DRŽAVE Z ZLATO VALUTO SO PROTI AMERIKI
SOVJETSKI ZASTOPNIK PODPIRA VSAKO AMERIŠKO PRIPOROČILO NA GOSPODARSKI KONFERENCI
Med ameriškim' in ruskimi delegati je zavladalo veliko prijateljstvo. — Ameriški državni tajnik išče stikov z načelnikom sovjetske delegacije. — Evropske države, ki so obdržale zlato valuto, so proti vsakemu umetnemu višanju cen.
^v
Bombna eksplozija v cerkvi sv. Petra
LONDON, Anglija, 25. junija. — Evropske države, ki so obdržale zlati standard, si na vse mogoče načine prizadevajo ustaviti gibanje za višanje cen, ki ga je po naročilu predsednika Roosevelta, spravila v tek ameriška delegacija.
Francija, Italija, Švica, Nizozemska in Belgija so stvorile blok proti Združenim državam in pravijo, da bodo odločno proti vsakemu umetnemu višanju cen. Nemčija, ki ima tudi zlato valuto, se jim pa v tem pogledu ni hotela pridružiti.
LONDON, Anglija, 25. junija. — Svetovna gospodarska konferenca zboruje že štirinajst dni, toda zaenkrat še ni opažati nobenih posebnih uspehov. — Delegatje študirajo ameriški program za notranje obnovitev in skušajo mednarodna prizadevanja prilagoditi Rooseveltovim načrtom.
Vsi delegati napeto pričakujejo prihoda ameriškega pomožnega državnega tajnika Moleya, ki ie menda edini človek, kateri pozna Rooseveltove načrte in namene.
Splošno se govori, da bo po Moleyevem prihodu ameriška delegacija temeljito izpremenila svoje stališče, toda ameriški delegati smatrajo te govorice za smešne.
LONDON, Anglija, 25. junija. — Skupno delovanje ameriških in ruskih delegatov na gospodarski konferenci pomeni po mnenju raznih zastopnikov, da bodo Združene države mogoče v bližnji bodočnosti priznale sovjetsko Rusijo.
Sovjetski zunanji komisar Maksim Litvinov je podpiral marsikatero priporočilo državnega tajnika Hulla na gospodarski konferenci in mnogokrat je že bilo opaziti ameriške delegate, da prijazno govore z ruskimi delegati.
Ruski delegati so naznanili, da bodo v polni meri podpirali priporočilo državnega tajnika Cordelia Hull, ki je zahteval, da se popolnoma opuste bojkoti, kvote in druge trgovske omejitve.
Litvinov je bil tudi na strani Jamesa M. Cox v borbi s francoskim finančnim ministrom Georges Bonnet za predsedništvo denarne komisije ter je tudi deloma odobril ameriški načrt za znižanje pridelovanja žita.
Odnosaji med obema delegacijami je v odločnem nasprotju z odnošaji med ameriškimi in ruskimi zastopniki na razorožitveni konferenci v Ženevi. Tajnik Hull javno išče priložnosti, da govori z Litvino-yim, medtem ko seje njegov prednik Henry L. Stim-son kot načelnik državnega departmenta izogibal vsakega stika z ruskimi diplomati lansko leto v Ze nevi.
Cox, William C. Bullitt ter Henry Morgenthau so se dolgo razgovarjali s sovjetskim komisarjem, ki dobro govori angleško.
V ruskih krogih je bila takoj po otvoritvi konference I 2. junija razširjena govorica, da je Bullitt dobil naročilo, da prične s pogajanji za priznanje Rusije, kar pa so ameriški delegati zanikali.
LONDON, Anglija, 25. junija. — Da angleška vlada želi poravnati angleško-ruski spor glede trgovine, je razvidno iz tega, ker je angleški zunanji minister Sir John Simon povabil Litvinova za ponedeljek na kosilo.
Razgovarjala se bosta o sedanjem medsebojnem, bojkotu, ki je posledica sodni jskega postopanja pro
BALKANCI PROTI NEMŠKI NEVARNOSTI
Balkanske države hočejo ustanoviti blok proti nemški nevarnosti. — Rešiti hočejo Avstrijo. Trgovska zveza bo vključevala tudi Ogrsko.
London, Anglija, l\">. junija Držaive. ki ho«Vjo rešiti Avslrijo pred ipritLskom .nemškega tašiz-ma, razpravij;ijo o pogodbi, ki hi dvignila njih tr-rovtino in .siplot-.ni «*ospodar.ski razvoj.
Iz zanesljivih krojrov prihajajo vesti. kako .skušajo države, ki se h<H'j. da bi Xeineija sjvravila Avstrijo pod svojo politično oblast, pushi vil i ob Donavi morim zvezo, ki hi mojrla k>!juhov.ati Nrmeiji in njeni težnji po razmahu proti vzhodu.
lioinutLski zunanji (minister Xi-kolaj Titulesru je imel dol«* razgovor z bolgarskim in zunanjim ministrom Aleksandrom Malino-v^iii. Njejrov itaniien je pregovoriti lioljrar.skn. da .se pridruži šest drža vn i trjrov. skupini, vključno Avstrijo in Odrsko.
lWoeila. <l.i skuš:i. Italija združiti Av.strijo in < >«*r.sko pod vlado nadvojvode Otona, ui.so v diplo-matlčnili krojrih našla miiojro ver-jet.ni».si i. toda iz njih je razvidno, da boee Mn.ssoliiii doseči trjrov-sko zvezdi med državami, ki so nasi rule po razpadu Aivstro-Oirrske. Vsled tejra ji* vrjtno. d:i bo Ita-Jija podpirala .Malo antauto v njenem .stremljenju, da priključi v trgovsko zvezo lutli Avstrijo in < >jrrsko.
Francija se tudi zavzcima za tako podonavsko zvezo, zah:te«V'i pa. da je ta z\';"za samo <rospodarske-jra in trgovskega, ne pa političnega značaja. Vs:» te države so po .svoji »le«ri gospodarski blok. toda vse prizadevanje Lige narodov dovesti t«1 d-rži* ve, da bi sklenile earinsko zvezo, se j«« razbilo na ]M>litienih <Vrvh.
Politični opazovalci z zadovoljstvom gledajo na sedanji razvoj, katerega je prisilil strah preti Hitlerjevo politiko.
Za tem trgovskim in gospodarskim blokom pa tiri poHitieni blok, ki bo najt>rže postal važna skupina, ki se bo kot /peta članica* pri družila dosedanji št'i r i drž a r.n i 710-godhi. To bi iMimeniJo, da bi bila izpolnjena doJgo negovana želja efškega zutvan je«ra ministra dr. liendla, in kar je bilo jasno povedano na zadnji konferenci mirile antante.
Četudi se stavijo temu gospo-darskiinm bloku nasproti še veJ i-ke težkoče. vendar je to vprašanje tako -dozorelo, da zbližuije šestih pod ona vskih držav ni izključeno.
MORNARICA JE SPREJELA MACON'
P o gladkem poletu i z Akrona je bil zrakoplov "Macon" pripeljan v Lakehurst. — Z njim se je peljal admiral King.
Lakehurst, N. J., 25. junija. — Novi mornariški zrakoplov M.ieon je po (gladkem pol.tn i/ Akrona p ril VI v Jjaki-hurst. Vsled močue-^ra vetra ji* vzel«o ver n?*. preiluo je bilo mogoče .sij»raviti v li.in-ga r.
Admiral Ernest J. Ki;ng. ki je naslednik admirala Williama A. Moffettn kot nareluik zrj k (»plovnega dt .pari meni a, je bil na krovu Mai'oua.
Admiral Kiaig je z novim zrakoplovom z«'io zadovoljen t«*r pravi. da ji* mino<ro boljši kot pa j«* bil ponesrečeni Akron. Pri «rrad-bi Maeona so bile izvršene mnoge izpremembe. I>asi zrakoplova ni--so gojili do skrajne h i trust i, je vendar vozil p<> «;."» milj na uro. Doseže .pa t tli I i hitrost milj.
tMacon Lma 1"» častnikov in T."i mož posailke. X i potu \/. Akrona v Laksehunst je bilo na krovu devet uradnikov <Joodvcar-Zeppelin družbe Ln trije gla\nni inžinirji. ki .so zgradili zrakoplov.
Zrakoplov Los Angeles, ki je bil pusta vi jt*n izven službe, je še vedno v dobrem .stanju in ga je mogoee v kratkem r*asu (pripraviti na polet, kar bodo mogoče tudi v kr::.tkem |m.skusili.
POGAJANJA MED BOLIVIJO IN PARAGVAJEM
Buenos Aires, Argentina,
junija. — Nekateri o<lliT-ni lioli-vijei in 1'aragvajei so pričeli razpravljati o tem, tla bi prišlo do mirovnih pogajanj in.'d obema dr-žavajua brez posredovanja. kake tretje države.
Ta razgovor napreduje iv prijateljskem duhu in je upati, tla pri-de do pogajanj meti vladnimi zastopniki. Zastopniki lat Luških držav so »prepričani, da bo mogoee spor med obetna. državama zaradi 1'haeo okraja v kratkem poravnati.
Medtem ko drže popolno tajnost sleda njega razgovora, se je vendarle i »vedelo, da skušajo prieeli pogajanja na podlagi pogodb med obema državama iz let 187!), lStfT in 1S!»4. Katerakoli pogodba se vzaun * za podlago iv>gajanj, je Holiviji ipristaaiišče ob morju zagotovljeno. Za to pa bo morala liolivija odstopiti Paragvaju precejšen tlel ozemlja.
Bolivijski. ofeihzava pred pri-čet.kom deževne tltd>e li imela ni-kakega uspeha in Paragvajei so vsled tlolgotrajne vojne utrujeni, tako da ne morejo samo že držati svoje postojanke. Vsied tega je vojaštvo prepričano, da na bojnem polju ne bo prišlo do .poravnave. vsled česar je (potrebno, da rešite obe državi svoj spor potoni pogajanj.
POGAJANJA ZAPRODAJO ŽELEZNICE
Zastopniki sovjetske i n mančukuo vlada se shajajo.—Japonska je pripravljena posredovati.
Tokio, Japonska, lV>. junija. — Pogajanja za kitajsko vzhodno železnico se bodo v kratkem pri-
eel i.
.VatVlnik urada za zunanje zi-deve na Daljnem I/toku Henedikt Ko/.lov.skv in ptnlravnat: Ij kitajske vzhod nt- žlezniee Stefan Kliz-neeov sta prišla »v Tokio Ln ln»sta skupno s sovjetskim poslanikom
Yurenevoin tvorila rusko kt^mlsu-j<».
M,.!.m"iikno tlelegata na.luiiitsl-ni znnaitji minL-tt-r < >basi ki j<* -la-ponee je že tinli v Ttikio. (»haši in lliaiieiikiio poslanik v Tokio gejie.-tal Ting šn-vuaii bt^sta /Jistopala Maueukuo. Japonska vlad i ni postavila svojih delegatov toil:« zunanji minister grof 1'eida Im» ve I-no pripravljen za posredovanje.
4'astjpisje. ki prieakuje. da IhhIo ta pog.ijanja. uspešna, imenuje že sedaj to železnieo .severno inan-tlžursko železnieo. Xa v|»raš.nj.* a ko je Ktisija pripravljena pro-tlati tU-tli usur.sko železnico, je sovjetska ivlada otlgovorila. da je >•(* prezgotlaj o tem govoriti.
Peiping, Kitajska,	junija,
(leneral Feng Yn-hsi iug. ki .se je uprl proti vladi v Xankingu. j.* I ukazal trem svojim generaloiin. .da napadejo Kuyuan in ("'aharter
I	tla prodi,raj«> proti I>oh»m. Kak
II	vimen ima geiK-ral Feng s tem. ni d>inano. ttula je najbrže j>oslediea
neuspešnih pogajanj s vojnim nii-nistn*m llo. ki želi potrpežljivo nadaljevati pogajinjri. tla ne hi bilo treba odloeno na.stopiti pri»ti FellgU.
ive-r je v nevtralnimi ozemlju severne Kitajske .postavljena samostojna vlada.- železniea med Pei-pingtnn in Sa>nh ijkwan ne tdira-tuje. \'sled tega se inozk'ttnei ne more;t> odpeljati v svoia poletna bivališt-a v Pelraho in Cingwang-tao.
MED TISOČI VERNIKOV JE
NASTALA STRAŠNA PANIKA
VATIKANSKO MESTO, 25. junija. — V stol-pišču bazilike sv. Petra je danes eksplodirala bomba m sicer ob času, lco se je nahajalo v baziliki več tisoč oseb. Med verniki je nastala panika. Bombo je pustil neki obiskovalec v garderobi, ki je oddalj trideset korakov od glavnih vrat.
ena
t Eksplozija se je zavrnila par minut po dvanajsti uri. ko j • bila ( koneana velika maša. Pot:kiid<»v;i-. ne so bile štiri osebe, ena med nji-| mi težko.
j Papeževa garda in italijanska policija sta uivedli skupno j»re-iska vo.
Ane.t i rani h j«' bil«» v< e	ka-
tere s<f morali že proti veeeru ia piL^t.rti. ker jim ni bilo mogoee dokazati nikakt* krivde. Oblasti n gitjjijo. kaj bi bil motiv dejanja. I>il m* morejo priti do iu>beue«*a I > ra vega za k 1 j ue k a. J Papeževa garda j* izpraznila cerkev, ki je bila nato ves dan zu.prta.
Držaivni tajnik kartlinal Paeelli je obvestil o dogodku papeža, ki je podelil ranjencem svoj blagoslov.
To jt* v ti veh letih ž«* tlrugi !>onil>ni atintat, ki je bi! vprizor-j jen v bližini eerkve sv. Petra.
POPLAVE NA i KITAJSKEM
Naročite se na "GLAS NAHODA", največji slovenski dnevnik v Združenih državah.
POROČILO O
MATTERNU NI
RESNIČNO
ti angleškim inžinirjem zaradi špijonaže v Moskvi. Dva inžinirja se še vedno nahajata v ječi..
Litvinov je pri neki priložnosti omenil, da je sovjetska vlada pripravljena pogajati se z angleško vlado glede izpustitve obeh angleških inžinirjev iz ječe, ako Anglija prekliče bojkot ruskega blaga.
i
S an Francisco, Cal., 23. junija. Ameriška radijska postaja v Sail Francisco ne veruje, tla bi bilo radijski) poročilo iz severozapatlne-g:ii tlela Sibirije o 'ameriškem letalcu Mat termi verjetno. Poročilo je prišlo v ruskem jeziku.
Ameriški radio operaterji so sporočili, da so prejeli poročilo, ki vsebuje edino a.nglt\ško b.sedo "aeroplan". Domnevajo, tla je to poročilo s postaje l&MAZ v Cu-kotski »v Sibiriji.
Seattle, Wash., 23. junija. — Močne brezžične postaje ob severnem Pacifiku so prestregle slabotne znake SOS in "aeroplam".
Ker t»e je v .severnem Pacifiku izgubil letalec Mattern, ziito nekateri mislijo, da se 4a poročMa nanašajo nanj.
Radio operator Ed Stevens, ki je sprejel sporoči ho, je jisno razločil označbo RMAZ, kaitera j>o-staj« se nahaja v Vladivo&toku.
Tinli mornariški operatorji, ki so sprejeli j>oročilo, zatrjujejo, da no bili znaki tako slabi, da jih ni kbilo mogoče razumeti.
ADVERTISE in "GLAS NARODA
•r
Reka Yangtse je poplavila predmestja Hankowa in Nankinga. — Naraščata tudi Rumena reka in Veliki kanal.
Šang-haj, Kitajska, 25. junija.
Prihodnji trije tlnevi bodo najbolj kritični »v poplavi t»koli Hankowa. AUo rrka V an lt t se naraste še l'J pale-v. bo povzro.'-l! i ]m>itu-bonosilo iHtvodenJ. kakršna je bila pred dvema letoma.
Kiukiaog, ki se nahaja sredi med \'ankin<foni in Hankowen, je popolnoma preplavljen. Prejilav-l.;ena Jutli predmestja Ilan-kowa in LNankiiijga, Wušaug in Hanyang. Poznavalei razmer pravijo. «la b o llaukov pojMilnt^ma zalit, ako .>.<• to »vreme nadaljuje še dva dni. V IIsiakAvami. v predmestju Nankinga, stoji voda v č palcev visoko
D povodnjih poročajo iz ve.'-krajev .so. erne Kitajske, kjer.ji-nevarnost, da prestopi voda bregove Velikega kanala v provinci
lIojM-i.
Šanghaj, Kitajska, 2.1. junija \relika nevarnost povotlnji preti od Rrmene reke, ki bo ipo mnenju izvedenitiv zapustila svojo strujr-i vevlikem ovinku v severnem delu Honan jwovinee in se bo vrnila v m v o jo staro strugo skozi vzhodni Honan in severni Kiangsu proti morju.
Akt> se to zgtnli, bo to nesreča velikanskega obsega, kajti po dolini. po kateri bo izbrala svojo smer. prebiva mnogo milijonov prebiva I cev in ozemlje meri več tisoč kvadratnih onilj.
Iz severnega Honan a teče R mena reka .skoz Santung od leta 1854. do kadar je tekla skozi 500 let. po strugi, ipo kateri bo sedaj obrnila svojo pot.
Zaradi velike čkode, katere po-vzročuje Ronena reka s svojimi poplavami, jo Kitajci imenujejo "bolečina Kitajske".
["^iLžr&šr* I AT f A S 1SJ A POTI A
Štor!-!::: 11:22 VXAJjLJLk3 ' llxlliV/1/Xl	i i
Zrn Re« York celo leto . $7.00 M " W ^ " "	| and legal Holidays,
^^etol^o >7.00 | ...........mB|| I	I 75,000 Reader«. j
TELEFON: CHelw 3—3878 Zntered m Second Ola— Matter September 21, 1903, at the Post Office at Kew York, N. Y.t under Act of Oongrgsi of March 3, 1870	TELEFON: OHelsea 3—3878
NO. 148. — &TEV. 148.___NEW YORK, MONDAY, JUNE 26, 1933. — PONEDELJEK, 26. JUNIJA 1933	" VOLUMEXLlT— LETNIKXLL
NAČELNIKA FAŠISTOV ARETIRALI
Frauenfeld je bil aretiran. Dollfuss se ne zmeni za svoje nasprotnike. — Dobil je grozilna pisma.
Dunaj, Avstrija, 27). junija. —
Vtulitelj ;iv.vl rij.-skili nuzijeev Al f'rtNl Frnimifeld je bit aretiran. S tem j« t\-!aila pri.'-ela izvrševati svoj naT-rt. il j za t if 1'ašizrin v m jati Avtrije. Krauent\-ld j.- bit aretiran v (Vloveu na Iv(»r«>škem. ko je ravno i i <»t «* 1 po}>;-j»-|i it i rc/ jnej«» v Italijo.
Minister za javno rv*arnost Minil Fev je razpravljal o pripravljenosti 7. vojaškimi, pol ieij.sk i iui in orožiu.škimi i>blast mi.
ProtivLulni pozivi, katere je ra zmetal nad Lineem n k ne,poznan aeroplan. .so zelo razburili duna.jsko ea.sopi^je. l*oziv je ]»o-zivalj prebpvalstvo na boj iproti DoUJfusn. da se naj poslužuje vsa-Ke«ra sredstva, .s katerim je nio^ro-ee ovreei Dollfussovo vladi*. X :i ta poziv je l>ollfitss odgovoril s!i*-deee:
- Ne.samo lili. elaili iv>lade. teill-
vee vse i»blasii skupin* .s policijo in orožn LŠt vom .so pripravljene hraniti domovino /. zadnjo kapljo krvi.
Kaneler, ki je pravi dikl.itor. je povedal, tla je zadnji eas dobivat frrozilna pismi proti sebi in proti svoji ženi.
iNazijska or»anizaeija je bila pred enim tedinnn »wlpravljena. ko je preiskava- dokazala, da .so bili 1 aši.s! i odgovorni za bombe, ki so s raz|M»rile n:i vee krajih države. Nemiri .se te vedno nada-Ijujnjo; «vee tetefoiLskili žie je bilo .preti-ezanili.
Ko je kaneler Dollfuss pri«*el »ovoriti na nekem shodu, je za-klieal nek soeijalist: — <jo.s]»od kanciltr, držite se ustave:
Soeijalista. ki je t<► zaklieal. so takoj obk'(»lili orožniki in «ra aretirali. V nekaj minutah je bil zopet napravljen .mir in Dollfuss je nadaljeval svoj «rovor.
Vlada je odredila veliko ]>atrio-tieno .slavije. P«> naročilu vlade je bilo po grorah po e«*li Avstriji zažganih nad "»(KM) •rinnad. Vse jrarnizije so dobile povelje, da ar-til-ttitija odda 21 strelov. Na mejah bodo žareli svetlobni napisi: "Živela Avstrija !"
Berlin, Nemčija, 25. junija. — Nemška vlada kaže ivse svoje nasprotje proti Avstriji. <klreilila je, da morajo v.si Žid je. ki so avstrijski državljani, zapustiti deželo. Vsled tejra prilnaja v Avstrijo vsak dan -veliko število Židov iz X-emeije.
f
it** iiiopr
NEW YOM, MONDAY, JUNE 26, 1*33
THE LARGEST SLOVENE DAILY is U. 8. A.
"Glas Naroda"
Owaad ud Pnbltatad by * ^	RMN10 PUBL1M1NU COMPANY
(A CorporatKw)
Pto<* of brnlnm of tba eorpormtloo and addresses of sbors officers: jt*W. !ltt SKrssi.	Borssgh of Mm^Im.	Nsw Ifsrfc City. W. 1
-ULAM NAHODA" (Votes sf the People)
_ln< Brory Day Eiwpt Sunday sad Holiday_
Is oris Isto tsU* at A»srtks 1b U New York as celo isto ...... I7.0C
mhuo ...».*•..«..«....«*«...
$0.001 Zrn. pol leto .. •ooss*s*oo«oosoooo 98.00
|l pal Isto..........-.......... $840 Zs lnosemetvo ss celo Isto......$7.00
Is flstrt leto..................$1-B0 ga pol lets....................$3-00
Hobscrlvtloo Yearly $6 00
Advertisement on Agreement
"Glas Naroda" laftaja vaakl das lavaemfil nedelj to praznikov._
llplS kres podplss to osebBoart ae ne prlofceujejo. Denar ne J Se blagovoli fattUktt po ICsasy Order. Pri spremrmbl kraja naročnikov, prosimo, da mt mm tUdI prejiojs t>lrkUS6s utsnaal, da tiltreje najdemo naslovnika.
~~ "iJLAS NAItODA^r SIS W. 1§M Street. Now Y«k N- V.
Tetepbsas: CHelaes »—3878
ZNAMENJA BOLJŠIH ČASOV
Vsopovstxi opažali znamenj;). <la se dežela tlviga iz <lepr*»si j»*, v katero je* z;»č«*l;i padati letu l!)2!l.
Izboljšanj*- sieer š«* ni ]¥vsehno, imia kar je glavno — J'azmere niso slabs*« nego so bile.
Na borzi, ki je merilo ^jHKlarskt ^a |>ol«»z;i ja. vlada velika delavuost. Cene so zat-ele r:tsti. Od vsepovsod poro-rajo, da so žarele obratovati tovarn«', ki so že par let |>o-eivaie.
Delavski department newvorske države je dognal, da je rne<i l.r>. januarjem in 15. majem tega leta dobilo vee ti-tioe nezaposlenih del«*.
Ameriška Delavska Kederaeija porm*a9 <ta j<' v istem easu dobilo v Ameriki nad poldragi milijon tlelaveev delo. 3leseea marea je bilo v Združenih državah mul tr najst milijonov nezaposlenih. Tedaj je bil dosežen višek. Izza liutr-ea pada to število.
Zaenkrat se š«- ne da reei, »"«• m» t«» znamenja st.abiega izboljšanja. V poletnem easn je naiiir.e vedno ver prilike za delo in zaslužek nego j»ozimi. (Sospo iarski strokovnja ki, ki pazno zasledujejo vse razvoje, p;t domnevajo, da se je za (Via strašna kriza bližati kouen.
Izboljšanje se j«« žarelo v trenutku, ko se je potrdil:, v obupanem narodu vera v voditelja, kateremu je zaupal •vojo usodo pri zadnjih volitvah.
Tjjudje se straliom;» vprašujejo, ka j bi bilo danes, re i»i bil se vedno Hoover na krmilu.
Republikanska a<lministra«'ija je zašla v tako zagato !fn j«* izgubila pri narodu toliko zaupanja, da bi 11«' mogla iziikamor, pa naj bi uveljavila še tako drastične odredbe.
Amerika je zahrepenela po jzpremembi. Le pomislite, kaj bi bilo, re bi proglasil hanrni praznik Hoover v istota-k«> dobri veri kot ga je proglasil Roosevelt.
Panika bi nastala med ljudmi, od panik«- pa ni vee da-Ječ do revolueije.
Narod je sprejel Rooseveltove odredb«' kot nekaj naravnega in potrebnega.
Nihče se ni pritoževal, ker je sleherni domneval, da pač mora biti tako.
Zaupanje je v sedanjem «"asu odločilno za usodo narodov.
In re je ameriški narod toliko zaupal Franklinu D. Rooeeveltu, da mu je poveril vodstvo, se ne bo nikdar ke-Bal. Nikdar si ne bo oeital, da si je izbral zxi svojega voditelja napa«'*nega moža.
Peter Zgaga
Štiriindvajset itaJi.jun.-ki}> letal bo juisetili« svetovno razstavo v Cbicgu. Vodil jih ho laški zračni minister Italo lialbo.
Ivo jih j«' pred dvema letoma poveri««! v Južno Ameriko. >ta dva aeroplami cmok n ti t v morje. Ka-k« bo letos, se m- ve. Želeti je. da bi v.si si-vnu dospeli na cilj.
.Vam»mi .svetovni' razstave j«* pokazali. koliko _;e napredoval svet v zadnjem stoletju. l*ri tem seveda m* »ri-e za napredek «v vojaškem pogledu. Znto ni mu-stun razkazovati iLspešnoli vojn ili aeropla-nov in drugih sredstev modernega bojevanja.
Smotru ra7>tav<* l»i odjr<»varj:i-l;t tista država, ki hi poka/:ila. koliko je <v vojaškem ozirti u:*''->do-vala.
Nazadovanje te vr.ste pomeut napredek dvaj*»etefra .stol-tja
Čudna pota dragocene slike.
Pred beojrrajskom .so(!iš»**«m j«- moral zagovarjati sin pokojnega <lržavnika Xikole Pašiea, Kade Pašie. katerega je tebtožil trjrovee k starinami l*et«ir <KxstonoSie. da si je .saim»l<Lstno priln.stil .sliko, ki pr«*<UtavIja mladega deeka. itmet-niško	italijaji-skejra .slikarja
Vastri«. katero mu je ponudil v nakup. Pasir da .je .sliko sprejel, ali mu je ni Imtel plačati, temveč tši jo je kar tako .prilrustil.
Na razpravi .s«* je .stvar po kazala v .p(h]>olnonia drujra«-ni luči. Kade Paši T- je dokazaJ. da ta slika. ki je bila last nje«r<ive«r.i očeta. pretLsta'vlja njejjn .sannejra. k«> je bil .st ar kakih ti? I«*t. Ko se ji* 1-il-o treba v svetovni vojni leta I'H.'i umakniti iz lieojrrada in |h>-tem tudi iz Niša ter preko Alba-nie. .j^' Nikola Paši T- velik del .svojih drapoe«*ii<wst-i. zlasti slik in preprog. ofrrontne vnslnosti. shranil pri 'arnavstkem prvaku, svojem pri.jateJ.ju I brali itn 11 Dfvi v Kosovski Mitroviei. Deva je v.s<* te Paši ee ve stvari dal takoj zazidati v •sv-oji hiši. tako da ni bilo nikake-jra sbsln o njih. Ko so pa prišli Avstrijci, se je med Mitroveani n:i«eJ ovaduh, ki je stvar «*vsidil tifkemii avstrijskemu oficirju. Ti je dal razkopali zid in pograbil vse skrit»' dragocenosti, med kit-lerimi se je nahajala tudi ona .slika. Ivam je 'vse to potem iz/vrinilo, se -nikdar ni ntojrlo dognati. Ko pa j:* Krstonošič, ki j«* po .svoji trditvi kirjiil .sliko "dečka" od novo hadske«ra .starinarja s!ep«"eviea in jo poMn proda! nekemu Kranku danoševiču za "J0(K> Din pač do-{rnal. ko«ra predstavlja slika, jo j«-ponudil v nakup Kadetu Pašiču. toda za cem» 40JMH1 Din.. I»a>ič je seveda takoj sfHMdiial slikojs utie^a .sebe. in je stvar Ovadit policiji, ki je potem tudi uvedla preiskavo, tla hi se (iofrna'o. kam so i zginile v Kosavski Mitroviei ulcratlen • tli-ajroeenfiLsti. To«la vse iskanje je bilo zaman. l";yi»tovi!o se je. <la j«1 K rs t on oš i r dobil sliko od novo.sad-ske;ra st«rinarj:u Slepčevica. ta pa da jo je kupil pred kakimi šestimi li*ti o«l uradnika novosadske hranilnice Ivana Horvata, ki je trdil, da je sliko kupil njetrov pokojni oče in -da je bila /.(• «lol«ro v družini.
DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJE-M0 TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU
V JUGOSLAVIJO
EHn 200 ............................$ 4.—
Din 300 ........................... $ 5.85
Din 400 ............................$ 7.85
Din 500............................$ 9.50
Dtn 1000 ............................»1855
Dta 5000............................$90.—
V ITALIJO
Lir 100	............................ $ 7-25
Lir 200	............................ $14.10
Lir 300	............................ $21.—
Ur 400 ............................ $28.—
Lir 500	............................ $35—
Lir 1000	.......................... $69.—
2a izplačilo večjih zncslcov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih ali lirah dovoljujemo še bolje pogoje. utlaCila ¥ amhhSkih dolakjih
Za laplačilo $5.00 morate poslati_____ $ 5.75
" " ........$10^5 *
" " ______416-— J
»» »» ______»ji._ t
>* •• ZZ.M135
" " _____»StflO
▼ dolarjih.
ITnJna nakazila taretujemo po Cable Letter sa pristojbino $L—
SLOVENIC PUBLISHING COMFANY 4	"Gl«. Narod«"
fWW JO&K, M. X,
I-
" » $10.00 M n $15 00
m $20.00 « ^ »mot
n « iMtm
NAZNANILO
Rojakom v New Yorku in okolici naznanjam, da bo na mojem posestvu otvoritev poletne sezone v soboto, dne 1. julija. — Poleg dobre postrežbe, ki je splošno znana, bodo imeli letos letoviščarji tudi tekočo vodo rta razpolago. — Vse moje stare in nove goste prosim, naj mi naznanijo, kdaj pridejo in koliko časa nameravajo ostati, da bom zanje vse potrebno pripravil.
Vprašajte za, —
DAISY HILL FARM FRANK KOBILCA, lastnik R. P. D. 1, HUDSON. N. Y.
Phone: Hudson 1429—M-1 <6—23. & 26.)
' Kade Pašič je na razpravi seveda izjavil, da ni kriv pre«rreška j samolastne prisvojitve tuje last-|iii. ker .je slika, ki predstavlja nje-' jsa .samejra. njejrova lastnina in si 1 je torej prilastil samo tisto, kar 'mu je bilo šiloma odvzeto. Sodi-i šče je t« vpoštevalo in yra opm-[stilo.
j ----
j Naši v Ameriki.
j Po doljri. (i mesecev trajajoči bolezni je umrla iv CI.*velandu Lu-;cija Poločjir. rojena Vidmar, sta-• ra +4 let. Kanjka je bila i/, vasi ! Veliko Liplje. fara llinje. \' Ameriko je d«»spela pred 2s le ti. 1 o-. lejr soproya zapušča LŠest otrok.
—	junija je |h. kratki bolez-' ni umrl v bolnici v Paiuesvillc. j d<diro poznani rojak Frank .Ma><-tsič. eden najstarejših slovenskih j naseljencev v Clevelandu. Kanjki I je bil star let. Zadnje čase je
stanoval na Dock Uoad v Ma-I:-sonu. .\imeriki je bival 1-:. j Zapušča »voprojro. tri .sinove in šti-| ti hčere io iiino^o sorotlnikov.
—	Minuli teden .sta se v Joints-town. Pa. i Iva- rojaka ponesrečila. Lovrenc Turšič iz Tanner vil le j,-šel v ponedeljek zjutraj na delo v
i premoirorov v Franklin. I>c!al je t komaj eno uro. pa .s- nanj v ^nje | plast kamna, ki <ra /vlo itevaruo I poškoduje, ( hlpeljjrli so «ra v Aie-| mortal bolnišnico. Ihnna je iz Borovnice. star :ll let in ima družino.
Drujri uiila^lenič je v letu T-n-dovik J. Hreščak. Delal j.* j»ri , .Associated (las and Kleelric System. Pri lunehu mu je ]»ostalo ,-!alH». (Miv dii so jra v bolnico in 17. junija je tam umrl.
—	V f"oVerda h*. Pa., se je dne 17. junija smrtno ponesrečil v prem-ojrovuiku Ev«ren Piviedori. star 4"» I t in doma od \'idni.i v Furkttiiji. Ko je izbijal zadnje o-pore. .s** je usula nanj plast s stropa in ;ra tako zunvkala. da ., • ;hi! ure kasrte.te umrl Evjren Piviedori je bil poifalijančen Slovence. V starem kraju zapušča starše. dva brata in sestro.
Istega dne se j,* vršil pogreb ro-jrtka Martina Homca iz Library-ja. ki je umrl za po^ledicaini ope. racije.
—	20. junija popoldne j' v St. Joseph bolnici po dol<;otrajnem bolehanju »preminul zopet eden izmed pionirjev slovenske naselbine v MHvvaukee. J<»e Walt«', zn i-ni gostilničar, (»d znane avto ne-sreče j>reil štirimi leti v bližini Oshko-sli. Wis.. pri kateri je bil libit rojak Jerv Cradišnik. je p<i-kojni Wait«« začel bolehali, i^kal je zdravja vsepovsod, zadnji torek pa je izdihnil, star šele 4fl let. Pokojni j* bil doma iz Ljubne^a v Savinjski dolini p. d. Petrov, in je prišel v Milwaukee leta lfKlo, kc> se je naselbina nahajala baš v prvem razvoju.
Te dni .se je poročila v Parizu mlada dedinja WooJ\v«irtliovili milijonov s. prineem Aleksejem Mdi vatli jem. Princ Mdrvaoi ni kdovi« kako imeniten princ, če je sploh inoiroče govoriti pri jielneih o kakih im n rt ru^tih.
1 to jen je bil v Kavkazu, v sedanji -sovjetski republiki <Iei»rw|ji. kjer je vsak druy človek "princ" al*r "knez", kot .».o bili naprimer prt nas teharski in turopoijski j '"plemenitaši".
Zakon W<M»l\v«irt liove -lin je [ne ho posebno ilolirotraj-n. Preil-| Vseru .ii »src zato. da dobi naslov "prinee.se". Par stotisočakov mu ho dala. nakar bo -.kirša! /.oj>et o-sreč 111 kako hoyal«» ameriško s svojim vzvišenim iumIovoiii.
Xjezova brata se l.:tvita s tem | poslom že precej h t in jima prav dobro nese.
(»udno j • le lil, tla se svobodne Amerikanke mečejo zaradi «ole-fs:t naslova zn izpid'animi nvrop-Kkimi plemenitaši.
K«> je bit zadnjič anjrlcški pre-KtoJonaslednik v New Yorku. sta dve zastopnici t'lkoimenovane "visoke druibe" pinlkupili dve it -bojri manikirki. da sta jima za te-den dm ojUjopili svoja mesia. (iblekli sta se v belo obleko in bel plašč in sta izmenoma vsak večer čistili njegovemu veličanstvu — .nohte.
Oh. kakšri.i strahovita čjist!
In .sleherno leto se vrši med ho-*rnt.imi Anr*rikanknini pravcata ! tek lira. katera bo tako .srečna, tla i bo smela pripomniti kolena in {skloniti »rlavo pred angleškim kraljem.
Pot-em j>:i še ^ovorioio in piše-i tno o tleinokraciji.
VABILO NA PIKNIK DRUŠTVO MARIJA POMAGAJ, K. S. K. J. V LITTLE* FALLS, N. Y.
P1REV1 SVOJ
X-etasLi PIKZ1TIK
V NEDELJO, DNE 2; JULIJA, 1933
(Zaeetek ob 10. nri dopoldne.) NA DOBRO ZNANEM PROSTORU
GUN CLUB alr STOP 44, Herkimer Road
ULJUDNO SE VABI VSE SLOVENCE OD BLIZU IN DA* IjEČ, SE UDELEŽE TE PRIREDITVE Igral bo Slovenski Orkester. ■ ZABAVE IN OKREPČILA BOr DOVOLJ 'idSr* Vstopnina za vse odrasle 25 centov, otroci prosti. NA SVIDENJE DNE 2. JULIJA —	Frank Masla

ONIM, KI POŠILJAJO DENAR V DOMOVINO,
naznanjamo, da je mogoee poslati vsoto do sto dolarjev brez vsake izjave, v kako svrlio je denar namenjen. Tozadevna odredba je bila dne 17. marca odpravljena. Kdor hoče poslati več kot sto dolarjev, naj podpiše spodnjo iijavo in naj nam jo pošlje z denarno pošiljatvijo. ^	' ;
DECLARATION POR MONEY ORDER
I herewith declare that Money order No.........
■ent by me for the purpose of—-
... la
and Is not Intended for the purpose of speculation, placing savings or making Investment in a foreign country.
I certify that this transaction in ho way contravenes the act of March 9th, 1933, the executive order of March 10th, 1933 or any regulation issued thereunder.
(Purchaser's Signature)
(Date)
\
ID BOMO TOČNO IN HllfeO IZVRŠILI VSAKO POftlUATEV
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY "Gift* Naroda"
SIS WSST IStfc STREET
NEW YORK N. V.
Kra«ndja je pred kratkim xjrra-di!a vee aeroplaiutv /a lovorni in fkschni promet. Te dni so jili preizkušali. Xeki »rledalec je vpraša! uradnika na lelalneiii polju:
—	Koliko pa more nest i tako letalo
—	Petsto bonih — mu je odvrnil miroljubni Francoz.

Fprleden plemen it aš se je poro-eil x navadnim meščanskim dekle-tom.
—	Kako je vendar to mojjoee ? •— so s;' ljudje zsLčudeno v]>nišc-še»vali.
—	T. čemu hi ne bilo mogoče — je odvrnil vaški modrijan. — Ona se je nekoliko povišala, on se je nekoliko .ponižal, sredi sta te pa našla.
V zatVelku julija bostir v g-or-njem -delu neu vorške države dve zeilt» zabavni slovenski primltfrvi: 2. julija v Little Falls. 4. julija pa v Fly Creek. Letos so Lrttlo-f ail rani Flvcreečane prehiteli. 2. julija bo treba iti Fly Creeka v Little Falls, dva dnr pozneje pa iz Lit t k* FaHsa v Pdv Creek.
f> drujf dnifreniu ust režejo, l>o uspeli p(>poln.
Žal imi je. da ne morem biti niti na prvem niti na drugem pikniku navzoč. .Morila, se vidimo enkrat pozneje, če ne prej na Matije vi ob četi.
Torej. Matija, le hrtro se odloči. kajti mene že sktomina po tamkajšnjih lepih krajih, dobrem vinu in Se boljših ljudeh.


Iz Jugoslavije.

Dol^oprstniki v škofjeloški oko-] lici.	j
Zelo neprijeten obisk si> imeli! pri nekem p«vsestnAu v Kovtah nad Sv. Lenartom v Selški dolini. Xeznani <lol^o»(>rstnik<i so ponoči vlom Hi v hišo in prav temeljito izpraznile vse predale, miznice. zlasti pa omare. Odnesli so vse j*eriIo in oWeko. tako da se domači zjutraj nLsii imeli s čim obleči, lzfrinili so s tatovi tudi vsi čevlji in pa nanovo žive.ža. M;ust so grabili kar z rokami. Vloma so osumljeni ci«:an>i. ki so se potikali po gozdovih okoli ltovt.
Zagoneten uboj. "
dobrniškem jroz:lu pri X«>-VHiii mestu .so kmetje našli mla-de«ra človeka. ki je ležal preko neke* »rozdne jK>ti nez;i ve.sl u, s prebit<» jrlavi». Kmetje so mladeniča z vozoiin uri]>eljali v bolnrš-nico usmiljenih bratov, kjer jc iiuirl. ne d.-ir l»i prišel k zavesti.
Kakor se j«* dojmalo. je nesrečni m>lad<euič. nad katerim ko neznanci izvršili zločin. 231»tni dninar Kmet F+liks iz Podlipe, občina Ajdovec. Ssodnozdra vni.ška komisija. ki se je sestala v mrtvnš-nici b<dništiie«* v .svrlio ugotovitve poškodb Uiiirlejfa. je domiala. da je pitkojuik umrl na.siln«- smrti.
Po petih letil> pojasnjen uboj.
Pred petimi leti je povzročil v Kamniku veliko razburjenje za-v rat en uboj mJade^a p«>scst ni krivega sina Janeza Zamlj^ma iz K<re-garjevejra pri Stahovici. Izvršen je bil pod čudnimi okoliščinami, ki jih do|«ro »"asa ifiso leotrli pojasnit i. Sinltia preiskava je -takrat dognala naslednje: l>ne 11. septfldllIlira leta lf»'jH je v iro.stil-ni pri Malcnskii pri St«alu»vici jio-j ivala večja družba fantov iz vasi okrojr Strati j. Okro<r 23. ure so odšli i» frOMtilne in se razšli na vse strani. Trije »prijatelji. Janez Za-inljeti. iz K redarje ve in Janez Z«rbaviiik in Frane Trobevšek iz Ifiitričice. so krenili po temni vozni ee.sti, ki drži po desnem bre-fiu l»i.strice proti vasi Za^orici. kakor pravijo skupini hiš :»'h1 znano e.rkvieo v Stranjah.
i Htroq- <p<»liw>či sta pot»rkaIa Zabavnik in Trobevšek na vrata j>o-se.stnice Marij»» FrčiiVve v Zajro-rici in j<> prosila, naj odpre vrata in ponvama Zamljenn. kat.*re«ra sta nosila na rokah nezaiv-slne-tra. Zainljen je imel veliko po-škodbo na jrlavi in s* ni mojret zbuditi k zavesti, čeprav so s«1 v.si trije trudili okrojr njejra z vsemi sredstvi. iXekilo j-«- takoj iHlhitel I hi alravnico tir. Elzo Soksovo v Kamnik, ki je ugotovila, da ji* bil Zaaitljeti udarjiMi jh» jrlavi s kolom. ki je imel okrojrlo topo jrrčo. Ta je pri udarcu |povzročila v lobanji globoko vdrtino, zarri li česar j"! bila p«>vk<Hlba smrtno nevarna. Zd ravnica je ml redid a prevoz v ljubljansko bolnišnico, kjer jt* Zutinljen umrl j>o 24 urah. ne da. bi ."5e zavedel.
Tovariša, ki sta prinesla Zam-Ijena v hišo. sta povedaJa, da so šli i a gostilne vsi trije ponoči po l>oti do Za go rice. Ko so se pa v živahnem jHigoVii.ru vračali po Uli poti proti domu v Bistričieo. se je nekdo priplazil za njimi, posvetil z ženo svetilko in udaril Za-mljeira, ki je koraikal v sredi, s kohnn tako onočoo jm glavi, da se jrt ta brezj -besede zgrudil nezavesten na tla. Spremi je va>lca sta še videla temno senco, ki je izginila za drevesi. Ko >*o ju pozneje posamič zaslišali, je izpovedal eden. da je napa.ilaJee prišel iz desne strani ceste, drugemu pa se je
j spet dozdevajo, da je prršel z le-1 [ ve; prvi je videl samo enega na-I padalca, drugi pa je z vso goto-| voKtjo zatrjeval, da sta bila tlva. jZaraxli teh izpovedi je nastal sum, I da sta Za ml je n a poškodovala nje-| gotva spremljevalca, ki sta bila o-1 j ba aretirana.
j Podrobno razmotrivanje doirivd-[ ki>v pa se je kasrteje obrnilo v pri-| log Zaba vnika in Trobevška. Vsi j trij<* so bili namreč vedno ilohri prijatelji, ki se niso nikoli prepirali. (Mšli so mirni, v prijateljskem pogovoru iz »rostUne. in ker je v.se kazalo, da oba aretiranja nista imela nobenc.ga piiivoda za
tako dejanje, .sta biki izpuščena iz zapora.
Ljudski glas je tedaj obsodil kiit povzročitelja za v rat nega zločina Janeza Kem perl a in Petra Zaiu I jena. ki sta biLa znana kot Inula nasprotnika .|>ol.*ojnega Janeza Zamljma. Cgotovljeno je bilo. da sta istočasno s prvo trojico zapustila gustilno. vendar pa se jima je p«»srečik» dokaz-iti alibi. -eš. da sta se v usodnem času
—	eno uro po odhodu iz jfiistilne
—	mudila pri nekem ileklefu v Stali-ovici. Po šestih teilnih je bilo tudi -jH«-ttopu-nje prt«li njima usta vlj^n«.
I'rtsl meseecm dni jr- kamu:>ški orožneški poduarednik Jas. Kump cul pri|>i>vedovati o tem uboju. Izvedel je nekaj podrobnosti, ki so merile na to. da takrat priče
niso izpovedale resnice in da sta Janez -Kempi-rle in Peter Zamljen najbrž prana napadalca. Ker o-menjeni on»žnik takrat še ni služboval v Kamniku, je |>oLskal v arhivu o)»seženi akt o tem primeru in razitskoval reč naprej. Dognal je toliko podrobnosti, da se ji* Jane« Kem»perle pt*d dokazi takoj vdal iil priznal, kako je bil na-jpad iavršen. Peter Zaniljen .s«' je I hotel maščevati nad Janezom Za-' m l jenu »m. s katerim pa meiiiVa nista bila prav nič v sorotlu. K«» so odhajali iz gostilne, ji* nagovoril dva tovariša, uied njima Kemper-la. da sta šila z njim. Eden tovarišev se je med potjo premislil in šel svoja pola, ti Žamljei} in Kem-perle sta čakala »v zasedi, ko so gori omenjeni trije fantje prišli imuno njiju, je Kemperle posve-itil. Peter Zamljeu pa je vnahuil | Janeza Jamljena s kolom po glavi. iNatfo sta oba napadalca živeža la vašo vat pod okno ii"keg-i dekleta.-Ob dveh sta se napotila do-■ mov in sta tako imela pri rokah d<»kaz, da .sta se mudili v kritičnem času na drugenn kraju. Ni-padaIcM„ ki .sta i>ba že poti ključem. pač nista mislila, da bo po tolikih letih njuno dejanje prišlo na dan.
i
t
Dve nezgodi.
T-«* dni se je z gorečo bakljo občutno opekel na rokah ?fi-letni delavec Franc Slaček iz Za vrba. Istegji dne je nekdo udaril nesrečnem naključju 2S-lctuega šoferja Frici (Močnika i/. Stiulen-J cev z lestvo tako močno ]h» glavi. da ga je nevarno jsinkodoval. ! Oba ponesrečenca se zdravita v bolnišnici.
Žrtev požara.
Pr-ed dnevi je izbruhnil ponoči ■požar na hiši malega posestnika (Slrmška v Ilošnici pri Laporju. Hiša je zgoreki- do tal. še. preden | M* prispeli t jakaj poljčanski gasilci. Pri gašenju je pumagala tu-1 di domača gaspodinja. kateri »pa ! se je vneJa oWeka in je ženska za-j dobila nevarne opeklin** po irsem j itbnazu in obeh rokah. Strunskova »e zdravi v mariborski bolnišnici.
"O L it » If A B O D A"
^	ZGODBiT||
NEW YORK, UOVT>AX* JTO* 36, 1933
THE UL&OE8T 8L0VXHB DAILY I» O. & 1

K<lo j<* t ii t * I i it i mor« eden i z-tii«*d tilii/.ineadi. kajti nihče drnifi ne lit bil odkril dohoda do spalni. « ministra Itoja in nj»^rove M>i>ro-jre. In v tej spalnici se j«- mtJiajid <• prejšnji več»-r knjyiii < Kf><rai je siaiojapon.ski okra^-U m las«* /ji porfw"«-nr /criske v obliki doljre pal-ministrove žene. O tem sploh t;i (IvHmi : Itovu ><»|>r< {»ji je sama |Mtnt:ivila Jiolejr stojala za soprogov m«e. in «rlej. prihodnje jn-tro je i/^inil. rkrndt-ni kobili je darovala p»»pej t jena mati na (Mimetii dan. I»il je t t izredno krasen izdelek svoj«' vrste, izjr«itov|jen iz i*rne eb«-novine. od katere so se zelo okusno odražali izprenitnjajcN-i se biserni okraski in pa v zlatu izdelane krkzanteme. ' I), kle so t h ji I«'. Za ti i ;iii >o hi I a vsa ! vprnšjinja: tatiee ni hil » moprWV | |>ripravili do priznanja niti z do j l.roto uiti 7. grožnjami.
Tedaj •>' je obrnil <r<t.<s|»<Ml ho do /mtttetfa potna<r;i«'a v sili. <|<> gmp<». j da MMlnika. Ta j«- ukazal prečkati i ministrovo hišo. Wtnlar so našli io ugotovili samo to. da se vlom ni bd in »jfel izvršiti od zunaj t«*r da m* m hiti tat \sckako med deklami.	j
Tetlaj pa je sodnik |io»*abil vso 1 /etisko si n/i in'a d ndeega dne k *»*•-
hL. ... I a je otrhsloval pred lljiiil kleee-
dekle po vrsti iu govoril: "Fina izmed vas dekel je morala i nkrasti tr<*>|>'*laririn kesrai, in ta' svoji ka/ni lie uide. S pro»tovolj- j nilii priznan i«'i'i hi pa tatica olajšala in zmanjšala svojo krivdo in j raz hi ji odmeril kazen milejše. Se J je čas — torej — katera je vzela kopoi
N"e da Si >i vedela pomoči so zr-In dekleta dru<ro drujfettiH v osuple obraze, vendar ui hitela iMihftu | priznati.
"('♦> ne pre drugače, pa prinesite <*-ji rohni kotel!" je za|K»vedal mmI. nik.
Tri tesnobne minute m> prešh1 in t« daj M;« stopila dva sodna služabnika v < I vrano in privlfk!* s s« »boj | tcžt k bakren kotel, ki je bil nena- j, vadno velik.	I
Dekle so obledele in s« se rinile I , trepetajoč kolikor daleč uiogoče j i pr<*"* od bližine ernejra n^tvora. i , Kaj pri«!«* š«* iz t««ra ? Kaj jih bo . dal sodnik mučiti v vrelem olju? 1 Zakon j<* tedaj primal pač tudi • p«Hb»hna sre«l.stva. da >e prisilijo zakrknjeni grešniki do g«»vorjenja i in priznanja, vendar s«* je človeški •"lit lega jsodnika prot:%-il Wueewju \ Vsaki »Miki in .of»tiiik se je inu«*e- j pjii vedno tudi izognil, sjitno če jp | t.do to mogoče.	,
"To j«'.' je rekel resno in sveča- i no, "čarobni kotel, ki ima Moč pri- -ntvti na dan in o«lkriti tinti naj lati j 1 •»krit«* dejanje. Kakor vidite, je ta > I kotel debelo namazan s sajaini. Ve i l»o:d.'te zdaj druga za drugo t v ] M ran obrnjenimi obrazi mimo ko- i tla ta ^Ninte pri teni Z levo roko |mi-vlek Je |m» po kotlu. Roke ned«ilžnih i m* pri tem ne lx>d'» umazah* a sa- I jami. marvet*' IkkIo ostale čiste in
ČAROBNI KOTEL
Slorofli/Htnsko pri jut redka.
bele. (»resnico pa lx> kotel takoj uz-«lalf kajti njena roka postane črna kakor nje dejanje. Z«laj pa pojdite!"
Trepetajoč, z v stran '»hrnjenimi obrazi, je šlo osem dekel mimo kot-
Tsnve. najmlajše med osmimi deklami — in ko se je približala strahotnemu kotlu. ji je rodila v zadnjem trenutku še ena rešilna
NA SVETU JE MNOGO ZLATA
iriscl: kaj. če bi se kotla sploh ne dotaknila ! Xe da bi se preveč približala strahotni čarobni prisodi!....
Vm- so šle mimo in so poklekni-h spet pred sodnika.
I "kazal jim je visoko dvigniti levo Ir. S tresočo >e roko so povh kle^po roko. iu — glej! »edem rok je biH steni tajinstvene [Hksode.	j umazanih od saj. osma pa je bila
Xohena pa ni trepetala bolj od jčisla in h rez madeža.
"Kam si >kri!a ukradeni koga i ? Ti si tatica! Priznaj!" se je zadri sodnik na bledo Tsuvo. In Tsnva je priznala
Ravnatelj washiugtonske kovn»c«* j. objavil v por očilu Xantdnega hi-jugrafsketra društva članek, ki v i njem pravi, da je na zagoneten na-; «"iri izginila polovica zlata, kar ga j«' pridobil sv««r od odkritja Amerike po Kohinibn. Friderik Simpich j»- pripravil za omenjeno društvo vnntiiimo razpravo iz zgodovine zlata in neprestanega iskanja t«* drai»(K'ene kovine tako v času har-bi-r«»v. kakor tudi pozneje, ko je bil svi*t že civiliziran. Zlato je vedno igralo v zurodovini sveta najvažnejšo vlogo. K«l» v«', koliko solz in krvi je bilo že prelite zaradi te dragocene kovine.
Dokler so rabili zlato .samo kot os.»hni okras, za p<»<ode ali v dekorativni umetnosti, je vplivalo •amo-na usodrt tistih, ki so ga imeli. kakor v Pern in Mehiki ali pa ko je liim plačeval zlato barbantm. rla bi s«» rešil pustošenja in izko-riš>'anja. K-> ji' pa prišlo zlato v Kplošno ralni kot «lenar pri vs«*h nariMlih, je zač«'lo \'plivati na ve.s svet. Samo polovica svetovne produkcije zlata o«l twlkritja Amerike je lahko zdaj definitivno plasirana, tanio r» t"j polovici vemo. kj«' je in kdo je uj«*n lastnik, pravi ravnatelj ameriške kovnice.
leta 149*2 sr. pridobili po n r;.dnili |XHlat.kih na vsem svetu za 2*2.413.757,117 dolarjev zlata. Od !•» količine j<» bilo pridobljenega «»-krf g ČC)% zlata od leta 18(50. Za <lato valuto imajo zdaj narodi sveta v zalogi in .htoku 11.040.000.000 dolarjev. Ostalih 10 milijard se je v« činoma |>orabilo tam. kakor prej. '1 ako so |M>rahili v Ameriki v in-1 Ills triji predlanskim o«l 49 mili-j j'.nov dolarjev v zlatu, pridobljenem v Ameriki, celih 20 milijonov. I
V Evropi je bilo v času, ko je na-dopil Kolumb prvo pot proti zapadli. manj zlata, nego ga ima zdaj ta ali oni ameriški magnat. Del te urn zlata je pridobila Evropa sama. nekaj ga je pa iztrgida drugim državam. Nekaj zlata je porabila v trgovini z Indijo in Orijentom. Indija je v prejšnjih časih požrla največ zlata. Še zdaj imajo indijski princi in vladarji v tajnih zakladnicah skri-tega mnogo zlata. Od leta 1*7-1 do leta 1930 je znano, da je uvozila Indija za 2.ROO.OOO.OOO do I; rje v zlata.
Poavetovni vojni je začel ves svet
nj.jrlo množiti za loge zlata, ki s«> narasle približno za li.KOO.OOO.OOO dolarjev. Povečanje zalog zlata gr • imI leta 1022 v prvi vrst i na račun večj«-ga pridobivanja v dilžipi Ameriki in Kanadi. Samo lani so pridobili p«» svetu za -Mili milijonov ib.larjev zlata. Strokovnjaki pravijo. da je večina ležišč zlata po .svetu že odkrita. Jasno je tudi. da so najbogatejša ležišča sveta že davno odkrita. Vendar pa slišimo še vsako h-to o odkritju novih ležišč zla-ta iu ljudje š«* vedno hodij«> na I«• v za zlatom v neznane kraje, kamor jih žene upanje, da IkhIo kar čez ikk' obogateli.
PRVA BELA ŽENA V MEKKI
Lady Kvelvna CoblmUlova, fill-letna dama. ki s<- je vrnila te dni iz Arabije v London, se lahko poba ha. da je prva bela žena. ki je bila v Mekki. La<ly. s«»stra konior-i«ika kralja (ieorga Karla Dun-moorskeya. je že pred mnogimi Jet i prestopila v mohamedansko vero. S svojim romanjem v Alekko in podreditvijo predpisanim obredom j" dosegla sedaj naslov "nadi" kakor s«' imenujejo moški "ha«lži". Ladv ("obbohlova je morala pri vstopu v sveto mesto iMll«>žiti evropsko obh'-ko. obleči orijentalsko žensko obleko in si zagrniti obraz. Xa poti skozi puščavo ie bila oblečena belo. kakor zahtevajo od romarjev stare tradicije.
O hramu v Mekki pripoveduje, da je fantastično lep. zgrajen je iz lielega marmorja in ima štiri čarobno okrašena vrata, skozi katera irre lahko vanj 200,000 romarjev. Znamenita kaaba j«' štirioglato kamen ito poslopje "brez oken. Ima samo ena vrata, v njem so ogromni zakladi zlata in draguljev, ki so jih darovali mohamcdaiiski knezi na božji poti. V to zakladnico sme vstopiti samo kralj Ibn'Saml. bos. gologlav in v belem oblačilu. Kralj poškropi tla z vodo iz svetega studenca Semzemskega.
NAJBOLJŠI SLOVENSKI ROMAN
"GRUNT"
(Spisal Janko Kač)
kar jih je izšlo po svetovni vojni, ima v zalogi
KNJIGARNA "GLAS NARODA"
Cena
$1#50
ČUDEN BOGATAŠ
Angleški baron Arnold Bowden
je čudak posebne vrste. Živi v največjem razkošju, ima pravljičen grad. kjer je samo spalnic 42. da drugih sob niti ne omenjamo, v Londonu ima v najlepšem hotelu najeto celo nadstropje, je gospodar ogromnih jmsestev. kj«*r se lesk«'-«'•«- 17 jezer, polnih naj«tražjih rib. pa vendar noče plačati oblek, ki jih j" naročila njegova žena. da bi m gla dostojno nastopati v družbi. Tvrdka. ki jo je doletela čast. da hi mogla oblačiti ladv Ilowdenovo. j:- predložila nedavno račun v znesku 17sl funtov, pa jo j«* čudaški baron .zavrnil in morala s«> je obrniti na sodišče.
Pred si m 1 iščem je nesrečni mož o« Ikri I svoj«* srce iu razvezal jezik« Povedal je. da je njegovo 7 let trajajoče zakonsko življenje nepretrgana veriga prepirov z ženo. ki j" zapravila ta čas že nad ."> milijonov funtov, večinoma samo za obleke. Zagovorniki potratne žene in zavrnjenega krojača so .»kušali prepričati sod išče. da so izdatki liowdenove primerni razkošnemu življenju njenega moža. Sodišče p« ni dalo prav niti ženi. niti možu. Tvrdka ima pravico po plačila, tn-dr». račun mora predložit i lady Bovr-denovi, ne pa baronu, ki čuti ra-Kumljiv odpor proti takim račune m.
NEVARNI ZAJCI
Z dermatološke klinike varšavske univerze .so bili ukradeni te «liri trije zajci. Ko >o tatvino odkrili. je nastalo silno razburjenje, kajt.i dva zajca sta-o bila cepljena z bacili raka. tretji pa z bacili si-filisia. Policija je takoj mobilizirala ves svoj aparat in začela iskati ukradene zajce. Kmalu je ugotovila. da je kupil vse tri zajce lastnik manjše varšavske kavarne Andrej Romi beli.
Z bacili raka cepljen«! zajca sta bila še živa in s«» ju kavarn.irjti seveda takoj vzeli, tretji zajec je bil <pa že ubit in kava mar je z njim postregel gostom, ne da bi vedel, da jim je dal z zajčjo pečenko oben 'in tudi bacile sifilisa. C« so bili bacili med kuhanjem odnostio pečenjem uničeni, si lahko oni. ki so zajčka pojedli, samo čestitajo. Seveda je pa to š«> veliko vprašanj;*. V največji nevarnosti je bil kuhar, ki j-e zajca pripravljal. Med gosti Iiombellove kavarne je nastalo seveda- silno o-goreenje. ki bo ugled kwvarne močno omajalo.
DVE SIROTI
Spisal A. D. ENNERY
.v Ft
V nepopisni radosti je našla nepričakovano mor. Vstala je in stopila proti zibelki. rekoč:
—	Odgovori mi vendar, Mihael!... Kaj si tak« trdno zaspal i
Nič!... Niti lu'sodire, niti diha!
Teivza jt* začutila, kako so ji skrčilo srce.
Za hip j<* pomislila na grozni« nesrčo. Ali jii bila ta tišina dokaz, da nhogo dele mrtvo in «la je storil nesrečni oče pred otrof-ie-kovim triipeb-eni obnpno dejanje?
Toda to misel si j«' takoj pregnala iz glave.
—	Odšel jt' z doma. — je pomislila. — 1'hogi. dragi mož. napeti hoče zadnje sile. da naju reši. .. Kdo ve! Morda se mu pa posreči omehčati sosede... Toda zakaj se tudi dete m* gane !. .. Otroi-i m* spe. če so lačni.
Vsa v skrheli je napravila Te reza še nekaj korakov v temo in tako je prišla čisto blizu zibelke, ki jo j«* pieviduo otipavala, da hi ne zbudila ubogega otročička, ki .je o njeni mislila, da spi.
Kar je grozno kl iknila.
Zibelka je bila prazna!
—	Kje je mo j angelček { Da bi ga bil Mihael odnesel t Zakaj ..
—	Ne. ne, najbrž sem si* zmotila. — je Šepetala z drhtečim glasom.
In premagujoč svoj nemir je stopila k štedilniku. Tipajoč je našla končno krenilo. V onih časih kresila še niso bila udobna; z velikim trudom <<• ji je posrečilo prižgati svečo, zatakn jno v grlo razbite stekleniee.
Obrnila se je zopet k zibelki in skrbno j«* nastavila roko pred plamnček sveče, kakor bi se bala. da bi premočna luč ne zbudila o-i roka.
Zdaj ni bilo nobenega dvoma več; zibelka je bila res prazna! Mihael je bil odnesel svo jo hčerko!
Toda Tereza se te misli ni prav nič ustrašila; nasprotno, eelo pomirila jo jo.
—	Ubogi prijatelj. — je /amrmrala sama pri s«»bi. — zatrl je v sebi ves ponos, vse samot juh je: najbrž je šel prosit, beračit. Morda se bodo ljudje usmilili vsaj nedolžnega, odtročička, <V že za očeta in mater nimajo area. Skleniti roke! On. tako ponosen!. .. Ubogi Mihael! — je vzdihovala.
Potem se je pa lotila nestrpnost: nesrečna žena, ki se je tako lovila za negotovimi na-danil, je odprla vrata, stopnila na stopiih-e in dolgo napeto poslušala.
Nič! Nobenega glasu, nobenega odmeva korakov, ki bi po<l njimi škripale črvi ve stopnice.
Mihael se ni vračal.
Vsaka minuta je polnila njeno dušo 7. večjim nemirom, ki se je kmalu umaknil strahu. . Vsa iz sebe je začela Tereza hoditi po sobiei sent in tja.
Stokrat je odprla vrata in napenjala sluh, toda zaman. Končno se je vrnila k zibelki in jo objela z obema rokama. .
Njene oči so nemirno iskale po kotih so-biee. kakor bi upala, da zdaj zdaj zagleda Mihaela, kako ji podaja Henriko.
To je bila že bolestna fantazija oslabljenih možganov... Kar je opazila nesrečniea košček papirja, ki ga je bil Mihael položil na štedilnik.
( Dalje prih odnjir)
Važno za potovanje.
Kdor j« namenjen potovati v stari kraj aH dobiti koga od tam, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. Vsled naše dolgoletne skušnje Wim zamnremo dati najboljša pojasnila m tudt vse potrebno vreskrbeti, da je potovanje udobno in hitro. Zato se taupno obrnite na nas ta vsa pojasnila.
Mi preskrbimo vse, bodisi prošnje ta povratna dovoljenja, potne Itste, mzeje tn sploh vse, kar je ta potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno. ta najmanjše stroške.
Nsdržavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker predno se dobi \t Washingtona povratno dovoljenje, RE-EN-THY PERMIT, trpi najmanj en mesec.
Pišite torej takoj ta brezplačna navodila in tagotavlja-no Vam, da boste poceni in udobno potovali.
SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU
216 Wet 18th Street New York, N. Y.
DRUŠTVA
KI NAMERAVATE PRKEMTI
i ' 1 - "
VESELICE, ZABAVE
OGLAŠUJTE
"GLAS NARODA" mm fite hm nk auUM Mtaufd SkiMd v nil tMM,


CENI ZA KLASE SO ZWUi
J
4
Kaj mu je kazalo storiti ? Kje je bila njegova dolžnost {
Kar je planil k zibelki, kakor da ga je pognala k nji nepremagljiva sila. In tam, sklonjen nad plakajoeini otročičkom, ga je skušal potolažiti z božanjem 111 poljubi. .
Tn nesrečnež je dobro čutil, da ga nežnost premaguje, da ne bo mogel doprinesti strašne "žrtve, ki jo nalaga svojemu srcu. če ho še nekaj časa okleval.
Vsako minuto je bil omaliljivejši.
—	Moj bog! je vzkliknil pov/dignjenih oči, — če mi .ie šinila ta lhisel v glavo, ali mi j-e nisi vdahnil ti t
I11 pod vplivom misli, da dete ne ho več trpelo. da bo tudi Tereza rešena, je Mihael vstal in stopil k štedilniku, ki je služil zdaj, ko se ni več kurilo v njem, za mizo, in ki se je na njem valjalo nekaj eunj.
V hrpu. ko je zapuščal podstrešno sobieo, kjer čakala nesrečno mater po prebujenju najstrašnejša bolest, je hotel fierard napisati Terezi vsaj nekaj vrstic-, ki bi ji povedale. kako olmpen korak je storil, da reši nedolžnega otročička gladu in smrti.
Kleče pri štedilniku, namakajoč s solzami papir, ki ga je bil našel med eijnjaini. je naglo pisal. Ko je bila napisana z drhtečo roko zadnja beseda, je Mihael naglo vstal in vzel otročička v naročje, rekoč:
—	Pojdi, inbogo dete. če tu nima sestradana in izčrpana mati niti koščka kruha, če ni zate. zlati angelček, niti kaplje mleeka. . vsaj ljudje ne bodo mogli trditi, rla nisem poskusil vsega, da te iztrgam smrti! T11 če bog da. da pojde vse po sreči... ko dorasteš. ko boš razumela življenje, ne boš preklinjala svojega ubogega očeta, ki te zapušča, prepušča javni dobrodelnosti...
Ko je govoril o odhodu, so mu pritekle solze po lieih... Thteuje mu je dušilo glas.
Pritisnil je zadnji poljub na ledeno hčerkino ličeee, odvrnil je pogled, da hi ne videl matere, ki jo je hotel za vedno ločiti od njenega otročička. 111 ves iz sebe je zapustil podstrešno sobieo.
Zunaj je takoj obstal, ustrašil se je snega in poledenelih hodnikov. Kaj če bi spodrsnil in padel s tem dragim bremenom v naročju! Pogumno je sezul čevlje 111 krenil na pot bos.
Hitel je naprej dolgih korakov, kajti do noči ni bilo več daleč; zvonovi v eerkvi Matere 'božje so že vabili k večernieami. Hitel je čez most, vodeč k City, in krenil v zakotno ulico, kjer se 11111 ni bilo trnba bati, da bi koga srečal. Zdelo se mu je, da je stori! zločin. in bal se. je. da hi ga kdo ne videl.
Na vogalu ozke ulice je zagledal cerkev z zasneženimi stopnicami; veter je bil nanes -l snega tja gori do cerkvenih vrat.
I11 na te stopnice je nameraval položiti svojega otročička! Pogum ga je začel zapuščati in solze so 11111 znova zalile oči v hipu. ko bi moral doprinesti to kruto žrtev. Končno je poskusil premagati se in počasi se j«' približal stranskemu vhodu.
—	Ali bom imel dovolj moči, da Zapustim otročička i — je pomislil. In ko se je sklonil. da bi položil svojo ubogo Henriko na sneg, se je razlegel blizu njega v srce segajoč krik.
Spanje nesrečnih je redko dolgo, pač pa ima to dobro stran, da jim vrne malo miru in z njim tudi nekaj moči.
Tako je bilo tudi s Terezo. Odpirajoč oči je začutila manjšo slabost; noč je bila tako temna, da ni razločevala ničesar okrog sebe, in ker strahu sploli ni poznala, sta se ji zdela tema in tišina v sobiei dobro znamenje. — Ljubljeni bitji sta počivali tu kraj nje... in potem.. sanje, ki jih je sanjala, bi se prav lahko uresničile.
Slišala je. da malo duševnega in telesnega počitka cesto zadostuje, da se vrne materi mleko, ki ji je bilo zaradi silnega razburjenja in izčrpanosti usahnilo. In zdelo se ji je. da se ji je ndeko vrnilo. Kolika sreča, če bi bilo to res! Ni ji bilo težko prepričati se o tem, pa je vendar oklevala: razočaranje bi bilo tako kruto! — Počakajmo še malo, — je pomislila. Toda ta negotovost ji je postajala neznosna; segla je z roko za nedri-ja in radostuo je kriknila, ko jo je potegnila nazaj.	1
— Mihael, zbudi se!... Prinesi mi hčerkico!. .. Naša Henrika je rešena!... Rešena!
Ljubiteljem leposlovja
Cenik knjig vsebuje mnogo lepih romanov slovenskih in tu« jih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste našli knjigo, ki vas bo zanimala. Cene so zelo
zmerne.
Knjigarna 'Glas Naroda'
TIL AS H i K O D i"
DEDSCINA
ROMAN
EE
ŽIVLJENJA
ZA "OLA8 NAHODA" PRIREDIL I. H
NEW YORK, MONDAY, JUNE 26, 1983
STO LET FOTOGRAFIJE
THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A.
; 56
Dalje nista mogla več govoriti. Molef si stojita nasproti, zrela »i v oči, kot hi hotele pogledati v srce. Ralf bi bil najrajši v kvo-it prekipeva jot-i sreči za vriskal in t nil v srcu Bve Marije je ^t* odmevalo kot zvonenje zvonov, ker je čutila, tla j<» ljubi mož, ki ji je stal visoko nad vsemi drugi nri — in — da ga je tudi sani a ljubila.
Tako stojita se v tihi zatopi je nosi i. (nezmožna. da bi se odtegnila čaru t-g.f trenutka in tudi tega nista, hotela storiti, ko se od-pro vrata in Henrik vstopi. Zelo kc je potrudil, da je njegova zunanjost ugodno vplivala. Preko goltih la.s si je napravil ravno preeo; oblrtka je bila skrbno .zlikana in tudi srajca' in ovratnik sta bila brez hibe. Samo ovratnica mu je stala nekoliko strani.
Bva Marija to takoj opazi ter jo s sramežljivim n»smeh<rtu poravna.
—	Postil si naju čatarti. Henrik. — prav: z negotovim glasom.
Poljubi ji m jene prste, ki so se ga dotikali.
—	Xe prepiraj se. Eva Marija«. Moraš mi oprostiti. Half, toda ta presneta ovratnica mi da vwiim toliko dela.
Half se zbudi i/, svoje zatopijeTn*»t'i ter veselo gleda v prijat«* Ijev obraz.
—	Ali si že povedal f?<v>piei sestri, da se tikava?
—	Gotovo; to je bilo prvo — potem ko sem se v svoji razburjenosti zagovoril in izdal. d;» si me rešil iz življenjske nevarnosti.
—	Slišal sem že. da si žalihpg storil.
—	Samo ne prepiraj >e — in — to bi me bilo tudi zadušilo. «k«i ji ne bi mogel povedati, da se imam tebi zahvaliti za svoje življenje. Drugače sem ji s podrobnostmi priz: misel — toda — vendarle se je zelo prestrašila; ženske so tako strašno občutljive. Popolnoma je prebledela. čet uri me je videla pred s-boj zdravega.
B*a Marija se .'e zopet pomirila.
—	To ni bilo nič čudnega! In če svojega šola na glavi ne bi bil na čast našega gosta tako lejx* poravnal, bi te zlasala. ker se bli zopet tako nepreviden.
Sme»e in namo potegtie Henrik z roko preko las.
—	Half, ali imaš tudi ti tako sestro?
—	Xe. nimam ne sestre, ne brata!
—	Hotel seiu ^anio izvde»ti. a<ko imajo vse sestre tako veliko ve-felje lasati brate, ako .so kaj napravili.
Vm trije >•* smejejo in Eva Marija vprašj Ralfa, ali popolnoma sam na svetu, ali pa če ima še stari-e.
—	Samo še očeta: mati mi .je umrla pred petimi leti za hripo. ki je teilaj epidemično nastopila. Moj oče pa je še zelo trdem.
—	Potem vas je š»* v dno mogoče zavidati, gospod doktor. Ztki j pa gremo k večerji
Ralf uljudno ponudi Evi Mariji roku in v njem vstane vroč občutek, velike sreče, ko začutt njeno majh.no roko na svoji roki. Henrik sledi obema z zadovoljnim nasmeh rum; dobro je opazil zadrego obeh, ko je stopit v sobo. Toda pri mizi jima ie s svojim živa hi. im gi►varjenjem pomagal. da jima je kimalu prešla vsa zadrega. Tud Ralf je pozabil vse težke in mučne stvari. V prijetnem družabnem krogu, v družbi lej>ega, ljubljenega dekleta in svojega mladega prijatelja .se je .počutil kot »v raju. Od smrti svoje matere ni več občutil blagoslova ženske roke, ki tako olepša doan. Vee iet je živel s>msko življenje, kajti četudi se ie ivečkrat peljol domov k očetu, vendar ni bil več oni prijetni dom, katerega so sedaj upravljali plačani služabniki, po katerem pa je Ves čas tako zelo hrepenel.
Ralf je bil človek živega družinskega smisla s hrepenenjem po prijetnem domu. V vili Melanija se nikdar ni ,počutil prijetno, ne glede na sovraštno proti Mertensu. Taim je 'Ralf opazil, da so vsi med seb<»j trdi in hladni, četudi srce gospodinje ni bilo brez ljubezni. PoJi i rt v o je bilo krasno in drago, povsod je vladal red in čistost. toda »prijetnih medsebojnih odnosajev ni bilo v tej družini.
Toda v Rodettbergovi vili mut je 'ved.no zelo ugajalo, tudi šo la življenja starega gospoda, pa če je bil v veliki družbi a.li pa sam edini gost. Vedno je občutil, da veže vso družino iskrena skupnost. Danes pa je to še mnogo bolj občutil, ko je mogel pogledati v sr-ee Bve Marije. Vedno bi še rad hvaležno poljuboval njeno majli-i no roko. katero mu je podala ta krasni, mirni večer, ta večer poln sladkih tajnosti in pričakovan;^. Ravno po tetn tako razburljivem dnevu mu je bilo raztresen ie napetih živcev posebno prijetno. Prijetni mir. ki V vel iz Bve Marije, ga je objemal in čutil je. da te-pa večera ne bo nikdar po* <hil.
Tudi Eva Marija je izgledala, kot bi biki popolnoma zamrežena v sanje, polne obljub. Saj je tndi sama pogledala v srce m >-ža, katerega >. to ie se.lai vedela, že ljubi'a, odkar ga je poznala. kateremu pa ie tšele zadnje čase potoni TTenrika pristopila bližje. Vsa blažena ie čutila, da se ie v njegovi bližini razlival čut prijetnega zavetja, katerega še nikdar ni tako občutila.
In bilo ji je prijetno, da je bila .njemu dolžna zahvalo. Oči ji »aleskečejo. ko se Henrik v iskreni'hvaležnosti skloni čez mizo in Tialfu stisne roko. kot v globoki ginjenosti. In ko nato Ralfove.oči Izžarivajo tako iskreno prijateljtvo do brata, tedaj se ji srce ra'.-i-iri in orreje. Veselilo jo je. da sta se Ralf in Henrik tako razumela, da sta postala tako dobra prijatelja navzlic razliki v starosti.
Tn nad vsem tem je pozabila, da bi »še dalje izpraiševala. kaj se je popoldne pripetilo in kako jy mogel Henrik z*iti v tako veliko nevarnost. K«jti. da vse ni bilo tako priprosto in malenkostno, kakor ata ji oha povedala, je dobro vedela. Samo s tem, da je Ralf ni omahnil, ni mogoče misliti, tla mu je s tem že rešil življenje, kajti ravnotežja mogoče ie vendar t*e bi bil izgubil. Vedela je samo, da ji je Ralf rešil brata. Ta gotovost jo je napolnjevala s hvaležnostjo in zato se ie ve-elila, da mu je naklonila svoje srce. Njena ljubezen naj mu bo njena hvaležnost. In danes si je brez sramu priznala, da bi bila ze.lo nesrečna, »ako bi si .Toianda v resnici pridobila Ralfa Bernda.
Mimo it rede so tudi pričeli govoriti o Merteusovi družini in ♦udi o Jolandi. toda način, kako ie Ralf kraitko in hladno pre&el ta predmet, je Evo Mariio prepričaj, kako malo .ie Ralfu za te ljudi Satim o teti Melaniji ie govoriP % spoštovanjem, kar je tudi Ugajalo Bvi Mariji. Imenoval jo ie "prostovoljno sužnjo iz lui-bezjii" TV tem orrMČeo.m ie Eva Marija takoj spoznala tetino d*i-lo. Da,, biia je nm«t<ivoJ «wo sužnja, ker >e l »ubita. mnogo več ljubila, kot pa ie bila liubljena. Njen mož jo j1 vpregel v jarem — awtp ga jf 1 »ubila: n»en« otroka sta bodila mimo n;e no svoii r>oti. č« je ia arUtčnih nagibov nista izkoriščala — :.n z..to ju je ljubila. V boga t**a Melaniia!
Po v^čerii gredo vni v Bvin mali salon. Bilo je prvikrat, da ie Half »topil r to *obo. Vaa nejna notranjost je odsevala »lien duh i«) Ralf je vafopil z nekim posebnim spoSt ova njem, in čutil še je poaebno poMkat^i, da je amel »topiti čez prag.
(Dalje prihodnjič.}
V JUGOSLAVIJO
Pr«k» Havri
Ka Hitrem Ekspresnem Parnifcn
PARIS
' 1. JULIJA 11. Avgusta — H. Septembra
ILE DE FRANCE
6. Julija — 28. Julija
CHAMPLAIN
14. Julija (ob polnoči)—.7. Avgusta
NLSKE CENE DO VSEH DELO'/ JL G OSLA VI JE Za pojasnila in potna listo *pra* iajta naia pcoblateona ay*nt«
cfreaeK oQjrie
19 STATE STREET, NEW YORK
SLOVENIC PUBLISHING CO.
TRAVEL BUREAU 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y.
PLSlTE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA POTOVANJE ^fHiinminniiMininiiniiimii«iin
i—
Enumri
TEŽKA ZELEZNISKA NESREČA
SHIPPING NEWS
: ;«wirTr-i
Iz Nantesa p uočajo o težki železniški nesnvi. ki se je pripetila t<* dni /'.godaj zjutraj, ki je >ko čil blizu mesta s tira pariški brzo-vlak. Prva poročila pravijo, da je zahtevala nesreča 14 človeških žrtev. BO potnikov je bilo pa ranjenih. I»ati se je pa, da leži pod r;.".-valinami razbitih vag"»nov še v<'<"* žvtev. Nesrečo je najbrž zakrivil štro*e\i>dja. ki je vozil s hitrostjo j 90 km na uro po progi, kjer bas 'izmenjavajo prag-. Lokomotiva se j»* prevrnila iti postavila na glavo, štirje vagoni so se pa razbili.
Miti ranjenci je ir» t»"'žko ranjenih. lllizu Xiififtw -je bila poškodovana glavna proga in vlaki vo-z:li po stranski progi, določeni za tovorne \lake. Strojevodja pariškega brzovlaka se pa ni zmenil za svarilo, naj vozi p »časi, in baš v hipu, ko je krenil brzovlak z glavne na stransko progo, je vozil s polno hitrostjo nad **() km na ur ».
Katastrofa je dohitela izletniški bizovlak, ki je vo'.il iz l*ariza iz-Ittnike za hiti kostne piHznik- k morju. Na koloilv »ru v Parizu j • bil tako velik naval, da so morali poslati k morju tri vlake po vrsti. Katastrofa je doletela k sreči zadnji vlak. ki je bil najmanj napolnjen. Str »jevodjo .so takoj aretirali. Izgovarja se. tla ni vid '1 svarilih j^a znamenja, pismeno pa ni obveščen, tla morajo \ožiti vlaki po stran-ki progi.
CENA
27.	Junija: J.n iaiiiau v Cherbourg
28.	Junija: Uerenjiaria v CJierbourg
llaiulturg . Cherbourg
29.	junija: Come (jrande v Genoa
.0. junija: Majestic v Cherbourg Statendum v Uouioku« T. julija:
1'ari* v Havre
LafLyer.e v Havre
3.	julija:
Knrnita r Bremen S. Julija:
Saturnia t Trst . 'luiiuiia v enerbourg I>eutschland v Clierbuurg
0'. jul ja:
Ue d«- France v lTavro
8.	julija: Conte <1: Sa vt.la v Genoa
11.	julija: Bremen v Bremen
12.	julija: .\«-w York v Ch«rlK>ii rg Olympic V Ctierbuurg
14.	Julija: Oiaiiipiatn v Havra I'.ntterujm, UotierUum
15.	julija: lt<-x v Genoa Ifcrengurkt v Cherbourg
IS. julija:
Leviathan v Ctierbours
19.	ju'ija: Maiiluitlan v Havre All>^rt Kalim v Cherbourg
20.	julija: Majestic v Cherbourg
21.	julija: Laifayette v Havra Europa v liicim-n Stntet:dam v Boulogne
26.	julija:
H.	niherjf v Phi'H>n>irj ht-s. Hooaevelt v llavra
27.	julija: P rerr.e n v Bremen
""8. julija:
Veenilarn v Boulogne I'e il»* Krame v llavra 29. Julija:
Vnh-HtilH V Tr>f Ao'iit»nln v Cherbourg 2. avgusta:
IVa^hiiiKion v Havre I»»-iits4-l:'aiiil v Hamburg
4.	avgusta: j Olymp'c v Cherbourg
I'll i avgusta:
Chnmp'aln v ITavre ('ulit-' rli Snvniu v Onns Ber«>-nir;»r»a v Cherlumrg
9.	avgusta:
I.eviatlian	v Cherbourg E«rn|Ui v Bremen
DR. KERNOVEGA BERILA
JE ZNIŽANA
Angleško-slovensko
9. avgusta:
New York v Hamburg
11.	avgusta: Paris v llavre Majestic v Cherbourg II »tterdam v lVjuU.giie
12.	avgvtta: Saturnia v TrfU A<|i»itat ia v Cherbourg
15.	.ivgusta: Bri-riicii v I"r» men Staleiiil.,iii v Boulogne
16.	avgusta: .Manhattan v llavre
Ali. i t Hulliii v 1 lamliui g 19. avgusta:
I <!•■ Kr..nce v l!a\re Ke\ v Geliroi 21. ivgi-sta:
Keljain 4 v Hamburg
23.	avgusta: Olynii»i<% t *herlx>urg
24.	avgusta: Cliamplaiti v llavre
Kuro|«a v Bremen
25.	avgusta: Veeinlam v 1'uulogne
26.	avgusta:
Roma v Genoa llereiiKiirša v Cherbourg
29.	avgusta :
l.evlat ha ii v Cherbourg
30.	avqt'Sta:
I »e <;rasse v Havre Majrstii v <"*li»-rlM»iirg Manhattan v Havre 1 »eal-i.-hland v llaiulmrg
31.	avgusta: lirwui'ti v Itremen
2. sept-mbra:
i "•.ni, ili Sa Vf.ln v CfTK.a
Vo|e.xlani v Boulogne 5. septembra:
lie »le Kratne v llavre Sla" e»i»la m v lt.il-'j; 1,0 C. septembra:
A<|Uit.Ot:a v »'liei l.onrg Xexv V»>rk. v lluioliurg
8.	se pt err bra:
« i'yiiipi* v Cherbourg
9.	septembra: f'aii-i v Havre Vol.ania v Trst Kuro;»a v Bremen
I 13. septembra:
hifi.v. tir v Havre Manlialtan v llavre Berengaria v 1'herl-iiirg Allifi t I ia Ili n v Hamh'Sig
15.	septembra: Itotleiilam v Hniiloen« Majestii v Cherbourg
16.	septembra: Ue\ v Genoa Itr»-nn-n v Itremen
18. septembra:
Keliance v llanibi.rg 20. septembra: j ('haniplairi v Havre j 21. septembra: l Aipiltania v Cherbourg 23. septembra: f?a tiirniji v Trst lie ile France v Havre Veemtani i' I'•■•uliigne
26.	septembra: Kuropa v llremen Slateiulam v Boulogne
27.	septembra: Washington v Havre Malti etania v «"lo-rb. >nr«r 1 »eutsehlaml v Hamburg
29.	septembra: 1'aris v llavre OJym|iit v Cherbourg
30.	septembra:
C. Til«- tli Savoia v Gennn
Berilo
V0DNJIK0VE KNJIGE
za leto 1934
lahko že sedaj naro čite. — Pošljite nair
$L
in knjige Vam bodo poslale naravnat na (( dom.
aNaročila »prejema:
"GLAS NARODA" 216 W. I8th Street New York. N. Y.
(ENGLISH SLOVENE RI#OM) ■vb« sam«
$2 —
Poziv!
Isdajan je lista je ▼ zvezi z velikimi stroški. Mno go jih je, ki so radi «ia-
bih razmer tako priza-
•---
deti, da so naa naprosili, da jib počakamo, zato naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno.
Uprava "O. N
»»
Naročite ga pri
KNJIGARNI 'GLAS NARODA
tU West it t h Itn« - Hmw Ink Cilj
i DNI DO JUGOSLAVIJE
Z NAJHITREJŠIMI PARNIKI NA SVETU
BREMEN • EUROPA
Posebni vlak ob parniku v Bremerhavenu jamči najbolj udobno potovanje v Ljubljano. Izborne železniške zveze tudi iz Cherbourga. A"i potujte z Ekspresnim Parnikom COLUMBUS Za podrobnosti vprašajte kateregakoli loka nega agenta ali
NORTH GERMAN LLOYD
57 BROADWAY, NEW YORK
!
... SKUPNA ... POTOVANJA
pod osebnim vodstvom
V LJUBLJANO SE VRŠE LETOS S SLEDEČIMI PARNIKI:
AQU1TANIA preko Cherbourga--------5. JULIJA
fUena vožnji: iz New Yorka do Ljubljane........$ 102.34
za tja in nazaj pa samo..........$ 182.00
"ILE DE FRANCE" preko Havre--------6. JULIJA
Cena vožnji: iz New Yorka do Ljubljane........$ 101.23
za tja in nazaj pa samo...........$ 182.00
Kdor se je odločil za potovanje v stari kraj to leto, naj se takoj priglasi ia preskrbeli bomo vse potrebno, da bo udobno in brez vseh skrbi potoval.
PIŠITE ŠE DANES NA:
Slovenic Publishing Company
TRAVEL BUREAU
216 West 18th Street	New York, N. Y.
■ - 11 j
,__
* S skromno slovesnostjo so zail-i nje (lini (odkrili niinuummo njm>- J lirintiko ploščo na hišici, ki .stoji i na me.stu tiste hiše, v kateri je' pred st<» leti umrl .Joseph Nice-1 phore "Niepee. 1*Ioš*m preiLstavlj i ' v umetitišk^iii reliefu podobo mo-1 ža, ki ^h Francija in ve.s svet davita kot enejra .svojih na.jponienih-nejših izum it el jev. Kajti Xiepcei ni .nihče drugri. ne«fo izumitelj fo-^ to^Piifije. bil ,je pn>-i. ki je s pomočjo z lečo opremljen?' kamere | izd«'lal na .svetlin-utiii plahti koJi-kor toliko stanovitne .slike. V.se bistvene sestavine danasnjey i' fo-j tog:rafske<ra postopk.i je družil že j XiV|>cvM»v izum v ^ebi in čeprav velja jen pravegra izumitelja frafije dandanes nje«rov v-eJiki m-jak J-aeques Mamie Dairurrr^. je treba povedati, da je bil ta le iz-J IKvpoInitelj proce<lure, ki jo je bil j i/rjinil Niepcc kot prvi.
Niepee se je t)i! prvotno z iLsjie-hom udejstvoval v jMHiroeju lito-i jjrafiko mu je šinilo v jrlaivo. da i hi izdeloval slike zunanjih pre<l-l metov .s <poiiLo«-jo .solnčne svetlobe. I>a .»e je Ia ideja izkristaJizirala v njejrov ]M)strr]H>k. je bilo treba seveda nešteto naključij in »rlav. ki mi [We'd njim ustvaril * podlago za- ( nje. Znamenito "temno sobo", ea-mero itbscuro. pp.otno obliko naših fotografskih kamer, je opirsal že renesančni veleuni Linardo da V*inei in Napolitaue<- della Porta je to camero oksciiro opremil .s* proprosto lečo natnesto dot <l:snje luknjice, v kateri no.sc križali žar-j ki. da so potem v zadnji steni kamere narisali obrnjeno sliko zunanjega predmeta. Leča. je dala neprimerno ost rej' * in .svetlejše slike nejja luknjica. <M Fort o ve kamere d<t fotografskega aparata je I; i I seveda š*» velikanski korak. Odkriti je bilo treba najprvo še kemične temelje fotografije, sve-tločut srebrn, ili stili. To odkritje je napravil kakšnega pol stolet/a! pred iXi«pceom nemški zdravnik -Tollan Heinrich Šcliulze. Fomagal nut je slučaj. Nekega dne je Seliill-/^e eksperimentiral s srebuoviini solmli v stekleni posodi. 'Njegov .smoter je bil čisto nekje drugje, a na svoje veliko začudenje je o-pazil. <la je sol na tisti strani, ki je bila obrnjena v solnce, potein-iiHa, d oči rn j* o.stal;i na odvrn jeni strani svetla. Na podlagi tegj odkritja je potem Sehulze kopiral na j>lasti s srebrno soljo preproste prozorne in neprozorne predloge. kakor črte. liste. itd. Slike teh predmetov, ki jih j? izdeloval brez kamere.* sn bile seveda ne-trajne. Pozneje so odkrili, -da sej tudi mnoge druge snovi spreminjajo po b:'irvi v svetlobi in ko je Niepee napravil s kamero svoje .pnve fotografije, je uporabljal kot svetJočutko plast na }>r. vsivčevem i olju raztopljen asfalt. <V je os vet-Iljeno [»lošča s takšno j>lastjo p<i-[ložil jKdeiii v mešanico sivčevega j vri" kamenenegra olja, se je nespre-, menjeni. to je munj aili nič osvetljeni asfalt raztopil, osvetljeni asfalt ipa se ni topil. Z jedkanjem tako obdelane plot-če je nato Niej)- j ee pripravljal plošče za tiskanje. : T« postopek, ki ga je imenoval he-1 iognafija. je bil nravi prednik fo-; tografije. Ta je <lobila svoj pravi | obraz tedaj, ko se je Niepee po na-1 ključju seznanil z Daguerrom. ki ^ se je bil že dolga leta bavil z isti-i mi proble-mi kakor Ni >pce. Da-guerre je bil izumitelj tretjega važnega elementa fotografije, namreč razvijanja oz. fiksiranja. Ne-l kega dne je bil jw>ložil osvetljene J plošče, na katerih pa ni bilo -vide-
ti nobene slike, v staro omaro. Ko jih je pozneje vzel iz njih, je o-p.izil s tpre.senečvnjem. da so kazale čisto mziločne slike. Po <h»lgem ugibanju je dognal, da je stala v omari tudi skle-diea z živim srebrom in ,pare živega srebra so bile na osvetljenih ploščah izzvale vidne stike. To mik rit je v zlvezi z Niepceovimi odkritji j«' "<a ki j učilo stoletne trajajoče poskuse zi snemanje in. izdelovanje slik < po-močj<» svetlobnih žarkov. CKl te prve reriiiične fotografije <h> sodobne fotografije je bil sicer še doljr. <lol«r korak, a v bistvu je »vse ]>oznejs:* samo izpopolnitev in izboljšanje tega. kar sta ustvarili Niepee in T>aguerre.
KAKO SE DELAJO SVETNIKI
4. junija . e sedel irski ministrski predsednik De Valera z tlružinn na častni tribuni, da bi liil priča persebnega obreda v cerkvi sv. IV-tra v Rimu. kjer je proglasil papež Pij XI. v navzočnosti 30.000 ljudi za svetnika francoskega duhovnika bli ženega Andre Fourneta. ustanovitelja reda Hčera križa. Cerkev sv. Petra je bila sijaju » okrašena, zvečer je bila vsa fasada v lučali. Ljudstvo je čakalo na ehred ž« o*; 0. zjutraj, čeprav se je pričel šele ob 9. Pa|»cža so prinesli v cerkev v krasnem oblačilu na visokem naslanjaču. Okrog? njega so bili zbrani kardinali. >k<»fi in drugi cerkveni dostojanstveniki. V sprem stvii kardinala je pristopil konzi ^orijalui advokat. pokleknil ;<j pred papeževim prestolom iu prosil pa|»eža. naj proglasi bhiženeg-i Fourneta za svetnika instanter (takoj i.
V papeževem imenu mu je odgovoril inonsitrn >r. tla sveti očt prav dobro pozna lastnosti blaženega in tla je pripravljen proglasiti ga za svetnika, da pa mora 1'ajpfej poklicati na pomoč Boga. Vsi s t pokleknili in začeli prepevati litanije. Potem je konzlstori»alni advokat znova prosil za kanonizaei jo instantius (nujneje). Odgovoi se je glasil, da je papež temu na-klonji'ii. da pa mora najprej priklicati žarke sv. duha. Po molitvi jf advokat tretjič prosil za kanoniza cijo instanter. instantitus. install tissime (nujno, nujneje, najnujne
Isti mon-ignor je v papeževem imenu odgovoril, da je papež >kle nil^opraviti za žel.'eno kan-mizacijo \'si so vstali in i>ai>ež je prečita dekret, ki je z njim uvrstil duhovnika Fourneta nuni svetnike ter mu odredil mesto v pratiki. Sledila jt pontifikalna maša in papež je do bil običajna darila, namreč dve sveči, dva krajca kruha, eden je hi pozlačen, drugi posrebren, dvs sinička, v enem je bila votln, ^ drugem pa vino, ter tri kletke i golobicami in ticami pevkami. 8 tem je bil obred končan.
KDOR KAJ VE o mojem očetu
Andy Kraeovic je prošen, da ja
vi njegovi hčeri: — Eleanoi Krasovic, Box 823. Hollidaj Cove, W. Va. (6x 19,21.23.26.28&30)__