574. štev.
V Ljubljani, sreda dne gff. jdBJa 1918.
Posamezna številka 6 vinarjev.
„DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondepih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1'20, z dostavljanjem na dom K 1'50; s pošto celoletno K 20"—, polletno K 10'—, četrtletno K 5'—, mesečno K 1*70. — Za inozemstvo celoletno K 80’—. — Naročnina se pošilja upravništvu.	"t
:::	Telefon	Številka	118.	*•«
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Leto 11.
Posamezna številka 6 vinarjev.
»:	Uredništvo in upravništvo:	m:
UCiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrstA 80 v. Pri večkratnem oglašanju po-fK pust. — Za odgovor ]e priložiti znamko, n:
k:	Telefon	številka 118.	:::
Poraz klerikalizma na Goriškem.
0 štajerskem dež. zboru.
Maribor. 27. Vil. 1913.
V	jutranji izdaji enega graških listov je citati, da namerava osred-
Ga vlada vsled zadnjih vremenskih ezgod. sklicati deželni zbor štajerski.
Že pred dobrimi 4 tedni smo se bavili z vprašanjem delazmožnosti štajerskega deželnega zbora. Obrnili smo se do oseb, ki imajo dovolj točnih in zanesljivih stikov z merodajnimi faktorji in dobili smo v in-foimacijo — par kombinacij. Vsekakor potrjuje dementi pristojnih faktorjev. ki je prišel na naše ponovne informacije v soboto in nedeljo z ozirom na že označeno vest, da je prtjkosdej upanje na tako YPoklica-nie še danes — malone iluzorno. O delazmožnosti se sodi na poklicanih mestih skrajno pesimistično, tudi sedaj, ko treba milijonske akcije, da so odpomore katastrofalnim škodam.
Danes — v nedeljo — pa smo šc dobili sledečo informacijo iz Gradca: »Kot smo zvedeli na pristojnem mesta, včerajšnja vest ne odgovarja resnici, ozir. daleko prehiteva možnosti. Res je le, da so zadnje vodne katastrofe v Gradcu in po Štajerskem sploh, omogočile na strani vlade, razmišliavati o morebitnem poskusu, vpoklicati štajerski deželni zbor. Preko tega stadija pa to vprašanje še ni dozorelo, ker vlada še nikakor ni prišla do kakega odločujočega zaključka. V vladnih krogih si ne prikrivao, da bi se sklicanje dežel, zbora tudi v tem slučaju pokazalo kot zelo težavno. Predhodna potreba takega sklicanja bi bilo ne-dvemno pogajanje med strankami v dežel, zboru. Če bi prišla vlada pri svojih razmotrivaujih in uvaževa-njih do zaključka, ta zadnji poskus vpoklicanja štajer. dež. zbora tvegati in če bi se tudi ta poskus izkazal kot jalov, potem — in to edino je danes res pravo — bi vlada nemudoma odredila razpustitev štajerskega deželnega zbora in razpisala nove deželnozborske volitve.«
Že začetkom tega meseca smo P< [očali, da namerava vlada poskusiti z novimi spravnimi pogajanji. Seveda, takrat še ni šlo za nujno stvar kot sedaj, po vodnih nesrečah. Te zadne so le pripomogle, da s^ preje prične s pogajanji, — Če do njih sploh pride. Za slučaj, da potem najbrže ne bo dolgo trajalo, ko bomo res postavljeni pred novo politično
situacijo. Upanja pa tudi v tem »lučaju ne imejmo preveč, ker je tudii že na Štajerskem padla beseda »deželni — koinisarijat.
Poražen klerikalen poslanec S. L. S. pred liudstvtm.
Iz Novega mesta.
Poslanec Jarc je za javni shod na Muhaberju pričakoval velikanske udeležbe od svoje stranke. Ko je v spremstvu dr. Zitnikovega koncipi-Jenta dr. Ogrizka in prečinskega župana Turka prišel na Muhaber, ni našel nikogar svojih ljudi, ki bi ga sprejeli. Ta posel so namesto klerikalcev morali opraviti nekateri ude-ležniki shoda iz Novega mesta. To je bilo slabo znamenje za Jarca. Komaj se je ustavil pred Osolnikovo hišo, kjer so mu Malo-Ritošovi sinovi postavili »kancelj« okrog njega pa »krancelj« z gabrovih vej, sta piihajala gg. Avgust Žagar in Feliks Kos z armado zavednih mož iz Kamene in okolice. Jarc se jih je tako ustrašil! Ko je videl, da je njegov vlom v napredni trdnjavi izpodiletel, je Planinškova dva fanta hujskal, naj napadeta na shodu navzočega časnikarja Pirca. Ker je pa to slišala blizu stoječa gospa Drganc, se je Jarc ustrašil ter svoje hujskanje ublažil, češ, naj Pirc le ostane na shodu. Ko tudi župnik Šmidovnik ni pripeljal pričakovane množice seboj je Jarc uvidel, da je njegov napad na liberalno trdnjavo izgubljen. Nagovarjal je na shod došlega vladnega zastopnika Golija, naj se napredna večina na kak način prežene. Golija se je nekaj časa obotavljal, potem je privolil v sledeči načrt: Javen ljudski shod pod »nebom« se opusti, vrši se pa zaključen shod notri v sobi. Ko so pa na Jarčev klic: Alo, naši možje z menoj, in so tudi drugi hoteli na shod v sobo, sta jim Golija in Jarc zabraniila. Golia je poklical orožnike, ki so se postavili v vežna vrata. Ta s tremi bajoneti oborožena sila je podila mirne ljudi proč. Le kdor je ugajal Jarcu, ali Goliju, je smel čez orožniško stražo. Golia le orožnikom še pridal asistenco policijsko v osebi Malo-Ritoševih pobov. Ta dva kot Jarčeva zaupnika sta imela nalogo vsakega določiti, če sme iti v sobo na shod. Pod takim nasiljem Je morala ostati večina zborovalcev zunaj. Notri je bilo kakih
20 oseb In še med njimi polovica napredne strani. Značilno Je m »pol sobnost vladnega komisarja, da |e na dr. Lotričevo vprašanje. kakSen shod da je to, odgovoril, da on tega sam ne ve in da nima nobene Inge-rence, da bi tudi ostali zborovalci smeli Iti na shod. Klici: Žalostno, če komisar sam ne ve, kakšen shod Je. Golia in pa Jarc pa bi rada imela žrtve. Pirc je ta načrt spoznal in namesto, da bi bil izpolnil Golijevo željo, je gospej še sam prigovarjali, naj se sploh umakne stran. Golia, ko je videl, da mu je ta načrt spodletel, je skušal Pirca izzivati s tem, da mu je z zaničljivo gesto zaklical: Was hat denn dieser Kerl hier zu tun. Pa tudi to je GoJiiu izpod letelo. Isto brezuspešno je ostala brezobzirnost okr. stražmojstra Tomšiča, kojega na-stoo je mirne ljudi razburjal, dočim sita se ostala dva orožnika jako mirno in dostojno vedla. Dr. Lotrič se je zunaj razgovarjal z možmi, ko jim je pojasnjevaJ, da se tu očitno zakon krši, ker jih ne puste na shod. Slišali so sc klici: Zakaj pa se poslanec Jarc boji? Odgovor: Zato, ker je nam vse obljubljal, storil pa nič. Na klic: Zakaj pa notri zborujejo? Odgovor: Zato, da boste vedeli, poslanec Jarc se boji javno govoriti! Klici: Kaj le treba za rnirne ljudi orožnike? Če je pri Osolniku poštena hiša, se lahko govori javno. Pustite nas notri! Med tem sta prišla na shod tudi Globevnik in Malovič. Med poslušalci med vrati se je Čul klic: Slovenska ljudska stranka prihaja. Pri vhodu pa niso pustili Ma-loviča takoj notri, treba mu je bilo pojasniti, da je član S. L. S. Med množico pa so se dalje slišali klici: Golija laže. Dr. Lotrič pojasnjuje ljudem:	Komisar	Golija je zakon
prelomil, on se je zlagal, shod je bil na glavarstvu naznanjen in Golija mora vedeti, kakšen shod da je. Pa pravi, da ne ve! Golija je zopet poskusil povzročiti kakšen škandal. Ko je časnikar Pirc pogledal skozi okno v sobo, kjer se je vršil »shod«, ga je pri mizi sedeči Golija zapazil, takoj skočil v vežo ter orožniku Tomšiču zaukazal: Weg mit dem Kerl! Orožnik je ta ukaz storil s tem, da je Pircu v imenu postave ukazal se odstraniti. Tako so se vsi Oolijevi poskusi, napraviti Škandal, izjalovili, ljudstvo zunaj je bil0 vseskozi mirno kritiziralo se je pač, kar na ni bilo čudno pri takih razmerah. Notri v sobi jim sta Jarc in Ogrizek kvasila svoje otrobe. Ogrizek v njegovi polomljeni slovenščini, da ga ni živa duša razumela. Mladi koncipijent je svojemu šefu napravil slabo reklamo. Kmetje so obžalovali tako pri-
K nesreči v Kamniških planinah.
Nesreča na Skuti?
v Kamniških planinah.
Pogreša se dijak.
Predvčerajšnjem je prišla iz Kamniških planin vest, da se pogreša neki dijak, ki je odšel v soboto na Skuto. Naš poročevalec je odšel v torek v kamniško Bistrico, kamor sta se ob 8. zvečer vrnila z gor tudi dijaka Tominšek in Hilbert, ki sta prinesla o slučaju nekoliko več pojasnil.
Kaj pripovedujeta dijaka?
Iz njih pripovedovanja povzamemo sledeče: V soboto zvečer sta prišla dijaka v kočo na Kamniškem sedlu. Tam sta našla dijaka Petriča iz Šiške. Ker sta bila dijaka namenjena na Grintovec, so se dogovorili, da pojdejo skupaj. Tudi Petrič je bil namenjen tja. posebno ga je mikala Skuta. Odšli so skupno na pot. Do Rinke so hodili skupaj — tam pa je hotel Petrič na vsak način preplezati težko steno in priti na Skuto. Tominšek in Hilbert sta šla po zaznamovani poti in sta tudi Petriča vabila s seboj — on pa je na vsak način hotel iti po strrni steni.
Padec?
Nekaj časa so šli dijaki tako, da so drug drugega še videli — potem ju je ločil groben in so si dajali znamenja s klicanjem. Petrič je dolgo veselo odgovarjal v znamenje, da se mu dobro godi. Naenkrat pa je klicanje prenehalo. Tominšek iti HiJ-bert sta slišala, da drči kamenje — ponovila sta svoje klice — pa nista dobila odgovora. Mislila sta, da je Petrič že daleč, zato sta pospešila
Pogled iz Ljubljane.
(Približen očrt.)
korake m dospela na Skuto, kjer sta čakala tovariša. Ta pa ni prišel. Ker ga dolgo ni bilo, sta odšla naprej na Grintovec.
Težka slutnja.
Ker Petriča ni bilo na Grintovec sta Tominšek in Hilbert začela slutiti, da se mu je mogoče pripetila kaka nezgoda. Posebno ono drčanje kamenja je bilo sumljivo. — Hotela pa sta v vsakem slučaju poiskati tovariša. Odšla sta najprej na Zoisovo kočo na Kokrskem sedlu, tam sta izvedela, da se Petrič ni oglasil, zato sta šla nazaj na Kamniško sedlo. Tudi tja se Petrič ni vrnil. Poslali so vprašat na Okrešelj v Erischaufov dom — tudi tam ga ni bilo. Ker so to edine koče. v katere bi bil mogel Petrič priti — je postala stvar čim dalje bolj zagonetna. Edina možnost ie bila, da se je vrnil naravnost na Kamniško Bistrico — zato sta mlada planinca odšla v pon-deljek v dolino. Tudi v kamniški Bistrici se Petrič ni oglasil.
Kai pripoveduje Zofka v Kamniški Bistrici.
Petrič je bil mlad navdušen planinec, posebno vnet je bil za plezanje. V kočo v Kamniški Bistrici je prišel v petek zvečer. Bii je nekako žalosten in otožen. Pritoževal se je, da mu doma ne puste hoditi na gore, njega pa da grozno vabijo planine. Najbolj mu je ugajala Skuta. ' Jaz sem popolnoma zaljubljen v one bele skale na Skuti« je rekel in je sploh cel čas govoril o svoji Skuti. V soboto se je poslovil in ie odšel na Kamniško sedlo. Obljubil je, da se gotovo vrne.
LIST H K
PAVFI BERTNE:
Otrok llobezni.
(Dalje.)
Saj je bila prepričana v dnu srca da bo kmalu združena s Gilbertom za vse dni svojega življenja. Teodorjev tovariš gotovo ne bi bil rekel tega, ako ne bi bilo resnica. Gil-bert mora biti vojni jetnik, zastražen tam kje v Landolu.
Zdaj se ni bala ničesar več. Res si je dejala večkrat, da je daleč od nie, toda nevarnost mu ne preti nobena : on čaka, kakor mora čakati ona...
Teodor je začel siliti:
»Daj, ura je že pol devetih. Iti morava, da ne zamudiva. Ali greš, sestričnica?«
-Pojdiva,« je dejala in vstala.
Smuknila sta v ložo, ki jima jo le odprl sluga z diskretnim muzanjem in kjer je sedla ona k robu, dočim je ostal Teodor za njenim hrbtom in ji začel razlagati, kako se da loža zagrniti z zastori, da ne sije luč preveč hudo in da ljudje ne morejo zijati.
Sicer pa je bil v ilustracijo svojih razlaganj med tem res napravil nekoliko več sence zanjo in — zase.
Marti je bilo čudno pri srcu ... Bila ie napol začudena, napol ji je ugajalo; pa tudi tesnilo jo je vse to.
Zdaj je bila prvikrat v svojem življenju v pravi glediški dvorani; zakaj poleg tistega, kar je bila videla parkrat y Bpr-le-Duku, so se zdele »Norosti« pravcato čudo božje.
In vendar so bile kaj malo sijajne s svojo petrolejevo razsvetljavo, ki jo je moral napraviti Bur-ginjon namesto prejšnje plinove, s svojim mešanim občinstvom in velikimi praznotami v vrstah boljših sedežev.
Vse eno, malo deželanko je takoj prijela omama te vroče atuos-fere, tega šuma in mrgolenja.
Postala je zgovorna, začela se smejati in izpraševati... tako, da Teodor, nekoliko presenečen po Martini radovednosti, niti ni imel dovolj časa, odgovarjati in razložiti ti vse, kar je hotela.
»Kdo poje prvi?«
»Ne vem... Toda, če hočete, poprosim za program.«
»Ah, dajte, prosim vas.'..«
In ko sta imela program, ga je moral prečitati Marti od kraja do konca. Ob imenu Parižanke, ki jg stala na koncu prvega in drugega koncertovega dela, je vzkliknila:
»Ah, to je ona!... Kaj ne, da je njo najbolj zanimivo poslušati?«
»Da, ona dela Burginjonov dobiček.«
»Veste, kadar jo vidim iti mimo, vsak dan se ustavi pri teti, kadar gre k izkušnji... se mi zdi vedno tako nekam čudna...«
»Kakšna pa?«
»Eh, no... I-ePa je, to se ne da tajiti...«
»Oh, če bi hotel človek našteti vse, kar ni v redu ...«
»Ne, ne, bodite pravični. Lepa je ... ali mislite, da ne znam presoditi? .. V njeniih malce prevelikih ustih, njenem vitkem stasu... in njenih kuštravih laseh je gotovo marsikaj mikavnega.«
»Kakor vidim, sestrična, poznate dobro, kaj tvori mikavnost ženske? Potem mi povejte, če veste, v čem obstoji vaša lastna? ...«
Izgubljen trud; nadaljevala ie. ne da bi ga poslušala:
»Lepa je ... toda človek se kar boji njene lepote.«
»Oh!.,.«
»Vidite, včeraj... i)e vem več, kaj sem delala v pisarni, ko je vstopila ... so se srečale najine oči... Povem vam, začutila sem mahoma, da sem prebledela kakor zid.« -
»Eh, sestričnica, preveč časti je to zanjo ... Poleg vaše izgine njena lepota popolnoma ...«
»Molčite, ne delajte se norca.«
»Ah, kolnem se vam ...«
»Tak molčite vendar,« je ponovila ona s preljubko zapovedujočo gesto ... Glejte, ena izmed pevk začenja ... Ali vi ne poslušate, kadar pojo?«
»Tole da bi poslušal? ... To je vendar mašilo, ki nima niti šika, niti glasu, niti ničesar ...«
»Pozna se vam, da niste doma iz Bisjere ... Meni pa sc zdi, da poje prav lepo.. in čedna je s svojim zavihanim noskom... In tako smešno je oblečena ...«
Zasmejala se je:
»Ne bi si bila mislila, da se upa kje kaka ženska obleči takole ...«
In tako dalje; jeziček se ji je bil razvezal. Kramljala je do trenotka, ko je prešinil vso dvorano velik trepet, godba pa je zaigrala motiv, poln divje energije, ki ga je mahoma pobrenčavalo vse gledalstvo v zboru.
»Kaj pa jim je?...« ie vzkliknila Marta preplašena.
»Kaj jim je!... Parižanka nastopi zdaj... le poglejte, kako jim gre to v glavo ...«
»Ah, vendar že enkrat!...«
Nehote se ie primeknila nekoliko bliže k robu ter odrinila zastor, ki je zakrival Teodorja mnogo boli kakor njo samo. Strašno jo je skrbelo, da ne bi česa zamudila ali prezrla.
Zvezda »Sto norosti« je stopila na pozornico ob Vihri klicev in bravov.
Visoka temnolaska je nosila kostum, ki ga je bil izumil Burginjon — belo haljo po grškem vzorcu, ki Je objemala njeno tenko in veliko postavo ter jo delala še vitkejšo in im-pozantnejšo.
V	njenih gestah ni bilo ničesar naštudiranega.
Natura sama je bila dala Regini Landrotovi to vedenje in te gibe, vredne mlade kraljice iz divje, barbarske dežele...
Njene velike oči, povečane še s črnim ogljem in oživljene ob trepalnicah s tenko rdečo potezo, so postajale na odru ogromne, neverjetne. In pod njenimi ustnicami, ki jih je obdajalo ličilo z brutalnim škrlatnim lokom, so se svetili zobje kakor sneg ... Da, da, bila je podobna kraljici v vsei tujosti besne lepote...
Bila je kraljica te strašne ure... kraljica te zasople množice!...
In dočim je godba povzela — zdaj že ob grobnem molčanju vse dvorane — motiv pesmi, ki jo je imela zapeti Parižanka, se je izpre-liajal njen pogled po množici... po svojem narodu ..
Za par trenotkov se je ustavil tudi v loži, kjer je strmela Marta vsa očarana, in kjer je pevka dobro videla Teodorja, ki se !e naslanjal v svoji blesteče obšiti uniformi nekoliko nazaj, kakor da mu je nerodno. V tem kratkem trenotju pa je postal njen pogled tako krut in trd, da je zamrmrala Marta vsa zbegana:
»Zakaj naju neki tako gleda?«
Teodor, v skoraj vidni zadregi, ji ni vedel odgovoriti drugega, kakor:
»Veste ... malo škilasta je... In potem se. tudi pripravlja ... dela si izraz, ki se bo prilegal najbolje be sedilu njene pesnui.«
Na Kamniškem sedlu.
V	soboto je prišel Petrič na Kamniško sedlo popolnoma sam. Tudi ni imel s seboj priprav za kake težavnejše ture. Tudi na Kamniškem sedlu le govoril o Skuti. Posebno ga je motila ona stena za Rinko. Poskusil je že dvakrat preplezati eno težko mesto, pa se je obakrat moral vrniti. Ta neuspeh mu ni dal miru. Smatral se je za tako dobrega plezalca, da si je mislil, da se mu mora prehod posrečiti. Ali se mu je prehod posrečil ali ne. se ne ve.
Skuta.
Skuta ima za svojo zunanjost zelo pomembno ime. Bela je kakor skuta, oprana in izjedena od vseh strank Meri 2532 m (torej le nekaj manj nego Grintovec.) Iz Ljubljane se ne vidi, ker leži bolj severno. Od kamniškega sedla je tretja večja gora:' (Brana — Turška Gora — Rinka — Skuta). Od Kamniškega sedla se rabi nanjo 6 ur. Z nje je razgled na Logarjevo dolino in na Jezersko. Razmeroma se malo obist-kuje.
Kie je pogrešani dijak?
Ako se je Petriču pripetila kaka nezgoda, je prišel na severno steno štajerske strani. Ta stena je zeIq strma, kakor vse severne stene naših alp. Lahko se je zgodilo, da je prišel na kake skale-; nevmuiost pa je j tam velika, ker je propad.
'Dijaka Tominšek in Hilbert sta na Kamniškem sedlu poskrbela, da \ se je takoj odpravil en vodnik in en \ pastir z njim, da dijaka po išče ta. Preiskali bodo pot nad steno in pod steno tostran Savinskega sedla. Upamo, da ga najdejo in s tem rešijo njegove starše skrbi in žalosti. Danes je še upanje, dasi sta se dijaka o tem precej dvomljivo izrazila.
Naj se slučaj reši tako ali tako, vendar naj to ne bo vzrok za predsodke proti goram. Turistika je za mladino zdrava. Treba jo je gojiti zmerno in hoditi po zaznamovanih potih. Tam se ne more zgoditi nobena nesreča. Prevelika podjetnost pa provzroci nezgodo v dolini prav tako kakor na gorah.
ljubljenega odvetnika dr. Žitka, da je imel z Ogrizkom tako nesrečo. Jarc se je samega sebe hvalil kot strašno poštenega. Kmete je hotel nahujskati proti časnikarju Pircu, češ, da so ljudje, ki za par soldov pišejo v liberalne časopise, »nesramne barabe« (Jako lepo, g. Jare, vredno in dostojno za oliko drž. in dež. poslanca in c. kr. profesorja.) Tudi mu ni bilo prav, da ima naša novomeška požarna bramba prihranjenih okrog 16.000 K in je ogorčeno izjavil, da novomeška požarna bramba ni vredna podpore, ker ima prihranjenih 16.000 K. Spomnil se je Kamile Theimer, da jo pozna, pa je malo neumna, od druge strani pa tudi nekoliko pametna. In bože moj, da se to liberalno časopisje spravlja nad moža kot je dr. Krek, ki ima samo jedno obleko in še to strgano in če si hoče nekoliko osnažiti, mu jo mora po noči sestra zašiti in osnažiti. Cez moža. ki je tako reven, da hodi k nekemu mežnarju v Selški dolini in je pri njem z leseno žlico. Možje ali poznate med liberalci kakega tako blagega moža, da bi hodil k revežu in pri njemu z leseno žlico jedel? Ne, liberalci so tisti možje, ki prepustijo človeka svoji usodi. — Učitelji so mu storili tudi veliko krivico. Zato se je spravil čez nje in ogorčeno rekel: Učitelji ne zaslužijo podpore, ne priboljška, ker ti otroke učijo, da ne pozdravljajo župnika, da ga zasmehujejo. Pohvalil se je, da je imel dopoldne tudi shod v Stopičah pri obilni udeležbi s 300 možmi in da so mu odobravali in aplavdi-rali. Ja Jarc. Stopiče in Prečna se razlikujejo. V Stopičah 300, v Prečni 20 mož. Na Muliaberju mu še od teh 20 mož ni drugi aplavdiral, kakor župnik in Ogrizek. Jarcu so v sobi gorela tla pod nogami, rad bi jim bil ušel, pa so bili ljudje zunaj, kojih se je bal na shodu, da ga ne vprašujejo, kje je njegova obljubljena državna podpora za vinogradnike in kje le tista galica zastonj, ki so jo morali plačati. Naposled se jim je Jarc smilil, razšli so se polagoma nakar je tudi Jarc in njegov adjutant dr. Žitkov koncipijerit ta »sijajni« shod na Muhaberju zaključil.
Takoj se je po celi novomeški okolici raznesel glas, kako je Jarc v svojem okraju strahovito pogorel. Muhaber mu je dal po duši.
Štajersko.
Maribor. (Slovenski »značaji«.) Kot povsod, je tudi pri nas mrgolelo v prvem polletu balkanske vojske po vseh javnih lokalih vse polno ovaduhov in špijonov ter izzivačev, ki so iskali svoje žrtve med tu bivajočimi Slovani, zlasti pa med Slovenci. če niso imeli zaželjenih us-
pehov, a vendar slišali dovolj gorkih, seveda ni njih krivda. Je pa tu tudi neki gospod, ki vživa kot bivši držav, uradnik svojo ne ravno veliko penzijo, ki pa se zaveda slovanskega svojega rodu v vsakem slučaju in v vsaki družbi. Ta gospod je bil že od prvega započetka sem renegatom iii našim »Hura!« patriotom trn v peti. Proti temu možu-starčku so najpreje započeli nečastno svojo gonjo in razpletli celo mrežo, cel sistem, z edino željo, da ga spravijo ob njegovo pokojnino. Ni pa morda to, kar nam sili v roko pero, je pa okolnost, da si je pri vsem tem stekel največ zaslug neki človek, ki ga imamo za zanesljivega Slovenca. Ker je to vedel tudi upokojenec, je bil njemu nasproti nekoliko bolj previden — kadar sta bila sama. In to je moža rešilo, ne samo tega, da ga ni zasegel državni pravduik, marveč tudi, da ni zgubil na svoja stara leta težko zaslužene pokojnine. — Glavno zaslugo pa, da se mu vse to ni zgodilo, ima eden naših nemških gostilničarskih posestnikov, ene naših širom mesta znanih gostilen, ki je upokojencu dal še pravočasno potrebni migljaj in moža naravnost posvaril pred dotičnikom. Ves ornov čen po tem razkritju, se je mož seveda za nekaj časa ugibal one druščine, dokler ga ni nekega dne pred pur tedni v kolodvorski restavraciji oni kmitftal — Slovenec — s skrajno hladnostjo vprašal, zakaj ne zahaja več v njihovo družbo. Mož, nad toliko drznostjo do skrajnosti ogorčen, je (|dgovoril, da se s špijoni ne pajdaši. To je slišala cela vrsta gostov, a oni ie to psovko — mirno požrl. Pred dnevi pa se je hotei upokojencu zopet približati, a bil seveda zopet odslovljen. In ta mož-značaj zahaja tudi v slovensko družbo, po-seča naš Narodni dom...!
Maribor, (O mostu.) Kedaj se bo vršilo blagoslovljenje novega državnega mostu preko Drave, tudi danes še ni jasno. Baje se vrše med deželnim namestnikom grofom Cla-ryem, okr. glavarjem in županovim namestnikom, državnim poslancem VVastianom pogajanja, naj li sploh bo ta otvoritev mostu spojena z zunanjimi svečanostmi, ali ne. V krogu občin, svetovalcev začenja namreč prevladovati mnenje, da bi bilo umet-stneje, čisto na tihem izvesti ta akt, ker bi se pri tem prihranilo — par tisoč kron. No, pred dvema mesecema pa so pisali, da imajo pri zgraditvi novega mostu — več stotiso-čev prebitka. Danes seveda se boje izdatkov, ki bi narasli vsled svečanosti. Kako se vjema vse to?! Nam sc le zdi, da gre gospodom v občinskem svetu za to, da ne pride preveč kritičnih očes na tak dan, ki bi vendar morda ne verjele, da je stvar, tako »sijajno« izvedena, kot jo slikajo razni nemški dnevniki. Bomo videli! — Dela na mostu, malenkosti, bodo v prvih dnevih meseca avgusta dokončana.
Št. Lovrenc nad Mariborom. (Povodenj.) Zadnji petek v noči, je potok Radi tako naraščal, da je v prvih jutranjih urah prestopil svojo strugo in se vlil na vseh krajih in koncih skozi gozde, črez pašnike in preko polj. Razdejal je več vodnih žag, mlinov in tudi jezove šentlo-renške tovarne za izdelovanje kos. Škoda, ki jo je napravil, ie zelo velika. Cesta iz postaje Št. Lovrenc
v	trg, je mestoma bila do tričetrt metra pod vodo. — Iz Slovenjega gradca istotako poročajo, da je poplavila Mikinja vso krajino nje spodnje polovice. Ogrožala je pri tem zelo nevarno okoli stoječe, zlasti samotne hiše, kojih posestniki so morali poklicati na pomoč več požarnih bramb, da so prišle reševat in podpirat hiše. Tudi tu je škoda ogromna, kajti vsi poljski in drugi pridelki so uničeni, vrhu tega pa so polja vsa s kamenjem in gramozom ter blatom zasut.a — Čudno se nam pri vsem tem dozdeva ravnanje naših okrajnih glavarstev, ki so naravnost škandalozno pasivnega vedenja. Tu kot tam se živ krst ne zgane in vendar je sila povsodi velika.
Maribor. (Štiri nesreče v eni noči na Glavnem kolodvoru.) Noč od sobote na nedeljo je bila za uslužbence tukajšnjega glavnega kolodvora Juž. železnice zelo burna. Sledila je ena nesreča za drugo, tja do ranega dne. Ko je pripeljal prvi po-polnočni brzovlak iz Dunaja, je zblaznelo v I. razredu neko lepo, 191etno dekle neke familije, ki je potovala iz Nemčije preko Dunaja ^ Gor. Italijo. Revico so morali zvezati kot kakšno žival, ter jo poslati z naslednjim brzovlakom v blaznico v Feldhof. — Ko je pripeljal na postajo — 15-50 min. — ta brzovlak je umrla v njem neka starejša dama v II. razredu. Odpeljali so jo v tukajšnjo mrtvašnico na mestnem pokopališču. — Ko je prišel drugi brzovlak — ob 3. uri zjutraj — iz Dunaja, je v njem porodila v II. razredu neka mlada dama — krepkega fanta, ki pa je nad tem dogodkom
z velikim ogorčenjem in močnim glasom na vse pretege protestiral. Damo in novega patriota so prepeljali v enega tukajšnjih hotelov. — Z istim brzovlakom pa se je odpeljala neka ženska, ki ji je bil pred tedni mož v Ameriko pobegnil. Ko je bil vlak že v teku, pa je žena, neka delavka, opazila svojo zmoto — namenjena je bila v svojo domovino na Koroškem — in skočila iz voza. Padla je tako nesrečno, da se je smrtnonevarno po glavi potolkla. Rešilni voz jo je prepeljal v tukajšnjo bolnico. Težko, da' pride k zavesti, oziroma da bi okrevala.
Klerikalna brezbrižnost. Ze tedne sem poplavlja voda naše krajine, a do danes se še živ krst ni zmenil za one, ki jtin letošnje vremenske nezgode groze — z gospodarskim uničenjem v popolnem obsegu. Oni naši »ljudski« zastopniki, ki vedno in vedno izprešavajo iz naroda tisoče in tisoče, da, cela premoženja, oni ljudski zastopniki se vozarijo okrog po raznih letoviščih, niti enemu se pa ne poljubi, iti med svoje volilce. Da, če jim pridejo od raznih strani poročila, nimajo zanje druze-ga kot molk. Da pa bi kolikor se da, to sv_oje ravnanje pokrili in pred svojimi volici zamolčali, kakšno silno škodo, da jim bo treba pomagati izravnati, puste tudi, svoje liste o vsem tem molčati. Vedo, da bo treba od države zahtevati velikanskih denarnih podpor, saj pojde tu za miljone, vedo pa tudi, da bodo morali zanje plačevati drage narodne koncesije. Kdor prečita »Stražo« in »Sldv. Gospodarja« bo povsod naletel vedno samo na eno in isto, na krčevito prikrivanje nesreče, ki je prizadela naše kraje. S pretiranim tiskom o nesreči na Gorn. in Sred. Štajerju in z oblaženjem nesreč po naših krajih, hočeta ta dva lista prikriti in zavlačevati spoznanje kritičnosti v naših krajih. Ali pa ju vodi morda strah, ki ga občutijo danes klerikalni poslanci, njih krušni očetje, pred svojimi vollici, ki postajajo od dne do dne nestrnnejši in se mestoma že čisto odkrito oglašajo — proti svojini poslancem? Mogoče — izključeno baš ne bode...!
Konjice. (Sneg na Pohorju.) Po zadnjih nalivih je po Pohorju temperatura zelo padla in raz njegovih vršačev je večkrat pihljala prav ostra sapa. K vsemu je že dne 25. t. m. zapadel po Rogli sneg, ki je ostal ves popoldan. Snega sredi poletja se tudi najstarejši ljudje že sila dolgo ne spominjajo. Čudno leto to.
Slovenci dne 10. avgusta vsi na izlet »Slov. sokolske zveze“ povodom proslave 25-letnice
novomeškega „Sokola“ v Novomesto!
Dnevni pregled.
Popoien poraz klerikalcev na Goriškem. Včeraj je doživela klerikalna stranka pri volitvah na Goriškem popoien poraz. Kakor nam poročajo v pozni noči iz G°rice- je sedaj 'klerikalizem na Goriškem uničen. Kranjski klerikalci so poslali svoj čas dr. Kreka in 1 rsegla-va na Goriško, da tanl razširita kranjski klerikalizem. Res se )e na~ šlo par ljudi, ki so nastopili »v znamenju noža za načela kriza«, a včeraj. ko so bile volitve.so vsi te vrste propadli. Goriško Hudstvo te obsodilo vse katoliške hujskače in oddalo svoje glasove naprednim — neodvisnim kandidatom. I a poraz je bil za klerikalce popolnoma nepričakovan. Sedaj so na Goriškem uničeni — za vedno. Nerazveseljive j še dejstvo je to, da Je	uda-
rec klerikalizmu na Goriškem zadala kranjska struja posurovele politike. Novostrujarji so bili le vsled tega poraženi, ker so hoteli upeljati kranjski klerikalizem 11 a Goriško.
—	Ta napredna zmaga znači začetek mrtvaškega zvonenja klerikalizmu na Slovenskem. Živelo napreduj ljudstvo goriško!
Škof Mahnič — žurnalistični modernist. V klerikalnih »Reških Novinah« je priobčil krški škof Mahnič, ki je znan po svojih ultra-klerikalnih nazorih. Članek.^ v katerem nastopa proti naziranju ■— da_ bi se klerikalno politi^110 časopisje preveč ukvarjalo z dolgočasnimi verskimi razmotrivanji. ker s tem se ne pridobivajo naročniki, temveč naravnost odbijajo: Nasprotno, po Mahniču bi moralo tudi klerikalno časopisje v prvi vrsti poročati zanimive novice in sploh ono, kar občinstvo zanima. S kratka, škof Mahnič priporoča kleriklanemu časopisju. da opusti verska vprašanja in računa z občinstvom, ki si želi zanimivih novic, škof Mahnič je torej postal pravi modernist v žurna-listiki in pri klerikalnih listih, ki sc bodo držali njegovih navodil, izgine
popolnoma še ono malo verskega, kar so imeli do sedaj, s časom pa postanejo morda celo versko indiferentni — ako bo občinstvo tako zahtevalo in ne bo vere nikdar in z nobeno besedico omenjalo, ker bo moralo računati z občinstvom in temu občinstvu morda ne bo prav, ako je list, ki ga čita, v verskem oziru enostranski, t. j. katoliški. Vse se še lahko zgodi, tudi to, da kak klerikalni list zataji katoliško vero.
o.
Strankarska špekulacija je klerikalcem njihov ljubljanski shod prihodnji mesec. Da je temu res tako. je najlepši dokaz v tem. da klerikalni voditelji že danes med sabo računajo. koliko denarja da bo one dni ostalo v njih nikdar sitih žepih in vedno praznih mošnjah. Pri štajerskih udeležencilihkmetih in vinoj-gradnikih, pa računajo še nato, da bo marsikakšen kmet in vinogradnik na ta način zapravil mnogo denarja, ki ga doma v obilni meri potrebuje. Tak človek se bo seveda obračal najprej do denarnih zavodov, v pr-
vi	vrsti pa jih bodo lovili klerikalci za se. S tem pa jih bodo spravili na cela dolga leta v odvisnost in nad njimi gospodarili tako. kot bo to njim prav, a gotovo ljudstvu v škodo. Ne kaže torej na noben način, poslušati »Stražo« in »Slov. Gospodarja« ter ostale klerikalne priganjače, ki jim je ljudska, narodna, dobrobit deseta briga, lastni nikdar siti žep pa — edino pravi Bog, katerega edinega v resnici častijo in rnolijo. Kaj briga naše klerikalne poveljnike resnična pobožnost nekaterih naših rojakov? Verjemite, da je to zanje čisto postranska stvar, samo. da imajo oni dobiček, zato gre pri njih v prvi vrsti, Ker pa dobro vedo, da so taki shodi zanje največji in najzanesljivejši viri v tem oziru. jih prirejajo najrafše. Dobro tudi vedo, da slovenskega deželana takrat najložje oskubijo, kadar so mu omočili dušo. Kako drugi delajo, nas ne briga mnogo, Štajerci pa store dobro, če najprej pomislijo, koliko denarja ravno letos doma rabijo. Če jim ni za to. da jih bodo še vrh ljubljanskega shoda, ubirale še klerikalne posojilnice, bodo ostali — kar jih je razsodnih — lepo doma in hraniti svoje denarce za potrebe, ki še pridejo nad vsakogar v tem letu v obilni meri!
Zopet so razburjeni! Pred tedni, ob imendanu vseh CiTiimetodar-Jev, je neka gospica, Slovenka, pri jutranjem brzovlaku med progo Celje—Ljubljana, pobirala prispevke za družbo sv. Cirila in Metoda. Go-špica ie bila ozaljšana s slovensko trobojnico in hodila v vlaku od enega^ voza v drugi. To pa je storila baje — kot izvemo od druge strani —- za to, ker je bilo v vlaku mnogo Slovnecev in Čehov. Prispevki baje niso bili majhni, kajti slovanskim popotnikom se je ta vrla požrtvovalnost očividno zelo dopadla in vsak je rad nekoliko globlje posegel v svoj mošnjiček. Le nekemu trgovcu, ki se mu je že na govoru poznalo,* da je pristen Nemec, to ni ugajalo in’ večkrat je baje skušal pričeti z izzivanjem. Pripomnjeno bodi, da je tudi marsikateri drugih Nemcev pi ostovoljno, ne da bi ga bila mlada dama za to naprosila, priložil svoj darček. Vsled tega dogodka pa so se nekateri tako razburili, da danes po vseli nemških listih vpijejo nad sprevodnikom, ker tega »škandala« ni preprečil. Sami pa morajo priznati. da sprevodnik o vsem ni ničesar zvedel, okler se ni brzovlak ustavil za minuto nekje na neki postaji. Seveda, če bi bila ona dama Nemka, imela mesto slovenske trobojnice frankfurtarco in bi bila nabirala za »Schulverein« ali »Slidmarko«, bi se naši renegatje ne jezili niti nad njo, niti nad sprevodnikom. Tako pa bi moža najraje spravili ob kruh, samo vrag je, da se danes ne spominjajo več njegove zunanjosti. In dobro je tako. Vrli Slovenki pa. ki si je nadela to težavno nalogo slovenske ro-doljubklnje celo med vožnjo — vso čast in naše občudovanje! Če bi imela cirihnetodarija mnogo takih hčerk, bi bila sigurna — zlate bodočnosti! Onim pa, ki so darovali v ta blag namen, bodi tisočera zahvala!
Toča napravila silno škodo. Dne 22. julija je toča napravila veliko škodo na vaseh Tišje, Preska, deloma Liberga in Rebro. Uničeni so vinogradi in poljski pridelki. — V nedeljo, 27. t. m. pa je toča pobila po vaseh Cerovca, Selšek, Jablanica, Gradiški lazi in deloma tudi Breg. Ob tej nevihti je tudi uničila toča popolnoma polje po Veliki Kostrel-nici. Jelši ter Lupinici, bkoda je toliko boli občutna, ker je voda odnesla mnogo zemlje. Najstarejši ljudje ne pomnijo tako hude ure; še včeraj je ležala toča kupoma za cele vozove. Ljudje, ki so vsled deževnega vremena že itak obupani in ki so bili že dve leti zaporedoma obiskani po ujmah, gledajo s strahom in obupom v bodočnost. Prizadeti so osobito vi-
nogradniki, ki so letošnje leto izdali mnogo za galico. Stvar naših poslancev je, da skušajo olajšati bedo in izposlovati oproščenje od davkov ter denarno podporo.
Trpinčenje živali. (Dopis iz Kranja.) Zadnjič sem videl sledeči prizor: Na cesti vidim konja, do smrjj izmučenega z vprego, klonečega svojo glavo globoko med noge. Poleg njega pa stoji njegov vodnik, ustvarjen p0 »božji podobi«, vihteč svoj buzdovan z obema rokama nad ubogo konjsko paro. Strele jeze švigajo iz njegovih izpitih, zabreklih oči in njegove udarce spremlja prelepa pesem: »Per moj duš! Prokleta žival. lena . . .« Konj s topi c ne parkrat in zopet obstane. Ne gre in ne gre. Zaziblje se s celim životom in malo, malo manj, pa bi moral stegniti svojega rojstva, od odurnih človeških duš izmozgane kosti po beli cesti.
I oda konj je bil plemenitejši od svojega vodnika. Zbral je vse svoje sile iti plazil se je in plazil, kolikor so mu dovoljevale zadnje sile. O opominih našega šetalca ni da bi govo-ril. Bili so bob ob steno. Pred gostilno Bekselj je rnoral lilapče konja spreči in vleči z vso silo za uzdo. Dospela sta na mestni trg in ravno pred lekarno se konj, do smrti utrujen, zvrne po tleh. Bil je to njegov zadnji padec po milosti človeške dobrote. Prihiteli so stražniki, konja s težavo dvignili in opiraje ga ob straneh. srečno privlekli v hlev. kjer je imel odmora par ur. V zgodnjih urah naslednjega dne pa mu je gospodar dovolil deliti dobrote prejšnjega Dotični očividec nam pripoveduje, d;i je padlo na kratki razdalji od Perilnika do Bekseljna najmanj 300 udarcev po konjevih rebrili. Dotični voznik pa je prihajal iz Tržiča in potem naj si človek lahko predstavlja, da is moralo biti ubogo kljuse malone razmesarjeno. Taki prizori se ponavljajo od dne do dne po našem mestu, posebno pod Jelenom. Oba naša tednika pa nimata toliko poguma, da bi javno ožigosala tako početje.
Posebni vlaki v Postojno. Dne
3.	avgusta, ko se vrši poletna vese-lica v Postojnski jami, bodo vozili posebni vlaki za polovično ceno iz Ljubljane. Gorenjske, Trsta, Reke, Pulja, Celovca in Dunaja ter posebni parniki v zvezi z omenjenimi vlaki iz Benetk in Portorose v Postojno.
\r hudobije je ustrelil neki neznanec pred kratkim opolnoči skozi zaprto okno v spalnico tovarniškega delavča in posestnika Matevža Cel-barja v Šent Petru na Krasu. V spalnici je spal Čelhar, njegova žena in štirje otroci. Razumljivo 3e. da je bila Čelharjeva rodbina vsled tega silno razburjena in prestrašena, posebno zato, ker stoji hiša na samem in ni bilo mogoče računati na tujo pomoč. Krogljo iz samokresa so našli drugi dan v sobi. K sreči ni nobenega zadela.
Kongres društev za varstvo
otrok bo prve dni meseca septembra v Solnogradu, kamor odpošlje deželni odbor svoje zastopnike. Iz Ljubljane so se priglasili za ta kongres 3 nadučitelji, 3 učitelji, ena učiteljica in dva kateheta. Kakor čujemo, bo deželni odbor prezrl učitelje in bo odposlal v Solnograd kateheta Čadeža, ki ima z varstvom otrok toliko stika, kakor z lanskim snegom. Mož bo šel na deželne stroške »na oddih« po svetu, kakoi je šel pred par leti tudi na deželne stroške katehet Čebul.
Mirnskc pošte nered vzbuja že splošno nezadovoljnost občinstva, kajti pisma n. pr. iz Ljubljane celc nujno naslovljena, rabijo do vročitve po 4 dni. (dalj časa nego v London) in brzojavke po 3 dni, (dalj časa nego do Kitajskega). Sploh pa se tu zelo malo ozira na predpise. Sorodniki. znanke in prijateljice gdč. poštarice smejo za takozvane >-ga-re«. pregledovati različne, došle razglenice, dopisnice itd. Poštnd sobo, ki se nahaja celo v I. nadstropju, kar bi tudi ne smelo biti, najdeš mnogokrat in še posebno po odhodu poštnega »koleseljna«, brez vsakega pravega povoda po dalj časa! zaprto. Običaj po deželi je tudi, da! občinstvo ob nedeljah in praznikih1 po cerkvenem opravilu poprašuje po morebitnih pismih itd. Tu čaka gd. poštarica. da se zunaj vse ljudstvo zbere, kar včasih kar po pol ure straja. na kar kliče naslovljenec kak »birič« pred cerkvijo, ali pa pri zgradbi Dol. železnic pred pričetkom šihta. Kako dalekosežni iri neljubi so ti nedostatki, in še Po zimi ob hudeu mraku, lahko ume vsakdo in tudi brez dvoma višja poštna oblast, katerno nujne odpomoči najnujneje prosimo.
Idrijski odsek »Prosvete« priredi v soboto dne 2. avgusta t. 1. ob1 pol 9. uri zvečer v pivarni hotela »Pri črnem orlu« koncert, pri katerem sodelujejo: g. prof. Anica Pirnatova in gdč. Mici Lapajnetova (klavir), gdč. Leni Lapajnetovaj (solopetje), g. Mirko Dežela (gosli) in godalni kvartet (gg. Mirko iri Fr
Ako se hočeš dobro zabavati, pojdi v
restavracijo .Tivoli';
tam je izvrstna češka kuhinja, dobiti je tudi vedno sveže pivo in razna pristna ::	vina	po	zmernih cenah. • :
Veliki! dvorana ie Vedn0 brezP,ačno na razpolago za^ » Vima UVUlitUCt :: veselice, shode, predavanja itd. ::
Hotelske sot^e po^akonizk,cen,vetinonaraz.
polago.
Vsako jutro že ob 6. uri sveže kuhana kava.
Dežela, Rajko Novak, Payel Lapajne.) Po koncertu burka:	Krojač
Fips. nato prosta zabava s plesom. Vstopnice so v predprodaji v trafiki gdč. Leni Lapajnetove. Osebna ivabila se ne razpošiljajo. Čisti dobiček je namenjen v prid ljudskim knjižnicam.
Zidani most in potujoče občinstvo. Zidani most bije trd narodnostni boj. Zadnje čase čitamo vedno o nesramnostih, ki jih uganjajo tam Nemci-pritepenci. Uradništvo je zavedno in zato je Volksratu velik trn v peti. Restavracija je v popolnoma nemških rokah. Kai se vse tam počenja, smo pred kratkim Citati. Žalostno dejstvo pa ie, da greši v narodnem oziru jako jako veliko slovenska in hrvaška inteligenca. Poslužuje se nemškega občevalnega jezika. kar dela jako čuden vtis na druge potujoče. V restavraciji te sploh ne postrežejo v drugem razredu. če jih slovensko nagovoriš. Kdo pa je temu kriv? Sama naša narodna brezbrižnost in nedoslednost. Ce bi vsak potujoči Slovenec odločno zahteval v slovenskem jeziku, kar želi. bi bilo kmalu drugače. Kogar pa nahrulijo naduti natakarji, naj se obrne kar na direkcijo južne železnice in zahteva reda v tem oziru. Na svojih tleh se ne pustimo izzivati od pritepencev. Brate Hrvate pa tudi prosimo, da se ne poslužujejo v nobenem slučaju nemščine kot občevalnega jezika. Od naših ljudi pa to prav odločno zahtevamo. ker zahteva to naš narodni interes ogroženega Zidanega mosta. Brez pardona bomo vsakega imenoma navedli, kdor bo grešil v tem oziru. Naj ga potem občinstvo spozna kot očitnega narodnega grešnika. Isto velja tudi za druga križišča kakor Jesenice, Št. Peter itd. Naj se zaveda potujoče občinstvo zdaj v sezoni potovanja svojih narodnih interesov! (Zanimivo je sploh, da je treba še na to opozarjati. Pravi narodnjak se takih restavracij sploh ne poslužuje.)
Dne 31. avgusta 1913 ob 9. uri
dop. priredi obrtna zadruga na Bledu preizkušnjo obrtnih vajencev v pisarni zadr. bolniške blagajne na Bledu. Mlino 3. Vsi vajenci, kateri so učno dobo izvršili in nameravajo napraviti preizkušnjo, naj vlože pismeno prošnjo na obrtno zadrugo na Bledu, katera je koleka prosta.
Šolski učenec padel v vodnjak in utonil. Iz Jarš se nam poroča: Včeraj dne 29. t. m. padel je šolski učene c |yan Cerar v vodnjak Jo-niPm. .!a v Srednjih Jaršah. Ker ček utonil.6 takoi 0pazil’ le de'
Kaj človek lahko naleti na nedeljskem sprehodu. Piše se nam: v nedeljo sem se vračal s svojega spiehoda po Gorenjskem. Ko pridem na klanec pod daštajem, zagledam prav zanimiv prizor. Ker ga vsled javne morale ne morem popisati, bi vprašal onadva mladeniča, ki sta nosila orlovsko znamenje s križem na svojih prsih, zakaj ie ona ženska, ki sta jo nadlegovala, tako vpila? Kaj sta hotela videti? In za kai si ne poiščeta za svoje čukarsko poželjenje kaj boljšega? Ah ie v naravi čukov, da se lote stare mrhovine? Ali bi ne bilo dobro, da bi skrila svojo katoliško moralo kam drugam? Upamo, da čuka nista bila toliko pijana, da bi ne vedela, kaj delata, zato menda dobro vesta, za kai gre.
Slavno uredništvo »Dneva« v Ljubljani. Z ozirom na notico »Ju-stica napreduje« v Vašem listu »Dan« z dne 26 julija 1913 prosim, sklicujoč se na § 19. tisk. zak. da na
e	U Z ’stinii črkami natisni-
te sledeh popravek: Res ie da m
fin f"6 T^i j"'0- 19,3 v’ f,<*elu
Lioyd v Ljubljani, m pa res, da sem se zalemu Miillerju ali sploh komu predstavljal, naj mani pa da sem se predstavljal kot sodnik. Tudi ni res, da sem jaz črnomaljski vratar, pač Pa le res, da sem po poklicu c kr. sodni sluga. Črnomelj, dne 28. julija
\r« ran.c Mrak- c- kr. sod. sluga.
Nemiri zaradi draginje. Kakor
se iz Turina poroča, j» zaradi zviša-nia mestne doklade jn podraženia
živil 2000 trgovcev zaprlo prolajT
ne. V vseh tovarnah so delavci stopili v stavko. Ko sta hotela dva trgovca v soboto pod policijskim varstvom odpreti trgovine, se je zbralo na tisoče ljudi, ki so razdjali tlak, pobili šipe in zahtevali, naj župan takotf demisionira. Zupanova žena, ki tie
ločena od njega, agitira na javnih trgih proti možu in mu očita privatne in uradne grehe. Mesto je v obsednem stanju. V mestni hiši so organizirali prodajo najpotreb. živil. Zandarji in vojaki patruljirajo po ulicah. Več kakor sto oseb so zaprli.
Železniška nesreča na Danskem.
»Lokalanzeiger« poroča iz Kodanja: iBrzovilak, ki je dne 26. t. m. ob 9. dopoldne odšel iz Kodanja v Es-, bjerg je včeraj popoldne blizu zadnje postaje skočil s tira in se ves zrušil čez nasip. Skoraj vsi vagoni so razbiti. Poln je bi1! izseljencev, ki so se hoteli peljati iz Esbjerga dalje v Hamburg ali na Angleško. Vlekli sta ga dve lokomotivi. Prva se je prevalila, druga je prišla s tira in je padla čez nasip ter potegnila osem vagonov za sabo. Natančno število mrtvih še ni znano. Iz Es-bjerga in Frederlaije so odšli pomožni vlaki. Doslej so našli devetnajst mrtvih, število težko ranjenih je zelo veliko. Prepeljali so jih v Esbjerg. Trupla mrtvih so strašno razmrcvarjena. Iz razvalin se slišijo obupni klici na pomoč. Bati se je, da Je pod razbitimi vozovi še več mrtvih. Med mrtvimi Je 8 Nemcev.
Ljubljana.
— Deželne barve. Klerikalci so zopet napravili v svoji klečeplazni naturi neumnost. Moteli so se prikupiti Nemcem in sklenili so, da povodom katoliškega shoda razobesijo na deželnem dvorcu tudi dve zastavi v barvah nekdanjih kranjskih nemških deželnih stanov. Računali so pač s tem, da bodo Nemci smatrali to samo za »neke kurtuazije«, ki ga bodo hvaležno opisali v svojih knjigah klerikalcem v dobro, Slovenci pa da se za to ne bodo niti zmenili. Pa so se klerikalci zmotili. Slovenci nočejo slišati o tem, da bi na deželnem dvorcu visele zastave, ki bi jih spominjale na nekdanje nemške graščake, Švab je pa že tak, da zagrabi, ako mu pokažeš prst, za celo roko in tako so tudi sedaj začeli zahtevati nič več in nič matij kot da se stare barve reaktivirajo in nove »panslavistične« opustijo in začeli so celo pisati, da so sedanje deželne barve nezakonite. Klerikalci si niso mogli kaj in so sklenili, da ne razobesijo zastavo v barvah nekdanjih nemških kranjskih deželnih stanov, ki so jih že naročili. Je pač tako. da ni dobro preveč se prilizovati Švabom, ker njim samo prilizovanje in same koncesije ne zadostujejo, temveč zahtevajo takoj toliko, kolikor jim ne more dati niti naša klerikalna stranka, ki je sic3.r nasproti Nemcem zelo ponižna, samo da more biti tem nasilnejša nasproti slovenskim naprednjakom.
— Izseljevanje. Klerikalci ^ so resnično pravi izsiljevalci. V »Slovencu« sporočajo, da takoj utaknejo Svojo pritožbo proti sklepu obč sveta ljubljanskega, da se razdeli med potrebno ljubljansko učiteljstvo 6000 kron, kakor hitro se jim sporoči, kako bo ta znesek razdeljen, t. J. koliko dobijo od teh 6000 kron Slomškarji. Pri tem se. seveda, delajo klerikalci velilke moraliste in pravičnike, češ, da oni županu, oziroma mestnemu magistratnemu gre-niiju ne zaupajo in da bi on mogel razdeliti podpore enostransko, tako. da bi klerikalni učitelji ostali praznih rok. To govorijo klerikalci, ki so dali deželne draginjske podpore, samo klerikalnim učiteljem in so se še cinično norčevali Iz naprednega učiteljstva, ko je ono protestiralo proti taki klerikalni »pravici«. Res, klerikalci so postali že tako pokvarjeni, da bodo morali kmalu — lezti mzdoL ker taka pokvarjena družba, ki uspešno konkurira mogotcem na Ogrskem, se ne more dolgo vzdr žati na površju. Nasilje poraja odpor in čem bolj nasilni bodo klerikalci in čem več cinizma bodo pokazovali v javnem življenju, tem prej pride — dan obračuna in plačila. Vsekakor bo prej konec klerikalizma na Slovenskem kot naprednega učiteljstva in ako klerikalci računajo drugače, bo že prišel čas, ko se bodo prepričali o nasprotnem.	o.
—	K nesreči na Kamniških planinah se nam poroča, da sta včeraj odšla v gore tudi znana turista g. Brinšek in Kunauer.
~ v naši redakciji sta se javila Mihajlov Spasič in Gojeslav Vuko-
vič. ravnatelj hrvatske potovalne gledališke družbe, na svojem potovanju preko Kranjske. Hočeta prirediti gledališko predstavo v »Park hotelu Tivoli«. ^Predstavljala se bo Nušičeva igra »Zenožer«. Običaj na vsem Hrvatskem. Slavoniji in Bosni je, da potujoče gledališke družbe abonirajo za predstavo m si s tem zasigurajo obisk, da jim ie mogoče troške, ki so pri vsaki taki prireditvi dovolj visoki, poravnati. »Slovenec« je prav po nepotrebnem se zadrl v to gledališko podjetje naših bratov Hrvatov.
— Nov klerikalni koritar. Pri vodstvu ljubljanskega učiteljišča je opažati zadnji čas neki marasmus, ki ni v prid zavodu, ki pa je nekak signum temporis. odkar je pričel v naši javnosti zastrupljati razmere — klerikalni sistem in uganjati naj-gnusnejšo korupcijo. Zdaj namreč še le umejemo, zakaj je n. pr. g. ravnatelj Črnivec zadnji čas tako popustljiv proti vadničnim učiteljicam klerikalkam, ala A. Stupica in drugim. Železne in energične ravnateljske roke bi bilo treba na tem zavodu, da bi napravila v njem red. kj ga zadnjih pet let na ženskem učiteljišču ni! In zakaj ne? O. ravnatelj Črnivec gre kmalu v pokoj. Klerikalci že komaj čakajo na to! Preskrbeli so tudi že rezervo za to mesto. Iz Kranja so importirali v Ljubljano na gimnazijo nekega Doklerja, ki naj bi dobil to najnovejše — korit?. Človeku se gnusi ta prizor, če opazuje to sistematično klerikalno gonjo za koriti. Ali prišli bodo na vrsto tudi razni Šušteršiči, Lampeti, Pegani in Zajci, da bodo odleteli od mastnih korit; gneča okoli njih je vedno večja, kajti:	pri klerikalni tropi jih je veliko, ki zdaj »žro«, a še več novih, ki hočejo tudi »žreti«, ki pa niso tisti uradniki, ki jih je dr. Šušteršič s svojimi očitki ometaval! »Zro« iz korit le klerikalci tisti, ki služijo cerkvi kakor tisti, ki služijo politiki!
— Glas h občinstva. Tukajšnji listi poročajo, da se je pojavil v Mostah pri Ljubljani — legar, in poziv-ljejo poklicane oblasti, da ukrenejo potrebno, da se ta epidemija ne razširi. — Mi smo mnenja, da so oblasti poklicane v prvi vrsti v to, da preprečijo že vsak pojav kake nalezljive bolezni, in šele drugi vrsti v to, da nastalo epidemijo zatro in preprečijo isto. Žalostno pa je, da vidijo oblasti sanitarne nedostatke šele takrat, ko je epidemija že tul Zato opozarjamo mi tem potom na nedostatek, ki zna v kratkem tudi v, Ljubljani povzročiti kako bolezen, in to so: nebrojne mlakuže v Ljub-Ijamičnl strugi, kjer se pari voda in kamor se odtekajo smradljive vode iz tega, ali onega zavoda in ki že zdaj, ko hude vročine še niti ni-miamo, provzročajg neznanski smrad. Gotovim gospodom sanitetne stroke priporočamo par izpreho-dov ob LJubljaničini strugi doli do Most. Zadnji čas pa je tudi, da se tvrdko prisili, da ta nedostatek v strugi nemudoma odpravi!
Telovadni odsek »Sokola I.« v Mostah pri Ljubljani vabi bratsko članstvo in vse prijatelje Sokolstva na svojo III. Javno telovadbo, ki se vrši v nedeljo, dne 3. avgusta v Mostah na travniku gospe Slapničarje ve ob Zaloški cesti s sodelovanjem bratskih društev Sokol l.t Sokol II. in Sokol v Stepanji vasi. Spored telovadbe:	proste vaje članov, go-
jenk, naraščaja, članic, orodna telo-vadba članov, proste vaje vaditeljskega zbora okola I- Združena s telovadbo bo velika ljudska veselica s srečelovom in plesom. Pri celi prireditvi sodeluje slavna škofjeloška godba. Vstopnina 40 yin. Bratje vi kroju so vstopnine prosti. Za obilo udeležbo se priporoča odbor sokolskega odseka Moste. Na zdar!
Sokol v Mostah se bratom članom in drugim priporoča za prostovoljne dobitke in sveže cvetke. Vsaka malenkost se prav hvaležno sprejme. Dobitke in cvetke je oddajati bratu Novaku, načelniku veseličnega odseka. Na zdar!
— S. F. K. »Ilirija« v Ljubljani sklicuje svoj izredni občni zbor v pondeljek. ne 11. avgusta t. 1. ob pol 9. uri zvečer v restavraciji »Narodnega Doma« s sledečim dnevnim redom: 1. Blagajniško poročilo. 2. Gospodarsko poročilo. 3. Sprememba pravil. 4. Raznoterosti. Ker je v svrho spremembe pravil potrebna navzočnost nadpolvične večine vseh do glasovanja opravičenih članov.
se prosi, da se ga vsak sigurno udeleži. Odbor.
—Stroj ie poškodoval dne 27. t. m. desno roko 171etnemu tovarniškemu delavcu Antonu Škrjancu v vevški papirnici. Poleg poškodb na roki se je Škrjanec poškodoval tudi na glavi. Iskati je moral pomoči v deželni bolnišnici.
—	Kinematograf »Ideal«. Spored za sredo 30., četrtek 31. julija in petek 1. avgusta: 1. Dinamit v službi industrije. 2. Ene hlačnice manjka. (Humoristično.) 3. Detektiv King in tihotapci. (Detektivski igrokaz.)
4.	Vzor delo. (Veseloigra.) 5. Journal Pathe. (Najnovejše, šport, moda itd.) 6. Glumaška kri. (Učinkovita drama Nordiskfilm Co. v dveh dejanjih. Samo zvečer.) 7. Skrbi brez konca. (Amerikanska veseloigra.) V soboto senzacijska zgodba iz bolgarsko - turške vojne »Krvavi poljub«.
Trst.
Ne, tako ni prav! Prosim vas, gospod urednik, da priobčite pod tem naslovom par vrstic. Povedati vam namreč hočem slučaj, ki se je dogodil pred par dnevi v tukajšnjem »Delavskem podpornem društvu«. Neki delavec se je šel namreč javiti, naj ga sprejmejo v blagajno, ker je bolan in ne more iti na delo. Da je to resnica, nas je več prič; ali mi&litle. da je bil uslišan? Kaj še; poslali so ga domov, da ni še tako hudo. Revež je šel domov ves potrt in žalosten in je šel naravnost v posteljo ter tarnal, zakaj se neki toliko brigam za narodnost, ker ravno tako grdo ravnajo z menoj. Drugi dan se je počutil še bolj slabega. Revež se je še enkrat obrnil do teh neusmiljenih gospodov, in ko so potem videli, da ni drugače, so se ga vendar usmilili. A za koliko časa? Za 4 dni in potem so mu rekli, da sedaj Je že dobro in začeli so sami kazati, naj le malo pogleda, koliko je že podpore dobil. On jim je povedal, da je društvo ustanovljeno samo zaradi tega, da se v slučaju bolezni človek lahko kam obrne, lastim gospodom kličemo, stojte! Ne več tako naprej, ampak nazaj, na druga pota! Drugič več.
Pod vlak. Otroci priče očetove smrti. V nedeljo popoldne se je pripetila na železtiični progi blizu Bar-kovelj pri Trstu velika nesreča. Težak Henrik Gersič, star 39 let, stanujoč s svojo družino v ulici Ma-dontinna št. 44 ie padel pod vlak. S tremi svojimi otroci, starimi 15, 12 in 8 let, je šel na izlet nekam na Kras. Popoldne pa se je vračal na postajo Tržič, kjer je čakal na vlak, ki prihaja iz Italije in privozi v Trst ob 6 uri 55 minut. Ko Je prišel vlak na postajo Tržič, ie stopil Geršič veselo z otroci na vlak, ki je kmalu nato oddrdral proti našemu mestu, Geršič je bil zelo dobro razpoložen. Ves čas vožnje je zbijal šale in delal dovtipe. Ves voz ga je bil poln. Revež ni slutil, da so bile to zadnje minute njegovega življenja. — Vrata istega voza, v katerem je sedel Geršič. so bila slučajno odprta (čeprav bi morala biti po železničnih pravilih zaprta), in Geršič, vesel kakor je bil, Je hodil po vozu sem in tja, in naposled Je stopil iz voza na vež-nik. Ker pa Je bil tamkaj ovinek, se Je voz zazibal in Geršič je izgubil ravnotežje in je padel med obema vozovoma na tračnice. Njegovi trije sinčki, ki so videli na lastne oči, kako Je padel njihov oče pod vlak, so zavpili od strah in žalostno zajokali. Tudi drugi potniki so začeli vpiti in iskati alarmni zvonec, a ga niso mogli najti v vozu. (Alarmnega zvonca res ni bilo. Vozovi tretjega razreda južne železnice so stari in zapuščeni, da je res sramotno za železniško upravo.) Potniki so začeli klicati skozi okno. da bi se vlak ustavil, toda v?i krifej so bili presli-šani; vlak je drdral dalje in dospel na postajo v Trst. Šele tu so izvedeli sprevodniki in drugi o nesreči, ki se je pripetila, in s postaje je bil takoj po telefonu zdravnik z zdravniške postaje. Nekateri potniki so, takoj ko se je ustavil vlak, hiteli peš nazaj proti mestu nesreče, zakaj to ni bilo oddaljeno kakor le nekoliko minut od postaje. Med temi. ki so hiteli nazaj, so bili tudi trije sinčki nesrečnega Gersiča. — Ko so prihiteli na ono mesto, kjer je padel Ger-sinič * .vlaka, se iim le Dokazal gro-
ben prizor. Med tračnicami je ležaj Gersič ves zmečkan v razdrapani obl-eki. Bil je ves polit s krvjo in gj&vft je imel zmečkano: možgani so bili vsuti iz lobanje. Bil je v zadnjih zdihljajih. — Ko so zagledali sinovi zmečkanega očeta, so se spustili vnovič v obupno jokanje, da se je človeku trgalo srce. Čez nekolike minut je prišel zdravnik z ambulantnim vozom in je izjavil, da jc že nastopila smrt. Ponesrečenec je umrl. predno je prišel zdravnik na mesto.
—	Pozneje je prišla tja sodna komisija, in po ogledu je bilo odpeljano truplo v mrtvašnico k Sv. J listu Komisija je tudi konstatirala, da ni bilo v nobenem vozu celega vlaka alarmnega zvonca, ravnotako tudi je vzela na zapisnik, da so -bila železniška n*ata voza odprta. Uboge Ger-sičeve sirote so posadili v ambu-lančni voz in jih odpeljali naprej na bližnji inšpektorat, od tu pa pozneje na njihov dom. Predno so še bili pripeljani otroci na dom, so že izvedeli, nekateri domači o grozni nesreči, ki jih je zadela. Gersičeva soproga, se-clai uboga vdova, se je bridko jokala. Kaj naj sedaj počne uboga žena s svojimi 7 otroci; (štirje so hili ostali doma). Večkrat so jo napadli močni živčni napadi, tako da je padla na tla; tu se je trgala lase iz glave. Pač grozno. Vse je jokalo v hiši; najmlajše dete, staro komaj eno leto. Ko je izvedel najstarejši sin Anton, ki stanuje v ulici Bosco 19 pri svoji babici, je tudi padel v nezavest. Poklican je bil zdravnik, ki mu je brizgnil nekoliko injekcij. — Značilno je, da je bila tudi mati vdove Gersič tako nesrečna, da ji ie umrl mož nagle smrti. Ostala je bila z devetimi otroci, za katere je morala sama skrbeti.
Zastrupljenje. Ljubčka je vzela k sebi — za eno noč. Tatvina uhana z dijamantom. Pred par dnevi se ie hotelo zastrupiti na izprehajališču Montebello neko dekle po imenu Ida Edero, stara komaj 18 let. Bila Je sobarica pri trgovcu N. Buranello, stanujočem v okraju Scala S. Luigi 2. Dekle je hotelo izpiti iz stekleničice strupeno kislino, kar pa se ji ni povsem posrečilo. Njen spremljevalec Ji je izbil steklenico od ust ter poklical nato zdravnika iz rešilne postaje. Ta ji je izpral najprej želodec, nato pa jo je dal odpeljati v mestno bolnišnico, ker je opazil, da je dekle precej nervozno. Skoro v tistem času pa je prišel na policijo v ulici Bachi trgovec N. Baranello, pri katerem je bila v službi gospodična Ema. Na policiji je povedal, da je bil nekaj dni odsoten iz Trsta, v stano-vanju pa da Je ostala sama služkinja Ema. V njegovi odsotnosti pa Je izginil iz ponočne omarice zlat uhan, vreden 300 K. — Ko se je počutila služkinja bolje, je odšel k njej v bolnišnico policijski funkcionar ter jo je začel izpraševati o marsičem in tudi o čudnem izginu dragocenega uhana. Rekla je, da ne ve o tem ničesar; povedala pa je, da je uporabila gospodarjevo odsotnost in vzela’ neko noč k sebi svojega ljubčka. — Tistega ljubčka je policija kmalu nato aretirala. Ta je sicer skesano priznal, da je ostal eno noč pri ljubici Emi, trdovratno pa je tajil, da bi bil vzel uhan. Nič ni pomagalo, bil je odpeljan v zapor. — Ko je bila odpuščena služkinja iz bolnišnice, Jo je vzela policija tudi njo v svoje varstvo ter jo odpeljala v zapor, kjef se gotovo ne bo čutila prav preveč žalostno v — ljubčekovi bližini.
Tat zasačen. V soboto je bil zasačen od Elizabete Girometta neki Lopov, ki Je lomil vrata njenega stanovanja v ulici Piazzetta Pozzo del Mare. Bežala je klicat stražnike, in ta je našel lopova v podstrešju, kamor se je skril. Aretiral ga je in odpeljal na policijo v ulico Muda Vec-chia. Tam je povedal, da se imenuje Angel Alberti, star 29 let, pristojen v Videm (Italija). — Ko so ga obdr«-žali na policiji, je začel ta lepi angel razsajati kakor norec. Začel je mlatiti po stražnikih in uradnikih in tolči po mizah in stolih, dokler ga niso zvezali. Ko pa mu je uradnik povedal, da ga iščejo oblasti v Malem Lošinju zaradi tatvine in ko so mu povedali, da je biti izgnan iz Trsta, kamor se je sedaj spet povrnil. Je začel kar grizti okrog sebe. — Lepi angelji prihajajo iz blažene Italije.
Izjavljamo, da g. Milan Stubelj, uradnik Jadranske banke v Trstu ni pisec članka o razmerah pri tržaški Jadranski banki. — Uredništvo »Dneva«.
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
Klerikalci na Goriškem.
Gorica, 29. julija. Pri današnjih volitvah ie bil zadan klerikalizmu na Goriškem smrtonosni sunek. Propadli so razven enega, vsi pristaši podivjanega kranjskega klerikalizma in na celi črti so zmagali neodvisni narodni kandidati. Slovensko ljudstvo na Goriškem je izvolilo danes v deželni zbor može, ki bodo delali za narod in je obračunalo s strankarji, ki jim ni mar druzega kot lastna korist in ki so Jim narodove težnje deveta briga
Gorica. 29. julija. Pri današnji ožji volitvi med neodvisnimi kandidati in med novoslrujarji (pristaši Krekovega noža) so sijajno zmagali neodvisni narodni kandidati. V Gorah (v tolminskem okraju) sta izvoljena neodvisna kandidata Miklavčič s 530 glasovi in Mikuž s 514 glasovi. Novostrujarja Abram in Rejec sta dobila 485 oz. 491 glasov.
V goriškj okolici izvoljena sta tudi neodvisna kandidata Furlani s 1059 in Gorjup s 1072 glasovi.
Proti neodvisnemu kandidatu Klanjščku je prodrl Rejec z ubogo večino 6 glasov, kar znači proti sleparijam, ki so se od strani novostru-Jarjev uganjale, še vedno zmago.
Gorica. 29. julija. Pri novi sestavi goriškega deželnega zbora }e nova neodvisna narodna stranka dobila močno zastopstvo v deželnem zborti, tako da bo imela sedaj vplivno in merodajno besedo v slovenskih zadevah. Klerikalna stranka pa je popolnoma razbita in brez moči. Pri prejšnjih volitvah so imeli klerikalci v sedanjih skupinah osem in stari liberalci dva mandata; sedanja ..... neodvisna narodna stran-
ka ima pa sedaj sedem mandatov, klerikalci pa le tri. Nova, neodvisna narodna stranka si je s to zmago nad klerikalizmom zasigurala na Goriškem bodočnost. Klerikalni živeli na Goriškem je doživel pri za-hotenem reorganizirani« — poraz; napredni živeli ie pa z reorganiziranem in zmago neodvisnih narodnih kandidatov nastopi* v novo napredno bodočnost v goriški deželi. Zmago je pripisovati le novi neodvisni struji, jug je za klerikalizem Izgubljen!
Balkan!!!
ITALIJA INTRIGIRA PROTI SRBIJI.
Belgrad, 29. julija. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) »Pravdi« javljajo iz Bukarešta, da ie delegate, ki so se včeraj predstavili rumunski vladi, danes sprejel v av-dljencl kralj Karol.
Dalje Izjavlja dopisnik »Pravde« Iz Bukarešta, d a se od italijanske strani intrigira pri rumunski vladi proti Srbiji in Grški, ali brezuspešno, ker se rumunska vlada niti ne ozira na te poskuse, ki gredo očitno za tem, da bi oškodovali ne samo Srbijo in Grško, ampak tudi Rumunijo, ki uvideva, da bo mogla Igrati večjo ulogo samo v zvezi s Srbijo in Grško.
ZMERNOST SRBSKIH ZAHTEV.
Belgrad, 29. julija. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Kakor se zdi, se ne bo srbskim zahtevam protivila nobena velika sila. niti sama Avstro-Ogrska, tako zmerne so te zahteve.
Srbija ne bo zahtevala formalne vojne odškodnine od Bolgarske, pač pa bo zahtevala odškodnino za škodo, storjeno po bolgarski armadi na srbskem ozemlju
PROTI BOLGARSKEMU ZAVLAČEVANJU.
Belgrad, 29. julija. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) »Odjek« piše, da vzbuja pozornost dejstvo, da bolgarska mirovna delegacija ni popolna in da v njei ni ministrskega predsednika, kar daje že dovolj povoda mnenju, da bo omejen tudi mandat bolgarske delegacije in da bo ta vedno zahtevala nova navodila od vlade v Sofiji, s čemur ima namen otežkočiti pogajanja, ki jih • hoče gotovo zavlačevati, kot so Turki zavlačevali pogajanja v Londonu.
Zdi se. da so to Bolgari storili z namenom, da bi izzvali intervencijo velikih sil, alj zavezniki ravno za to ne morejo privoliti na premlr-ie in oni bodo že našli način, da pospešujejo pogajanja in zaključenje ntrlu.
SUKRI PASA UMRL?
Belgrad, 29. julija. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) »Balkan« javlja, da ie po privatnih poročilih iz Sofije tam umrl Šukri paša, branitelj Drinopolja in sicer baje od kolere. List misli, da je to najbrŽe bolgarsko maščevanje za vhod Turkov v Drinopolje. .
PROPADEL SRBSKI VOJNI PLEN V DRINOPOLJU.
Belgrad, 29. julija. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Z osvojitvijo Drinopolja po Turkih je propadel tudi srbski del vojnega plena. V Drlnopolju je bilo 840 turških topov, od katerih je ena tretjina pripadala Srbiji, a sedaj je vse izgubljeno, ker Bolgari nikakor niso hoteli pravočasno izročiti Srbiji onega dela Drinopoljskega vojnega plena, ki je njej pripadal.
ODHOD BOLGARSKIH DELEGATOV IZ NIŠA.
Belgrad, 29. julija. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Danes zgodaj zjutraj so odpotovali bolgarski delegati iz Niša s posebnim vlakom proti bolgarski meji in Sofiji.
RUSKI POSLANIK HARTWIG O SRBSKIH ZAHTEVAH.
Belgrad, 29. julija. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Ruski poslanik Hartwig se je včeraj izrazil, kakor se trdi v političnih krogih,’ da je evropska diplomacija naravnost iznenadena radi zmernosti srbskih zahtev, o katerih so bile te dni obveščene velike sile in da se Srbiji najbrže nobene težave ne bodo delale z ozirom na te zmerne zahteve.
PRVA SEJA MIROVNE KONFERENCE.
Bukarešt, 29. julija. Prva seja mirovne konference se je začela danes ob 4. popoldne.
TURŠKI DELEGATI ZAPUSTILI PARIZ.
Pariz, 29. julija. Turški delegati na finančni konferenci v Parizu so odpoklicani.
DELEGATI IMAJO POLNO MOC.
Bukarešt, 29. julija. V tukajšnjih političnih krogih se a zadovoljstvom konstatira, da imajo vsi delegati polnomoč in da bodo brez težav v kratkem času pogajanja dokončana.
TUREK.
Partz, 29. julija. »Teinps« poroča iz Carigrada: Tukajšnji diploma-tični krogi so prepričani, da bo fi-nancijelni pritisek velesil, na Turčijo brez vspeha. Zato pa Anglija pripravlja nov plan, ki gre za tem, da črto hnos-Midija zasedejo mednarodne čete. dveh velesil, ki jih določi poslaništva konferenca v Londonu.
ITALIJANSKO STALIŠČE.
Rim, 29. julija. »Tribuna« piše, glede stališča Italije v balkanskem vprašanju, da ima Italija interes na nedotaknjenosti azijske Turčije in na neizprememhah v Sredozemskem morju, zalo tudi interes na evropskem miru, ki bi pa prišel vsled posebne akcije Ie ene velesile v nevarnost. Toda ker so se izrekle vse velesile, da nimajo nobenih teritorialnih interesov na Balkanu, je upati, da se bodo s premišljenostjo vse težkoče uredile, na kar bo nastopila dolga perijoda miru za Evropo.
HOTELI BI DOBITI MANDAT, PA GA NE BODO DOBILI!
Belgrad, 29. julija. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Z Dunaja laiisirajo vest, da je Avstro-Ogrska dobila od evropskih sil mandat, da nastopi proti Srbiji z orožjem, da izsili od nje premirje nasproti Bolgarski, Seveda, je to samo pobožna dunajska želja, ki se nikdar ne bo izpolnila, ali zanimive so te vesti za to, ker se iz njih vidijo sicer globoko skrite želje bojevitih krogov na Dunaju.
SLOGA MED ZAVEZNIKI.
Belgrad, 29. julija. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Med Srbijo. Grško in Rumunijo vlada popolen sporazum v vseh vprašanjih in operacije njihovih armad se vrši po enotnem načrtu. Vsa poročila o nekih dozdevnih konfliktih so izmi-
šljena s prozornim namenom, ki pa svojega cilja ne doseže.
ABSOLUTIZEM NA ČEŠKEM ŽE KAŽE ROGE.
Praga, 29. juliju. Mesto deželnega odbora od vlade poklicana upravna komisija je že začela s svojim delom. Včeraj dopoldne so odstranili v deželnozborski palači vse orientacijske table v čeških barvah, in tfh nadomestili s tablami v državnih barvah.
Praga, 29. julija, češki člani deželnega odbora so danes pri knezu Thunu. cesarskemu namestniku protestirali proti ustavo uničujoči dežel-noupravni komisiji.
Praga, 29. julija Deželni odborniki, člani čeških strank ne bodo podali demisije .temveč bodo še naprej upravljali svoja dela.
ABSOLUTIZEM NA HRVATSKEM.
Zagreb, 29. julija. Seja med novim hrvaitskim komisarjem baronom Skerlečetn In hrvatsko-srbsko koalicijo se je vršila v nemškem jeziku, ker novi kravljevski komisar m zmožen hrvaščine. Seja brez uspeha. Položaj se presoja črnogledo. Accurti, znan izza veleizdajniškega procesa, bo banov namestnik.
Odgovorni urednik Radivoj Korene. I ast in tisk »Učiteljske tiskarne«.
Mali oglasi.
Cenjenim Obiskovalcem Trsta
se priporoča prenočišče v hotelu H. Kosič, ulica Carradori št. 15. Cene nizke. — Skupno več dijakov, naj-nižin cena.
Večletni poslovodja večjega podjetja, zmožen obeh deželnih jezikov v besedi in pisavi želi službe oskrbnika, paznika, skladiščnika ali kaj enakega. Ponudbe pod »št. 40.« na »Prvo anončno pisarno«. 686-3
Teodor Kunc
Prešernova ulica št. 5, 1. nadstropje.
modni
za angleška in francoska dela se priporoča.
Motel ,Lloyd‘
z restavracijo in najlepšim vrtom
priporoča p. n. slav. občinstvu
Karol Tavzes
hotelir
Sv. Petra cesta št. 7.
Gospice, ki imajo veselje učiti se kuhati, se vedno sprejemajo.
j Simon Praprotnik
Jenkova ulica 7.
S priporoča slavfl- občinstvu svojo S veliko zalogo lede,i'^ ovi vrtnih S :: miz, stolov -
t	7
S in sploh vsa v n’
■ zarsko obrt spa , joča dela.
S Delo solidno, ztnenH.
• cene, postrežba točn:’-
■
5	Ceniki se pošiljajo
S	franko in zastonj.
Išče se pomožna
kontoristinja
sta Ljubljano, nastop takoj. Glavni pogoj, lepa trgovska j>?avn Ponudbe na upr. tega iista p d „Konioristw a“.
FR. P. ZAJEC
lijuMjiiisa, Stati trs št 9
priporoča kot prvi slovenski izprašani in oblastveno koncesijonirani optik in sU-kovnjak svoj
0®“ optični »a.vod.
a
Daljnoglede, toplomere, in zrakomere vseh vrst. Oč.iia, Spalniki natančno po zdravniškem receptu.
Cen;kc pošiljam na zahtevo zastonj in poštnine prosto.
Veliko presenečenje!
V življenju nikdar več taka prilika! 700 kosov samo 4 krone 20 vin.
1 krasna pozlačena precizijska anker-ura z verižico, natančno idoča, s 31etno garancijo, 1 moderna svilen? moška kravata, 3 kose finih žepnih robcev, 1 lep T ’stan za gospode z imil. dragim • ]i \ !’•».»tu' kolje iz orient. biti' i v, Eif.t'«:: r/. okrasek za dame s patentno:j i : 1 par Boutons-uhanov b pr • im sr , ;,im kaveljčkom in simili-brilantr m kamenom, 1 krasno žepno toaletno zrcalo, 1 »wje:na denarnica, 1 par gumbov za . • « - sete, 3 stop! Double-zlato s patentno zaklopko, 1 zelo elegantni album za razglednice, najlepši kraji sveta, 3 šaljivi predmeti, veliko veselje za staro in ni?ad<., 20 predmetov za dopisovanje in še 800 drugih uporabnih piedmetov, v hiši neobhodno potrebnih. Vse skupaj z uro, ki je sama vredna lega denarja, velja le K 4'20. Po&ilja po povzetju ali če se pošlje denar naprej
VViener- Central-Versandhaus
3P-	št.
NB. Pri naročbi 2 zavojev se prida 1 pri m a angl. britev. Kar ne ugaja se vrne denar. Riziko izključen.
FRAN KRAIGHER
l5:rcja,e?i£i znoj eter
0-c^pcss>;.a. ULlica.	S
se priporoča slavnemu občinstvu za natočila vsakovrstnih oblete po meri. —- Inozemskega in drnifčega blsga veetto na izbero. — Sprejema tudi izdelovanje cb!ek in popravila. — Cere zmerne. — izdeluje vsakovrstne svetovno znane gumbe iz svile in blaga, trpežne tudi za
ekspoit po morju.	229
»Zdravnik
želodca“
je edina posebnost želodčnega likerja iz zdravilnih rastlin, kateri izborno upliva proti slabosti v želodcu ter ga radi tega v nobeni družini ne bi smelo manjkali.
posebnost
Ne glede na vrednost blaga
dajem panama slamnike, ki so preje stali 12—14 K za 6 K spalne obleke	„	,	„	„	13—16	„	„	7	„
bele obleke zadnje nov.	„	„	„	40—50	14
prašne plašče	„	„	„	18—20	I	I	10	l
Dalje velika zaloga	pralnih	oblek za	gospode
in otroke po najnižjih cenah.
Angleško skladišče oblek
o . Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št. 5.
rt
(/i
>
O
>N
v Ljubljani, Židovska ulica
mil M ■ ■ j in ■ ■! !■	j.
mr Proda|a
| radi pozne sezije po zelo znižani ceni slamnike za dame in deklice.
Modni salon
: Žalni klobuki vedno v zalogi. :
3 | v Ljubljani, Židovska ulica
N<
N*«
fiu
O
<
sa
n
3
Ustanovljena 1831.	Ustanovljena leta 1831.
Največja zavarovalnica avstro-ogrske države
Glavni zastop v Ljubljani, Marijin trg-Sv. Petra cesta št. 2, v lastnem domu.
Zavaruje zoper požar na poslopjih, pohištvu in blagu, tatinski vlom. ikode vsled prevažanja, poškodbo zrcal in zvonov. — Na življenje in za doto v vseli mogočih sestavah. - Tekom leta 1911. te je *avarovalo 21.289 oseb za kapital na 170 miljonov kron na življenje. -Družba je izplačala za škode nad 1063 miljonov kron. — Premoženje družbe znaša nad 417 miljonov kron.
Del. glavnica: 8,000.000 K.
Rez. fond nad '■ K 1,000.000.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Stritarjema ulica litev. S, (lastna hiša)
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju.
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih
m