napredek. V dru-RnT P°’času so se s Kerpanom in np, nrjem na čelu dobro upirali moč-ra? e?u nasprotniku, tako da so po-nbdržaii v dostojnih mejah FINALE KADETOV jjal 23, Corbatti 20, Štrajn 10, Per-V zadnjem kolu prvega dela tega1 tot ^ Maver 4. finala je Kontovel visoko izgubili PROSTI METI: Bor 15:48; Breg proti Pallacanestru Trieste. Poraz je 16:66. H^LESARSTVO v NA DIRKI VETERANOV ŠD Adria računa na uspel nastop A ko v naselju Sv. Sergija dru-rano,, „nja kolesarska dirka vete-ki in k 3 ^ km dolgi krožni progi, ziti Ig k ° morali tekmovalci prevo- 9-30) se bodo (s startom ob bil navsezadnje predviden, saj so morali Kontovelci igrati brez svojega centra Maura Čuka. Stanje v tem finalu je še vedno zapleteno. Inter 1904 je praktično osvojil prvo mesto, saj zanesljivo vodi s šestimi točkami brez poraza. Za drugo mesto pa bo borba dokaj ogorčena, saj imajo vse ostale tri ekipe po dve točki. Kontovelci pa bodo imeli v nadaljevanju izredno težko nalogo: igrali bodo brez Čuka, ki ima še vedno -^ogo v mavcu. IZIDA 3. KOLA Pali. Trieste - Kontovel 75:56 Italsider - Inter 1904 69:84 LESTVICA Inter 1904 16; Kontovel, Italsider in Pallacanestro Trieste 2. PRIHODNJE KOLO (1.5.) Inter 1904 - Kontovel; Italsider -Pallacanestro Trieste. NAJBOLJŠI STRELCI KONTOVEL: Klavdij Starc 44, Ban 40, Čuk 29, Ivo Starc 28, Ukmar 26, Perini 11, Kosovel in Bukavec 2, Aleksander Nabergoj 1. PROSTI METI; Kontovel 29:50. «PROPAGANDA» V predzadnjem kolu prvega dela je bil na sporedu slovenski derbi med Borom in Bregom. Po predvidevanju so zmagali borovci. Tekma je bila za to kategorijo na dokajšnji tehnični ravni, tako da lahko pričakujemo od košarkarjev obeh ekip še večji napredek. IZIDI 6. KOLA Bor - Breg 42:25 Chiadino - Servolana 9:64 SGT - Ricreatori 55:35 Ferroviario - Italsider 89:35 LESTVICA Ginnastica Triestina 12; Ferroviario 10; Ricreatori 8; Italsider in Servolana 6; Bor 4; Breg 2; Chiadino 0. PRIHODNJE KOLO (2.5.) Breg - SGT (9.00 v Dolini); Servolana - Bor (9.00 v Škednju); Italsider - Ricreatori; Ferroviario -Chiadino. NAJBOLJŠI STRELCI BOR: Lokar 46, Švara 20, Don Merku 10, Cer- ei (, merili vsi tržaški tekmoval- ! 18, Škerl 16, Cej 15, otvorif kate8°rije, ki so imeli svoj | dol 7, Devetak 3. tveni nastop v nedeljo v Zgoni-| BREG: Korošec 50, Čok 43, Žer- FINALE DEČKOV V prvem kolu Kontovel ni igral, ker je večina košarkarjev šla na šolski izlet. V tem kolu pa je Inter 1904 visoko premagal Servolano in vse kaže, da bo Inter 1904 velik favorit tudi v tem finalu. IZIDA 1. KOLA Inter 1904 - Servolana 80:36 Kontovel - Don Bosco n.o. LESTVICA Inter 1904 2; Kontovel, Don Bosco in Servolana 0. PRIHODNJE KOLO (1.5.) Servolana - Kontovel (11.00 v Škednju); Don Bosco - Inter 1904. 1. DIVIZIJA Skupina A V 3. kolu tega prvenstva so borovci doživeli najhujši poraz. Igrali so proti izkušenim košarkarjem GMT. Tekma je torej bila za mlade borovce izredne koristi za bodoče nastope. IZIDI 3. KOLA Bor - GMT 76:102 Barcolana - Edera 82:55 Scoglietto A - Ferroviario 50:83 LESTVICA San Sergio in Barcolana 6; Ferroviario in Grandi Motori 4; Bor in Edera 2; Calza Bloch in Scoglietto A 0. PRIHODNJE KOLO (2.5.) Barcolana - Bor (9.30 v Trstu, Ul. delld Valle); GMT - Calza Bloch; Ferroviario - Edera; S. Sergio - Scoglietto A. NAJBOLJŠI STRELCI BOR: Udovič 47, Marassi 30, Maz-zucca 27, Parovel 24, Bruno Furlan-Kneipp 20, Perco 14, Volk 12, Se-stan 11, Renato Furlan-Kneipp 6, Race 3. PROSTI METI: Bor 36:68. * * * Skupina B V tem kolu sta bili obe ekipi poraženi. Kontovelci res nimajo sreče v teh uvodnih kolih. V nedeljo se je namreč poškodoval Danijel Za-vadlal in naši košarkarji so morali zadnje minute igre proti Scogliettu B igrati celo v štirih. Poletovci pa so se iz Staranzana vrnili praznih rok. Edi Sosič je zopet dosegel večje število košev, vse to pa ni zadostovalo za zmago. IZIDI 3. KOLA Kontovel - Scoglietto B 69:80 Staranzano - Polet 63:59 Begliano - POM 57:61 Počitek: Grado LESTVICA Grado, Scoglietto B in POM Tržič 4; Polet in Begliano 2; Kontovel in Staranzano 0. PRIHODNJE KOLO (2.5.) Polet - Grado (11.00 na Opčinah); POM - Kontovel (11.00 v Tržiču); Scoglietto B - Staranzano. Počitek Begliano. NAJBOLJŠI STRELCI KONTOVEL: Starc 79, Adrijan Za-vadlal 25, Košuta 9, Danijel Za-vadlal 8, Ivo Nabergoj 4, Aleksander Nabergoj 2. POLET: Edi Sosič 80, M. Vitez 27, Taučer 19, Jugovič 14, Daneu 12, Spacal 8, Škabar 7, Valter Sosič 6. PROSTI METI: Kontovel 131:64; Polet 19:36. edko Tehnično vodstvo je previdno upo števalo vse «strateške» variante in končno zadolžilo posamezne atletinje za naslednje nastope: Sonja Antoni — 200 in 400 m Alma Gruden — 800 in 1500 m Nives Guštin — krogla in disk Erika Košuta — 400 m Viviana Kus — daljina Laura Lavrenčič — 400 in 800 m Patrizia Padovan — daljina, višina Marina Purič — daljina in višina Irena Tavčar — krogla in disk Marinka Semolič — 100 m in daljina. Nastop borovk ni torej predviden samo v kopju, v teku na 100 m čez ovire in v obeh štafetah. Predvidoma naj bi ocenjevanje najboljših rezultatov naneslo realno optimističnih 7500 točk, medtem ko bi bilo potrebnih za kvalifikacijo v višje kolo približno 8000 točk. Na tekmovanju bo zanimiv nastop že uveljavljenih atletinj, ki so v zelo dobri formi, vendar pa tudi novinke. Med te spada na primer Marinka Semolič, ki se je kot nadpo-prečna sprinterka izkazala na DOSP v Novi Gorici. Dobro obeta tudi Irena Tavčar ,ki je na poti utrditve svojega tehničnega znanja v metu krogle. Bolje bi se morale borovke odre zati v soboto, ko bodo opravile več kot polovico svojih obveznosti. V soboto bo v Vidmu spored ob segal naslednje panoge: 100 m, 400 m, 1500 m, daljino, disk, kopje in štafeto 4x100 m, v nedeljo v Trstu pa 200 m, 800 m, 100 m čez ovire, višino, kroglo in štafeto 4x400 m. k' b' NOGOMET MADRID, 29. — Nogometni klub Ajax je ponudil podpis pogodbe za daljšo dobo jugoslovanskemu nogo- metnemu trenerju Miroslavu Paviču, ki sedaj trenira španski klub Malaga. Pavičeva odločitev ni znana. * * * BEOGRAD, 29. — Jugoslavija se je uvrstila v polfinale evropskega pokala narodov za mlade reprezentance: Bolgarijo je premagala z 2:1. * * * DUNAJ, 29. — V mednarodnem prijateljskem nogometnem srečanju na Dunaju je Avstrija premagala Švedsko z 1:0. TENIS FIRENCE, 29. - V teniškem tekmovanju za Davisov pokal bo Bertolucci igral jutri s Poljakom Drzy-malskim, Panatta pa z Dobrowol-skim. Tako je danes določil žreb za to srečanje med Italijo in Poljsko. LANDOVER, 29. — Svetovni prvak težke boksarske kategorije Cassius Clay se bo jutri srečal s svojim rojakom Jimmyjem Yuongom. Na u-radnem tehtanju je bil Clay 10 kg težji od Younga. Miade Borove odbojkarice med srečanjem s šesterko tržaškega CUS ................................................................................................... ODBOJKA TEDENSKI PREGLED Naše ekipe prišle v formo šele proti koncu prvenstev Tekmovanje v ženski C ligi se bo ta teden zaključilo Po rezultatih lahko sodimo, da so prišli naši odbojkarji in odbojkarice v dobro formo šele proti koncu prvenstva. MOŠKA C LIGA Zastopniki Bora so pokazali zelo dobro igro, kateri Marghera ni bila dorasla. Tako so še vedno na šestem mestu lestvice. Za prvo mesto se še naprej potegujeta SAI iz Belluna in Tisselli iz Cesene. Oba sta prepričljivo zmagala. Uspešni so bili igralci Grandi Motori. Drugi prvenstveni par točk je pospravil tudi CUS iz Benetk, toda brez boja, ker se Bru-segana ni predstavila na igrišču. IZIDI 15. KOLA Grandi Motori - Monselice 3:2, SAI Belluno - Portuali 3:0, Bor - Marghera 3:2, Tisselli - CUS Trst 3:0, CUS Benetke - Brusegana 3:0. LESTVICA SAI Belluno in Tisselli Cesena 22, Monselice 20, CUS Trst in Grandi Motori 18, Bor 16, Marghera in Brusegana 12, Portuali 6, CUS Benet- kP 4 4-A Ir o PRIHODNJE 16. KOLO CUS Trst - SAI Belluno, Marghera - Tisselli, Portuali - Grandi Motori, Brusegana - Bor, Monselice -CUS Benetke. ŽENSKA C LIGA V predzadnjem prvenstvenem za-vrtljaju ni manjkalo presenečenj. Najprej bi omenili prvi letošnji spodrsljaju Volley Balla iz Pordenona, ki je tekmo izgubil v Bocnu. Praznih rok je ostal tudi drugi zastopnik iz Pordenona, Libertas. Odbojkarice Sale iz Trenta so jih odslovile brez zgubljenega niza. Najlažjo pot do zmage pa je imel nedvomno Bor, ki bi moral gostiti Vol- Libertas Pordenon - Primavera, Breg - Bor, Voltolini - Bolzano, Sala Trento - Volley Bali. MOŠKA D LIGA Zmagovita pot Krasa se nadaljuje. Zgoničani so namreč pospravih peti zaporedni par točk in so tako prišli v odlično formo prav proti koncu prvenstva. Na lestvici bodo obtičali na tretjem mestu, kar je dober u-speh. Prvo mesto je že zdavnaj oddano ekipi S. Giorgia. IZIDI 13. KOLA PAV Natisoma - Altair 3:2, ACLI Trst - Kras 0:3, S. Giorgio - Ginnastica Pordenon 3:0, De Vecchi - Tor-riana 3:0. LESTVICA S. Giorgio 24, De Vecchi 22, Kras 18, Ginnastica Pordenon 14, Tomana 12, ACLI Trst 6, Altair in PAV Natisonia 4. PRIHODNJE KOLO De Vecchi - S. Giorgio, Ginnastica Pordenon - ACLI Trst, Kras -PAV Natisonia, Torriana - Altair. 1. ŽENSKA DIVIZIJA Po 15. kolu je na samem vrhu lestvice že vse odločeno. Odbojkarice Sokola imajo matematično zagotovljeno prvo mesto. Solidni Corri-doni jih ni zaustavil na njihovi zmagoviti poti niti doma. V neposrednem spopadu za obstanek v tej družbi je Sloga zasluženo, toda ne brez težav odpravila Azzurro iz Gorice. Dve izredno dragoceni točki je v derbiju s Kontovelom o-svojila tudi Julia. IZIDI 15. KOLA Virtus Torriana (prelezena na 5. maj), Julia - Kontovel 3:2, Corrido-ni - Sokol 1:3, Sloga - Azzurra 3:2. LESTVICA stopih dva slabša tekmeca (in v soboto neposrednega za izpad Libertas iz Turjaka), obstanek v tej ligi ne bi smel biti velik problem. IZIDI 15. KOLA Olympia - Il Pozzo 3:2, Kennedy -Libertas Turjak 3:1, PAV Despar -Lambertin 3:0, Fiume Veneto - AGI 3:0, Inter - ASF JR 3:0. LESTVICA Kennedy 26, Il Pozzo, ASF JR in Inter 20, Lambertin Sportivo in Fiume Veneto 18, PAV Despar 10, Libertas Turjak in Olympia 10, AGI 0. PRIHODNJE KOLO Inter - Fiume Veneto, AGI - PAV Despar, Lambertin Sportivo - Kennedy, Libertas Turjak - Olympia. ASFJR - D Pozzo. G. F. Voltolini 1. Primorje - Vojvodina: kapetana si pred tekmo izmenjujeta darila I PRIHODNJE 14. (in zadnje) KOLO tolini iz Trenta. Ta je predal tekmo •. . „n ... , , brez boja. Usoda Voltohnija je že k 28’ c°rrid°m > 20, Virtus 18, zdavnaj znana in tako je blagajnik Ifont?vel 14> PAV De~ nekaj prihranil. Okrnjeni Breg se je Spar 12,10' Azzurra 8. Primaveri upiral na vse kriplje, toda na koncu je moral le prepustiti točki domačinkam. IZIDI 13. KOLA Bolzano - Volley Bali 3:1, Bor -Voltolini 3:0, Primavera - Breg 3:1, Libertas Pordenon - Sala 0:3 LESTVICA Volley Bali Pordenon 24, Libertas Pordenon 18, Sala Trento 17, Bolzano 14, Bor in Breg 10, Primavera 8, PRIHODNJE KOLO Azzurra - Corridoni, Sckol - Juha Kontovel - Virtus, PAV Despar -Torriana. 1. MOŠKA DIVIZIJA Igralci Olympie iz Gorice so poskrbeli za drugo zaporedno veliko presenečenje. Po zmagi v Čedadu so pred domačimi gledalci odpravili še Il Pozzo. Kljub tema zaporednima uspehoma pa ostaja njihov položaj se vedno problematičen. Glede na to, da imajo v prihodnjih treh na- V ŽENSKI ODBOJKARSKI C LIGI Drevi derbi Breg-Bor ŽENSKA C LIGA Naša dva tretjeligaša, Breg in Bor, bosta končala letošnje prvenstvo drevi. Pred tem derbijem je praktično za obe naši ekipi že vse odločeno. Napredovanje v višjo drugo ligo imata že zagotovljeno in o-be sta zbrali tudi enako število točk. Tako bo ta spopad le prestižnega značaja. Prva tekma na stadionu «1. maj» se je končala z zmago Brega. V zadnjih prvenstvenih nastopih (zlasti v drugem delu prvenstva) je Bor pokazal boljšo odbojko, če je torej rahla prednost na strani «plavili», je po drugi strani prednost Brega v tem, da igra pred domačimi gledalci. Glede na to bo tudi ta derbi verjetno privlačen. 1. ŽENSKA DIVIZIJA Tudi Sokol in Julia bosta odpravila predpredzadnjo prvenstveno obveznost drevi. Nabrežmke, ki premočno vodijo, so tudi to pot vel:ke favoritinje, saj jih Julia ne bi smela presenetiti. Prva tekma se je končala s 3:2 v korist Sokola. Urnik: ob 20.30 v Dolini Breg — Bor; ob 21.00 v Nabrežini Sokol — Julia. 35. 1 ISTRSKI i ODRED (ODLOMKI IZ KNJIGE V AVTORJEVEM IZBORU) da h a— VII. korpusa predlagal glavnemu štabu, ip Prav’ če bi tudi 18. divizija poslala na Pivko Ker "£,kine močnejše patrulje za izvajanje mobilizacije. pUs Je OšS korpusov predlog odobril, mu je štab VIL kor-slati 19. januarja 1944, da je 18. diviziji ukazal po- vizjjeen bataljon v Istro. Ker je bila tedaj glavnina te di-taljon V, gorskem Kotarju na Hrvaškem, je napovedani ba-Snezn i7' ^at‘ brigade — op. pisca) prispel na območje potoča]-e^avP080rJa ‘n Pbdco — ne pa v Istro, kot so tedaj ž;>deva '• februarja 1944. Da bi mobilizacijsko pri- tinarja^6» posPešiL je štab VII. korpusa poslal konec ja-lizaci- iJ *tab odreda v Brkine tudi načelnika svojega mobi-J ko-operativnega odseka Jožeta Zornado-Frenka. °bsežna 0ciryba se je po novem letu 1944 pripravljal na mi kn?, m?.bilizacijo sporazumno z okrožnima in rajonski-Okrožr,- 'ìfj* ,ter odbori OF v Brkinih in Slovenski Istri. 2 doniš1 k0mite 23 Slovensko Istro je 29. decembra 1943 s SDln/>m Pozvai odredov štab, naj začne v Slovenski Istri Čiču-Rr-L0 m.0bilizacijo in jo opravi, kar Vladimirju Ben-tobra j lnU 'n fvanu Kovačiču-Efenki v drugi polovici ok-Cljska \.novembra 1943 ni uspelo. Napovedana mobiliza-ekipa 14. divizije je prispela 4. januarja 1944 pod vodstvom Antona Hvaliča-Bolteja k odredovemu štabu. V njej so bili še Jože Buh-Borut, Milan Svet in trije drugi tovariši. Štab odreda je obvestil štab 14. divizije, da bodo do 6. januarja priprave na mobilizacijo končane. Vendar se je dolgo in skrbno pripravljena intenzivna mobilizacija zaradi navzočnosti enot 162. nemške divizije na Notranjskem in neurejenih zvez začela šele po 10. januarju. V širšem obsegu pa se je štab odreda lotil mobilizacije šele po 20. januarju, ko je dobil navodilo štaba VII. korpusa z dne 17. januarja 1944. Potem pa so jo navzlic težavam nadaljevali brez daljših prekinitev do začetka aprila 1944. Prvo skupino, 36 novincev, mobiliziranih v okolici Materije in Gornjem delu Slovenske Istre, so poslali iz Brkinov na Notranjsko 10. januarja. Sprejel jih je Notranjski odred. Dne 15. januarja so jih poslali 17, mobiliziranih v Vremski dolini; 18. januarja je pospremila obveščevalna patrulja Notranjskega odreda iz štaba Istrskega odreda na Notranjsko še 26 novincev, namenjenih v 15. divizijo. Tega dne je štab odreda obvestil štab VII. korpusa, da vse njegove enote nadaljujejo mobilizacijo; 20. januarja pa je poročal štabu VII. korpusa, da 1. bataljon mobilizira v Brkinih, 2. pa v Istri, zato bodo v naslednjih dneh poslali še več novincev. Odred se je torej načrtno lotil mobilizacije, še preden je 21. januarja 1944 dobil iz štaba VII. korpusa posebno navodilo, ki ga je prinesel v Brkine kurir Martin Rački. Potem pa so mobilizacijo še pospešili. Štab VIL korpusa je iz mobilizacijskih razlogov pozval odredo-vega političnega komisarja Leona Klemenčiča na konferenco političnih komisarjev pri štabu VIL korpusa. Tja se je odpravil 22. januarja, na podlagi navodila z dne 17. januarja, kar dokazuje, da je Rački prinesel navodilo v štab odreda 21. januarja 1944. Obsežna mobilizacija je bila ne glede na naklonjenost ljudstva narodnoosvobodilnemu boju izredno pomembna, organizacijsko zahtevna in fizično naporna naloga tako za ce-so-bili v ali Do- štabe kot za moštva enot, še bolj pa za novince. Ti so mo-rali namreč skupaj s svojimi spremljevalci pretežno ponoči in v najšlabšem zimskem vremenu prehoditi razdalje od 70 - 120 km iz Dolnje Istre čez skalnate grebene na Podgorski Kras, prečkati zastraženo železnico Divača-Puli in premagati zasneženo Slavnikovo pogorje, potem pa jih je čakal se prehod eez močno zastraženo in prometno sto Reka-Trst, ob kateri je bila na vsaka 2 do 3 km vražna postojanka. Tako so prispeli v Brkine toda r so šele na pol poti do Notranjske. Zdaj je bilo treba v nočnem pohodu, izogibajoč se sovražnih zased ki so ore zale na vseh prehodih, prekoračiti še Reko, dve cesti že leznico Št. Peter-Reka ter skalnati greben Gradišča in «d lentabora nad Zagorjem in Knežakom, da so prispeli na Junšče. Od tod pa so morali še en dan pešačiti do Loške doline. Ondi so novince sprejeli v Notranjskem odredi, komandi mesta Stari Trg in jih napotili na Kočevsko lenjsko in drugam. x Ti napori so velikokrat presegali meje človeške fizične vzdržljivosti. Novinci so bili slabo oblečeni in obuti nevajeni dolgih pohodov, zlasti ne pohodov prek snežnih zametov. Nekateri so celo umrli zaradi prehudih naporov Nemalokrat pa so ta prizadevanja naletela še na nerazumevanje posameznih predstavnikov višjih poveljstev ki so premalo poznali topografske značilnosti pokrajine in niso imeh jasnih predstav o razsežnostih, naravnih in prometnih ovirah, ki jih je moralo moštvo obvladati v 2 do 4 nočnih in dnevnih pohodih. Iz nekaterih poročil štaba VIL korpusa m štaba 18. divizije je razvidno, da so njihovi pisci steli za Istro vse območje zahodno od bivše jugoslovansko italijanske meje — tudi Pivko, Brkine in Kras — pa so v skladu s takim pojmovanjem nerealno ocen [evali napore tistih, ki sp izvajali mobilizacijo. Toda vojna ;e k' a neizprosna za vse, nikomur ni prizanašala z napori. Štab VIL korpusa je na podlagi poenostavljenega pojmm 'TdF'' moStljl," in z njim dobro zavarovali taborišča. V štabu VIL korpusa je kljub 100-kilometrski razdalji od Pirana do Snežnika prevladovalo mnenje, da odredov sektor m obsežen. To dokazuje navedba v dopisu z dne 12. februarja 1944. «Pri tem ne moremo upoštevati vaših zagovorov, da so vaši bataljon, oddaljeni od vas ker'je vaša naloga, da vzpostavite z vašimi enotami redno dnevno zvezo, ki je toliko bolj možna, kolikor sektor vašega odreda ni tako obširen.» Ne glede na vse težave in čeprav se odredov štab m dovolj potrudil, da bi uredil zveze s 3. bataljonbm, so o-dredove enote v sodelovanju z odbori OF nadaljevale mo-vizacijo Prvi bataljon je 21. in 22. januarja mobiliziral v Brkinih 100 novincev; 24. januarja so jih 61 poslali s spremstvom v Notranjski odred, od tam pa so jih napotili v o. divizijo. Preostale so začasno vključili v odredove e-n°te’ž® 27- januarja pa so jih odposlali še 25 v Notranjski ^if-r • ?° v začetku februarja- širše in intenzivnejše mobihzirali m je pri tem aktivno sodeloval tudi 3. bataljon da im'«1 ^ekan°v. Pobegov in Marezig, je postalo očitno, oa imata L in 2. bataljon premalo moštva, da bi z njim zadostila potrebam, ki so jih terjale mobilizacija, spremlja- v/tra —ncev «na doIgih P°h(xlih' zavarovanje taborišč in vztrajanje v ofenzivnem odnosu do sovražnika, kot je zahte- da n™-, korPusa- Stab odreda je problem rešil tako, Je,.vklJ,ucl1 v bataljon 102 novinca — to skupino so bili vilčno^stan ’ 17' “ J k februarJa — ter s tem povečal šte-\ eno stanje svojih borcev od 228 na 330. Stabu VIL kor- pusa je ukrep obrazložil z nujno potrebo in izrazil upanje da ga bo ta odobril. P JC» (Nadaljevanje sledi) Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Monteechi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 • 57 23 Naročnina Mesečno 2.100 lir — vnaprej plačano celoletna 20.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 31.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3.— din, za zasebnike mesečno 30.— letno 300.— din, za organizacije in podjetja mesečno 40.—, letno 400.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 30. aprila 1976 Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» - DZS • 61000 Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 Oglasi Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob de- lavnikih 13.000, ob praznikih 15.000. Finsnčno-upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri SPI. Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska y ^ ZTT - Trs) Joseph Oberhauser obsojen na dosmrtno joto (Nadaljevanje s 1. strani) in istrske begunce tisti, ki so pred tridesetimi leti z dušo prodali nacistom tudi domovino. žal pa te pozitivne note nismo ujeli tudi v govoru javnega tožilca, ki, čeprav govori v imenu italijanskega naroda in republike, ki je nastala iz odporništva, ni šel dlje od generične obsodbe nacizma. Upati je, da sodniki pri utemeljevanju razsodbe ne bodo prav tako prezrli tega vprašanja in bodo pojasnili, zakaj je Rižarna lahko imela tako pošasten obseg, zakaj je njena krematorijska ječ pogoltnila toliko žrtev, zakaj se je celo poveljnik taborišča smrti Hering začudil zaradi vsestranskega in marljivega sodelovanja nekaterih tržaških krogov. Upati je, da te plati vprašanja ne bo prezrl sodnik Sergio Serbo v dodatni preiskavi, v kateri je že prestopil ozke meje prve obtožnice in v sodnih sporočilih, ki jih je poslal pred nedavnim, obtožil nacistične veljake tudi pokola partizanov in odgona Židov v uničevalna taborišča na Nemškem in na Poljskem (o tem poročamo na drugem mestu). Končno v bežnem obračunu ne gre prezreti odmeva, ki ga je proces imel v javnosti, predvsem pa poročanja vsedržavnih listov, ki niso bili le pozorni spremljevalci dogodkov v sodni dvorani, pač pa so zajeli vprašanje v njegovem celotnem obsegu s posebnim poudarkom vlogi kolabo-racionizma Prav zato ni tako pomembno, če se nismo mogli zazreti v oči nacističnega krvnika Oberhau-sefja, ko je predsednik dr. Maltese bral obsodbo, če je bila kletka za obtožence ves čas prazna, če bo munchenski gostilničar lahko še vnaprej mirno točil sveže pivo v svojem lokalu, ne da bi mu kdo skrivil lasu, če ne bo odsedel kazni, ki mu jo je prisodila tržaška porota in ki je najstrožja kazen, ki jo predvideva italijanski kazenski zakonik. A vrnimo se h kroniki včerajšnje 33. in zadnje obravnave procesa. Pogled na številno občinstvo ki je skušala zabrisati vsako sled za . stojni italijanski organi niso spro-nacističnimi zločini in zločinci, del- žili preiskave, ko je sodišče v no pa dejstva, da se v tem mestu Nuernbergu, ki je skušalo razčleni-soočata sili, dva naroda, ki sta več- ti vse plati nacizma, izrecno omenilo krat v nasprotju med seboj. Prav ‘ strahote v Rižarni ter zločinsko po- tato očitno pa je, da če je kdo odgovoren, da se je proces začel tako pozno, gre krivce iskati v krogu najvišjih državnih oblasti, kjer po očitnih in skrivnih kanalih prevečkrat pogojujejo tudi sodstvo. Kako je na primer mogoče, da v tem primeru pristojni organi niso zahtevali izročitve obtožencev? Seveda ni rečeno, da bi njihov trud rodil sadove, pričakovati pa bi bilo vsaj, da bi italijanska vlada vložila v ta poskus veliko truda, da bi poskusila z vsemi zakonskimi orodji doseči izročitev krivcev. Očitno je torej, da odgovorni so in da vemo tudi, kje jih moramo iskati, sodniki tega ne bodo smeli pozabiti pri utemeljeva- Senator Umberto Terracini Odgovornost državnih oblasti, da se je proces začel tako pozno in odgovornost tržaškega kolaboracio-nizma za grozoten obseg, ki ga je imela Rižarna kot stroj uničevanja in smrti, je prišla do izraza v zavzetem in zelo občutenem posegu senatorja Umberta Terracinija, ki je v imenu kolegija zastopnikov prizadetih strank odgovoril na izvajanje branilcev in javnega tožilca. Terracini je v uvodu svojega posega na kratko orisal like Luigija Frausi-na, Vincenza Giganteja in Boža Kolariča, katerih svojce zastopa kot prizadete stranke, Liki treh neustrašnih borcev za svobodo so zaživeli v njegovih besedah v sodni dvorani še v daljnih časih, ko se je senator boril skupaj z njimi proti fašizmu. «Oni — je poudaril — so plačali ljubezen do svobode in do naroda z življenjem, vendar ne zato, ker bi brezglavo rinili v nesrečo, pač pa zato, ker so fašisti in nacisti hoteli streti vsak nasproten glas. Mene ni doletela ista tragična usoda in ne očitam si, da sem še živ, ker sem skušal v vseh teh letih osvojiti njihovo idealno zapuščino in sem se boril za uveljavitev vseh tistih načel, za katera so se oni borili.» Terracini se je nato poklonil spominu vseh žrtev Rižarne, tudi tistih, katerih istovetnost 'ni znana in je tvdi v njihovem imenu zahteval najstrožjo kazen za obtožence, ne kot maščevanje pač pa kot pravičen zaključek procesa, tragičnih doživljajev, ki so jih pristojne oblasti predolgo prezirale. S tem v zvezi je senator poudaril, da se je kot zastopnik prizadetih strank udeležil tudi procesov zaradi pokolov pri Ardeatinskih jamah in v Marzabot-tu, vendar se je to zgod lo pred skoraj 30 leti, 1948. leta proces zaradi pokola pri Ardeatinskih jamah in 1952. leta proces zaradi pokola v Marzabottu. Upravičeno je torej vprašanje, zakaj se proces zaradi zločinov v Rižarni vrši šele danes. Delno je to posledica dejstva, da je Trst doletela nesreča, da je prišel pod zavezniško vojaško upravo. nju razsodbe, čeprav bo to, s pravnega vidika, morda postransko vprašanje. «Pokol nacističnih hord — je nadaljeval Terracini — katerim ne priznavam dostojanstva vojske, je spremenil Italijo ne samo v pokopališče, pač pa v klavnico, dokler niso svobodoljubne sile ugonobile te pošasti. Vprašujem se pa, kam je končalo poročilo komisarja De Gior-gija, ki je prvi poročal o grozotah Rižarne? Vprašujem se, zakaj. pri- Allersov branilec odv. Padovani četje Einsatzkommandov. Menim, da bo javno mnenje o tem razmislilo in govorilo in da najbrž ne bo sodilo s simpatijo in z razumevanjem tistih, ki so odgovorni za to.» Senator se je nato lotil vprašanja partizanov, ki so bili ubiti v Rižarni in z obžalovanjem ugotovil, da sta tako preiskovalni sodnik kot javni tožilec imela pokol partizanov le za usmrtitev ali eksekucijo, ne pa za zločin. Tudi če prezremo dejstvo, da doslej ni bilo še dokaza, da bi kakšno sodišče sodilo partizanom in da nismo na procesu čuli niti ene obsodbe, ne smemo prezreti dejstva, da so bili partizani del italijanske vojske in da jim je vlada, edina priznana vlada, ta status tudi priznala s tem, da je imenovala generala Cadorna kot vrhovnega poveljnika vseh parirzanskih sil in pozneje s podelitvijo zlatih kolajn za hrabrost številnim odpornikom. Prav zato bi morali tudi v primeru partizanov u-veljaviti vojaški vojni zakon, kate rega osnovno načelo prepoveduje pobijati vojne ujetnike. «To je dokaz — je poudaril — Terracini — da gre za navadne zločine, ki jih moramo zakonsko preganjati. Seveda ne bom zahteval, da sodni zbor obsodi obtoženca tudi zaradi teh zločinov, ker bi s tem lahko zahteval razveljavitev obsodbe, odločno pa zahtevam, naj z odlokom vrne javnemu tožilcu sodne akte, da ta sproži sodni postopek.» Odvetnik se je takoj nato dotaknil vprašanja Italijanov, ki so hlapčevsko služili nacističnemu gospodarju in s tem v zvezi poudaril, da je Italija, vse te ljudi označila s skupno etiketo kolaboracionizma ter jih nato pomilostila ali amnestirala. Če je morda tako tolmačenje veljavno za ostale italijanske kraje, ga v Trstu brez dvoma ni mogoče osvojiti. Vzemimo na primer Coceanija vzemimo primer šefa posebnega inšpektorata javne varnosti Giuseppeja Guelija. Ta je na primer aktivno sodeloval pri aretaciji italijanskih in slovenskih rodoljubov ter jih nato izročil nacističnemu okupatorju, s tem pa se je že pregrešil zoper zakon, ker je izročil sovražniku ita lijanske državljane, zajete na italijanskem ozemlju. Odvetnik je po tem prebral vrsto Guelijevih poročil notranjemu ministru Salojske republike o svojih grozodejstvih, kar je dokaz, da so soodgovorni za umor in da jih gre kot morilce kazensko preganjati. V zaključku svojega posega se je Terracini dotaknil vprašanja, kako preiskovalni sodnik in tožilec obravnavata položaj obtožencev v okviru nacistične pravne ureditve, kar je po njegovem mnenju absurdno in celo groteskno. «Ali je mogoče — se je vprašal senator, — da priznavamo zakonitost nekega sistema le, ker si je nadel pravno obleko? Ne, ni mogoče, ni dovolj da si katera koli organizacija nadene pravno o-bleko, da ji mi priznamo status pravne ureditve. Pravna ureditev je u-pravičena, je zakonita le, če so njena načela v skladu z vsem najboljšim, z vsem najplemenitejšim, kar je človeški rod ustvaril v svoji tisočletni zgodovini.» Prav zaradi, tega je senator Terracini ob koncu svojega posega zahteval najstrpžjo kazen za obtoženca, kazen, ki ne bo maščevanje, pač pa pravična razsodba, ki bo uveljavitev pravice, morda počasne, vendar pa pravice. In to- je še toliko bolj potrebno v Trstu, mestu, v katerem zahtevi po pravici ni bilo še zadoščeno. V, začetku obravnave, ki se je kot vse dosedanje začela z znatno zamudo, sta spregovorila branilca Allersa in Oberhauserja. Odv. Padovani, ki brani bivšega šefa Einsatz-kommanda, je pa kratko poudaril, da je njegov «klient» umrl, kot dokazuje med drugim potrdilo o smrti priloženo sodnim aktom, zaradi česar mora sodni zbor prekiniti kazenski pregon proti njemu. Nekoliko daljši je bil Oberhauserjev branilec odv. Filograna, ki je v uvodu poudaril, da je sprejel težavno nalogo, ki so mu jo naprtili, ker ima vsakdo, tudi najhujši zločinec, pravico do obrambe.. Obenem ■ pa je še naglasil, da čeprav brani Oberhauserja, ki je bil brez dvoma eseso: več in nacist, ni nikakor rijegov na-" men braniti tudi nacistično ideologijo in sistem. Odv. Filograna se je v uvodu zaustavil trenutek pri vprašanju pomena procesa ter v tem okviru poudaril, da očitno nismo še odstranili vseh vzrokov, ki so omogočili nacizem in fašizem, če še danes veliko govorimo, naj bo razsodba tržaške porote v zgled in v opomin tudi prihodnjim generacijam. Razsodba bo imela velik moralni pomen le, če bo sodni zbor odločno obsodil vse vzroke, ki so v dvajsetih in tridesetih letih omogočili nacizem in fašizem in ki jih do danes še nismo izkoreninili. Takoj nato je odv. Filograna prešel na vprašanja odgovornosti obtoženca in v tem okviru poudaril, da je največja hiba tega procesa dejstvo, da se vrši trideset let po koncu vojne, trideset let potem ko so nacisti na begu razstrelili krematorijsko peč Rižarne. Ta časovna odmaknjenost naj bi po mnenju branilca ne dovoljevala, da točno opišemo potek dogodkov in da zberemo točne, neoporečne dokaze o krivdi Oberhauserja. Nihče ne zanika, da je bil munchenski gostilničar nacist, ešesovec in poveljnik Rižarne, naj ne bi pa bilo točnih in neizpodbitnih dokazov, da se je udeležil pokola ali da bi ga odredil. Kvečjemu bi v tem primeru kot poveljniku Ein-satzkommanda to odgovornost lahko naprtili Allersu. Prav zaradi tega je odv. Filograna zahteval, naj sodni zbor oprosti obtoženca zaradi pomanjkanja dokazov ah pa, če ga spozna za krivega, naj ukine kazenski pregon proti njemu, češ da ni kazniv, ker se je omejil le na izpolnjevanje ukazov nadrejenih. Potem ko je na dolgo opisal, kakšnim nevarnostim se je izpostavljal v nacistični Nemčiji, kdor je prezrl ukaze nadrejeirh, je Filograna vzel v poštev še tretjo možnost, in sicer, da sodni zbor spozna Oberhauserja za krivega in ga obsodi. Sklicujoč se pa na dejstvo, da je obtoženec vseh trideset povojnih let pošteno živel in delal, je branilec zahteval za Oberhauserja vsaj priznanje splošnih razbremenilnih okoliščin in torej znatno manjšo kazen kot dosmrtno ječo. Zadnji je v odgovoru povzel besedo javni tožilec, ki je podkrepil z dodatnim gradivom dokaze o krivdi obtožencev ter odgovoril sen. Ter-raciniju, da bi bila zahteva po izročitvi Oberhauserja brezpredmetna, saj naj bi sporazum med Italijo in ZRN, sklenjen leta 1942 in potrjen deset let pozneje z izjemo člena 4 izključeval ekstradicijo nemških državljanov v Italijo in obratno Italijanov v Nemčijo. Odv. Kostoris je na kratko popravil dr. Coassina, da to predvideva poznejši sporazum iz leta 1957, za katerega pa ni gotov, da bi bil ratificiran. Preden se je sodni zbor ob 12.45 zbral na posvetu, da odloča o usodi obtožencev, se je še odv. Filograna pridružil tožilčevi zahtevi, naj porota skrbno preveri, za katere prizadete stranke je prijava, upravičena in za katere ne. S TISKOVNE KONFERENCE PARLAMENTARNE PREISKOVALNE KOMISIJE Politika ne sme pogojevati preiskave o aferi Lockheed V zadevo vpleteni tudi avstralski minister in bivša grška generala General Electric in Occidental Petruleum Corp. priznali podkupovanja RIM, 29. — Medtem kò se šef kabineta pravosodnega ministrstva dr. A. Brancaccio mudi v Washingto-nu, da bi obrazložil tamkajšnjim pristojnim oblastem okoliščine, v katerih so bile preko italijanskega tiska razširjene podrobnosti z imeni in drugimi podatki o aferi Lockheed (med drugim se je razgovarjal s pomočnikom glavnega ravnatelja kazenskega oddelka ameriškega pravosodnega ministrstva J. F. Keene-yem, danes pa se je imel srečati s pravosodnim ministrom E. Levijem), je parlamentarna komisija, ki raziskuje vso zadevo, priredila tiskovno konferenco. Poleg predsednika Ca-stellija in podpredsednikov Spagno-lija (KPI) ter Reggianija (PSDI) so bili navzoči tudi zastopniki PSI (Zuccaia), PLI (Balbo), KD (Padu-la), MSI (Pazzaglia) in neodvisne levice (Garrone). Beseda je tekla o delovanju preiskovalne komisije v primeru, da pride do predčasnega razpusta zbornic, o morebitnem vplivu zdajšnjih političnih razmer na dokončne sklepe komisije ter o postopku oziroma času, ki bo potreben za izpeljavo preiskave. Člani komisije menijo, da razpust parlamenta nikakor ne sme preprečiti nadaljevanja preiskave, še manj pa sprejetja ustreznih sklepov, kajti v tem primeru bi utegnilo priti do potvarjanja dokaznega gradiva, oziroma celo do preprečitve konkretnih ukrepov, kakršna bi bila lahko o-mejitev osebne svobode domnevnim obtožencem. Preiskovalci so dalje mnenja, da politični položaj na noben način ne sme vplivati na delo komisije, ampak mora slednja nadaljevati preiskavo resno in strogo objektivno. Kdaj bo mogoče zaključiti preiskavo, pa je težko reči, kajti «resnice o podkupovanjih ne gre iskati le v Italiji, temveč tudi drugod», kot je naglasil Castelli, to pa predpostavlja zamudna potovanja na tuje. Nazadnje so člani parlamentarne komisije poudarili nujnost, da se o-hrani najstrožja tajnost nad tistimi elementi preiskave, katerih neprevidna razglasitev utegne omogočiti potvarjanje dokaznega gradiva in celo obtožencem, da se izognejo pra- vici. Drugače pa naj tisk sproti seznanja javnost s potekom preiskave, ker imajo ljudje vso pravico vedeti, kaj se pravzaprav dogaja. V zvezi s Castellijevo trditvijo, da «je resnico treba iskati tudi na tujem», velja omeniti med drugim Grčijo. Tamkajšnji tisk piše, da sta v Lockheedova podkupovanja vpletena dva bivša generala, ki ju je posebno sodišče obsodilo na dolgo zaporno kazen zaradi udeležbe pri fašističnem puču iz 1. 1967. Obrambno ministrstvo je pred dvema tednoma sprožilo preiskavo, minister E. Averoff pa je povedal, da bodo ZDA v smislu ustreznega sporazuma z atensko vlado izročile Grčiji vse podatke o grških osebnostih, ki naj bi bile vpletene v afero. Z druge strani je voditelj avstralske opozicije G. Whitlarh uradno obtožil bivšega ministra za civilno letalstvo Shaneja Paltridgeja, da je v letih 1958 do 1960 prejel od družbe Lockheed zajetno vsoto denarja, s katerim naj bi «pregovoril» letalsko družbo Trans Australian Airlines, da namesto francoskih caravelle naba-bi ameriška letala electra. Podkupo-valnina naj bi se po Whitlamovi obtožbi stekla v Paltridgejev žep ali pa v blagajno liberalne stranke, ki ji pripada. Zunanji minister A. Pea-cock je v tej zvezi dejal, da ni dokazov o podkupovanju avstralskih osebnosti, da pa se bo preiskava vseeno nadaljevala. Iz Kansas Cityja v ameriški državi Missouri pa je prišla vest, da je družba «General Electric» res podkupovala tuje nabavitelje. To je priznal sam predsednik družbe Regi-naid Jones, ki pa ni hotel posredovati podrobnosti. Iz njegovih besed je bilo razumeti le, da je sklepanje trgovinskih pogodb z nekaterimi, tako še posebno biižnjevzhodnimi državami težko in da si je bilo treba zaradi tega pač pomagati... Podkupovanja je priznal tudi še «Occidental Petroleum Corp.» iz Los Angelesa. Od leta 1969 je izplačal ameriškim politikom in funkcionarjem tujih vlad 181.500 dolarjev. Ni znano, katere naj bi bile te vlade, ve pa se, da trguje omenjena družba predvsem z Libijo, Perujem, Venezuelo, Nigerijo in Vel. Britanijo. Razvoj severnih jadranskih pristanišč (Nadaljevanje s 1. strani) osimskem sporazumu, ki predvideva poleg koordinacije pristaniških dejavnosti tudi sodelovanje pri vzpostavljanju novih prometnih zvez in pri načrtovanju industrijskih naložb (prosta cona na tržaškem Krasu). Drugi poročevalci so kakor omenjeno obravnavali teme s pretežno tehnično vsebino, s področja turizma, infrastruktur in perspektiv gospodarskega razvoja posameznih pristanišč. Zlasti v turizmu bi se sodelovanje med jadranskimi mesti lahko še močno razvilo, saj so za to dani ugodni pogoji tako v Italiji kakor tudi v Jugoslaviji. Glede nadaljnjega razvoja pristanišč sta oba poročevalca naglasila potrebo, da bi pristojne državne oblasti namenile večji del ustreznih naložb tistim lU' kam, ki zagotavljajo največ uspeha pri prevzemanju večjih količin domačega in tranzitnega prometa. V poglavju infrastrukturah je bilo v poročilih govora predvsem o cestnih in železniških zvezah; za severno jadranske luke je bil poudarjen tudi pomen načrtovanja nove piovile poti Jadran - Sava - Donava (.tudi piede na konkurenco ki jo bo kmalu zucei izvajati sistem prekopov Severno Črno morje), na jugoslovanski strani pa pomen skorajšnje vzpostavitve prometa na novi železu.šk; progi Beograd — Bar. Konferenca se bo nadaljevala in zaključila jutri z novo plenarno sejo, na kateri bodo povzeli zaključke, uradno določili kraj in datum tretje konference in odobrili skupen zaključni dokument. Ta se je v glavnih obrisih izoblikoval že na današnjem zasedanju; gre za spisek pelili predlogov, ki jih bosta ÀNCI in SKGJ posredivali osrednjima vladama. DUNAJ, 29. — V poslednjih desetih dneh je med prometnimi nesrečami na avstrijskih cestah bilo ob življenje kar 80 ljudi. Oberhauserjev branilec odv. Filograna iiiiililiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniHiiuiiiiMiiiiiiiiiiiiiniHiliiiiiiiiitiiiiiiiiiiliiiiiniiiiiiiiHiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiititiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiTiniiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiimifiiiimiiiHiiiiiiiifiiiiiiMOOO'* TRŽAŠKI DNEVNIK Off ZAKLJUČKU PROCESA O RIŽARNI ŽE TEČE SODNA PREISKAVA ZARADI ZLOČINOV NACISTIČNE POLICIJE SD Osumljeni glavni voditelji za umor nad 6000 ljudi Zajete tudi deportacije v nacistična taborišča Medtem to se zaključuje proces pred tržaškim porotnim sodiščem zaradi zločinov esesovske posebne skupine Einsatzkommando Reinhard v Rižarni, prav na dan, ko so tik pred osvoboditvijo, pred 31 leti nacistični krvniki obesili na Opčinah 15 talcev, med katerimi zakonca Haas, že teče sodni postopek proti skupini voditeljev nacistične Varnostne policije — SD, ki je imela svoj sedež na Trgu Oberdan. Sodno preiskavo vodi preiskovalni sodnik dr. Sergio Serbo, ki je vodil tudi preiskavo za proces o Rižarni in je napovedal možnost dodatnega procesa že v obtožnici, ki jo je sestavil za proces, ki se je včeraj zaključil pred tržaškim porotnim sodiščem. Kot smo izvedeli, zadeva sedanja sodna preiskava večje število osumljencev, obtožbe imajo širšo podlago ter zajemajo umore^ partizanov, aktivistov in Judov, kakor tudi deportacije v nemška koncentracijska taborišča in v Rižarno. Predmet sodne preiskave, oziroma obtožbe na račun voditeljev SD (Varnostne službe) so bile izpolnjene na podlagi u-gotovitev, dokumentov in pričevanj, ki so prišla na dan ob procesu o Rižarni, še zlasti pa na podlagi izredno zanimivega dokumentarnega gradiva, ki ga je tržaškemu porotnemu sodišču posredoval zgodovinar dr: Tone Ferenc iz Ljubljane. Naravno je torej, da bodo za drugi, dodatni proces uporabili dober del gradiva s prvega procesa o Rižarni. Verjetno tudi zaradi tega ni bila sprejeta zahteva odvetnikov zastopnikov zasebnih strank, naj bi namreč predsednik porotnega sodišče ob razglasu razsodbe proti Ober-hauserju odredili izročitev sodnih aktov javnemu tožilcu za dodatni proces, ker je porotno sodišče, kot poročamo na drugem mestu, zavrnilo nekatere prizadete stranke. Novi sodni postopek, kot smo že pmepili, se na.naša na glavne vodi-telje*Varnostne službe SD, ki so p-drejali aretacije, mučili, umorili v Rižarni in pošiljali v koncentracijska taborišča zajete partizane, aktiviste, sodelavce in simpatizerje o- svobodilnega gibanja ter Jude. Tako so od septembra 1943 do 29. a-prila 1945 zakrivili smrt najmanj 6000 ljudi. Med temi krivci hudih zločinov so višji poveljnik SS in policije O-dilo Globocnick (napravil je samo mor leta 1945) ; SS podpolkovnik Ernest Joseph Weiman, vodja SD (Varnostne službe) in Varnostne policije za Operacijsko področje Jadranskega primorja (OZAK) od septembra 1943 do maja 1944; Georg Michalsen, SS major, pooblaščen za policijo in SS za Istro, potem pa za tržaško pokrajino, ves čas vodja oddelka v Globocnickovem uradu; Karl Schiffer, vodja oddelka IV (Ge-stapo) v uradu Varnostne policije in varnostne službe za operacijsko cono OZAK, ter drugi. Vsi so osumljeni, da so zakrivili kazniva dejanja, za katere je predvidena obsodba na dosmrtno ječo. Gre torej' za prvi primer sodnega postopka v Italiji zaradi deportacij v nemška koncentracijska taborišča; glede tega in glede umorov, ki so jih tu izvršili, pa sodna preiskava in obtožba ne delata nobene razlike med političnimi jetniki in partizani ter drugimi žrtvami. Pričakujemo, da bodo preiskovalni organi zbrali čimveč dokaznega gradiva, da se preiskava ne bo zavlekla, da bo nadaljnji proces pomemben prispevek k ugotavljanju zločinov nacističnega okupatorja in sokrivde njegovih pomagačev ter osvetlitvi zgodovine osvobodilnega boja, v katerem so naši kraji in ljudje plačali tako velik krvni davek. PREDSTAVE «LUČI IN ZVOKI» (Nadaljevanje z 'i. strani) * v nik sardel» z godbami na pihala in umetnimi ognji; od 18. do 28. avgusta na Gradu ciklus posvečen a-meriškemu filmu sedemdesetih let v sodelovanju s Cappello Underground; 14. junija se bodo v Mira-marskem parku začele predstave «Luči in zvoki», ki bodo trajale do 18. septembra. K dosedanjim vsakodnevnim predstavam v italijanščini bodo poleg predstav v nemščini in angleščini dodali letos še po eno tedensko predstavo v slovenščini in hrvaščini. To je vsekakor pomembna čeprav zakasnela novost, glede na dejstvo, da so Jugoslovani že dolgo let najmočnejša turistična komponenta pri nas. Med slovenskim prebivalstvom in med turisti iz Jugoslavije nedvomno dobro sprejeta. Predstavi bosta z igralci Ljubljanske drame in Zagrebškega narodnega gledališča. Program poletnih iger bodo dopolnili še promenadni koncerti mestne godbe «Giuseppe Verdi» in javni koncerti zbora «Illersberg». Dejansko pa se je letošnja poletna sezona na Gradu že pričela z današnjo javno otvoritvijo razsta-je sklupturam pokojnega furlanskega kiparja Mirka Basaldelle. Za to priložnost so tržaška pokrajina, tržaška občina in Avtonomna letovi-ščarska in turistična ustanova izdale razkošen antološki katalog z re- produkcijami umetnikovih del t®r včerajšnjo interno (za kritike) 'n s teksti, ki so jih napisali Carlo M1' lic, Laura Loseri ter Bruno Tellia-O razstavi bomo še poročali. V trenutku obupa je skočila v vodnjak V trenutku obupa je 69-letna Elisa' betta Kozina vd. Pastrovicchio iz delTEremo 191 skočila v vodnja^-Njena nečakinja se je včeraj dopo*' dne zavedla, da je Kozinova izginila in po kratkotrajnem iskanju je zagledala njeno truplo v vodnjaku blizu doma. Baje se je ženska v zadnjih dneh počutila zelo slabo, bila pa je tudi zaskrbljena zaradi davčne prijave. OBVESTILO Sprememba pri splošnem občin- i____ ____i_ •• i _ , _ \ri gžl od- skem regulacijskem načrtu, ki Sa niiiiitMiiuMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiniiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Delni sončni mrk včeraj y Trstu Tako je bil videti včerajšnji delni sončni mrk v trenutku svojega vrhunca, ob 11.28. Sliko je s teleskopom Reinfelder in rdečim in sivim filtrom napravil tehnik tržaškega a-stronomskega observatorija Adriano Janežič. Čeprav je vse kazalo, da bo slabo vreme preprečilo, da bi se na Tržaškem lahko sledilo zanimivemu pojavu, je burja ravno v prvih jutranjih urah očistila nebo tako, da je ostala le tanjša meglena plast. Z opazovainice so lahko tako pripravili vrsto slik v presledku 5 minut in tako ponazorili celotni potek mrka, v zadnjem hipu pa so pri bazoviški postaji usposobili tudi radioteleskop tako, da je bilo mogoče slediti mrku tudi na frekvenci 237 MHz. Sredi sončnega diska je bilo videti skupino sončnih peg (seveda preko teleskopov), ki pa žal niso povzročile močnejšega delovapja na radijskih valovih. Vseeno pà so ti aparati jasno zabeležili padec sevanja, ki se je pri vrhuncu pojava zmanjšal na manj kot polovico začetne jakosti. je odobril predsednik deželnega bora z odlokom štev. 179/URB dne 16.12.1969 za kraj Opčine - Fernetiči in ki ga je občinski sve sprejel 12.3.1976 s sklepom štev. 4u-Dan na vpogled na obč nskem taj ništvu z možnostjo, da si ga vsak ogleda. ŽUPAN upoštevajoč svojo prošnjo, ki 5° je 12.4.1976 naslovil na predsednik-* deželnega odbora dežele Furlanije Julijske krajine za odobritev sPffU_ membe v splošnem občinskem re^ _ lacijskem načrtu v kraju Opian . Fernetiči in ki jo je dne 12- -lte. občinski svet sprejel s sklepom s Vilka 30; ter v smislu in ob upoštevanju e ločil člena 9 zakona štev. llaU ,e. 17. avgusta 1942 z naslednjimi sp ^ membami in dopolnitvami, ter c _. 19 zakona štev. 39 z dne 4. maja sporoča 1. da bo, začenši s 30. aprilo^ 1976 do vključujoč 20. maj 19*0. ^ raj omenjena sprememba 20 dn _ vpogled na razglasni deski obči ^ ga tajništva v Ul. Malcanton ste • , 2. da si jo bo v tem času muh vsakdo ogledati v urah, ko je o stvu dovoljen dostop v ur£%e'..re; prazničnih dneh pa od 8. do U- ^ 3. da morajo v roku 20 dni P° teku zadnjega dneva zgoraj o ne razstavitve na razglasni in sicer vse do vključno 9. J .j(.j 1976 ustanove in zasebniki Pre nem «pripombe», napisane na k°ik° eV. papirju v smislu tvornega P ^ . ka meščanov k izpopolnjevanju membe. Župan n (dr. inž. Marcello Spaccl Generalni tajnik (Dr. Ardesino Micio)