Inserati se sprejemajo in veliA tri&tupuh v r s i. a
»i ar., č.e s* tiska lkrat,
)| it u M - n
16 ,, „ ,, „ 3
fri večkratnem ti rt K itn ji so teua primerni) tmanjsa.
Rokopisi
se ne vračajo, nerrankovana pisma sh ne sprejemalo
Naročnino rajema opravniitvi administracija i in eksuedicija t a Starem trpu a. št. 16
Po pošti prejemati velja-
Za ceio ieto	, . 10 gl, — kr.
ta pol leta	,	6 ,. —
ta četrt leta	. . '.! „ 50 ,,
V administraciji velja:
eio leto . . ii fi. 41) br.
Političen list za
Za
tH poj 'jfT-a	-i J, 20
ta četrt iet.a . . - ,, 10 „ V Ljubi.ani na a«>m pottiijfru velja Hi) l<r. vet* na ieto.
Vrtdništvo štev. 190.
i/haia p«trikrat na te<ien in v toreK . <;e:rtek in soDolo.

na Br< gu rušnfc^
Tiszov odstop in nastop.
Velemogočni predsednik ogerskega mini-sterstvn, Koloman Tisza, je dal svojo odpoved, ker mu naši ministri niso hoteli po volji biti, in niso hoteli vsega dovoliti, kar se Madjarjem lirjati poljubi. Cesar je Tiszovo odpoved spre jel, ter poklical več ogerskili državnikov na Dunaj, da bi, če mogoče, kateri od njih novo ogersko ministerstvo sostavil. Tisza pa se je peljal k ogerskemu državnemu zboru v Pešto, kjer je bil z navdušenjem sprejet; kazal je, da mu je čast „ogerske države" branila, dalje udati se avstrijskim tirjatvam, da „kralj" ogerske banke ueče dovoliti itd. Da mu Madjari prav dajo, se razume, in za to stoji Tisza trdneje, ko prej. Drugo ministerstvo ni mogoče; kajti če manj zahteva, ko Tisza, potem žali ,,ogersko čast" iu parlament mu odreče svojo pomoč; če pa ravno to zahteva, potem ni potreba, da bi Tisza odstopil.
Umljivo je toraj, da si noben ogerski državnik, ne Seniiyey, ne Bitto, ne Szlavy, ni upal prevzeti ministerstva, in cesar je b 1 pri-moran, poklicati zopet Tiszo. Tisza pride na Dunaj, in sedaj se obravnave nadaljujejo. K-r se mora neka sprava dostči , in ker Ogri po nobeni ceni ne odjenjajo, kakor podoba kaže. — toraj bodo morali zopet naši Ctslajtauci odjenjati; — vedno stara pesem. Kedar so še Madjarji kaj zahtevali, vedno so vse dobili, ker se znajo na noge postaviti; pravic imajo vedno več, plačujejo pa malo, in mi drugi moramo za nje plačevati; vladajo tako že vse v Avstriji, sedaj dobodo še banko in z njo vso
denarno manipulacijo v svoje roke, tako da nas bodo naposled popolnoma imeli v svoji oblasti. In zakaj? Ko bi Slovani imeli kaj govoriti, imeli bi dovolj poguma, da bi se ustavili Madjarjem; Nemci pa so jim vdani sluge, ker se boje Slovanov, in se ne smejo še z Madjarji spreti. Dualizem postaja čedalje bolj žalosten in neprenesljiv, madjarska oholost in prevzetnost raste od leta do leta, in da se ohrani dualizem, iu da Slovani ne morejo na kviško, treba je trpeti ogersko prenapetost, treba nositi veči del državnih bremen. Ali more to stanje dolgo trpeti? Že Nemci so Ogrov in njihove oholosti do grla siti, in Nemcem vendar prepuščajo nadvlado v Cislajtaniji; kaj hočemo reči še le Slovani, ki smo z unimi vred z davki preobloženi, pa pri vladi nič govoriti nimamo? Konec tega sistema mora biti ta, da se bodo vsi narodi avstrijski odločno ustavili Madjarjem in začeli jih učili skromnosti. Ravnokar iz Carigrada došli študentje javno pravijo , da Madjarji Turkov v sili ne bodo zapustili; tedaj hočejo po vsej sili vojsko zoper Rusijo, ali pa še nevarnejše notranje zmešnjave. Toda Madjarji nas nikoli niso podjarmili, in tudi Čehov ne, in če na« Nemci sedaj zavoljo svoje bojazljivosti hočejo spraviti pod madjar-ko nadvlado, smemo pra-šiti, kako to? Mi ne maramo Madjarjem služiti, in za nje plačevati, ne zanje in za njih neumne muhe krvi prelivati! Če Nemcem dualizem kak dobiček donaša, nam ga ne, iu zato se z dualizmom lahko ne bomo sprijaznili. Dokler Slovani ostanemo v opozi-|ciji, tako dolgo je vsaka uprava le začasna.
Kako prav so imeli Čtlii, da se zdržujejo vsega vstavnega sodelovanja; kajti zdaj se jasno vidi, kako malo trdno.ti imajo pri nas vse vstavne naprave, kako je vse od danes do jutri. Še tisti, ki bi smeli z dualizmom najbolj zadovcljni biti, namreč Madjari in Nemci, še ti so nezadovoljni in se pričkajo; kdo je potem zadovoljen s sedanjo ustavo? Ko se bodo rešile zadeve na iztoku, potem pridejo zopet na vrsto domače notranje zadeve, in kedar se bode vršila rešitev, vršiti se zaiuore le tako, da se madjarska oholost za vse čase ugonobi in poniža.
Nektere opazke o družbi Muliorjevi in o Matic'.
(Dalje.)
II.
O občnem zboru Matičinem toraj nektere ojiazke!
Zahvaljujemo se najpoprtd gg. Mladoslo-vencem. da so tako jasno in odkrito pokazali svoje namene in nazore; kajti da je opozicija v zboru govorila v njihovem imenu, ne bo menda tajil nihče.
Tudi tu o denarnih zadevah ne bomo govorili , pa tudi onih besedi ue bomo zavrače-vali, ktere so zavrnili že v zboru; še celo Matice same ne bomo zagovarjali veliko, vsaj ona govori sama tako glasno, da se ji ne more ugovarjati; svoj razgovor bomo le pripeli onim izjavam naših nasprotnikov v narodu, ktere kažejo čisto njihove ideje in misli. In te izjave
Nekoliko dni pri Horvatovicu.
(Obrazci iz bojnega tabora.)
(Dalje.)
,,Po kratkem času sem v Zajčar prišel do cela razmišljeu in oplašen. Sošel sem se v Zajčaru z Miletičem, z bratom znanega Srba — Ranaškega Svetozora Milefiča. Poslal ga je bil Panajot, zato da bi mu pripeljal tu zbrano Bolgarsko 1500 do 1G00 mož močno četo; ali ni se vresničilo to, kajti v tem je Črnjajev bil ukazal, naj Bolgarske dobrovoljce odpeljo v Deligrad, kder jih morajo vojaški vrediti, pa ne domači, bojno popolnoma neizkušeni vojvodje, temuč Ruski dostojniki. To se je vresničilo, kajti hajduški vojvodje so vsled svojih nesrečnih bojev bili izgubili vso važnost v svojih ljudeh in v rednej vojski".
„Zgodaj zjutraj sem ogledal nasipe, ktere so bili Srbje tu nakopali na brambo zoper Turka. Razprostirali so se po višinah Timoku ob ievem bregu od Grljana prav do Vraže-grincev — blezu dve uri daleč."
„Ko so se bili Turki prvič vgnjezdili v Velikem izvoru (Zajčaru nasproti na višinah desnega brega), brzo se je razkropilo Zajčar-sko bivalstvo, da jc mesto bilo najpodobnejše kakemu samostanu, po kterem se sprehajajo
[ le moški, kder ni ne jedne ženske, ni nejed-nega deteta. Ali vendar-le je bilo v Zajčaru hrupno; po gostilnicah je sedelo polno vojščakov prostovoljcev, pisarjev in komordžijev."
,,Nič posebnega nisem videl v Zajčaru; počival je prijatelj, počival neprijatelj. Le zdaj pa zdaj je poknil kak granat, ki so ga Turci vrgli na Zajčarsko- Negotinsko cesto. S tem so Turki cesto, ki zmirom drži ob Timoku, vznemirjali tako, da so popotni morali daleč po ovinkih hoditi črezi gore prav do Vraže-grmcev, kder ni bilo več nikakove nevarnosti."
,,Dalje na poti v Negotin sem zopet za-blodil, ko sem hotel ogniti se onega nevarnega turškega torišča, ter sem odjezdil po nekem lesu. Videl sem, da skoro gotovo pridem v Rgotino. Jezdil sem v Rgotino, ali na poti sem na nesrečo zabil to ime, ktero so mi bili povedali v Zajčaru."
„Na poti sem bil srečal nekoliko Rumu-nov; povprašal sem jih srbski, kam drži ta cesta. Strmeli so va-me z izbuljenimi očmi in začeli so rumunski godrnjati nekaj."
Povprašal sem jih, umo li Srbski. Ali povprašali so me: ,,„Nušti rumunešti, domnu-Ie?"" — Jaz pa sem odgovoril, daneumejem .,rumunešti", temuč da znam „serbešti". Spo-mignili so z ramami in šli naprej. Čudovito
se mi je zdelo to, da ti, ne več mladi ljudje, ne umo srbski, ker bi kot vojščaki vsaj nekoliko besed morali znati srbski".*)
„I)ve uri blezu sem o svojej bloditvi po-tratil po brezicestnem lesu. Naposled pridem k nekej pilnici, v njej je bilo nekoliko zgrbljenih bab. Jedna izmej njih je sedela tako, kakor bi bila prikovana bila , do cela nepremično; to je bila čudna stvar, vredna da bi jo bil povekovitil kakov malar ali svitlopisec. Sploh so se mi ti srbski Rumunci zdeli, da so kakovi divjaki ali ,,gorile", živeči po lesovih.'
„Baba ni odgovarjala mojim vprašanjem, temuč vstala je, kakor kak stroj in šla, da sam nisem znal, kam zuza, Stopal sem za njo. Pripeljala me je k trijem Rumunom, kteri so se ravno ta čas motili s pitjem: pokušali so slivovico, ktera je boljša. Pouudili so mi, naj se tudi napijem, in podali so mi lončen vrč se žitnim steblom. Po steblišči sem se nasrkal nekoliko rakije in dal sem jim tri srbske groše. To jih je ganilo, ter so mi pokazali pot. Iz njih ust sem zopet zaslišal ime — Rgotina, s ktero sem si jako ubijal glavo na potu."
*) V Srbskej živi v Negotinskem, Zajčarskem in Požarevškcni kraji do 12700 Kunmnov.
imajo svoj vrhunec, najvišjo stopinjo v govoru g. prof. Šukljeta, kteri je bil priporočen celo ko odbornik, ki je pa s svojim kretanjem do-voljno opravičeval gg. Matičarje, da ga niso hotli voliti, ampak na njegovo mesto stavili gospoda, od kterega smemo in moremo pričakovati vspešne pomoči v odboru. Zato bom svoje opazke tudi stavil le pri tem govoru in malo natančneje razkazal, kaj da misli prav za prav g. profesor in njegovi.
Pričnimo toraj! G. Šukljetove besede ne merijo na razdor, ampak ua korist dragega mu zavoda, ki je začel hirati in pešati. O Bog nas varuj razdora! Le sloga in edinost je naša namemba, samo s tem malim pogojem, da vladamo mi; zakaj pa bi imeli Matico v rokah vi, stari prvaki in vi, ki ste delali za narod, ko nas še bilo ni? zakaj bi je ne imeli mi, tako obilno zasluženi za dom in narod? Na razdor nc merimo; samo stare in duhovščino in mračnjake bi radi odgnali od drazega nam zavoda in svojo luč postavili na mernik, na kterem je dozdaj brlela vaša mračna leščerba.
To so menda misli g. govornika; no, iz svojega stališča ima prav; a če je isto tudi stališče slov. naroda, ne vemo, a naše mnenje je, da ne. Matica hira in peša; nad čem pač moremo to spoznati? Prvič g. Šuklje in g. Jurčič itd. še ne srde v odboru z zmagovalno večino; drugič, knjige, koje izdaje dragi nam zavod, nimajo še nobene prestave Darvinovih knjig niti ne enačili ,,večnih" pridobitkov vednosti devetnajstega veka; tretjič, knjige se ne tiskajo v „narodui tiskarni ', ki oblažuje traino našega naroda z blaženo lučjo „S1. Naroda". Ali ni to dovolj dokazov?
Skrajni čas je, da se misli na nova sred stva in se narod reši duševne apatije. Nova sredstva! Aha, Darvinova teorija, natančneja pojasnjenja o celibatu duhovskem in o tride setletni vojski in enake reči, to so ona nova sredstva; popred znali smo tudi sredstva, k povzdigujejo narodni razvoj, imeli smo požrtvovalnost in delavnost in trud in druge po-močke; a tiso že obrabljeni, prestari! Iu kdor pozna razmere med narodom pred časom ,.Naroda", priznal bode, da ss je apatija od tedaj pomnožila in to ne vsled pomanjkanja novih moči in stare ljubavi do naroda, ampak vsled
razdora; marsikdo — in mnogo je takih — boji se zdaj, ko se kriviči vsako delovanje, obrekuje vsaka požrtovalnost, spodkopuje vsa ljubezen do narodnosti. Slovenec stal je popred med dvojno močjo , med rodoljubjem in nemčurstvom, zraven pa tudi med liberalizmom in krščanstvom. A zdaj je to drugače! Rodoljubi so se delili med liberalizem in krščanstvo, in nemčurstvo se posmehuje in raduje. Ni se torej čuditi apatiji med narodom, apatiji, ki se kaže najpred v političnem gibanji, kmalo pa se preseli tudi na polje ved in umetnij.
Kar se potem tiče prestav in kompilacij, so gotovo bolji prevodi iz izvrstnih ptujih jezikov v dobri domači prestavi, kakor pa slabi domači izvirniki ! Gospodje vedno govore o „sveti, občni vednosti"; če jc občna, zakaj ne bi imela veljave v enem, kakor v drugem je ziku ; drugače je to morda o poeziji, ki ima kal globoko v narodnih tleh, vednost je za ves svet, ona ima splošno veljavo; nihče toraj sc ne bo čudil, če izdaja Matica dobre prevode dobrih knjig, posebno, ako nima niti slabih izvirnikov. Kadar bodete kaj izvirnega spisali, g. profesor, pa pošljite Matici, če bo tako, da bo vgajalo krščanskemu narodu slovenskemu, ne bojte se, da bi zavrgla samo zato, ker ste „Narodovec."
Gospod Šuklje zabavlja tudi |čez Tomanov životopis in svoje zabavljanje okrepča in osladi z besedami: „za otroke", ..hrumnega puščav-nika." Biografija kaže naj nam življenje in djanjc moža, kterega nam popisuje, tako da ga iz njega moremo spoznati, kakoršen je bil, ne kakoršnega si mislimo mi, toraj brez vseh nepotrebnih kinčarij in fraz. Da je Tomanov življenjepis ideal izvrstne biografije, ne bomo trdili, a da iz njega Tomana moremo spoznati, kdo je bil, kako jc živel in mislil, kaj je storil za nas, to nam bo pritrdil vsakdo, kdor jc prebral biografijo s priloženimi pesmicami.	(Dalje sledi.)
Politični pregled.
V Ljubljani, Hi, februarija Avstrijske dežele. jTSiiiiKfcrsksi kriza je zasedaj srečno odpravljena in Tisza bode še nekaj časa vodil
krmilo vlade ogerske. „Politik" sodi, da sta se Tisza inAuersperg spravila zlasti vsled silnega prizadevanja ministra Andrassya, ki je bil v nevarnosti, da z ministerstvom ogerskim pade tudi on. Ta nevarnost pa še ni odstranjena, in bolj kakor notranje, zahtevajo vnanje zadeve premembo pri vnanjem ministerstvu. Te dni bo treba odgovoriti na okrožnico Gor-čakovega. V prvi vrsti ona velja Avstriji, ktere ravnanje je za Iiusijo v iztočnih zadevah od-ločuo. Od Andrassya narekovan odgovor bi Rusiji priporočal, da naj odjenja. Saj je iz poročil Salisburvevih jasno, da hoče Andrassy nasprotovati zasedenju ali osvoboditvi turških dežel. Ker pa Rusija po tolikih pripravah za vojsko ne bo mogla meui nič tebi nič odjenjati, bi politika Andrassyeva napravila prepir z Rusijo. Ume se, da bi utegnila vladarja, ko bi se bilo treba za to ali uno odločiti, obhajati želja, spremeniti notranjo politiko, in da bo Andrassv vse žile napel, da bo zadušil notranjo krizo, ki je za službo njegovo |odločilua. Vprašanje je le, koliko se bode stranka vstavoverna z Andrassyem enačila?" Da bi se laglje dognalo porazumljenjc z vlado ogersko, nasveto-val je poslanec Siiss, kakor piše ,,N. fr. Pr.", da naj se skliče konferencija stranke vstavo-verne, ki naj vladi razodene svoje stališče. Ilerbst. je rekel, da hoče o tej reči govoriti z načelniki raznih klubov.
Držiltiii r.hav je po živahni razpravi, pri k'eri je kupčijski minister odločno priporočal vdeležbo svetovne razstave pariške, sprejel od manjšine budgetnega odseka na-svetovani predlog, da naj se v ta namen dovoli COO.OOO gld. Za predlog je glasovalo 157 poslancev, zoper pa le 37.
7litrilMM'Niii „S1. Go^p." poroča, da so bili v srenjski odbor v Kamci blizo Maribora 0. t. m. izvoljeni: V I. razredu: Dr. Srnec, Marko Janez in Šnopl Anton; v II. razredu: Seidl, Rataj in Raner Jakob; v III. razredu: Pirker Janez, Illebič Anton, Moškon Juri. — Glasoviti Seidl je zmagal samo z enim glasom ; dobil je 8 glasov, drugi pa so jih dobili i>o 7. Ker so narodnjaki zmagali v dveh razred h, bodo v odboru ini"li večino, in Seidlovega žtipanovanja bode menda za vselej konec. Prav tako, le. ne bodite šalobarde.
,,Jezdil sem skozi Rgotino in prijezdil v vas Kopiivnico, ki leži ob cesti."
„V Koprivnici sein se ustavil v nekem hanu konci vasi. Sedel je. v njem n<'kov človek. ki je brezi kakove obotave povprašal uie, kako se pišem. Odgovoril sem mu nedoločuo. Po nekolikem Času sem se preveril, da narod v krčmi temu človeku reka: ..Gospodin Adam kar mi ni bilo nezanimljivo."
,,Znana mi je bila iz vesti o Srbskej skupščini (zbor) s tem imenom neka važna oseba, kterej so Srbje navadno nadevali pri devek: komunec (communard.) Ta Adam je svoje študije dokončal na „visokih školah" v Belem gradu, potlej pa se je vrnil domov, kder je prijel za motiko in plug. Kot poslanec je v skupščini ostro vstajal na vladne uradnike — in mnogo je promenil v ustavi Po vsej Srbskej je njegova oseba jako važna, posebno pa po Negotinskem okrožji. Zdaj je ud zborovega odbora, izvoljenega na toliko časa, dokler traja vojska."
„Veroval sem, da sta kmetovalec — poslanec Adam in Adam v Koprivnici oba tista oseba. Stopil sem k njemu in povprašal sem ga, ali ni Adam Bogičevie. Odgovoril mi je, da je Bogičevie. Zamaknila sva se v razsežne razgovore politiški strategiške. Nisem mu za-
molčal nobene izmej obilih hib in pomanjkljivosti v Srbskej in v vsej drugej vojski, o kterej sem se bil preveril, kako je, z lastnimi očmi. I Vse mi je potrdil, naposled pa je opomnil: Mi smo se varali o svojem narodu. Ni jeden izm-j nas ni premotril, ni poznal naroda, niti njegovega srca, zato zdaj šepamo. Pa to je bilo še, predno je sovražnik zajel Zajčarje in Knjaževce."
„25. dan julija meseca sem prijezdil v Negotin. Na severnej strani okrog tega me-stica čepe griči, po kterih so se [ponašali zeleni vinogradje; po njih raste slavno Nego-tinsko črno vino."
„Imel sem prijatelja v vojakih, taboril je v Bregu, Timoku na desnem brezi, torej už» na Turškej zemlji; obiskal sem ga. Okrog Brega so bili Srbje nakopali nekoliko nasipov."
VI. Turci so zajeli Knjažcvcc in Zajčar.
„Ko sem bil v Negotinu , poknila je nenadoma vest, da so Turci dobili Knjaževec. Pripovcdali so tudi drugih dogodkov mnogo. Iz početka nisem veroval tega, ali brzo mi je prišlo v glavo, da bi to vcudar-le utegnila biti resnica. Zavsedel sem konja in na moč urno sem jezdil nazaj na Pandiralo."
„Prišcl sem 30. (18.) dan junija meseca
tija. Jezdil sem po tistej cesti, po katerej sem bil prišel, ali nazaj jezdeč nisem zablodil no-benkrat."
„Prijpzdil sem do Novega liana, dve uri od Knjaževca, pa nisem zapazil nič jiosebnega. Od Knjaževca sem si.šal, da so silno grmeli topovi. V liariu so mi nasvetovali, naj ne idem dalje, zato ne, ker ni znano, kedo je gospod v Knjaževci. A jaz se nisem dal pregovoriti, pustil sem konja v hanu — in šel sem 31. (19.) dan julija mescca na večer dalje proti mestu."
,.Še le zapustil sem bil han, uže sem zagledal , da proti jugu na mnogih prostorih vstaja dim. Menil sem, da to vasi gore', kajti Turci po svojej starodavnej navadi tudi zdaj, v it*, stoletji še vpričo vse omikane Evrope svoj pot znameuiijo z ognjem, ter zužgo vsako selo, v katero koli pridejo. Kodar so Turci hlačali, ondodi je povsodi vse tiho in pusto."
„Tega duc zapaljene vasi so bile že pogorele do tal. To ni bil plamen in dim lesenih koč, temuč strelnega praha je bil dim. Ves zrak in vsa zemlja se. je tresla vsled grmečih pušek in topov. Zrak sam je bil nekako dušljiv in težek."
„Prišcl sem blizu pred Knjaževec in ustavil sem se in stal sem tam z nekolikimi konjiki
]\a C.'«'*l»<'in so bili včeraj od mest iu trgov za državne poslance izvoljeni boje vsi od stranke narodne priporočani kandidati. Voditelji imajo do ljudstva češkega tako zaupanje, da se jim zdi nepotrebno v posebnih oklicih razodevati jim pomen in važnost volitev, in da objavljajo le imenik nasvetovanih kandidatov, kterega je v imenu zaupnega odbora podpisal samo dr. Ilieger. Slava vrlim Cehom, ki nepremakljivo trdno stoje, kakor skala v viharnem morju, ob katero se zastonj zaletavajo peneči valovi. Ta stanovitnost je najbolj gotovo znamenje, da bodo naposled zmagala njihova načela.
Vnanje države.
^ C'ara;>,rs«ilii se boje novih preku-cij iu so zarad tega zaprli nekaj ljudi. Tudi bivšega sultana Murada strogo varujejo. Vojaštvo mora biti vedno pripravljeno, in se je z nova pomnožilo za nekaj malo-azijatskih batalijonov, ker domačim ne zaupajo. Sultana je jako osupnila nevolja, ki so jo pri vnanjih vladah zbudile zadnje premembe, in že obžaluje, da je odpravil Mithada, ter ga hoče neki zopet nazaj poklicati. Sicer pa novo ministerstvo vnanjim vladam nasproti nadaljuje politiko Mithadovo in je neki še bolj za vojsko vneto, kakor prejšnje, ter je sultana pregovorilo, da je odpravil konzularske sodnije. To bo pri vnanjih vladah zbudilo veliko nc-voljo in Rusija bode imela en vzrok več za vojsko s Turkom.
F5m<ija z veliko marljivostjo nadaljuje svoje priprave za vojsko, kar najbolj priča, da je ni volja odjenjati, dokler se stanje kristjanov na Turškem ne zboljša. Vnanje vlade si ne upajo trditi, da bi Rusija ne imela prav, pa same ne vodo, kaj bi one počele. ,.Želeli bi, piše neki angleški list, da bi bilo krščansko prebivalstvo rešeno mohamedanske vlade, pa ne videli bi radi, da bi se Turčiji, vzela moč, in zlasti ne maramo, da bi se Rusija razširila. Srčno želimo, da bi se ohranil mir, in smo pripravljeni kolikor mogoče umikati se vojski, bodi si za ali zoper Turčijo, in vendar nas navdaja neprijetni čut, da se mora v izhodni Evropi marsikaj premeniti, ki se pa za-more premenit le po vojski." Vnanje vlade celo ne vedo, kako bi olgovorile na okrožnico ruskega ministra Gorčakovega, in eni so sprožili misel, da bi se v ta namen zopet sklicala
vred, kateri so bili vsled načelnikovega ukaza Srbske prapore prinesli iz mesta, zato da bi jih Turki ne dobili v svoje pesti. Pred nami po višinah okrog Knjaževca je razsajala krvava.	u
bitva. O poslednjih žarkih zahajajočega solnca^0 aJ,mo ' !'°U so se posvetile cele vrste pušek in bodal, a takoj so se zopet bodaki in puške zagrnile v dim in blisek. Prizor se je spremenil vsako minuto. Turki so z vso silo hoteli prodreti v Knjaževško predmestje, ali Srbskega topništva bistro oko je prekrižalo jim namero. Zažvižgale so v zraku ognjene olovnice Turkom nad glavami ali pa v njih vrste — in požele so jih, da so ležali po tleh, kakor snopje na polji. Vstal je beg, Srbski bodaki pa so rudeli omo-čeni s Turško krvijo. Ali nenadoma Turki pridejo Turkom na pomoč in planejo, kakor kakova ploha, na Srbske knežake, ki so tega dne junaški branili vsako ped svoje svobodne domovine. Bojevali so od ranega jutra brezi vsakoršnega prestanka, brezi odpočitka. Že je ura devet, — že se temni — in vstajajoča noč žari vsled besnega plemena, ki ga krešc 3trelno orožje!"
konferencija, eni pa svetujejo vlado rusko vprašati, kaj da ona misli. Vsi so prepričani, da namerava Turčijo prijeti, toda vnanje vlade, je rekel angleški minister Derby poročniku francoskemu, bi morale Rusiji pripomoči, da meč zopet vtakne v nožnico. Angleški minister trdi, da on ve za tak pripomoček. Vse drugači sodi vlada nemška. Ko je bil lord Salisbury v Berolinu, mu je cesar Viljem rekel, da tudi on srčno želi ohraniti mir, da je pa car Aleksander vsled raznih okolišin in zlasti vsled zatiranja sovernikov svojih na Turškem primoran tako ravnati. Evropa, je rekel dalje, ne more več zadovoljna biti z golimi obljubami vlado turške; neobhodno potrebno je skrbeti za zadostno poroštvo zoper nezgode, ktere kristjani na Turškem trpe." Če pa mogočna Nemčije odobruje njeno ravnanje, potem Rusija ve, da se ji ni treba bati ničesa. — Pri južni vojRi se bode vstanovilo 34 bolnišnic z 19.922 posteljami; 13 bolnišnic in 3900 postelj se ima nemudomo pripraviti. Za nadzornika vseh teh bolnišnic je imenovan general Kosinsky.
Domače novica.
V Ljubljani, 17. februarija.
(VeleSastiti knez in škof dr. Janez Po-gačar) so se danes z nagličem odpeljali na Dunaj, kjer se vsled povabila kardinala Sclnvarzetiberga zberd tudi drugi škofje avstrijski, ki so udje gosposke zbornice, da se vdeleže posvetovanja o premembi zakonske postave, ki se bode vršila v pondeljek 19. t. m.
(Za družbo sv. Mohorja) naj hitro letnino pošljejo poverjenikom, kteri je še niso in sicer iz Ljubljane in okolice g. Jeriču v Ničmanovi hiši.
(Mestni odbor) je imel včeraj o petih svojo navadno mesečno sejo , o kteri bodemo prihodnjič obširneje poročali.
(T seji deželnega odbora U. svečana.) se je sklenilo, da se prošnja županstva v Bohinjski Bistrici nuj bi se mu objavil načrt gospodarstva Kranjsko obrtnijske družbe glede v prepoved danili gozdov, izroči deželni vladi v rešitev po določbah §. 9. gozdne postave od 3. decembra leta 1852.. — da se pritrdi pred logu krajnega in okrajnega šolskega sveta za delinitivno potrjenje naduči telja Matije Arkota na ljudski šoli v Ilrenovicah, in da se prošnja sedanjega župana v spodnji Š'ški za ojiro-ščenje od županovanja vsliši.	„Nov."
(Slovensko gledišče.) V nedeljo bodo pre stavijali izvirno Ogriučevo igro ,,V Ljubljano burko .,Krojač Fips." (O maskaradi) na pustni večer v ljubljanski čitalnici, ktere smo zadnjič ob kratkem omenili, naj sledi tukaj nekoliko obširnejši popis zato, ker nam je sijajen dokaz, da se narodno društveno življenje v Ljubljani čedalje bolj razvija vkljub zanikanju nemčurjev in zaprekam, s kterimi nam neprenehoma nagajajo. S ponosom smemo reči, da je bila preko Vodnikove besede to najkrasnejša predpustna veselica v Ljubljani, in nemškutarji bi kaj tacega nikakor ne mogli napraviti brez nas. Akoravno je bil pristop zelo omejen, se je vendar gibalo samo v zgornjih prostorih čitalnice toliko najodličnejšega občinstva tudi iz nasprotnega tabora, da je bila gnječa povsod in so bili prostori mnogo pretesni. Okoli dve sto jc bilo samo ženskih mask, jako elegantnih in okusno opravljenih, predstavljajoči!! osebe in noše različnih narodov in vekov; težko je bilo razsoditi, ktera jc bila najkrasnejša. Prvo kadriljo že jc plesalo 120 parov, pa bi jih
bilo še več, ako bi bilo več prostora. — Nič manj različne od ženskih so bile možke maske. Med njimi je bila v prvi vrsti ,,deputacija madjarskih softov", kije Kerim paši slovesno na blazinici prinesla častno sabljo iz lecta narejeno po g. Oroslavu Dolencu. Za to je bilo videti več Turkov, Angležev itd. Občno pozornost je zbudila moška maska v podobi raka, po pravem raku natančno ponarejena, dalje turški sultan, ves obupan, in mnogo drugih. Veliko smeha je zbudil tudi „Diogenes", kterega so maske v sodu privalile v dvorano in ki je potem vedno družbo strašil s primernimi večkrat premenjenimi napisi n. pr.: „Cur uganja-tis hic burkas? — Udarjamus rajši vsi nad Turkas." — „Vos sveti redum prekucistis, — Ouod ex noete danum fecistis", — in zadnje[: ,,Prolapsa XII ma jaiu hora, — pa je dur/ha vsa še nora." — Dvorana je bila krasno okinčana z zelenjem, priličnimi napisi in emblemi, in družba se je zabavala tako živahno, da se nikomur ni mudilo domu. „Maskin sprevod" o polnoči je bil krasen, da si težko kaj tacega misliš. Tako smo končali v Ljubljani pusta; kako pa nemčurji? Kar je takih, da se čitalnice preveč ne boje, so prišli k nam, drugi pa so imeli v gledišči svojo „maškarado", ki je bila pa taka, da se ž njo ne smejo ponašati, ker je morala celo policija vtakniti se vmes in konec storiti razuzdanosti nekterih na pol odraščenih „sinov boljših hiš." Tedaj je resničen izrek, ki smo ga te dni slišali, da morajo nemčurji v Ljubljani, če hočejo videti kako lepo in živahno zabavo ali maskarado, priti v čitalnico. Pri njih je vse ali premrzlo, ali pa — kakor so kazale zlasti njihove ma-škarade v gledišči — nespodobno. Naše veselice pa so v resnici narodne, vdeležuje se jih narod in ima veselja nad njimi, dokaz temu to, da so bili tudi spodnji prostori čez in čez prepolni pustovih pogrebcev iz vseli stanov mesta ljubljanskega, in da pri vsi gnječi ni bilo ne najmanjšega nereda ali ropota. Vse se je pošteno razveseljcvalo-
(Konečna obravnava „Sl. Naroda",) kterega je tožil kamniški padar g. Zavrl ali, kakor se učeni mož sam jiiše, .,Saurau-u", zavoljo razžaljenja časti, je bila kratka. Še predno so bili namreč v četrtek izbrani porotniki, jc padar umaknil tožbo — po kratkem pogovoru z„Narodovim" vrednikom. Nekteri pravijo, da se je tožnik zbal konečne obravnave, ker so ga boje njegovi prijatelji na cedilu pustili. Eiino zadostenje gosp. ..Saurauu" bo tedaj to; da mu bo dovoljeno poplačati stroške.
(Porotna sodnija) je 14. t. m. 19 letnega Janeza Iludobivnika, kamniškega pismonoša, ki je bil tako nevarno z marelo v oko^dregnil mesarjevega sina Švaba, da jc G dni potem, G. dec. ji. 1 , umrl, uboja krivega spoznala in sodnija ga je obsodila na eno leto težke ječe.
(Prijazna opomba.) Nekteri listi imajo nekaj časa sim navado, pouatiskati marsikaj iz „Slovenca." Zadnji čas smo naleteli celo na članke, ki so bili jio „SIovenčevih", če tudi že starejib, ponarejeni ali predelani. Dasi-ravno nas zelo veseli, če „Narod" in drugi listi reproducirajo naše spise, ker nam to priča, da so v večih rečeh naših misel, bi vendar prosili, da bi, če kaj vzame iz našega lista — morda celo od besede do besede, kakor je pri časnikarjih navada in kar tudi mi vselej storimo, navedel vir, iz kterega je kaj zajel. Saj s tem ne zgubi nič na svoji veljavi; če je kaka reč dobra ali mikavna sama na sebi, potem ni treba skrivati vira, kje se je dobila. Nadjamo se, da se nam nihče zavoljo te prijateljske opombe ne bo grozil.
(Čudne bolečine.) „Turški list" prinaša novico po nekem pisatelju Coernigu posneto o neki „deutsche Sprachinsel", kar se mu zdi Sorica pod Poreznom. Tej novici pa pripne njaukanje, naj bi se ta „nemška" občina obvarovala poslovenjenja, ktero jej preti po slovenski duhovščini in šoli. Naj bo „turški list" zarad tega brez skrbi, Sorčanov ne bo nihče več poslovenil, ker so že poslovenjeni, kajti razen starih ljudi ne govori že nihče več nemški. To se pa ni zgodilo s silo, ampak ljudje so sami spoznali, da jih majhna kopica v sredi čisto slovenskih prebivalcev z golo nemščino ne bo shajala, tedaj so se jeli slovenskega jezika učiti, nemškega pa zanemarjati, ker jim ni bil potreben. — Dandanes je Sorica ravno tako slovenska vas, kakor bližnji jej Zali log, „turški list" se o tem lahko prepriča. Čudno pa se mora zdeti človeku, če bere ta klic na pomoč v listu, ki vedno zagovarja posililo ponemčevanje slovenskega naroda. Kje jc tudi doslednost? Ce sc pri nas kak nemški brič ali rokodelec naseli, je to že nemčurjem „deutsche Sprachinsel", ki mora imeti nemško šolo in nemškega duhovnika; dolgoletno ponemčevanje Slovanov pa mirno gledajo in imenujejo „kulturovanje." Difficilc est, satyram 11011 scribere.
(Konjerejcem) ministerstvo kmetijstva sporoča da naj žrebce, ki jih prodado in njihovo ceno do 31. marca naznanijo deželni komisiji za konjerejo v Ljubljani. Te žrebce bode med svojim popotovanjem ogledal oficir državne žrebčarije, ki bode imel pravico že naprej zaznamovati žrebce, ki se zarad kakih napak ne bodo kupili, in to posestnikom naznaniti. Vsi drugi naznanjeni žrebci se bodo pri razdelitvi državnih daril za konjerejo ptipeljali tje, kjer se bodo delila darila, in kjer jih bo deželna komisija ali precej kupila, ako bi pa ne ve dela, koliko žrebcev se bode potrebovalo, vsaj določila, se li sme kupiti ali ue. Izmed teh bode naposled žrebčarija izbrala tiste, ki se bodo res kupili, in kupčijo sklenila, kakor hitro bode zvedela, koliko žrebcev se bode v dotični deželi potrebovalo.
(V „kazini') so predpust sklenili še le v pepelnično sredo zvečer, kakor naznanja ,,Laib. Tagblatt". Tako javno zaničevanje zapovedi cerkvene hudo de vernemu ljudstvu, pri brezvercih pa imajo pustni torek, pepelnična sreda, veliki petek itd. enako veljavo, in zanje prične se resen čas le tedaj, kadar je mošnja prazna. Toda takih ljudi je pri nas, hvala Bogu, še malo, in večina še ni zgubila vsega čuta za cerkev in njene zapovedi. Zato se je omenjene veselice, kakor piše „Laib. Zeitung", vdeležilo le malo ljudi, in ,,osnovatelj je imel vkljub živahnemu sviranju godbe vojaške res prav pe-pelničen večer."
Razne reči.
—	Duhovske spremembe v Iavantin-ski škofiji. Č. g. Jož. Valcnčak pride za 2. kaplana v Trebovlje, in č. g. Mat. Karba za kaplana na Dobrno.
—	Imenovanje. Znani domoljub gosp. dr. Štefan Hočevar v Celji je postal c. k. svetovalec, g. A. Zamuda v Ljubljani pa finančni komisar.
—	Slomšek je češkim Slovanom tako priljubljen vzgled v cerkvenem govorništvu, da si prestavljajo pridige njegove v svoj jezik koj zaporedoma. Ilomilije za advent so dali posebej natisniti, in zdaj naznanja J. Mathon, vrednik časopisa „Škola" v Brnu, da se Slom-šekove homilije na liste (po Apostolski Hrani) dobivale bodo pri njem, in naj se vsi, kteri
jih želijo, oglasijo, da po dobi bužičui dobijo tudi dobo velikonočno.
—	Ve kosi a v Še m bera je proiesor če-skolovanske književnosti na Dunaji in sloveč pisatelj (spisal je ua pr.: Vpad Mongolov na Moravsko 1. 1841; Zapadni Slovani v praveku 1. 18GS; Povcstnica kujiženosti češke 1. 186'J že tretjič natisnjena itd. itd.) in prihodnji mesec bode obhajal svoj 70letni god. O tej priliki hočejo ga hvaležni dijaki posebej vezovati, in v ta namen poziva J. Všetečka starosta akademiškega društva dunajskege vse one gospode, kteri so bili slavnemu profesorju od 1. 1840 do 1877 učenci v Olomucu ali v Brnu ali na Dunaju, in ga hranijo v dobrem spominu, naj mu do 21. prihodnjega mešeca po šljejo t. j. fotografije svoje , da jih poklonijo o godu v slavnostni knjigi prespoštovanemu starčeku.
—	Vinski trgi se bodo vsled sklepa kmetijske družbe štajarske vpeljali v poglavit nih krajih dežele štajarske, en vinski trg pa v Gradcu ali Mariboru za vso deželo.
Eksekutivne dražbe.
'-•1. febr. Filip Zdrava iz Ledenice (328 gld.) 3. Andr. Klemenčič i z up. Šiške (1555 gld.) obe v Ljubljani. 3. Bal. Lnzer iz gor. Subodola (150 gld.) v Ktidolfovetn. 2. Jan. Zugl iz Kervavčjega vcrlia («712 gld.) v Metliki.
22. febr. 3. Jan. Saloker iz Bele Cerkve (3281 gld.) ;{, Fr. Bruder iz Smolene vasi (1625 gld.) ,'(. Jurij Pcčaver iz Koniarne vas (300 gld.) 3. Jan. M um iz ČVrmošnie (2840 gld.) vse v Kudolfovcm. 3. Alojz Zupančič iz Bistrice (5130 gld.) v Mokronoga, 3. Jan. Lazar iz Male vasi (1210) v Vel. Laščah. 2. Fr. Stermole z Brega (772 gld.) 2. Fr. Antončič z Brega (»00 gld.) obe v Zatičini.
Štajarske, v tretje: lf. febr. Bikošek 2500 gld. v Konjicah, Jernej Dobršek 205« gld. v Konjicah, Jakob Dreo v Jelovcu 2085 gld. Mat. liodoSek v Doleni 425 gld. 20. febr. Puter Canjko v Slomu 300 gld., 'JI. febr. Tomaž Čua v Vra-tislavcih 3850 gld., Jakob Polajšar v Stonjskem 550 gld., Anton Kihter 2005 gld., v Bistrici, Jož. Janžekovič v Poljancih 225 gl., 23. febr. Terez a Šnst v Črešnoveih 42« 1 gld., Franc Jonik v Sevnici 2301 gld., Peter Medved v Šegavi 1850 gld., Franc Gradišnik v Gorici.
12.
Umrli so :
febr. Janez Kamnikar,
del. o., 2. in., za
krčem. Maks Scevvald, lek, akccsist, 24 1., v vojaški bolnici za jetiko.
13. febr. Martin Knrpc, hišni posestnik, 74 1., vsled starosti. Jakob Srakar , hiš. pos. «4 I., za pljučnico. 14. febr. Johana Jakopič, godčevo., 15 in. za piemijo.
it
Valilo
k občnemu zboru udov il
kateri bode
v nedeljo SŽ5. februarja 1N77
v liicshii «1 voriini.
Dnevni red:
1 Nagovor predstojnika iu čitanje zapisnika občnega zbora od 'Ji. maja I. 1.
2.	Sporočilo za It to 187G.
3.	Nadopnlnilna volitev vodstva in volitev pre-gledovalnega odseka.
4.	Nasveti vodstva.
5.	Nasveti posameznih društvenikov.
Zborovanje se prične ob 10. uri dopoldne.
Vodstvo
društva Marijine bratovščino \ Ljubljani.
Pijančevanje,
tudi brez vednosti dotičnega človeka, odpravljam nevtegoma iu tako gotovo, da se človeku pristud'. Zahvalnih in pohvalnih pisem imam veliko. Komur je treba, naj se pismeno oberne do Tli, l4oiiH/k> . Droguen-handlung in Grfinberg in Schlesien. (5—G)
Cerkvena ura
z enim bitjem, ki je dobro šla ter je za manjši zvon prav pripravna, je prav po nizki ceni na prodaj. Kaj vrč se izve pri opravnfštvu „81.". (I)
». 'M	'	■	-----,
V n r li (I
1
družbe sv. Mohora, |
ali kteri želijo družbi pristopiti, vljudno vabimo, naj blagovolijo kmalo oglasiti se z letno plačo, ker potem moramo imenik udov vodstvu poslati.
Poverjeništvo za Ljubljano in okolico
na Starem trgu liš. št. u; v l. nadstropji.
Telcicraličui' denarne cene 16. februarija. Papirna renta «2.55 — Hrebrna renta 67.80 — Zlata renta 74 20. — 18«01etno državno posojilo 111 20 Hankin« akcije831) — Kmditne akcije 111.— — London
123.--Srebro 114 SO. — Ces. kr cekini o 9 i — 20-
frankov 9'90.
Žitne cene preteklega tedna.
(Za tiste, kterim uova mera in vaga še ni gladka, pristavili smo, koliko bi reči veljale po stari meri. 1 hektoliter znaša 326/io» mernikov.
V Ljub-	V Novem-	V Kranj i V Muri-	V Ptuju	VOrmnžu	V Trstu	V Celovcn	V Zagrebu
ReČi Ijani	mestu	boru
_gl. I hr.	gl. kr.	gl. | kr.	gl. I kr.	gl. | hr.	gl.	I<r.	gl. j kr.	gl. | kr.	gl. ; kr.
i	•	! I i	II
p. . (hektoliter !) 75	10	50	II 20	9 j —	8 1 80	7	32	—	—	9	| 2	8	20
henice > mernik 3,7	3	22	3 43	2 76	2 70	2	25	--	—	2	: 67	2	30
R v. (hektoliter 0 40	6	60	8 —	6 «0	6 1 50	6	18	—	—	7	90	6	40
' 1 ' " (mernik 2 i 6	2	3	2 i 46	2 3	2 | —	1	89	—	-	2	42	B	45
T r nn (hektoliter 4 i 70	5	I —	4 j 70	5 10	5 j 20	5	70	—	—	5	60	6	—
JCC "(mernik 1 44	1	54	1 I 44	I 67	1 60	1	75	-	-	1	67	1	87
i
... (hektoliter 5 ; 85	5	50	4 ! 8(i	0 10	5 —	4	88	—	—	D	36	4	40
J ' ' (mernik 1 i 80	1	76	1 48	1 57	1 60	1	60	—	—	1	64	1	38
p (hektoliter 4 ! 70	5	80	5 52	6 10	5 —	7	80	—	—	4	16	4	40
,H ' (mernik 1 44	1	78	1 70	l j 57	1 00	2	40	—	—	t	37	1	35
TnrSice C^O^tolitor 6 j 80	6	50	6 40	6 j 30	5 35	4	80	—	-	6	14	6	50
8 (mernik 2 90	2	—	2 —	1 63	1 46	1	48	—	—	l	57	1	69
Ovsa (hektoliter 3 27	3	f>0	3 74	3 60	3 40	2	92	—	—	»	10	3	70
" (mernik 1 —	1	8	1 ; 14	1 10	1 4	—	90	—	—	—	95	1	13
I	I I	1