SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po posti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za* rt leta 4 gld., u jeden mesec 1 gld. 40 V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema npravnlStvo (in ekspedlelja |v ..Katol. Tiskarni", Vodnikove ulice St. 2. Rokopisi ie ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemenlSkih ulicah It. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne. Štev. 59. V Ljubljani, v torek 12. marca 1895. Letnik XXIII Državni zbor. Dunaj, dne 11. marca. Začetkom današnje seje je napravil obljubo dolenjskih mest poslanec Višnikar. Dr. W e i g e 1 je odložil mesto poročevalca o domovinski pravici in h krati svoje mesto v upravnem odseku. Minister Bacquehem je odgovarjal Vrabčevi interpelaciji, v koliko so dolžni zavarovati se pri bolniških blagajnah uradniki in ravnatelji gospodarskih zadrug. Uradniki so v to dolžni, ker spadajo gospodarske zadruge med obrtna podjetja po dosedanjih razsodbah upravnega sodišča. Upravni svetniki ali ravnatelji pa niso dolžni, če jim niso naložena kaka taka opravila, ki sicer pripadajo uradnikom. Kako je odgovoril minister grofa Coroninija interpelaciji, smo že včeraj med brzojavi poročali. Dr. Samanku je odgovarjal minister, da se ne more trditi o kakem sovraštvu med nemškimi in češkimi prebivalci v Liberci, dasi vladajo neka nesporazumljenja med njimi, ki imajo svoje vzroke v razuih hujskarijah. Magistrat ne neti nasprotstva proti Cehom, dosedaj ni storil še ničesar nepostavnega in zato se ne more proti njemu ničesar storiti. Pri davčnem razgovoru govori dr. B y k. Davčna preosnova mora imeti tri lastnosti : 1) mora biti umerjena po gospodarskem razvoju ; 2) mora dati tudi ljudstvu nekaj pravic pri odmerjevanju davkov; 3) ozirati se mora na finančne potrebe avtonomnih oblastij. Prvi dve točki sta v predlogi izvedeni, tretja pa ne. Država bi ne smela pozabiti, da so v nekaterih občinah doklade večje nego državni davek, po 100, 200, 400, ali celo do 1000 odstotkov. Za občine ne skrbi predloga. Govornik bo glasoval za prehod v podrobni razgovor. — Za njim govori Dotz proti predlogi in zahteva, naj se skupna davčna svota iz zemljišč zniža na 25 milijonov gld., ki naj se pokrijejo iz borznega davka. Poslanec G r o s s govori nato za predlogo in potem se je vsprejel konec debate s 103 proti 4 glasovom. Poslanec dr. Gessmann je grajal to glasovanje, češ, da je le 80 poslancev navzočih. Med njegovim govorom je bil viharen nemir. Predsednik je povdarjal, da se je prav štelo. Volila sta se potem glavna govornika in sicer: Menger za in Kra-mdr proti. Kramiif je imenoval predlogo slaboten, za razvoj nezmožen naskok k preosnovi. Priporočal je, naj se ne preide v podrobno razpravo. Potem se je zaključila seja. Prihodnja seja je v torek. Nemško-nacijoiialiie surovosti. S Koroškega, 8. marca. Nemška nacijonalno-liberalna garda boji se za gospodstvo v deželi, ki ga je doslej neomejeno rabila, za katero se mora pj tresti odkar je čvrsto nastopila mlada krščanska stranka, da reši, kar se še more rešiti in da opomore tlačenim stanovom. Nova stranka je nasprotnikom kajpak bodeč trn v peti in ta trn hočejo izdreti z drugimi lažmi in s kruto silo. Lažejo po svojih listih in na shodih, da se kar kadi, ker pa to ne pomaga dosti, začeli so sedaj, da s kruto silo preprečijo shode kat.-pol. društva. To vam je svoboda! Vsi se smejo zbirati, najhujši nasprotniki vere in države, — samo katoličani ne, ker to ni po volji nekaterim kričačem! Dne 24. febr. je [omenjeno društvo zborovalo v Lipi na zg. Koroškem, kjer je poročal tudi drž. posl. Peitler o delovanju drž. zbora. Pa priteplo se je na shod nekaj liberalcev in nacijonalcev. ki so delali tak polom in krik, da je moral govornik nehati in predsednik shod zaključiti. V nedeljo 3. marca je imelo kat.-pol. društvo shod v Glanegg-u blizu St. Vida, — pa kaj pišem, hotelo ga je imeti, zakaj liberalno-nacijonalaa druhal, na čelu ji nekateri dohtarji, je shod zopet preprečila. Dasi je bil vladen zastopnik navzoč, začeli so liberalci — kakih 25 jih je bilo, — komaj ko je predsednik začel govoriti tak krohot in polom, da se je moral shod, ki je trajal kake — 4 minute, takoj razpustiti. Razburjenost med kmeti bila je velika, pa upamo, da bode ravno tak skrajno nesramni terorizem odprl mnogim oči, ki sedaj slepo slede liberalni kliki. — Ko so se kmetje razhajali, klical je za njimi nemškutarsko-nacijonalni kolovodja dr. Lemiš, naj pridejo v 8 dnih zopet, pa na shod nemško-nacijonalnega ljudskega društva. Radovedni smo, kaj pravijo k tako skrajno surovemu početju privilegirani »zaščitniki" koroškega .miru" ? Morda bi vendarle kazalo, pustiti Slovence enkrat pri miru in učiti Nemce tisti blaženi „pax" in pa tudi malo — „anstand"-a. Potrebujejo tega nauka krvavo! Nemški listi se nesramno surovega početja svojih privržencev seve zelo veselijo in ga kar javno hvalijo. Glasilo kor. liberalnih matadorjev, beljaške nK;Lrtner Nachrichten" so dne 16. febr. objavile, govoreč o volitvah v Cakovcu članek, v katerem kažejo brez ovinkov in sramežljivosti svoje surovo mišljenje. Kruti terorizem Mažarov jim je nekak vzor in želijo samo, naj se mažarsko početje uvede tudi na Koroškem. Kakor tam vsakega zapro, ki ne hodi slepo za vlado, tako naj po mnenju teh »svobodomiselnih" ljudij kratko-malo zapro i pri nas vsakega LISTEK »Narodna marela". ni. Gospod vrednik! Dobro jutro! Eccomi! Spet sem tukaj s ponižno prošnjo, da mi dovolite razprostreti že dobro vam znano polimano marelo. Oprostite! Sicer res precej neprijetno diši po nem-škutarskem limu, a »narodna" je vendar le; vsaj taka hoče biti, če prav ima več nerodnosti nego narodnosti pod seboj! Razprostrl jo bom le toliko, da se malo prezrači; t>b jednem pa ta hip lahko pokažem, kako je pretekli teden pod njo vršelo in šumelo ter opozorim na največji steberček, ali bolje „štreberček", ki jo podpira. Mnogi, ki so zadnjič volili Višnikarja, jezč se hudo, da so dobili žalostni naslov nemškutar. »Narod" sam se čudi in pravi, da je neverjetno, kaj vse »Slovenec" o tej volitvi poroča. No, ako zeli, mu posvetimo drage volje še nekoliko bolj živo v to rodno temo! »Narod" — pospeševatelj nemškutar-stva! To je res mrvo hudo! Pa kaj čemo? Kar je res, je pa res! Višnikar je zmagal z 200 glasovi večine. V Kočevju je dobil 86 nemških glasov, v drugih mestih, zlasti v Novem Mestu, pa okoli 60 zagrizeno nemškutarskih; to je vkupe blizo 150. Koliko pa je bilo poleg tega še vladnih glasov, in koliko ,zajčkov" je raje ostalo doma na^gorkem, ker na volišču je vladal narodni mraz! — Gospoda, čemu se torej kremžite in jezite, da vas imenujemo nemškutarje? V dobi »prokletih grabelj" so tisti nosili ta žalostni naslov, ki so s Kočevarji glasovali in nemško vlado podpirali. Ako pa je že tedaj to veljalo, veljati mora tembolj sedaj v dobi »absolutne narodnosti". Ko bi bili vi res taki narodnjaki, kakor kričite dan na dan, ne ponižali bi se tako globoko pod ni-veau absolutnega narodnjaštva. Pa recite kaj, če to ni res! Ko pa ste sami radovoljno v blato sedli, ali mislite, da vas bomo mi sedaj čedili? Saj menda niste več otroci? No, pa ne rekel bi dvakrat, da je v vaših vrstah mnogo politične dece, sicer bi se gotovo ne opravičevali tako ljubeznjivo najivno. Dobro je vsaj to da vam nič ne bo škodilo. Torej bodite le pridni in poslušni še za naprej, bote pa — podobice dobili! Vaš gospod učitelj vam jih pošlje z Dunaja! »Narod" sam je postal iz najbesne:šega narodnjaka krotak kakor ovca. Ne kriči več nad Nemce, kakor je kričal nedavno. Zakaj neki je tako pohleven? I no, Kočevarji so mu poščipali narodno-radi-kalne zobe. Velik je še zmerom, kakor je bil, a tudi okoren čim dalje bolj. Najbolj je podoben tisti ptici, kateri pravimo — noj. Ima visoke, umazane noge, malo trupla, dolg vrat iu močan kljun, iz katerega prihaja grd glas. Stopa ponosno, a plašljiv je zelč. Ako vtakne svojo glavo v grm, meni, da se je že skril pred preganjalci. Tako je tudi »Narod", ki ima vse nojeve lastnosti, vtaknil sedaj v zadregi svoj ne-lepi obraz v grm skromnosti, a skril se nam seveda ni! Nad to veliko ptico se razpenja sedaj polimana marela. Pozornost sicer res vzbuja ta čudna prikazen, a kdor jo vidi, vsakdo se ji smeja. Svoje dni sta imela redno dva znana moža svoj rendezvous v ljubljanski Blatni vasi. »Brencelj" je točno popisaval njih politične izlete na »Roženpoh". »Sancho Pansa della Blatna vas" je že šel ad pa-tres conecriptos. Nastopil je pred nekaterimi dnevi veren naslednik »Sancho Pansa della polimana marela", ki pa ue hodi samo na »Roženpah", temveč mnogo dalje. „Kam pa tako hitro?" vprašal ga je nedavno znani »logicus" Korel kot prijateljski Don Quixote. »P geh' spazieren!" »\Vohin ?" »Nach Wien!" »Es wird je regnen!" »llab' ja Parapluie!" (scilicet: polimano marelo !) To je bil prvi rendezvous! Kratek, a točen! Ne tako kratek in točen pa je bil oni pismeni oklic, katerega je priobčil Don Quixote svojemu prijatelju, da ga je priporočal kot kandidata. V predvečer državnozborske volitve so nabili po voglih novomeških ulic velikanske lepake, ki so že zaradi tega vlekli oči na-se, ker so se spreminjali v sedmerih mavričnih barvah. Na izreden način so tisti -i .vrindisch-clericalen Volksverbetzer", ki moti liberalno gospodo v njenem početju! Ce pride tak v kako občino, naj ga občinski predstojnik spravi v občinsko „keho", češ to je pravica občin! No, liberalni „študirani" možje morajo vendar znati, kaj se spodobi in kaj je .pravica" ! — Kaže ta izgled pa znova v kakšnih nezuosnih razmerah se je boriti pravični stvari na Koroškem ! Upajmo, da z božjo pomočjo vkljub temu srečno zmaga! Politični pregled. V Ljubljani, 12. marca. Češki kandidat za državnozborsko volitev na Dunaju. V tretjem okraju postavili bodo pri dopolnilni volitvi v državni zbor tudi Cehi svojega kandidata in sicer državnega poslanca Mlado-čeha dr. Eugel-na. Sklical je v ta namen dr. Eugel že shod čeških volilcev ter se je tudi vdeležil volilnega shoda socijalnih demokratov, kjer so si češki in nemški delavci zatrjevali , da jih ne bo več ločil jezik marveč da jih bodo družile skupne koristi. Sicer seveda ui nobenega upanja, misliti na kako zmago ali tudi na dostojno manjšino, vendar je že to povoda dovolj, da javkajo nemško-nacijonalni listi, češ: tako daleč je prišlo z nemškim Dunajem ! No če hujše nesreče ne bo za Dunaj, tedaj se nam ni bati za naše prestolno mesto. Avstrijski agrarski shod je vsprejel resolucijo o organizaciji poljedelskega stanu ki naglaša, naj bi se po državnem zakonu osnovale okrajne in deželne poljedelske zadruge oziraje se na že obstoječe družbe in narodnost prebivalstva. Deželni zbori uaj sklepajo, ali naj se take zadruge vstanav-ljajo v posameznih kronovinah. Dobro, pozdravljamo ta sklep, toda vse gre preveč polževo pot. Naj bi vendar že državni zbor rešil to nujno vprašanje. Pri nas je vse preveč enket in resolucij, ki večinoma ostajajo le na papirju. Ogerska volitev v Neutri. Volilni boj, ki se je vnel za državnozborsko dopolnilno volitev mej tukajšno vladno in katoliško ljudsko stranko, je zelo živahen. Liberalci so ljudi begali, da je grof Zichy mlajši umaknil svojo kandidaturo ter da tudi škof Bende in stolni kapitularji niso vneti za gibanje katoliške ljudske stranke. Sedaj se je vse to skazalo kot neresnično. Kajti grof Zicby mlajši se je kot kandidat pripeljal dne 4. t. m. v Neutro in na kolodvoru sprejeli so ga odposlanci duhovništva ; peljal se je v škofovem vozu v škofijo, kjer se je nastanil, da od tukaj potuje po vaseh v okolici. Vlada seveda dela z vsemi silami, da si zagotovi izvolitev svojega pri staša. Kakor v Cakovcu tako je tudi tukaj začela volilne priprave prav po ogersko. Poslala je namreč oddelek vojakov v Neutro, ki bodo gledali na to, da se bo volitev vršila prosto (?) in da bodo večji posestniki varni pred nahujskauo kmetsko druhaljo.' ki so ta oklic sestavili, hoteli nedvomno simbolično pokazati pred celim svetom svojo kameleonsko naravo, ki se spreminja vsak dan, če je treba, tudi vsako uro! In kaj je bilo napisano na teh sedmero-barvenih lepakih! Svarilo pred „ duhovnim gospodom" Zupanom in priporočilo gospoda Višnikarja! Mej drugim se je čitalo črno na pisanem to-le: „Zakaj ni (gospod Zupan) podpisal programa zaupuega shoda? Zakaj se ni odločno izrekel, da ne vstopi v koalicijo?" itd. Malo nižje pa je bilo zapisano z orjaškimi črkami. „Torej volite sodnika Višnikarja !" Ne vem, kdo je sestavil ta oklic, vem pa, da je bil tiskan pri Kleinmayr-ju v Ljubljani. Toda po pristni čifutski logiki smemo sklepati, da je znani privilegirani Jogicus" novomeški poslal na mrzle stene ta svoj duševni izrodek. Nam je, žal, ta oklic še vedno nejasen. Zakaj? Zupan zato ni bil vreden priporočila, „ker ni podpisal programa zaupnega shoda in ni odločno izrekel, da ne vstopi v koalicijo." Višnikar pa tudi ni podpisal istega programa; celo štrajkaljena istem shodu, ker ga je pred sklepom ostentativuo zapustil. Razven tega se je odločno izjavil, da stopi v koalicijo in j e r a z v n e t naglašaldocela i n t e r n a c i j o n a 1 n i, recte brezdomo-vinski program!! In kaj sledi iz tega? To, kar Zupanu v liberalnih očeh jemlje zaupanje, uprav to Višnikarja priporoča!! Te Zakaj je odstopil vshodno pruski nad-predsednik grof Udo Stolberg ? Časopisi poročajo, da je ta odstop v zvezi z znanim Kanitzevim predlogom. V tem predlogu se čuti nasprotje a trgov-skimi pogodbami nemškega cesarstva in vzlasti z rusko pogodbo. Ker se je pa grof Stolberg trudil, da je Kanitz pri državnozborski volitvi prodrl, seje s tem pokazal nekako prijaznega tudi njegovemu predlogu. Nemški cesar pa ni mogel pripustiti, da bi ga na ruski meji zastopal tak mož, ker bi se sicer lahko mislilo, da Nemčija ne drži svojih pogodb. Zato je na izrečno željo cesarjevo moral Stolberg odstopiti. Čestitke Ignatjevu. Dne 5. t. m. se je po vsi Bolgariji slavila obletnica San Štefanske pogodbe. In ob ti priliki sta macedonski odbor v Sofiji in mesto Sumla v prisrčnih besedah čestitala grofu N. Ignatjevu kot glavnemu proizročitelju osvobojenja Bolgarov. Druga čestitka pravi mej drugim: „Bol-garski narod ne bo Vas in Vaš.h del nikedar pozabil. To priložnost porabljamo, da Vam prisrčno čestitamo in prosimo Boga, naj Vam da dolgo živ ljenje, da Vam omogoči vresničenje najbolj zaželje-nega slovenskega idejala — namreč združenja Slovanov. Prosimo Vas, da izražite Nj. veličanstvu in ruskemu bratskemu narodu čuvstva naše odkritosrčne hvaležnosti in da posredujete, da se obnovi bratska zveza mej nami in našim velikodušnem osvoboditeljem, to je najprisrčnejša želja bolgarskega naroda". Francoski svet ima zopet nov predmet pikantnim razgovorom. V računih I. 1889 so namreč našli, da je bilo za prepeljavo trupla Lazarja Carnota v Pariz dovoljenih 50.000 frankov, a se je porabilo le 14.000, ostala svota je bila razdeljena med urad-nike-prijatelje. Trebalo je pet let, da so prišli na sled tem napojnicam. — V neki pariški cerkvi je bil v petek večer grd škandal. Ko je duhovnik Garnier dokončal svoj govor, zakliče neki socijalist: „Prosim besede!" Verniki so ga mirili, toda socijalist je imel seboj več tovarišev in nastal je pretep. Soci-jaliste so postavili pred vrata, koder je bilo več soci-jalistiških poslancev. Cerkveni letopis. III. Apologetnični govor. Tudi tretji govor P. llugolinov je napolnil cerkev z moškimi poslušalci. Razpravljal je gosp. govornik te-Ie misli: Človeška duša je neumrjoča. Duh je enoten, nesestavljen, nerazdeljiv, toraj ne more razpasti. Edini stvarnik bi zamogel uničiti dušo. To se pa ue strinja : 1. Z njegovo modrostjo. Človek hrepeni po večnem življenju. Hrepeneuje to je splošno, je glas natore. Bog je položil to hrepenenje v člov. srce, toraj ga bo tudi vtešil, sicer ne bi bil neskončno moder. Vničenje duše se ne strinja 2. Z njegovo dobrotljivostjo. Vse hrepeni po sreči. Ker je to hrepenenje splošno, je gotovo logike, pravim, ne morem umeti. Zato prosim v svojem in v imenu drugih, ki se tudi nad to ugauko zastonj ubijajo: „Gospod logicus classicus, raztolma-čite nam ta ,mystflrium logicum'!" Dokler se nam ta prošnja ne usliši, dotlej sodimo soglasno, da je pisal isti oklic ua mavričnih barvah kak privilegiran „Confusionsrath" ali pa kak človek, ki je hotel pustno nedeljo zvečer z Novo-meščani norce briti. Naj bo to ali ono resnica, vse-kako isti mož „Hofrath" ne more postati. Ker pa vemo prav dobro, da bi to prav rad postal, ali vsaj kaj podobnega, damo mu dobrohoten nasvet: odrine naj na — Ilonolulu pomagat aretirani kraljici. Njej bo taka logika najbrže pomagala in slavni dolenjski „logicus diplomaticus" postane z lahka ne samo BlIofrath", temveč celo minister! Torej le „korajžo pa šnajd" ! In ko bo ta mogočni diplomat razprostiral svojo polimano marelo „tam za turškim gričem" daleč — daleč tam na političnem Ilonolulu, klicali bomo za njim iz dna srca: „Blamatus ille!"-- Gospod vrednik! Za sedaj dovolj! Ne morem več, ker v glavi se mi vrti, ke se spominjam na daljni Ilonolulu! Za nekaj časa se umikam s to nevarno marelo. Ko pa se pod njo zopet kaj streliva nabere, tedaj ga odkrije radovednemu občinstvu Vaš nadležni Ligaš Križ-Kraž. Narodni sklad. Naš podlistkar je v soboto poročal, da so se, kakor je občeznano prvi dohodki narodnega sklada, Bog je položil v člov. srce. Na zemlji ni stanovitne sreče, toraj mora biti srčnost, kjer se popolno vteši hrepenenje po stanovitni sreči. Večno življenje tirja 3. Pravičnost božja. Dobro delo zasluti plačilo, grešno djanje kazen. Na zemlji ni popolnega povračila, kje toraj? 4. Vsi narodi so verovali v neumrjočnost duše. Ako ni večnega življenja, potem je človek sla- beji od živali. Žival nima teženja po njem, pač pa človek. Ce to teženje ne bo vtešeno, potem je človeku v grozovito muko. Ako duša ni neumrjoča, potem imajo strasti prosto pot. Kar nič jih ne ovira dozdevna čast, vest, ali javno mnenje. „Nibče še ui prišel iz večnosti". — Zavoljo tega ni večnosti? Kdo je bil med Mongoli, na Himalaji? Nihče. Ali toraj ni Mongolov Himalaje? To pravilo ne velja. Večnost je, če tudi še nibče ne bi bil prišel iz nje. Prišel je Kristus iz večnosti, ker božjo natoro je prinesel iz večnosti ua svet; obudil je tri mrtve k življenju, toraj se smrtjo že še ni bilo vsega konec. Čednost govori za večnost, pregreha zoper njo. Koliko je vredna človeška duša? Vprašajmo strokovnjake : Svetnike, satana , angelje, božjega Sinu. Oui nam odgovarjajo. Cena za naše duše je Jezusova kri. ,0 anima, erige te, tantum vales!" Sv. Auguštin. „Reši svojo dušo!" S to mislijo pričnimo in koučajmo sleherni dan ! Društvo za krščansko umetnost je imelo dne 5. januarja in 5. marca odborski seji, v katerih so se obravnavale večinoma upravne zadeve. Vsled sklepa zadnje seje, da naj se odbor v dosego hitreje in temeljiteje presoje doposlanih načrtov in stavljenih vprašanj razdeli v 5 odsekov, so se izvolili: I v upravni odsek: društveni predsednik, podpredsednik, tajnik, gosp. knezošk. tajnik Šiška in prof. Zupančiž; II vstavbarski odsek: kan. Flis (načelnik), P. Kalist Medič (namestnik), kan. Sušnik, župnik Sitar, gosp. I. Vurnik ; III. v odsek za kiparstvo in slikarstvo: g. ravnatelj Subic (načelu.), prof. Gnjezda (namestn.), prof. Ze-plihal, g. Vurnik, prof. T. Zupan; IV. v odsek za drobnine in paramentiko: prof. Gnjezda (načeln.), pr< f. Zupančič (namestn.), kan. Flis, ravn. Šubic, pr. Zeplihal; v starinarstveni odsek: kustos A. Miillner (načeln.), tajn. Šiška (namestn.), župn. Sitar, ravn. Šubic, kan. Sušnik. — Pri vseh odsekih pa naj ima tudi društveni predsednik sedež in glas. Stavbarski odsek je med t»m časom že dobil v presojo dva načrta za nove cerkve, (na Colu in v Trnju pri Št. Petru), in je svojo nalogo že rešil. — Posredovalo se je že tudi v drugih zadevah. V zmislu § 12 društvenih pravil izbrali so se namenjenega agitacijskim namenom nam nasprotne ^Narodove" stranke, zabili in zapili v nemški kazini za nemškega kandidata. Ker je bila trditev g. dopisnika tako odločna in se je sklical, da je to splošne znano, zato je ^Slovenec" to tudi objavil. — Temu nasproti je „Narod" sinoči objavil nečuveno surov članek, v katerem razpravlja to stvar, in jo vpo-rablja — kar je še najpametneje od njega — kot agitacijsko sredstvo za narodni sklad. Poleg tega pa je naše uredništvo prejelo nastopne vrstice: Slavno uredništvo! Z ozirom na podlistek v sobotni številki Vašega lista „Sloveuecu : „Izza kulis dolenjskega volišča" prosim na podlagi § 19. tiskovnega zakona, da natisnete v prvi ali naslednji drugi številki „Slovenčevi" v smislu navedene določbe sledeči popravek: Ni res, da so se prvi dohodki »narodnega sklada" zabili in zapili v nemški kazini za nemčurskega kandidata, ampak res je to, da se v ta namen in za dolenjsko volitev sploh ni dovolil, torej tudi ne izdal nikak prispevek iz narodnega sklada. V Ljubljani dne 11. marca 1895. Ivan Gogola, c. kr. notar kot blagajnik in oskrbnik ..narodnega sklada". Temu pripomnimo, da prepuščamo g. dopisniku, da pojasni to stvar, o kateri pač ni slutil, da bo provzročila v „Narodu" uvodeu ;'članek, v katerem sedanja „Narodova" stranka napoveduje svoj banke-rot in pojasnjuje, zakaj da so dr. Tvafarju Nemci alu Schwegel bliže nego Slovenci ala Mah nič. O tej zanimivosti obširneje poročamo. po r&zoih dekauijah dopisniki, kateri se kmalu o tem obveste. Z nakupom nekaterih cenjenih novejših publikacij krščansko-umetniške stroke se je storil začetek k ustanovitvi društvene knjižnice, ki more vsem udom mnogo koristiti. Število udov je dosedaj narastlo na 113. S Dnevne novice. V Ljubljani, 12. marca. (Od cesarja potrjen zakon.) Tirolski deželni zbor je sklenil zakon da se uvedejo ia povišajo pristojbine za čez uro odprte gostilne iu kavarne. Ta zakon stopi v veljavo za Tirolsko, ker ga je cesar potrdil. (.Trst za železnico Divača-Loka.) Iz Trsta se nam poroča dn^ 9. marca: Tržaški mestni iu deželni odbor izročil je ministru predsedniku, državnemu zboru in gosposki zbornici po dr. Combiju obširno sestavljeno spomenico, da naj se nemudoma pričue graditi železnična proga Divača-Loka, da se s tem Trst neposredno in po kratki progi združi z Rudolfovo železnico. Za Trst namreč podržavljenje južne železnice ne zadostuje, ker ako se hoče Trst povzdigniti, pravi spomenic*, treba je, da od vseh strauij dohajajo vanj železnice. Mestni odbor se je zato izrekel proti graditvi železnice skozi Bohini v Gorico. Nadalje prosi odbor v spomenici, da se Rudol-fova železnica podaljša proti severu čez Ljubelj in proti zahodu čez Ture iu sicer tam, kjer se to vladi zdi bolj primerno. (Iz Celja) se nam poroča : Dne 5. t. m. so našli na tukajšnem kolodvoru zabojček raznovrstnih odpi-ralnikov in druzega tatinskega orodja. Sumi|0, daje ta culja last tatu Andreja Bubnicha iz Trsta , katerega so 2. febr. tukaj zaprli, ko se je ravno hotel odpeljati v Trst. Pravijo, da bi bil rad p.'gledal v blagajnice na kolodvoru, kjer je krajevne razmere prav dobro poznal. — Dne 6. marca jo bil tukaj vojaški nabor. Izmed 28 domačih in 25 tujih mla-deničev, ki so se predstavili naborni komisiji, jih je bilo 16 potrjenih. (Avstrijski ccsar v Kieln.) Dunajski listi imajo brzojavna poročila iz Berolina, da je vsprejel naš cesar povabilo nemškega cesarja in da se udeleži slovesne otvoritve morskega prekopa v Kielu. Spremljal ga bo mornariški poveljnik baron Sterneck, če ga ne bodo zadržale delegacije. Slovesnosti se bo udeležila diviziia ladij „Cesar Prane Jižef", .Cesarica Eizabeta" in .Cesarica Marija Terezija". (Koncert .Glasbene Matice".) Kakor smo že opetovauo naglašali, pridobila si je .Glasbena Ma tica" simpatije vseh slovenskih krogov, ker se marljivo in resno trudi, da v svojih koncertih seznanja glasbo ljubeče slovensko občinstvo z umotvori domačih in tujih glasbenih umetnikov. To priznanje zasluži naš glasbeui zavod v po ni meri, ker je dokazal zopet z lepim vspehom sinočnega koncerta. Prva točka programa je bila krasna orkestralna simfonija D-dur op. 60 slavnega Dvofaka. Občudovanja vredua je v tem modernem delu vsestransko razple-teua in izvedena glavna mi-el vsacega stavka. Najveličastnejši je četrti stavek, v katerem glasbeni genij izraža in vstvarja vso mogočno čarodejno veličino in lepoto glasbene umetnosti. Glavne misli Dvorakovih umotvorov s > kratke, jedernate, a tem on udahne življenje z vsemi sredstvi, s katerimi se tako rekoč igra veliki duh umetnikov. Ker smo že včeraj objavili daljšo oceno te simfonije, pripomnimo danes, da je vojaški orkester pod izbornim vodstvom gosp. M. Hubada v občno zadovoljnost sviral težko delo, ki zahtevu mnogo truda in vaje. Po vsakem stavku je muogobrojno občinstvo naudušeno izražalo svojo hvaležnost koncertnemu vodji gosp. Hubadu. — Druga točka sta bile troglasna ženska zbor* iz Brahmsovih spevov s spremljevanjem dveh rogov in harpe. Zbora št. 1. in 3. izražata globoka čuvstva v najlepši obliki. Prijatelje lepega petja je iznenadil veliki damski zbor, ki/ z veseljem goji lepo pesem. Želimo zboru mnogo vztrajnosti! — Bendlov moški zbor .Tambor" s spremljevanjem klavirja je živa, vznesita skladba, ki oveseli tudi .kisle" obraze. Zbor je pel sigurno in čisto, a mnogo gospodov smo opazili, katerih ni bilo med pevci. Tu vsaj ni prostora za neslogo! Gosp. Stanko Pirnat je s svojo mičuo skladbo .Žalost" za mešan zbor po narodni popevki .Ko tičica sem pevala" pridejal cvetoč šopek k vencu slovenskega pevskega slovstva. Skladatelj je zadel povsem na lirično struno, ki odmeva v priprostih besedah narodnega pesnika, ter vzbudil v poslušalcih tajno željo po miru in sreči, ki ju brez vspeha iščeš med zeml ani. — Zadnja točka koncerta je bil veličastui, prekrasni, velikanski .Aleluja" iz Hiindlovega oratorija .Mesija". To nebeško petje poslušal bi človek, kakor so je nekdo izrazil, tudi ob smrtni uri, ko bi duša z nado in ljubeznijo hitela k .Gospodu, mogočnemu vladarju", kličoč mu: Aleluja! To je skladba, umotvor, ki si osvaja in otaja srce, dušo povzdigne iz vsakdanjosti do zemlje Vladarja! Zbor je pokazal, da se je veibal ppd vodstvom moža, ki pozna in ljubi godbo. S si nočnim koncertom si je .Glasbena Matica" postavila trajen spomenik v svoji zgodovini. Naprej in vedno naprej za idejalom ! (Umrl) je dne 10. t. m. ob 9. uri zvečer na Brezjah pri Mariji Pomagaj posestnik in gostilničar gosp. Anton R e š še le v 32. letu svoje starosti. Bil je blag in miren značaj. Naj v miru počiva! (Koroške novice.) Pri Molzbichlu vsulo se je pri delu v kamenolomu kamenje na delavca J. U., katerega je strlo tako, da je kmalu potem umrl. — Pogorelo je dne 5 t. m. Calerjevo posestvo pri Tinjah. — V četrtek dne 14. t. m. bode pred celovškimi porotniki obravnava o tožbi odbora občine Tolnti Vrh proti vreduiku Doberniku (,Freie Stimmen'). ki je bil po krivem napadal slovensko večino. (VobčiniVoloska-Opatija)so pri zadnjih občinskih volitvah v 1. iu 3. razredu zmagali hrvatski kandidati. Hrvati imajo torej večino ter je občina v njih oblasti. Zaradi Opatije je to zelo pomenljivo. (S Pivke,) 5. marca. Kdor ne ve kaj druzega, govori od vremena, pravijo ljudje. A letos govorijo od vremena pri nas tudi tisti, kateri veliko vedo, so dosti videli in skusili svoje dni, in vsak pravi, da take zime in tako velikega snega nihče ne pomni. Zima, sneg, drva — to je zdaj tudi za naše inako hudo politične kraje poglavitno iu skoraj jedino vprašanje. Vajeni smo burje iu žametov, a tako visokega snega povsod čez hrib in plan nismo vajeni. Južilo se je večkrat pustne dni, iu pričakovali smo, da nam sneg skopni, a mesto tega je jelo zopet neusmiljeno mesti in južni sneg nas je zakidal, da nismo mogli nikamor. Mislili smo si, da ga vsaj burja ne bo mogla prenašati, ker je moker in težak, ostale nam bodo gazi, ko si jih prekopljemo. Toda v četrtek se je zbudila burja in strahovito kadila tudi z južnim snegom, da se ni nikamor videlo. V petek je bilo jasno in lepo vreme, a v soboto se je pooblačilo, začel se je ponujati dež z južnim snegom, iu potem je tnelo, da je strah, čez nedeljo do zdaj, vmes tudi kadilo, in ne vemo, kdaj da pojenja. Koliko visoko imamo snega, ne moremo povedati, ker ga pravično tudi meriti ne moremo, kajti vedno se premika in seli, zdaj je kup zdaj tam. Včeraj so ga raz cerkveno streho kidali že v tretje, in na vrh strehe ga je nameril nekdo 6 pedi visoko. Več streh je polomilo, ker Pivčani niso bili vajeni, spravljati snega raz strehe iu drevja; navadno burja to sitno delo opravlja. A letošnji južni in debeli sueg jih je ogoljufal, ker se je prijel in s silno težo potlačil skoraj v vsaki vasi po več streb. Najdražji zaklad so drva, bodi si suha ali tudi sirova. Ljudje ne blagrujejo onih, ki imajo kaj denarjev, temveč bolj one, kateri imajo še kako polence drv, kajti tudi za denarje jih ni dobiti in v gozd ni mogoče po nje. Veliko starih češpelj, a tudi jablan iu hrušk se je in se bo še letos porušilo po vrteh iu po — istjali, a še zavidajo jih, kateri jih imajo blizo. Pripovedujejo, da tu in tam tudi veliki lesni trgovci pogledujejo, kje se da pregaziti in prekopati do kakega drevesa. Ne le divjačina po gozdih, temveč tudi vrti poleg hiš bodo pomnili letošnjo debelo zimo. Hvalite Boga v Ljubljani iu sosebno še pred Ljubljano, da kadar začnemo sneg topiti in ga spreminjati v vodo, je hkrati le toliko morete dobiti od nas, kolikor je požira postojinska jama, in precejajo sita, reščeta in rete v unški dolini. Ako bi to ne bilo tako, gorje vam. (Nesreče.) Dn4 5. t. m. zjutraj so našli 50 let staro Marijano Zerovnik v Vsšah pri Medvodah mrtvo. Žena je zgodaj vstajala in kuhala za svinje. Gotovo se jej je pri ognju unela obleka. — Dne 3. t. m. zjutraj je Štefan Bakor iz Goleka mimogrede v hiši Janeza Lamuta slišal hropenje. Hitro razbije okno iu zapazi, da gospodar, gospodinja iu šest otrok leži nezavednih v sobi. Zleze skozi okno, odpre vrata in tako rtši mater iu otroke; mož se je bil že zadušil. (Umrl) je v Gradcu 9. t. m. vpok. okrajni glavar Joz. R up ni k v 58. letu. Bil je častni član več slovenskih občin z nemškim občinskim zastopom. (V tnkajšnjo deželno bolnišnico) je v minolem mesecu bilo vsprejetih 376 bolnikov; vseh bolnikov je bilo 645, od teh je bilo ozdravljenih 233, 78 zboljšanib, 19 premeščenih, 15 kot neozdravljivih izpuščenih in 14 jih je umrlo. (Semej na Veseli Gori) pri St. Rupertu je zaradi slabih potov od 12. t. m. prestavljen na 1. dan aprila. (Vsled pretečih povodnij) obljubila so tudi nekatera gasilna društva svoje sodelovanje v svrho od-vrnitve vsakojake nevarnosti in škode po istih. (Zdravniška lastnost zelišč.) Spinača deluje prav dobro za vranico, tako tudi regrat. Spargeljni čist'jo kri. Selera deluje dobro na živce iu ozdravi trganje, neuralgijo. Paradižniki so dobri za pljuča. Rumena in bela repa vzbuja dober tek. Čebula podpira prebavljanje. (Madeže od rudečega vina) odstraniš iz zamazanih prtov, če zamazane dele močiš v gorkem mleku 24 ur. če so madeži mokri, vtakni jih v mrzlo mleko za 12 ur. Na to izmij madeže in splakni v mrzli vodi. Društva. (Katoliškemu društvu za delavke) so pristopili kot dobrotniki p. n. gg.: Dr. Henrik pl. Pauker, generalni vikar z letnim doneskom 5 kron; kanonik Audrej Zamejic 25 kron; kanonik in stolni župnik Jan. Flis 50 kron; kanonik dr. Seb. Elbert 10 kron; profesor bogosl. dr. Jan. Ja-nežič 10 kron; nunski spovednik Val. Eržen 10 krou; mestni kapelan Janez Oblak 5 kron, mestni kapelan dr. Fr. Ušeničnik 5 kron ; gospa Jera Hribar 10 kron; gospdna Rozalija Fabjan 5 kron; gosdna Marija Sotlar 5 kron; gdčna Marija Ku-naver 5 kron. Bog plačaj in obudi društvu še mnogo dobrotnikov! (Vabilo kPrešernovi slavnosti,) katero priredi akademično-tehnično društvo .Triglav" s sodelovanjem akademičnih društev .Hrvatska", .Ognisko" in .Srbadija" dne 13. marca 1895. — Lokal: Annensiile. — Začetek točno ob 8. uri zvečer. — Vstopnina za osebo 1 krona. (Podružnica slovenskega planinskega društva za radovljiški okraj) imela je due 10. t. m. svoj osnovalni zbor v Radovljici. Vabilu osnovalnega odbora odzvalo se je vkljub jako slabim potom toliko za društvo vnetega občinstva, da je bil prostran Klinarjev salon prenapolnjen. Da je zanimanje za to društvo vsestransko, dokaz je, da se je takoj prvi dan društvu vpisalo 57 Članov. Načelnik osrednjega odbora g. profesor Fr. Orožen narisal je v krepkih, jedrnatih potezah pomen društva sploh, posebej pa še za naš gotovo najdivnejši okraj Kranjske.— V odbor so izvoljeni: za občino Bled g. Rih. Schrey, c. kr. poštar, posestnik na Bledu ; za občino Gorje g. Jak. Žumer, župan itd. v Gorjah ; za občini Bohinjska Bistrica in Srednja Vas g. Rauhekar, tajnik v Bohiniski Bistrici ; za občine B-la peč, Rateče, Kranjska Gora, Dovje, Jesenice in Kor. Bela g. Aut. Žlogar, župnik itd. v Kranjski Gori; za občine Brezovica, Begunje in Mošnje g. Ignacij Rozman, nadučitelj v Mošnjah ; za občine Lancovo, Kamnagorica, Kropa in Ovsiše g. Josip Jalen, posestnik itd. v Kropi; za Radovljico gg. dr. Janko Vilfan, odvetnik, Andrej Grčar, nadučitelj, Jau. Pianecki, učitelj, in V. Hudovernik, vsi iz Radovljice, Telegrami. Dunaj, 12. marca. Zbornica je sklenila z veliko večino, da prestopi v nadrobno razpravo o davčni reformi. Zagreb, 11 marca. Načrt zakona, naj se osnuje več mest za stavbinske svetnike, se je po daljšem razgovoru sprejel. Pula. 11. marca. Nadvojvodinja Marija Immaculata je danes odpotovala na Dunaj. Budimpešta, 11. „Budap. Corr." javlja, da pride ta teden avstr. trg. minister grof Wurmbrand v Budimpešto razgovarjat se z Najbolje priporočena Menjalnica bančnega zavoda TVien, za preskrbljenje vseh J ^^ - I B ' k ::r=C Schelhammer & Schattera ogersko vlado o podržavljanju južne želez-nioe. če se dogovori, kakor je upati, se pričnč takoj obravnave s pooblaščenoi južne železnice. Trst, 11. maroa. Parnik „ Marija Valerija" je 9. t. m. prijadral iz Bombaja v Atene, „Aurora" včeraj iz Bombaja v Trst in „Vindo-bona" 9. t. m. iz Kobe v Hongkong. Dunaj, 11. Connaughtski vojvoda se je ob 11. dopoldne odpeljal v Windsor. Budimpešta, 11. marca. Koloman Tisza je v obširnem govoru zagovarjal potrebo fuzije strank. Berolin, JI. marca. Jutri se prične obravnava ožjega odseka državnega sveta. — Državni zbor je sprejel v drugem branju poštni proračun. Državni tajnik pl. Stephan je dejal glede želje, naj se znižajo brzojavne pristojbine, da je sedaj to težko zaradi visokih stroškov pri napravljanju in vzdrževanju telefonov. Berolin, 11. marca. Predsednik po-slanški zbornici pl. Koller je po svojem prihodu iz Štetina zbolel. Berlin, 11. marca, Kakor poroča „Vo-sische Ztg." bo vratislavski vladni predsednik dr. Hejdebrandt imenovan za nadpred-sednika v vshodni Prusiji. Berlin, 11. marca. Eeichsanzeiger piše: česar je odpustil obersta Scheele po njegovi prošnji od službe guvernerja v nemški Vshodni Afriki. Berolin, 11. marca. Cesar in cesarica sta za sredo, dne 13. t. m. vsprejela povabilo avstro-ogerskega poslanika Szogyeny-a k obedu. Darmstadt, 11. marca. Vel. vojvodinja je srečno povila princezinjo. Petrograd, 11. marca. Vlaku s truplom vel. kneza Aleša se je peljal proti njegov oče vel. knez Mihael s sinovi. Na kolodvoru so je čakali car, carica, vel. knezi in duhovščina. Z vlaka so nesli rakev oče in bratje na mrtvaški voz. Z voza v sv. Petra in Pavla cerkev so jo pa nesli cesar in vsi vel. knezi. Petrograd, 11. marca. Iz besedila imenovanja kneza Lobanova za upravitelja v ministerstvu zunanjih stvarij se sodi, da po-menja to imenovanje stopnjo za mesto državnega kancelarja ali da knez Lobanov še ni konečno oddal poslaniškega mesta v Berlinu, katerega opravila se sedaj začasno opravljajo. Rim, 11. marca. Agenzia Štefani poroča iz Pariza, da bo v Parizu, Londonu in Rimu uverovljeni kitajski poslanik danes potoval iz Pariza v Rim. Nalogo ima pri imenovanih treh vladah prositi za posredovanje pri pogajanju za mir z Japonskim. Atene, 11. marca. Ruska ladija „ Oarevna" z ruskim poslanikom je pri Trepanu obstala in ne more z mesta. Dve ladiji sta se takoj tija odposlali, da jo spravita v tir. — Kraljica, prestolonaslednik in prestolonaslednica so se odpeljali v Korfu, da se snidejo tam z velikim knezom — prestolonaslednikom Jurijem, ki odjadra po kratkem postanku dalje v Algir. Pariz, 11. marca. (Zbornica.) Pri mornariškem proračunu govori posl. Lockroy, da izdaje Francosko za mornarico dve tretjini angleškega proračuna, da pa je francosko brodovje le tretjino angleškega vredno. Organizem angleškega brodovja je na mnogo višji stopinji, nego francoskega. Tu so oklopniki prepočasni in morejo le malo časa voziti, da porabijo ves premog. Topovi na njih niso primerni tehničnim zahtevam. London, 11. marca. Rosebery je odpotoval v "VVindsor h kraljici Viktoriji, da ji poroča pred njenim odhodom v Nizzo. London, 11. marca. (Dol. zbornica.) Zbornični tajnik Gray povdarja, da vlada vedno opazuje razmere najnovejše pogodbe med Francoskim in Belgijo glede Konga in da bo vedno varovala britske koristi. Kako daleč naj se širi britsko ozemlje v nilski dolini, je določeno v dogovoru med Nemčijo in Laškim 1. 1890. Civilni lord pri admi-ralstvu Robertson naznanja, da se vdeleži Angleška kielskih slovesnostij s prekop nim brodovjem. London, 11. marca. Dayly News poročajo iz Kaire : Desetdnevne vojaške vaje, določene za sedanji teden, so se odložile. Ker "kroži vznemirljiva govorica se zdi, da je nemogoče, da bi britiški vojaki meseca Rama-zana odšli iz Kaire. Aleksandrija, 11. marca. Truplo r. bivšega Khedive-ja Izmail-paše se prenese danes popoludne v slovesnem sprevodu na železniško postajo in od ondot pride z brzo-vlakom zvečer v Kairo. Vlaknena obleka iz snrovc svile gld. 8'65 do 42 75 blago za popolno obleko — tussor in in shantungs - Pongees — istotako urna, bela in barvena Hennebergova svila od 35 kr. do gld. 14 65 meter — gladka, progasta, križasta, vzorčasta, damast itd. (okolu 240 raznih kakovostij in 2000 ra/.nih barv, vzorcev itd.), poštnine ia carine prosto na dom. Vzorci z obratno priliko. V Švico dvojna postarina. (45 5—1 3) Tovarne za svilo G. Henneberg (c. in kr. dvorni založnik), Curlh. uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinuiiiiiiiiiuiiiiiiiinuiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiniiiiiiininiiiii 1 Spominjajte se .katoliškega sklada' ob raznih prilikah! Pri Juknem kolodvoru t Zagors is Kostanje vioe. — Sommer z Dunaja. Pri avstrijskem caru: Vidmar iz Begunj. Vremensko sporočilo. « a Cas Stanje Veter Vreme 1 Mokrine J na 24 nr opazovanja sr*koner» ▼ mm toplomer* po Celiija 11 7. u. zjut. 2. a. pop. 9. a. zveč. 732-5 7315 730-7 -3-2 82 —18 zm. jzap. al. vzh. n oblačno n n 29 dei . zvec. Priznano najbolje učinkujoče in pristne vrste, vedno sveže v zalogi. Steklenica z navodilom o porabi 60 kr.. dvojna steklenica 1 gld., 12 malih steklenic 5 gld. 50 kr, 12 velikih steklenic 10 gld. Dobiva se pri 563 19 Ubaldu pl. Trnkoczy-ju lekarnarju v Ljubljani. Pošilja so z obratno poŠto. Lekarna Trnk6ozy v Gradcu mmiinNrniifnni»tiiiniHtniMii»irtiiiinniinititiiiiiiiuiitiittiiiHMiiirmmtiiTr?iiiui Tir lir Umrii so: 10. marca. Frančiška Mayer, oskrbniškega mojstra vdova, 73 let, Kravja dolina 11, morbus Brighthii. — Marjeta Rus, črevljarjeva vdova, 83 let, Kravja dolina 11, marasmus senilis. 11. marca. Neža Nachtigal, lončarica, 59 let, Krakovski nasip 4, kronični plučni katar. — Marjeta Šifrer, zasebnica, 60 let, Krakovske ulice 3, srčna hiba. V bolnišnici: 10. marca. Mihael Klun, posestnik, 32 let. prsna vodenica. — Jožefa Maher, posestnikova žena, 47 let, peritoDitis. Tujci. 11. marca. Pri Malidu: Hausler iz Novega Mesta. — ITaas, Rei-chenbach, Lemberger z Dunaja. — Storch iz Berolina. — Dula iz Štori j. Pri bavarskem dvoru: Olivo iz Novega Mesta. — Potočnik iz Rogatca. Leopold Tratnik prej M. Schreiner, pasar in zlatar, v Ljubljani, Sv. Petra cesta 27, priporoča prečastiti duhovščini, cerkvenim predstojnikom in slav. občinstvu svojo najstarejšo in najboljše urejeno delavnico za izdelovanje različne cerkvene posode in orodja. Vsakatero naročilo izvrši kar možno hitro natančno po cerkvenih pravilih in lepih vzorcih v raznih slogih. — Na željo prečast. in spošt. naročnikov pošlje načrte ali že izgotovljene predmete rad vsakomur na ogled Staro blago popravi, prenovi, pozlati, posrebri in poniklja po najnižji ceni. 6bl 52—11 Krasno in umetno izvršene predmete imam v zalogi na Sv. Petra cesti št. 23, katere naj si blagovolijo prečast. gospodje prilično ogledati. D u n a j s k a t> O I" 25 151 gld. 75 kr. 164 „ — 197 „ 50 99 „ 60 152 „ 50 133 „ 75 108 „ 40 111 „ 25 n 99 " 80 n 225 „ — 173 „ 15 132 „ 25 98 „ 50 n a. Dne 12. maroa. Skupni državni dolg v notah.....101 gld. 40 kr Skupni državni dolg v srebru.....101 , 50 „ Avstrijska zlata renta 4%......125 „ 05 „ Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron . 101 „ 40 „ Ogerska zlata renta 4%.......124 , 10 , Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . . 99 „ 10 „ Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 1077 „ — „ Kreditne delnice, 160 gld............393 „ 20 „ London vista...........123 „ 45 „ Nemški drž. bankovci za 100 m.nem. drž. velj. 60 „ B7'/,„ 20 mark............12 „ 08 „ 20 frankov (napoleondor)............9 „ 79 „ Italijanski bankovci........46 „ 50 „ C. kr. cekini......................5 „ 79 „ Dne 11. maroa. 4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5 % državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke L 1864, 100 gld..... 4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4%, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke b% ... . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... 41o kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4% Prijoritetne obveznice državne železnice . . „ „ južne železnice 3% . „ „ južne železnice b% . „ „ dolenjskih železnic 4% Kreditne srečke, 100 gld................200 gld. — 4<% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 160 „ — Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 18 , - Rudolfove srečke, 10 gld.......23 „ 75 Salmove srečke, 40 gld................71 St. Gendis srečke, 40 gld.......73 Waldsteinove srečke, 20 gld......51 Ljubljanske srečke.........25 Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . 169 Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v. 3420 Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . . 543 Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 109 Dunajskih lokal, železnic delniška družba . 84 Montanska družba avstr. plan.....82 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 167 Papirnih rubljev 100........132 kr. 25 75 50 50 50 Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. ' Zavarovanje za zgube >ri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitk*. Kalantna izvršitev narodll na borzi. Menjarnična delniška družba E K C V R" Nolizeile it. 10 Dunaj, Mariahilferstrasse 74 8. Pojasnila "T&JZ v vseh gospodarskih in flnaninih stvareh, poteiu o kursnih vrednostih vseh špekulaoijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih jrlavnlc. Izdajatelj: Dr. Ivan Janeiič. Odgovorni vrednik : Andrej Kalan. Tisk ..Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.