Storilka 228 TRST, v ponedeljek 19 avgusta, 1907. Tečaj XXXII. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorska. V edinosti je moč.' jj- Izh&Ja ra&ki daš H5 tuć t nećeM-1 ir» »razniklh «b 6.. tb ponedeljkih ek t. zjutraj f9Mimi£Bejt«yilke ae prodajajo po 8 nvfi. (6 etotinkj » aonotrih ^"^arnah t Tretu in okolici, Ljubljani, Gorici. KVanju Petru, Sežani, Nabrefini. 8t. Ladji, Tolminu, ^dovfiSni, Postojni, Dornberga, Bolkann itd. C3KK»l>G1A80T se računajo po vrstah (Široke 73 nun, visoke 2 Pm); sa trgovinske in obrtne oglase po 20 itotlnk t u 'smrtnice. zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov »«,50 Ftot- Za oglase t tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka naivna rsts K §. Mali oglasi po S stot. beseda, najmanj pa f* 40 i-tat. — Oglase sprejema Inseratni oddelek oprave Sdino3t»". — Plačuje se izključno le opravi .»Edinosti". Haro6aiaa snala r* v« lato K, pol Teta 12 K, 3 mesece *> K —. o» raročoe brez dopoalaiie naročnine, ae uprava ne ozira, larohlia ta leđeltrto iiđaiie .Ediiosti'iiaie: eeloieao 15*20, pol Ista 2-so Vai dopUi naj »e pošiljajo na ureiniStvo lista Selraniovan » pisma »e ne aprejemajo ln rokopis! se ne Tr*č«Jo. Naročnino. ogln»e in reklamacije je po£»lji*rt na opravo lista UREDNIŠTVO: al. «lor*lo Gnlattf IS. (Narodni dom*. Izdajatelj in odgovorni urednik STEPAN GODINA. Lastnik koneorcij liata .»Edinost". — Natisnila tiskarna koosoroija ileta „Edinost" v Trstu, ulica GHoririo Oalatti St. IS ss^sss: Pofitno-branllnIČnI račun it. 811*65». — ■ TELZFOH it »v. 1167. —— Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK". BRZOJAVNE VESTI. Sestanek ministrov na Semeringu. DUNAJ 19. Italijanski poslanik na dunajskem dvoru vojvoda d' Avarna se poda dne 22. t. m, na Semering, [da bo navzoč na sestanku ministra Tittonija in barona Aehrenthala. Vojvoda d'Avarna pa ne bo potem spremljal Tittonija v Išl. Cesarjev rojstni dan. DUNAJ 18. Rojstni dan cesarjev je bil po vsej monarhiji zelo slovesno pra-znovan. V Marijinih varih se je tudi angleški kralj udeležil službe božje ter je potem vsprejel više uradnike in častnike.' Zvečer je bil pri kralju dvorni obed,, na katerem je napil cesarju. Tudi iz inozemstva prihajajo številne brzojavke, ki poročajo o slovesnem praznovanju rojstnega dne. Na "VVilhelmshohe je bil pri nemški cesarski dvojici obed, na kateri je bil povabljen avstro-ogrski poslanik v Berolinu z osobjem poslaništva, i Tekom obeda je cesar Viljem napil ce- ' sarju Franu Josipu, svojemu čestitemu pri-, jatelju in zvestemu zavezniku. V Sofiji se je udeležil službe božje, knez Ferdinand s svojimi sinovi. Novi hrvatski podban. ZAGREB 18. Na mesto podbana je, kakor se zatrjuje, določen bivši poslanec, vseučiliščni profesor dr. Aleksander Egers-dorfer. Imenovanje se izvrši pa še le tik pred sklicanjem ogrskega državnega zbora. Moravski deželni zbor. BRNO 18. Moravski deželni odbor: je sklenil naprositi vlado, da se moravski deželni zbor skliče okoli 20. septembra. Volitev stolnega dekana. OLOMUC 18. Stolnim dekanom na: mesto nedavno umrlega dra. Kluga je bil izvoljen posvečeni Škof dr. Blazek. Blazek je Nemec. Mednarodni socialistični kongres v Stuttgartu. STUTTGART 18. Mednarodni socialistični kongres, na kateri je prišlo okoli tisoč delegatov, je otvoril Bebel. Dohodki v Maroku. PARIZ 18. Admiral Philibert je 17. t. m. brzoj a vil, da vlada v primorskih mestih mir. Do 4. ure popoludne ni bilo nikakega napada na Casablanko. Oblast-nije v Magazanu menijo, da ni nikake neposredne nevarnosti za napad. V Fezu je položaj stalen, toda precej vznemirjajoč. LONDON 18. Glasom poročila iz Casablanke se je sultan na čelu mehale podal v Rabat, da gre osebno v boj proti ustaškim rodom. MADRID 18. Včeraj so španske čete j odšle iz Cadixa in Ceute v Casablanko, j sestoječe iz 300 mož pehote in 100 kava-leristov. Oficijozni listi zatrjujejo, da so te čete namenjene za policijsko službo — in to le toliko časa, dokler pridejo na to mesto maročanski policijsti, kar utegne trajati še nekoliko časa. Čete so vzele , seboj provijanta za mesec dni. Nemslo-sloveiis^ jezikovna meja na Štajerskem. Pod tem naslovom piše graški »Volksblatt« : Po zadnjem ljudskem štetju ima Štajerska od 1,356.497 prebivalcev 902.343 Nemcev, 409.531 Slovencev in 1457 drugih narodnosti. Dobra tretjina vseh prebivalcev je torej Slovencev. Gornja in srednja Štajerska je razen južnega roba nemška, spodnja pa do devet desetin slovenska in ta obsega 7 političnih okrajev in mesta Maribor, Celje in Ptuj. Od 64 sodnijskih okrajev pripada Slovencem 20. Jezikovna meja gre od vzhoda proti zahodu naslednje: pričenja se na štajersko-ogrski meji ob potoku Kušenica severno od Slov. goric in se obrača najprej proti jugu do Mure, katero prekorači pri Radgoni, tako da se nahaja ob levem bregu Mure razen Slov. goric še cela vrsta slovenskih občin. Pri Gornji Radgoni se obrne naravnost proti zahodu in gre potem ob robu ravnine, tako da je ta nemška, Gorice pa slovenske. Nato gre meja ■ zopet ob Muri, ki loči do Spielfelda Nemce in Slovence. Nato gre zopet med Muro in Dravo pb Slov. g-orieah 1» potem Čez Posruk in Radlberg naravnost i proti Koroškem, tako da pride do koroške j ' meje blizu Drave ob Hiihnerkoglu. Vzhodno od Luč je Še nekaj slovenskih občin, ki so bile pred nedavnim Še nemške. Če se hoče na kratko označiti jezi-' kovno mejo, se morajo imenovati kraji j Radgona, Murek, Spielfeld, Luče, Arnfels in Eibiswald. Kar se tiče jezikovnih oto- • kov, se ima imenovati »Das deutsche Fe- ^ stungsdreieck«, Maribor, Celje, Ptuj, o katerem pravi »Volksblatt«, da imajo j j njemu Nemci zahvaliti svojo politično in gospodarsko moč. Razun tega se naha- ; jajo Nemci Še v Mahrenbergu (31*3°/o)» Muti, Sv. Lovrencu, Slov. Gradec (i4*5°/o)» Slov. Bistrica (7°/o)> Laško, Brežice in še j nekaj manjših krajih. V Ljutomeru se trdi, da je polovica Nemcev, v Mariboru pa zatrjuje »Volksblatt«, da je 82'6°/o, v i Celju 77'3% in Ptuju 84*4 °/0 Nemcev; v j manjših sodnih okrajih ne presegajo Nemci nikjer 5°/0. Kar se pa tiče Slovencev, jih je v nemškem ozemlju v Lipnici 6'i°/0 in v Radgoni io'i°/o. Ce se vpraša, razpravlja dalje »Volks- J blatt«, kaj da je vzrok različnim spremembam v posestnem stanju med Slovenci in Nemci, se mora na eni strani upoštevati naravno moč narodovo in na drugi priseljevanje. Glede naravne narodove moči spada Štajerska med dežele, kojih prebivalci se jako^očasi množe. V tem ozira so pa Nemci mnogo na slabšem nego Slovenci in to celo v pristno nemških krajih. Dočim so se Nemci v najboljšem slučaju pomnožili za 5*53%» to v pristno nemških krajih, so se Slovenci v najslabšem slučaju pomnožili za 6'56°/o, v najboljšem pa za celih 10*64°/o-Vzrok temu je to, da je število rojencev med Slovenci veliko višje in umrljivost manjša. Posebno se Še kaže navadna in ob enem nravstvena moč Slovencev v tem, da je nezakonskih otrok med Nemci v velikanskem številu več nego med Slovenci: to priznava »Volksblatt« sam. Kar se pa tiče priseljevanja, pravi „Volksblatt«, da je priseljevanje Slovencev posebno glede Maribora, Celja in Ptuja ravITo trikrat večje nego priseljevanje Nemcev. Razun tega je pa treba tudi vpošte-vati, da prihajajo Slovenci v primeroma veliko večjem številu na nemški sever Štajerske, nego Nemci in to veliko več iz Kranjske in Koroške, nego iz Spodnje Štajerske. Vzlic temu je pa po statistiki stanje tako, da so se Nemci napram Slovencem dvignili za prilično 3% in to ponajveč v pnelerinjih 20 letih. V obče ac mora reči glede jezikovne meje, da so Nemci prodirali na vzhodu od Spielfelda do Radgone, na zahodu pa Slovenci od Eibiswalda do Spielfelda. Takisto pa se je pokazalo pri jezikovnih nemških otokih, da so Nemci, če že ne napredovali, pa vsaj ostali v isti višini kot prej. V sodnih okrajih Spodnje Štajerske so Nemci deloma napredovali, j deloma nazadovali; gre se pa v obče za ne I več nego 1%. Če Nemci napredujejo, je vzrok temu to, da se od Slovencev na-| vadno gospodarsko slabejši sloji priselju jejo in pa — v Čemur ima »Volksblatt« popolnoma prav — da se Slovenci vedno prej udajo jezikovno Nemcem, nego nasprotno. Žalostno, ampak resnično ! Ta razprava, ki je pisana kolikor toliko nepristransko, naj bo nam Slovencem v poduk. Po „Slovenskem Gospodaru". i Ustanovni občni zbor „Narodne delavske organizacije" o Trstu. Ob ogromni udeležbi se je včeraj pred-poludne vršil v veliki dvorani »Narodnega doma ustavni občni zbor »Delavske organizacije. Predsednik pripravljavnega odbora g. F. Godnik je otvoril zborovanje po 9. uri. Zahvalil se je zborovalcem, da so se v takem številu odzvali vabilu. Rekel je, da se je po končanih državnozborskih volitvah sestalo nekoliko rodoljubov na posvetovanje, kako bi se pomagalo slovenskemu delavstvu, izvolil se je pripravlja vni odbor, ki je stopil v zvezo s političnim društvom »Edinost«, nakar so se s pomočjo nekaterih členov tega društva sestavila pravila, ki so bila na shodu dne 7. julija odobrena. Danes se je sklicalo občni zbor, na katerem se ima izvoliti glavni odbor. Na to je g. predsednik prečital pismo odsotnega g. dr. Gregorina, s katerim pozdravlja ustanovni občni zbor. Tajnik pripravljavnega odbora gosp. Engelman je potem natančnje poročal o delovanju. Rekel je, da je privravljavni odbor imel 17 sestankov, v Rojanu (8), pri sv. Jakobu, pri sv. Ivanu, v Skednju in Barkovljah. Pripravljalni odbor se je potrudil, da je ugladil pot za današnji ustanovni občni zbor. Na drugi točki dnevnega reda je bilo prečitanje pravil. G. predsednik je menil, da pač ni treba prečitati pravil, češ, da so bila že na prejšnjih pripravljavnih shodih prečitana in odobrena in da bi jih občni zbor vsprejel en bloc. G. Biče k je predlagal naj bi se društvo zvala »Narodna delavska zveza« in ne »organizacija«, kateri predlog pa ni obveljal. 1 G. dr. S 1 a v i k je predlagal, naj se spremeni na pravilih samo to, kar je nujno potrebno. Novoizvoljeni glavni odbor naj pravila še preštudira ter jih potem pred-i loži pozneje v natančno razpravljanje. Da-' nes naj se spremeni samo eno točko, ki 1 se tiče delokroga društva, to je društvo 1 naj svoj delogrog razširi izven Primorske tudi na Kranjsko, Štajersko in Koroško (živahno odobravanje). Našemu slovenskemu delavstvu naj se da možnost, da se združi v eno samo mogočno organizacijo. Glede drugih sprememb, naj bodoči odbor vse natančno prouči. Priredi naj pravila, da bodo popularna, lahko umljiva, Jcer sg; namenjena priprostemu delavstvu. Ko bo to končano, naj se tekom dveh mesecev skliče izredni občni zbor. (Navdušeno ploskanje). Dr. Josip M a n d i ć se je pridružil PODLISTEK. Oj ti pripovedovalci! (Ferdo Plemič). Posebna vrsta ljudi je, ki kaj radi pripovedujejo v vsaki večji ali manjši družbi. Z lepa se jih le težko ubraniš teh prijaznežev. Oj ti pripovedovalci! Dolgočasen popoldan je bil, in razveselil sem se, da me je obiskal mladi prijatelj Prosen. Prišel je z dolgega potovanja in znal mi je našteti sto eksotičnih krajevnih imen, kod in kod se je peljal že mimo. Mislim, da ni izpustil niti enega imena. Gotovi ljudje imajo čudovit spomin. A bil je Prosen tudi pripovedovalec. Med očmi se mu je to bralo. Zato je za-solil svoje popotno poročilo z raznimi, manj ali več verjetnimi, pikantnimi anekdotami. To je tudi izprememba, ki se je slednjič razveseli vsak človek, kakor se razveseli manj spreten godec po dolgi vrsti 32-ink cele note. Tako je znal tudi moj prijatelj me- [ njavati. Nakrat pa se mu zresni vedno smehljajoči obraz, in krepko me udari pripovednik po mojem bedru. »Prijatelj, to moraš poslušati ! To sem resnično doživel! Tam doli je bilo. Ah, ta Ženska, ta miloba, ta sladkoba!« Prosen je vedno navdušeno govoril o ■ Ženskah, gotovo znamenje, da je prišel ž njimi le malo v dotiko. »Tedaj hočeš poslušati ?« »Le zaženi se, le ! A odkrito ti po-| vem, radoveden nisem.« No, in sedaj je pričel razkladati prav na Široko svoj dogodljaj. Zanimiv je bil slučaj, in zanimivo je znal pripovedovati, kar je nenavadna lastnost takih in enakih pripovedovalcev. Povedal je vse, vsakemu I pojmu je dal potrebni izraz ; kar je prav 1 hvalevredno. Do sem tedaj nič napačnega! Ali sedaj čujte, zakaj vse to zaupanje do mene. Jedva je končal svojo pripovest, pa že tleskne s prsti: »Fino, kaj ne ?« »Fino.« »To bi bilo vredno napisati.« »Pa napiši!« »Jaz ?« »Kdo pa ?« I »Meni smrdi črnilo, dasi včasih tudi primem za pero, a za tako nisem,« ' pravi on. »Potem ostane vsa dogodba pokopana,« pravim jaz. »I, zakaj neki? Ti piši, ti!« »Jaz?!« odprl sem usta na stežaj., I »Prijatelj, to je insinuacija. Jaz načeloma, ne pišem pripovedovanih prigodb^'Imsnp/ svoje izkušnje.« (j »Si se menda Že urezal ? Ti je ooesil ' kdo kaj neoriginalnega za pristno na ' nos ?« »To bi bilo bolj težko. Veš, skeptičen sem in verjamem ljudem raje premalo nego li preveč. Ali vzrok, da ne sprejmem tvoje pripovesti za svojo, tiči drugod, tiči v — tebi.« »V meni ? Ne razumem. Saj imaš moje dovoljenje.« »Hvala ! Ne sprejmem niti če mi daš pravico dramatizo vanja in prevajanja v vse afrikanske jezike. To je pa tako : Le kar jaz sam doživim, to pride še na papir, in odgovornost bom nosil za svoje grehe le proti občinstvu in kritiki. Vsi kritiki in vse občinstvo pa ni&p niti-od daleč tako »kruto-strašni« kakor en sam pripovedovalec, ki ti je »blagodušno« prepustil »svojo« snov. Pripovedovalci ste grozno domišljavi ljudje, polni zahtev. Najprej podkupite-, človeka s svojim „to piši \u potem pa, ka človek za silo z veže vaše otrobe in se z vzdihom podpiše pod ono tuje blago, potem pa je joj. Krik ,zaženete po vsej deželi : »To bi jaz sam stokrat bolje napisal ! To manjka, ono nisem nikdar trdil. Sploh je vse moje gnezdo onesnaženo!« Slednjič pa pride name še ploha krasnih navržkov, kakor »znatiželjen mnogopisec«, »predestinirani naš humorist«, »hudomušni pisateljski vo-dćb«, »gostobesedni škedenjski profesor« in še drugih takih ocvirkov več. — Fant, vse to sem doživel ! A tudi jaz imam tako-rekoč svojo državljansko čast in sem star dovolj, da skrbim nekoliko zanjo. Svoje prismodarije piši sam, moje prismodarije bom pisal jaz tudi sam. To ti pa rečem : Zapisnikar intimnih dogodkov drugih ljudi ne bom nikdar več, niti če me kdo plača po toliko in toliko od vrste.« Stran II »EDINOST« št. 228 V Trstu, dne 19. awU3ta t9Q7 lzv ajanjen g", pred govornika, a predlagal je, naj se deloma spremeni tudi § 17. al. 7. društvenih pravil, tičoč se občnega zbora. Dotični odstavek bi se imel gla-, siti: »Določba, da je v slučaju nesklepčno-sti prvega občnega zbora drugi v isto svrho sklican občni zbor sklepčen brez ozira na število navzočih udov, ne velja za sklepanje o razpustu društva«. G. Šk erl je menil, da se morajo poslati pravila v odobrenje ministerstvu, ako. se delokrog društva razširi, in minister-stvo ne bo pravil tako hitro potrdilo, s tem bi bilo pa delovanje društva ovirano. G. predsednik je odgovoril, da bo društvo delovalo s sedanjimi pravili, dokler ministerstvo ne odobri popravljenih pravil. G. J a k 1 i č se je |strinjal s predlogom dr. Slavika, češ, danes se sklepa le o naj-važnejih spremembah. Potem je dal g. predsednik na glasovanje predloga gg. dr. Slavika in dr. Man-) dira, ki sta bila enoglasno vsprejeta. Na to je prišla na vrsto 3. točka j dnevnega reda : volitev novega odbora. : G. Jaklič je rekel, da je bilo na j zadnjem volilnem sestanku izvoljenih s j pripravljavnim odborom vred 80 zaupni-! kov, ki so se na dveh sejah zedinili o listi mož, ki naj se jih izvoli v novi odbor. Omenil, je da se pozneje sestavijo posebni odseki za vse stroke delavcev, ki se zdru-zijo v skupine, kjer se priglasi 20 delavcev kake stroke, bodo le-ti imeli pravico do svoje lastne skupine, ki bo stavljala glavnemu odboru svoje predloge in nasvete, G. Ivan Z o r 6 je menil, da bi moralo biti število pregledovalcev računov večje. Predsednik ga je zagotovil, da se to število pri spremembi pravil poviša. Na to je bil na predlog g. Jakliča per acclamationem ob navdušenem odobravanju in ploskanju izvoljen predsednikom novega društva g. dr. J. M a n d i ć. Novoizvoljeni predsednik se je v toplih besedah zahvalil na zaupanju in na Časti, ki so mu jo izkazali. Rekel je, da on ne vsprejme časti, ampak dolžnost (viharno odobravanje). Naglašal je, da hoče zastaviti vse svoje sile, da hoče žrtvovati vse svoje moči v provspeh novega društva, naj ga stane, kar hoče. (Ploskanje). Tudi tovariši odborniki se bodo trudili in prizadevali, da povzdignejo organizacijo, da postane iz nje močna armada, ki naj združi pod svoje okrilje vse slovenske delavce (viharno odobravanje). JVi ste izkazali meni zaupanje, — je končal — sedaj je na meni, da se izkažem tudi jaz. Na volitvi je bilo oddanih 370 glasovnic, 355 je bilo enoglasnih, druge so bile razcepljene. Odborniki so bili izvoljeni : dr. Otokar Ryb4f, odvetnik ; Jaklič Ivan, uslužbenec južne žel.; Bufon Ivan, uslužbenec državne žel.; Kompare Fran, uslužbenec pri javnih skladiščih ; Trošt Dragotin, poduradnik drž. žel.; Kravos Fran, privatni uradnik ; Treven Ivan, gostilničar ; Engelman Vinko, učitelj C. M. šole ; Križmančič Ivan, pisar; Besednjak Ivan, uslužbenec pri Lloydu ; K.ode la Anton, elektrotehnik; Anton Miklavec, trgovec. — Namestniki: Marc Ivan, težak ; PodbrŠček Anton, sluga ; Mlado van Josip, težak; Jug Fran, železničar. — V nadzorništvo: Dr. Gustav Gregorin, odvetnik ; Vivoda Josip, delavec v plinarni; Planinec Ivan, poduradnik državne žel.; Luin Štefan, uslužbenec pri javnih skla* diščih; Škrlj Slavoj, krojač. — Namestniki : Može Peter, delovodja in Renčelj Štefan, uslužbenec pri Lloydu. — Pregle-dovalci računov: Žiberna Anton, c. kr. račun, uradnik; Ferluga Ivan, c. kr. uradnik pri drž, skladiščih ; Koče var Pavel, krojač. — V razsodišče: Cotič Fran, c. kr. pisarniški oficijant; Kolb Josip, sluga ; Antončič Matija, mizar. Na to je imel novi gosp. predsednik daljši govor, kateremu so zborovalci sledili velikim zanimanjem in govornika večkrat z viharnim odobravanjem prekinjevali. Govor priobčimo jutri. Ko je g. dr. Mandič končal, je g. Jaklič pozval novi odbor naj posnema g. predsednika, naj dela in skrbi za razvoj nove organizacije, ki naj postane mogočno drevo ob Adriji. Povabil je zborovalce, naj se udeleže veselice, ki bo popoldne v „Konsumnem društvu" v Rojanu v proslavo današnjega vstanovnega občnega zbora. Nato je predsednik okolu 11. ure zaključil zborovanje. Dnevne vesti. Veselica V Rojanu, ki se je vršila včeraj na vrtu Konsumnega društva v proslavo ustanovnega občnega zbora »Narodne de lavske organizacije«, je vspela najsijajneje. Vdeležba je bila naravnost ogromna. TBŽA&KA MALA KRONIKA. Požar. Gasilce na postaji v pritličju magistratne palače je včeraj v jutro kmalu po 5. uri nekdo obvestil, da gori v hiši št. 3 v ulici al Teatro, in sicer v prostorih Schillerjevega kazina. Gasilci so se takoj podali z brizgalnico na lice mesta. Gorelo je pa v neki shrambi v II. nadstropju, a od tu se je bil ogenj razširil tudi na sosednjo sobo. Gasilci so po 2 uri trajajočem, trudapolnem delu pogasili, a ogenj in dim sta grozno oškodovala ne le sobo in shrambo, v katerih je gorelo, ampak tudi vse sosedne sobe in sobo, ki se nahaja nad shrambo. Voda je pa hudo poškodovala 3 sobe hotela Delorme. Škodo, provzročeno po tem požaru cenijo na 40.000—50 000 kron. Govori se, da je — seveda nehote — zažgal neki človek, k je bil šel tja že ob 4. uri zjutraj, da bi čistil parkete. V shrambi da se je preoblačil in tam je neprevidno vrgel na tla gorečo vžigalico ter potem odšel na delo. Skočila je skozi okno, da pobegne možu. V hiši štev. 10 pri sv. Mariji Magdaleni spodnji stanujeta zakonska Kreševič. Pred-sinočnjim je mož prišel domov Še le ob 1. uri po polunoči. Bil je zelo vinjen. Zbudil je Ženo — 21-letno Marijo —, jo začel pretepati in ji je celo zagrozil, da jo vbije. Žena ga je prosila, naj se vmiri, a on je vpil vedno huje in še enkrat ponovil grožnjo, na kar je zaklenil ženo v sobo in se oddaljil. Žena je bila vsa v strahu. Mislila je, da se mož povrne s kakim orožjem in da stori res kakor ji je zagrozil. V tem strahu se je naglo oblekla in potem skočila iz okna — vi. nadstropju — na ulico. Padla je pa tako nesrečno, da ni mogla več vstati. Na njeno vpitje so prihiteli ljudje iz neke bližnje krčme, ki so jo prenesli v hišo in odstranili njenega moža. Za tem so pa pozvali zdravnika se zdravniške postaje, ki je konstatoval, da se je Marija precej težko pobila v desno nogo. Podelil jej je najnujnejo pomoč in jo dal potem odvesti v mestno bolnišnico. Radi tatvine je bil aretovan predvčerajšnjim 17-letni podajač Ljudevit V., stanujoči na Martežinu, in sicer ga je dal are-tovati zidar Nassimbene Macchietto, ki prenočuje na ljudskem prenočišču v ulici Gaspare Gozzi. Temu poslednjemu je bila namreč pred enim tednom ukradena srebrna ura, vredna 16 kron. Predvčerajšnjim je pa on sam videl svojo uro v rokah Lju-devitovih. Na policiji je Ljudevit trdil, da je uro vkupil za 4 krone od nekega neznanega mu človeka. A tega mu niso hoteli verjeti ter so ga pridržali v zaporu. Na ulioi okradena je bila predsinočnjim 1 malo pred 7. uro 40-letna Marija Favero, ' stanujoča v ulici del Belvedere Št. 61. Sla je namreč preko trga sv. Jakoba in tam sta ji dva 16 —18 letna uzmoviča iztrgala iz rok torbico, v kateri je imela g kron in 60 stotink denarja. — Prijavila je dogodek policiji. Vesti iz Istre. Družba sv. Cirila in Metoda za Istro. Dne 21. julija t. 1. se je nabralo v veseli družbi pri g. Josipu Koče var v Kaštel cu na predlog Frana Škrl in Ivana Kenda, svotico od 4 K 48 h za družbo sv. Cirila in Metoda za Istro. Hvala gg. predlagateljem in darovalcem. Vesti iz Goriška. Iz Kobarida: Kakor vže omenjeno, mislijo kobariški dijaki prirediti veselico, katere namen je, proslaviti spomin našega dičnega pesnika Josipa Pagliaruzzija. Z veseljem javljam in pozdravljam to-le * MALI OGLASI. 7 I Mati oglasi računajo se po 3 stot. besede; I mtwunobiskane benede se računajo enkrat I "•5- Najmanj la pristojbina 40 stotink. ■ i — Plača se takoj. — | fes*— Qlll¥tin v kakem skladišfu kot pisač ali OIU£IIU magaziner. Ponudbe pod ,.Magaziner" na „Inseratni oddelek Edino iti*. 93 No nrnrlai j® bi kraškega terana Naslov Ud prUUaJ p0ve »Inseratni oddelek Edinosti". 963 Pl*f|f|0i|| gostilno; velik dobiček, blizu južnega ■ rUUdlll kolodvora, radi odpotovanja. Naslov daje „Inseratni oddelek Edinosti". 946 No7n9niom slavnemu občinstva, da preselim Hedaj vadijo za poznejše življenje, ko bodo j morali kot neustrašni boritelji za narod in branitelji svojih pravic še odločnejše na- , stopati. Torej kobariški okoličani, prihitite na j 25. t. m. v Kobarid — saj je število ve- j ^lic iu pri nas tako majhno — prihitite, da veselica na kar najsijajnejši način vspe. Seveda pri tem o Kobaridcih niti ne govorim, ker se bodo brezdvomno krepko odzvali vabilu mladih diletantov. Vam pa, nadepolna mladež, kličem naprej — naprej po začrtani poti, da bode bodočnost vaša. Prebitek je namenjen za Pagliaruzzi-jev spomenik. Zahvala. Občina Ponikve izreka tem potom preblagorodnemu gosp. Bogomilu Prinzig, c. kr. okrajnemu glavarju v Tolminu najsrčnejšo zahvalo. Gospod glavar flospevši med požarom osebno na Ponikve :olažil je pogorelce, da se zavzame za njih ter da bo pomagal nesrečni vasi po svoji moči. Dosegel je, da se nabirajo milodari in da se je že podpora, dana od Njeg. Veličanstva v navzočnosti gosp. glavarja pravično razdelila in to v prvo pomoč nesrečnim ljudem. Do gospoda glavarja, ki obljublja daljno pomoč nesrečni vasi, glede požara in cest, se obračajo zaupno in mu izrekajo presrčno zahvalo Ponikovci. Vesti iz Kranjske. Sokolski dom v Postojni zgradijo čim prej in se nabirajo prispevki zanj. Zadruga gostilničarjev in kavarnarjev itd. v Ljubljani razpošilja gostilničarskim zadrugam in gostilničarjem po deželi nastopno okrožnico : Vaše blagorodje ! Da je obrtni stan dandanes tlačen v vseh ponogah Vam pač ni treba Še posebej omenjati, ker vam je kot stanovskemu sodelavcu znano, da posebno obrtnik najbolj trpi zaradi teh vedno se množečih davkov, neprestanega poviševanja plač delavskim močem, zaradi podraženja živil in vseh stvari, karkoli treba kupiti, tako da se posameznik že prav težko brani proti temu vsestranskemu pritisku. V prvih vrstah tega boja stoji, trpi in se bojuje »gostilničarska obrt«; njo zadene vedno in vedno vsaka prememba na zlo, bodsi od vlade, potom konkurence ali drugače. Ako dobi gostilničar koncesijo, kmalu mu je koncesijoniran grajzler za hrbtom in prodaja nemoteno v lokalu in čez ulico, vino, pivo, in še jestvine, tako da preostane gostilničarju samo plačevanje visokega davka in velika režija za vzdržavanje prostorov in dragega osobja. Novi obrtni red bo stanovske važnosti nekoliko bolj upošteval, vendar Še s tem ni odpomagano resničnim potrebam in po- j ložaju gostilniške obrti. Vsa ta dejstva in 1 tek časa so nanesla, da morajo gostilni- j čarji poprijeti za krepkejše orožje. Vidi se, da se moramo oprijeti gesla, pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal. Lanski izvan- ! redni občni zbor zadruge gostilničarjev, i kavarnarjev, izkuharjev in žganjetočnikov : v Ljubljani, je enoglasno sklenil, prirediti j velik gostilničarski kongres za vso kranjsko deželo v Ljubljani ter povabiti stanovske tovariše tudi iz sosednih dežela. Na tem shodu se bo razpravljalo vse, karkoli teži ! gostilničarja, sklenile se bodo resolucije j od katerih se ne sme prej odjenjati, da se j izpolnijo. j Za gostilničarje po deželi bi bilo uva- j zevati n. pr. : odpravo takozvanih Buschen- j schankov, osmin, naprava vinskih sejmov j v več krajih, odpravo prodaje vin in piva J po trgovinah, odpravo prodaje piva pri- j vatnim od strani pivovaren. Odprava oddajanja koncesij v najem tretjim osebam, odprava privatnih izkuha- j rij, predlog o splošnem zadačenju vina bi bil tudi umesten, da bodo tudi bogati za- sebniki pomagali plačevati deželne do hodke, ne samo tisti, ki si zamore kupiti vina le en četrt litra, in končno, kakšno stališče naj zavzemo gostilničarji napram novodobnemu pivovarniškemu kartelu. Zato Vas pripravljani odbor s tem vljudno prosi, da mu še eventualne druge težnje, želje, zahteve in potrebe gostilničarjev Vašega kraja in okolišča plagovo-prijaviti pismeno in to vsaj do 25. avgusta t. 1., da se dotične stvari uvrste v program za razpravo. Ako pošljete tudi svojega govornika, oziroma poročevalca o nasve-tovani stvari, tudi pripomnite. Navedite vse karkoli se Vam zdi potrebno, bodisi glede odprav ali pa naprav, ki bi koristile gostilniški obrti. S tem Vas kolegijalno pozdravlja Zadruga gostilničarjev, krčmarjev, kavarnarjev in žganjetočnikov v Ljubljani. Shod se bo vršil 16. in 17. sept. ter se vabila s tiskanim programom še posebej razpošljejo. Razne vesti. Koliko knjig je bilo natisnjenih od kar je iznajdena knjigotiskarska umetnost? Albert Cim piše v svoji nedavno izdani knjigi »Le Livre«, da je francoski učenjak Gabrijel Peignot v prvem četrtu mino-lega stoletja prvikrat skušal izračuniti, koliko knjig je bilo izdanih izza iznajdbe knjigotiskarske umetnosti. Rezultat je bil nastopni: V prvem tiskarskem stoletju 1436—1536 je bilo natisnjenih 42.000 del; od 1536 do 1636 — 575.000: od 1636 do *736 — 1,225.000; in od 1736 do 1822 pa 1,839.969 del. Po tem računu je bilo v vseh tiskarnah sveta v omenjeni dobi izdanih 3 milijarde 313 milijonov 764.000 zvezkov. — Od teh se je pa po mnenju Peignota ohranila le tretjina knig, dočim sta se dve tretjini obrabili oziroma poiz-gubili. Neki Američan je pred nekoliko leti izračunilr da se v vseh knjižnjicah ! na svetu nahaja sedaj 3 milijarde 200 mi-j lijonov zvezkov. Prinčeva stava. Neki princ se je ne-| davno v vojaškem strelišču v Potsdamu ! nameril na mladega častnika, ki je streljal j v cilj označen s krogi, sprožil je in že prej, j nego li je mož, ki je stal pri tarči, označil, kako da je pogodjeno, je strelec sam odločno vskliknil: »Devet desno, deset ! doli.« Princ je izrazil svoje začudenje po-: ročniku, ki je imel tako dobro oko. Ali ! dejal je, da je to slučaj in ponudil ča-! stniku stavo, da ne bo mogel za pet t a strelov zaporedoma v naprej povedati ;vspeha. Častnik je bil s stavo zadovoljen. Predmet stave sta bili dve steklenici šampanjca. Našteli so pet patron in častnik je pričel. Prvi strel: Mimo cilja! Drugi: i Mimo cilja. Tretji: Zopet mimo! Četrti i. t. d. Tako je častnik vedno klical. Kaj pa vi vendar delate, je rekel princ. »Jaz sem mislil, da boste ustrelili v tarčo«. --I »Jaz sem pa mislil, da mije treba streljati tako, da dobim dve steklenici šampanjca«. In dobil je šampanjca in zvečer so ga to-I variši nekega gardijskega polka na zdravje onega, ki je stavo izgubil, — slavno izpili. Galerija slik za 25 milijonov. Iz Pariza poročajo, da je neki konsorcij francoskih in angleških trgovcev z umetninami kupil galerijo slik pokojnega bankirja Rudolfa j Caune za 25 miljonov frankov. Krasna občinska služba. Občina Lipan , v okraju Smihov na Češkem razpisuje j službo obč. redarja, ki naj bo obenem nočni čuvaj in poljski čuvaj. Mož, ki se bo za to j službo oglasil, ne bo smel nikdar spati, j če bo hotel le deloma svoje službene dol-| žnosti opravljati. Za vse to dobi iz občin-j ske blagajne 550 kron na leto. — Da se pa občini kolikor mogoče prihrani, se želi,; da bi ta občinski redar, nočni in poljski ču- j vaj, opravljal tudi posle občinskega tajnika. . I V tem slučaju se k gornjim 550 kronam doda še 180 kron. —Vprašanje je le, ke« ' daj bi mogel redar-čuvaj opraviti občinsko-l tajniške posle, najbrže hodeč, ko bi bil v ; službi kot nočni ali poljski čuvaj. Davki na Francoskem. Dohodek davkov meseca julija je bil zelo ugoden. Uplača-nih je bilo 228,344.300 frankov, torej za 22,951 frankov več nego je bilo- stavljeno v proračun in za 16,913 300 frankov več nego v isti dobi lanskega leta. Tovarna potiišti/a MM. Mizii ulica detla Cesa *L 46 ZALOGA: I Piazza Rosario št. I Katalogi načrti in proračuni gpgr NA ZAHTEVO. JUf.pertife ^ffflr Tr8t'u,ica Po8te Nuove 9 Žepne ure najboljših tovarn IaJaovc|)le stenske ure. Izbor ur za birmo In z« darila. Popravlja po zelo nizkih cenah. ienltbeno ponudba. Udovec, star 30 let, brez otrok bivajoč v Trstu, 12.000 K premoženja, bi se rad poročil z gospodično ali mlado udovo, tudi z dežele, katera bi imela 5 do 6.000 K dote. Prednost imajo one, ki se zanimajo za trgovino. Pisati je na »INSERATNI ODDELEK EDINOSTI« pod : številko 1000 : ANTON SKERL n»huUi, uprUeltil svedeaee. Trst - Carlo Goldonijev trt - Trat Zastopnik hrarujdn niibkita „Pitr Napeljava in zaloga električnih zvontlr©^. Ijaci in prodaja gramofonov, zonofonov in foaografo* Zaloga priprav za točiti pivo. Lastna mehani t« t delavnica za popravljanje it valnih strojev, kela* motokolee itd. -pg Velika zaloga prlpadkev po tovamliklb ceaafc TELEFOft Itev. 1734. Za vsakovrstne naročbe mineralnih vod, obrnite se na centralno zalogo vseh naravnih == mineralnih vod-- Angelo Deoetak - Trst ulic* Aoquedotto 22. — Tel. 1448 Fumato&Conellato -j TRST, ulica del Toro št 16 SLIKARJA sob, grbov, laki-| rarja posnemanega lesa, mramora, kovine itd. itd. Sprejemata vsakovrstne naročbe I tudi tapecirarska dela. Bmifn fS obešala- postelje, opra rillull *K vo za spalno sobo naj-finejega dela, kuhinjsko opravo „Seces-sion", mozaično umetniško mizico, vredno 1200 K. — Izvršuje naročbe vsake vrste. Mizar, Trst ulica Cereria št 2. VAV KJIGOVEZNICA AVA Tovarna trgovskih registrov Gustavo Tassini & Figlio 1 Trst, Tia Porjorella 115 • opl Via iella sanitr. ZALOGA MOKE BRODER NEUMANN — Arad obče znani pridelek, nahaja se pri And. Schleimer-ju, Trst ulica Stadion štev. 12. * v bogati izberi, neprekosljive /ornstvo in tapetarije (naslednik: G. Dalla Torre Giacomo JIKacerata ulica M' Acpdotto 3 ulica Chiosza 7, ulica del Toro 1. Cene, ki so splošno priznane za ugodne. KUPITE le AMERIKANSKI STROJ za pisanje prve vrste z v vidno pisavo, MODEL 1907 STEARNS Pisalni stroji za poskušnjo brez zaveze nakupa. Decimalna [tabela je všteta v ceni. Rabljeni stroji vseh zistemov se kupijo po visokih cenah. ki ima pred vsemi drugimi stroji enakega zistema nastopne popolnosti in vrednost 1. Decimalno tabelo, ki je ni zaminiili z narodnim vrstami Številk; 2. Pomikala, ki ga more vsakdo takoj odstraniti ; 3. Črke v enem jek enem komada z vzdigali (niso spojeni z vzdigali) ; 4 Možnost da se pomikač lahko giblje na desno ali na levo; 5. Trak, se povsem lahko odstrani; 6. Pomikač se giblje na krogljah in ne na koldscih, zato teče gladko ; 7. Možnost da se lahko pomnožuje, ne da bi bilo treba odstranjati trak ; 8. Mnogo bolj vidljivo pisavo ; 9. Priprava, da Be lahko napiše dopisnice cdkraja do konca , .. 10. Premikovalec se pomika vsled predstavljanja kolese in ne potom trakov, za to je mnogo troneji in lagiji. Izključno zastopstvo za Trst, vso provincijo, ter Reko Trst, Via delle Poste štv. e. Telefon 1682. "dobiva SE v VSEH lekarnah. Hajvspatasja fedgtvs Wffti ^POMVf SE v všm l^AgbAg^ revmatlxmo in protina TCVA^lUn rAHlUD prirejen«T Tis* tafada Jatou. Manu JtoJbtauuMUprt] iLi\ULlnn bUUlnn odiA«-^: *^Mm,Mana jm-t«?.**« &*U«kn »taM K h Tnta m m odgofitja namju 4 j—M f***** —>»'l'lt»i F*«)***' ^^jj^^t - Strsn rvT »EDINOST« štev. 228 V Tr3tn, dne 1?>. avgusta 1907 Odhajanje in prihajanje vlakov Državne železnice veljaven od 1. maja 1907 naprej Odhod iz Trsta (Campo Marzio) Trst—RoviaJ—Pula (DuaaJ) 5 3; o Herpelje—Rovinj—Pula. 7-3o 0 Herpelje—Divača—Dunaj. 8.-o 0 Herpelje—Rovinj—PuU. 4 l5 0 Herp elje—Rovinj—Pnla (Divača—Dunaj). -.40 B Herpelje—Divača—Dunaj—Pnla. ' ~ (Kanfanar—Rovinj : 6-50, 9-20, 4, 8'I5) Tfa -..edeljah in praznikih : 2*15 Boršt—Drapa-- Herpelje—Divača.________ Trat—Boje—Poreč. 6 10 0 Koper—Buje—Poreč In medpostaje. 3-10 0 Koper—Bnje—Poreč in medpostaje. 6-" 0 Koper in medpostaje (le do Buj) Trst—Gorica— Jcsf nfce— Celovec— Beljak—Momkova. 6_ o do Gorice in medpostaje (Prvačina—Ajdov ščina : 9*40) 7.25 B Gorica (Prvačina—Ajdovščina 0-57) Jesenice— Beljak—Celovec—Dunaj AVestbhf.—Dunaj j. Z. Praga — Berolin—Draždane. 0.05 IJ Opčine—Gorica (in medpostaje) Jesenice— Beljak—Monakovo— Dnnaj Westbhf. — Dunaj j. ž. 12 2J t' Opčine—Gorica (!n medpostaje) (Prvačina— Ajdovščina : 3*22) Jesenice—Celovec. 4 P. Opčine (vlak se" vstavi samo za vstop) Gorica ~ (in medpostaje) JeFenice-Beljalt-Celovec-Praga 5.00 0 Opčine—Gorica — Jesenice — Beljak — Monakovo—Dunaj j. I.Dunaj — Westbhf.— Praga. 0 do Gorice in medpostaje. 7 0 Opčine— Gorica (Prvačina—Ajdovščina io.io). iO-30 £ Opčine—Gorica—Jesenice—Beljak. _ Ob nedeljah In praznikih : 1 0 do Gorice._ ODHOD iz Gorice v Ajdovščino : 8 00, 8-gg. Prihod v Trst. Pula—Rovinj—(Dunaj) 7.45 0 z Dnnaja— Divače—Herpelj in medpostaj. 0 46 O iz Pule—Rovinja—Herpelj in med postaj-3-4tj 0 it Pule—Rovinja (Divače—Dnnaja) Herpelj fn medpostaj. 0 iz Pule—Rovinja (Divača). IO** B Iz Pnle, Rovinja fDivače-Dnnaja) Herpelj. Ob nedeljah in praznikih : 9*g 1« Herpelj In Divače Perei—Boje—Trat. I2.20 0 iz Buj, Kopra In medpostaj. 9'^ 0 iz Poreča, Buj, Kopra in medpostaj. q 35 0 iz Poreča, Bnj, Kopra in medpostaj. Morokovs_Proti*—Celovec—Je poIcp —Gorje*—Trat. 5.25 0 \z Mona^°,a» Dunaja j. £., Dunaja "VVestbhf. Celovca, Jesenic, Gorice, OpČin itd. 7 >8 0 iz Gorice in medpostaj Ajdovščine. 1155 fj jz prgej Dunaja, Celovca Gorice, Berolina, Draždane. 0 iz Celovca. Trbiža (Ajdovščine) Gorice, OpČin 0 Iz Monakov». Beljaka, Jesenic. Gorice, OpČIo. 5-HJ g fzPrape, Berolina, Draždane, Celovca, Beljaka. ~ (Ajdovščine) Gorice. M ir g iz prage, C«*l°vc», Trbiža, Gorice, Opčin, Berolina, Draždane. < >b r edeljah In praznikih : 9 0 iz Gorice (zvezali A idovtčijio) in mejpostajami._ Južne železnice. Odhod iz Trsta (Piazza della Stazione) V Italije preko Červlajaaa In Benetk. 5 47 B preko Červinjana v Benetke, Rim, Milan, Vi- dem, Pontebo, Čedad in B do Kormina (Cor- j mons) preko Nabrežine. 11 jo 0 preko Červinjana v Benetke—Milan (se zvezo na Videm in Čedad). 5 w 8 preko Červinjana v Benetke, Milan, Rim (se zvezo na Videm). V Italijo preko Koralna In Vidna. S.25 3 preko Nabrežine v Kormin, Videm, Milan, Rim. 8.55 0 v Kot min (se zvezo na Červinjan in Ajdov* ŠČino) Videm. Benetke. q-oo 0 v Kormin in Italijo (se zvezo na Červinjan). 4 »S 0 v Kormin (se svezo v Ajdovščino) Videm-Milan itd. 8 B v Kormin in Italijo. 9-P5 o v Kormin (se zvezo v Červinjan). Do Gorice—Kormina—červinjana. 6.20 o do Gorice, preko Nabrežine (se zvezo » Ajdovščino) 0 do Kormina preko Bivia. 9* J* B do Kormina (se zvezo na Červinjan). Tret—Ljobijana—DonaJ (Reka-Zagreb-Bndlapeita) Oetende. "55 B v Ljubljano, Dnnaj, Reko Zagreb, Budimpešto 9:5 0 t Ljubljano, Dnnaj, Zagreb, Budimpešto. 6 £ 0 v Ljubljano, Dunaj, Reko. B V Ljubljano, Dnnaj, Ostende, Reko. 8 — B v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto, ' I ao 0 v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto. Ob nedeljah in praznikih: do Kormina; do Nabrežine. Prihod v Trst Iz I allje preko Červinjana In Koralna. 7 40 0 lz Kormina jn Červinjana preko Bivia. 8-52 B Iz Kormina preko Nabrežine. 1058 B iz Kormin:? (zveza z Ajdovščino) in lz Červinjana. 11.2« 0 iz Kormina preko Nabrežine. 4 Jj 0 iz Kormina (zveza z Ajdovščino) in iz Čei-vit jana. >.*- o u Červinjana. 0 iz Kormina (zveza z Ajdovšč.) preko Na biežine t-^ B >z Kormina (zveza z AjaovšČ.) preko Nabrežine ilt'ja 0 iz Kormina in B iz Červinjana. tmaja (Oetende in Londona) LJubljane, Zagreta Badiapešte in Reke. 6-15 0 z Lučaja, Budimpešte. 6.30 B z 1 'unaja, Ljubljane, Ostende in Londona. 6 25 B z T unaja, Ljubljane, Zagreba, Budimpešto in Reke. 9.25 0 z Dunaja, Ljubljane in Reke. 0 s Dunaja, Ljubljane, Zagreba, Budimpešte, 90* B z Dunaja, Ljubljane Zagreba, Bdpst in Reke. Ob nedeljah in praznikih : 10"^ iz Nabrežine ; ||-*5 Kormina. Opazke: Debele in podčrtane številke enačijo popoludne. 0 — Osebni vlak in B — Brzovlak. Električna železnica. O lil. OD iz 01 l;I>*: 5.30, 6.26, 7.07, 7.31, 7.56, 8.20, 8.44, 9.16, 9.56, 10.44, «.43» ta.ia, 12.44, 1.16. J-44. ».36, 3.24* 340, 4-08, 4.32, 4.56, 5.12, 5.30, 5.56, 6 13, 6.30. 6.46, 7.04 7 30, 7'S6» 8-»O, 9.08, 9.56, 10.48, 11.32. Odhod z Opčin-Državna železnica: 7.25, u.34 1.39, 0.24, 7.50, 10.42. •JimODizTBSTA: 0.02,7.06. 7.56, 8.20,8.44, 9-o8, 9.51. 10.44, 11.32, 12.04, 12.20, 12-52, 1.20,! 1.56, z.44, 3.32, 4.08, 4.32, 4.56, 5.20, 5.40,, ! 5.56, 6.20, 6.38, 6.56, 7.14, 7.32, 7.56, 8.20, I 8.44, 9.08, 9.56, 10.32, 11.32. 12.10. govorci voz odhaja iz Opčin samo ob delavnikih ob 9 j predpoludne ter odrine iz Trsta ob uri 10-25 Vozni red parnikov. ODHOD in PRIHOD. Furlanska proga. TR^T-MIRAMAR-GRINJAN: vsaki dan 9.— in 3 — GRINJAN MTRAMAR-TRST : I—, 6 —. V SKSLJAN: (torek, četrtek in soboto 9 30 in 6*30 (ob nedeljah in praznikih : 9-30, 3-— in 6 30. Iz SESLJANA : 12*15. 5 15 tn 9 —. V TRŽIČ (Monfalcone) (dotiče se Sesljana) vBaki dan 3*— (izključeni prazniki). Iz TRŽIČA : 7-— (nedeljah in prazniki): 8.05. V GRADEŽ (vsaki dan) 10'— in 3 —. Iz GRADEŽA 2 30 in 5 — (ob nedeljah in praznikih 12 30 Istrska proga. V MILJE : 4 ( eventuelno) 8, 9, 10, 1215, 2, 3,3*30 5'45, 7*15, 8 30, 9. (ob nedeljah in praznikih) 7*45, 8-15, 8 45, 9 30, 1015, 10*45 in 12. Iz MILJ: 3 30 (eventelno) 7-05, 8*15, 9 15, 10*45, 12 30, 1-30, 2-45. 5, 6 30, 8. (ob nedeljah in praznikih) : 6-30, 7*05, 8, 8 45, 9 30, 1015, 10*45, 12. (Ob nedeljah in praznikih popoludne posebni izlet). V MILJE: (Iz ladijedelnice Sv. Marka): 6* 10, 6*30, 12, 4*45, 6 50 (ob nedeljah in praznikih): 6*30 in 115 Iz MILJ (v ladijedelnica Sv. Marka): 5 50 (event.) 615, 6 -30, 11, 4, 6. (Ob nedeljah in praznikih) 6.15, 12-45. V KOPER 7 45, 9 30, 10 45, lii-05, 2, 4, 6 30, 9*30 (Ob nedeljah in praznikih) 7*45, 9*30, 10*45, 12-05, 3, 6 10. IZ KOPRA: 5 30, 7, 9, 10*30, 12*30, 2, 415, 8 30 (Ob nedeljah in praznikih) 5*30, 7, 9, 10*30, I, 5, 8. V ISOLO, PIRAN in PORTOROSE : (vBaki dan) 10 Iz PORTOROSE: 1*30, (ob ned. in prazn.) 12. V IsOLO in PIRAN vsaki dan (izključeni prazniki) 6. Iz PIRANA: 6 V UMAG (dotiče se Izole in Pirana) vsaki dan 1215. Iz UMAGA 5 45. V UMAG (brzopamik) (vstavi se v Piranu, Porto- rose in Salvore) vsaki dan: 5. Iz UMAGA: 4 30. V PULO (postni parnik) (Ustavi se v Pi-anu, Sal- vore, Umagu, Cittanovi, Poreča, Vrsaru, Rovinju, FažaniJ vsaki dan : 7*30. lz PULE vsaki dan: 6 30. V PULO (brzoparnik) (Vstavi se v Poreču in Ro- vinju) vsaki dan (izključen petek) 3. Iz PULE 5. V PULO (trgovinski parnik) (Ustavi se v Poreču, Versaru in Rovinju) ponedeljek, sredo in petek : 5*—. Iz Pule: torek, Čatrtek in soboto : 5. Dalmatinska proga. (Parniki dalmatnskih društev.) (Dubrovačko društvo) V KOTOR (parnik „Petka") : vsaki ponedeljek 6. Iz KOTORA: v četrtek 6. (Ustavi se ▼ Puli, Zadra. Spljetu, Hvaru, Korčuli, Dubrovniku in Erceg-novi). V KOTOR (parnik „Dubrovnik") vsaki četrtek 6. — (Ustavi se v Puli Zadru, Spljetu, Korčuli, Dubrovniku, Kimenari, Rižanu [zveza s parni-kom „Bojana" v Oboti (Skadar), vsako nedeljo 4 (Društvo Topie.) V KOTOR (Ustavi se v vseh najglavnejih kopnenih lukah Istre in Dalmacije in otoka Visa) vsako nedeljo in Četrtek: 12. (Društvo Braća Riamoodo) V METKOVIĆ (Ustavi se v istih lukah, kakor gor označeno) vsaki torek in četrtek: 4. Društvo Negri L Co. V METKOVIĆ : vsako sredo 2. V ŠIBENIK: vsako sredo 4. Avstrijski Lloyd. V KOTOR : (Brzoparnik „Graf Wurmbrand") v četrtek : 8*—, vstavi se: v Pulju, M. Lošinju, Zadai u, Spljetu, G ružu. V Kotoru v petek 11*15. Nazaj iz Kotora ▼ petek 1*— ▼ Trst v soboto 4*45. V Pulju zveza z dunajskim brzovlakomi ki pride v Pulj ob 9*45. V Kotoru sveza z črto v Bari: v petek 8, v nedeljo 8. V GRUŽ (Brzoparnik .Graf Wurmbrand") v pone- deljek 8. V KOTOR-KORFU: v torek 8 —, vstavi se: v Rovinju, Pulju, M. Lošinju, Silbu, Zadru, Šibeniku, Spljetu, Milnu, Hvaru, Korčulu, Gružu, Ercegnovi, Teodu, Risanu, Kotoru, Dulcinju, Medni, Durazzu, Ss. Quaranta. V Korfil drugo sredo 9*30. Nazaj iz Korfil v četrtak 8*— in pride v Trst v sredo 6*—. V METKOVIČI (A): v sredo 8*30. (Dotiče vse večje luke) v Metkovič v petek 4*30. Nazaj iz Metkoviča v nedeljo 8 30 *, v Trst v torek 1*30 V Metkovičih pripravna zveza po železnici z Moataijem. Odhod z Metko vi če v ob 5-04. V METKOVIĆI (B) v soboto 8 30. Reško progo (Ugaroko-hrvot. par. društvo) V REKO: vsako sredo 6 (parnik ,,Dunau), vsako nedeljo 6 (parnik „Fiume"). Beneška proga. V BENETKE: (Lloyd a.) (parniki „Hungaria" in „Espero") vsaki dan ob 12. — Ob nedeljah (izlet) 7-30. J Carigradska proga. TRST-SM1RNA-CARIGRAD: Vsako drugo nedeljo (počemSi 1 okt.) iz Trsta ob 4 —, čez Reko; j Korfn pride sredo 3*—. Pireus v soboto 5*— (zveza z nagliČem Trst-Carigrad) v Carigrad v četrtek ob 6 —- Iz Carigrada (po l okt.) vsaki drugi ponedeljek ob 8*30 in pride v Trst v nedeljo 11-—. Alekeaodrijoka proga. TRST-ALEKSANDRU A: (brzoparnik) vaak teden iz Trata v Četrtek 11*30, ▼ Brindisi pride petek I*—, v Aieksandrijo ponedeljek 6*—. Iz Alek-sandrije soboto 3*—, Brindisi torek 5*— v v Trat sredo 11*—. Ta parnik ima svezo z ekspresnim brz o vlakom Ostenda Trat. (Lloydovi parniki voiijo tudi med Carigradom in Odeso vsako soboto ob 6 okt. • med Carigradom in Koštanco vsak teden! iJ8t"I?eka Carigrad VBako <£ namešča izbrano osobje za vsako stroko. Guerino Marcor ulica Tivarnella štev 3, Priporoča svojo zalogo oglja in ki je vedno preskrbljena z n^Jboljžirc kranjskim blagom. Prodaja na debelo tr dmbno. Pošiljanje na dom. ^elefon štev. 1664. Moja pred štiridesetimi leti ustanovljena in Da obrtni razstavi v Trstu odlikovana tovarna sodov izvršuje naročbe vsakovrstnih sodov, bodisi za vino špirit', likere, tropinovec, olje, slivovec, maraškin itd. Jamčin za dobro delo in po nizkih cenah, da se ne bojim konkurentov. — Na deželo pošiljam cenike. Fran Abram TRST, ulica S, Francesco 44. ; Prej, nego kupite otrobe, drobne m^m otrobe, oves, koruzne in pSenične moke, koruzo itd. obiščite skladišče Vinko de jVCaritt Via Vittorio Alfieri št. io (kraj ogiijegascev) kjer najdete blago najboljše vrste m najceneje vseh trgov.