180. številka, Ljubljana, v sredo 7. avgusta. XXII. leto, 1889. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan ■ večer, izimsi nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. _ Za Ljnbljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa.,»« po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor pofitnina znaSa. Za oznanila plačuje se od četiristopne pel it-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiski Dopisi naj se izvolć frank i niti. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je v Gospodskih ulicah St. 12. Upravni&tvn naj se nlagovolijo po&iljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vbc administrativne stvari. „Slovenskoga pevskega društva" slav-nost v Celji. (Konec.) Koucert je najprijetneje preseuetil navadno poslušalce in veščake. Pri tolikem številu pevcev in pevk, prišedših iz raznih krajev in vežbanih po različnih pevovodjib, bila je bojazen opravičena, da bi se utegnila pri skupni produkciji vender pokazati nekaka negotovost, zlasti, ker je bila samo jedna skupna vaja. Takoj prvi zbor razpršil je vso to bojazen. JpavČeva „Slovansk* pesem" s svojimi mogočnimi, v slovanskem duhu pogojenimi akordi, napravila je velikansk efekt, kajti pela se je izborno kakor glede samospevov, tako tudi glede zbora samega. Tenor pel je g. Meden, ki je s svojim petjem kar očaroval poslušalce, bariton znani iz vrstni pevec g. P i mat, v zboru pa so bili najboljše pevke in pevci iz vse slovenske Štajerske, zbor bil je tako muogobrojen, silen in precnen, da jednacega mej Muro in Savo še ni bilo. Z isto bravuro pele so se vse druge točke, izuaej katerih je občinstvo posebno odlikovalo mešane zbore, pri kateiih je nastopalo nad 40 pevk. Navzlic hudi soparici v salonu in na vrtu, ugajale so poslušalcem vse točke tako izvrstno, da so se skoro vse morale ponavljati in je zarad' tega kon cert jako dolgo trajal. Gosp. dr. Gustavu Ipavcu, čegar sk'adbi „Pozdravljam domovina tel" in „Slovo od lastovke" priredilo je občinstvo jako srčno ovacijo, po koncertu pa s posebno polivp'o odlikovalo izvratr' trn šani zbor iz Laškega trga, s Slatine in pa g Medena v Ipavčevi stari, a vedno jednako krasni „Domovir'". Umeje se ob sebi, da je po koncertu, pil katerem je vojaška godba 17. pešpolka z običajno preciznostjo sodelovala, bilo tudi več napitnic in govorov. Rekla se je marsikatera odločna in umestna beseda, toda prostor nam ne dopušča, da bi vse govore podrobneje navajal'. Zato povemo le toliko, da so glavni govorniki bili gg. Hribar, Hudournik, dr. Romich, dr. Tavčar in dr. Voš njak in da je posebno g. Ludovik Hudovernik govoril tako vrlo, da se mu je od vseh stranij čestitalo. V njegovem govoru zrcalila se mu je goropadna razlika mej gotovimi krogi v Ljubljani in na Štajerskem in splošno bilo je preverjenje, da bi s tacimi gospodi, kakor je g. Hudovernik, vsako nasprotstvo že „a priori" bilo nemogoče. Prosta zabava bila je v obče jako srčna in zanimiva, a naposled se je vsled silne vročine množica veuder-le začela izhajati. Temu bil je pa deloma še drug uagib, ta namreč, da sicer izvrstna Košerjeva gostilna ni več mogla zado-šče vati zahtevam gostov. Sest in dvajset let ima že g. Košer svojo gostilno, a nikdar še r.i bila tako polna, kakor preteklo nedeljo, nikdar pa še tudi v Celji ni bilo veselice, pri kateri bi bil prisoten toli krasen venec narodnih dam in toliko slovenskega razompištva. »Slovenskega pevskega društva" slavnost ob nesla se je v vsacem oziru izboino in vodstvu čestitamo na prelepem uspehu. Na uspehu pa čestitamo tudi Celjskim lodoljubom, kajli tud; oni so k uspehu veliko pripomogli. Njihove s'jajpe zmage v zadnjih dneh pomnožile so de povsod itak že iskrene f'mpatije, vsak hotel je neko'iko pripoma-gati in povedati po svojih močeh slavnost, vršečo se v Celji, ki je še pred kratkim fnom slula kot huda nemška trdnjava. A dandanes Celje že ni vaČ trdnjava in Dem-ški in nemškutarska stranfr" dan za dnevom izgublja tal. To je fpktum, proti kateremu ne pomaga niti surovost nek "»ter5 h za u$esi Še mokrih mladičev, ki so se pa pokazali jako strahopetne, ko bi :^olo prit' do resne odločitve, nit p u* druzih poskusov, ki so se pa temeljito ponesreči'i, ker so zadeli ob odločnost, kakeršne se menda neso nadejali. S tem zaključujemo popis te slavnosti, ki se je jako harmonično razvijala in završila in nam ostane v posebno ljubem spomiuu. Došl; so naslednji teleg.ami: Bled: Soproga leži bolna, ne smem zapustiti je; pozdravim slavno pevsko društvo in mile goste dr. Sernec. Modling: Slava društvu, k< združuje tako vrle Slovence in Slovenke! Pukl. LISTEK Blodne duše. Roman. Čeaki spisal Vacalav Beneš-Tfebizsky, preložil I. Gornik. ^r-v-I del. (Dalje.) XIII. Res da je imel takrat na nogah za dva križa manj. A danes bi bil to tudi še storil. Še vedno bi se znal s svojo krajanko zasukati v krogu, kakor pred petdesetimi leti, vender bi moral tukajšnji sodnik biti Kvet a ne „ta krajak", „ta puran8 Oufada. Skura sedel je v svoji kočici mrzek, tiho, brez petja le včasih pljunil je močno in jedenkrat Btisnila se mu je le za treuotek krčevito desnica. »Ali bi nam ne bilo lepo, ako bi bili šest čevljev pod zemljo? — Čemu nam je takovo življenje! — Rodimo se, trudimo se, trpimo in mremo! Radosti pa je v življenji toliko, kakor če pade kapljica vode v morje. Eh — čemu o tem premišljevati!" Skura dvignil se je naglo, segel po plašči, ogrnil ga čez rameni in šel vun zaprši dveri samo z vrvico. Saj nihče ne gre noter, in če bi šel, | moral bi zopet s praznima rokama vun „Hej, Adamče! — Kam? Jifiški nočni čuvaj se je ozrl, spoznal je po glasu, kdo ga kliče, a zdelo pe mu je čudno in zato hotel se je na svoje oči prepričati. Skura ni nikdar nikogar klical v vasi, razven da sta se kedaj sprla. „Na sodnijo nesem oddati trombo. Naj od danes čuva po noči, kdor hoče!" „Dobro delate, Adamec ! i „In od jutri naj tirja tudi, kdor hoče!" „Prav imate, Adamec!" Skfiro se je zbadljivo nasmehnil. „Naj sodi, čuva in tirja sam!" „Tudi jaz tako mislim. Skura! „Zato vas hvalim, Adamec!" „Dosta je, da sem v.nTn vender jedenkrat zadel pravi glas!" „0d danes, Adamec, piBkala bodeva oba jedno!" „Da bodo gospod' možgani poskakovali in da Oufada zblazni!" „Tako je, Adamec!" Skura krenil je h krojaču, Adamec pa l bli-ščečo trombo preko ramena k hiši Oufadovi. — Ljubljana: Slovenske pesni prošnja doni do neba, Da kar nam gre, če drugi ne, vsaj Bog nam da Anton Obreza, Franjo Dežman. Ljubljana: Ker mi ni mogoče udeležiti se slavnosti vsled službenih opravil, kličem vsem zbranim rodoljubom krepki živeli, da bi vedno vzajemno delovali v korist naše slovenske domovine! Dr. Gregorič. L j u b 1 j a u a: Nemogoče udeležiti se osobno kliče Vam naudušeno: Vivat, rloreat, crescat! Odbor pevskega društva „Slavec". Trst: Užgite, vrli pevci, v srcih plemenitih sinov in hčera slovenskih sveti ogenj vsemogočega rodoljubja živeli! Tržaški „Sokol". Maribor: Kot stražniki s puško pri nogi v trdnjavi nu nemški meji vam kličemo zbranim slav-čkom donečo slavo, Čitalnica Mariborska. Kostanjevica: Petje, domače strune milo vbrane Celite nam skeleče rane, Ki zavdaja jih sovrag! A ti društvo naše milo, Ti boš nebo nam razvedrilo, Očistilo po tujstvu okuženi zrak! Bralno društvo Kostanjevsko. Maribor: Nepozabni naš škof Martin Slomšek je rekel: „Ni na svetu slajše reči, nego je lepa pesen". Ti pevsko društvo slovensko deluješ v njega duhu. Bog te živi! Kmetska čitalnica pri sv. Križi nad Mariborom. Sattler. Dunaj: Slava društvu, Ki tako neumorno napreduje, Slovensko pesen razširjuje, Slovensko čuvstvo okrepčuje. Dr. Ploj. Kobarid: Ker se zaradi daljave ne morem udeležiti slavnosti, pozdravljam tem potom zbrane ude in goste, živeli! Rutar. Spital na Dravi: Pevci, pevkinje, sla-vulji mili v zelenem gaji popevajte poveličanje božanstev, razveseljujte tugujoče, budite dremajoče na narodno zavest, živeli častilci! Oče Hrašovec. Tretjo adventno nedeljo prišel j e v Jirica gospod župnik k duhovnemu opravilu. Bilo je to v obče prvikrat, odkar je postal v Okrouhlini župnik, da je zastopal predpoludne kaplana. Že dve nedelji je imel sam jutranjo mašo in zraven kratko pro-poved. Hotel je, da bi se gospod kaplan malo počil, prišel je namreč iz bogoslovnice kakor mučenec božji. Ljudje pa zagledavši gospoda župnika govorili so, da gre posvetiti novega sodnika v službo. Za današnje opravilo se je gospod župnik pripravil izvrstno. V neki stari latinski knjigi poiskal je dolgo razpravo o razdelib stanov in dolžnostih drugega proti diugemu. „Tako, kakor je na nebu" — bilo je v knjigi pisano — devet korov angeljskih, tako je tudi na zemlji od cesarja do svobodn;ka devet stanov, in potem, kakor je na nebu poslušnost, ravno taka mora biti tudi na zemlji ..." Gospod župn:|< poljub'1 bi bil to knjigo vezano v svinjski ko?''; a prinesel jo je k večerji. „Zlata knjiga ! — Morali so jo vezati v srebro in obložiti z dragimi kamen«. — Le odpilte, brate, in čitajte! Rečem vam: Btare knjige — — to so bile kujige! — Vi se je ogibate! Čujte me! Iz nje imate snovi za svoje propoved; na deset let. Prišel sem tudi jedenkrat do tr,lre knjige: Bil sem v vaših letih, Ljubljana: V Solčavskih planinah odmevaj pesen zapeta ob ustji Savinje! Dr. Gross. Škofjaloka: Živeli, slovenski slavci, budi-telji zavednosti narodne! Hafner, Poljanec, Guzelj, Arko, Sušnik, Šubic. P o s t o j i n a : Slovenska pesen naj doni, Od Mure do Adrije se naj glasi! Rodbina Jurca, Šeber, Samsa, Burger, Kraigher, Gril, Bučar, Kuttin, Zakotnik in še drugi Postojin-ski Slovenci. Weidlinga u: Živeli naše pevkinje in pevci v duhu z vami Kolšek, Sever. Slovenjigr adec: Pevajte glasno, naj močno doni: Mej Muro in Savo Slovenec živi! Miloš Smnl, v imenu rodoljubov SlovenjegradBke doline. Škofjaloka: V duhu z vami proslavljajo zbrani sijajni dan slovenskega pevskega društva. Petje slovensko budi narodno zavest, krepi mejse-bojno ljubav. Dokler se bode glasila naša pesen nikdar se nam ni bati tujčevega jarma! Živeli pevci I Bogoslovci na Bogatajevej primiciji. Škofjaloka: Živeli, slovenski pevci, v slovenskem se petji narod budi! Šaleški pevec Medved. Regulovanje ljudsko-učiteljskih plač na Štajerskem. (Konec.) Navedene cene bile bi v ravnem razmerji z onimi peterimi plačnimi razredi, da pa takih cen na deželi ni, to ve vsak zrelejši šolar. — Znabiti so se pa jemali stranski zaslužki v poštev, katere imajo učitelji na deželi ? — No, če je tu pa tam kak učitelj tudi orgljavec, ali pa občinski tajnik z letno plačo kacih 50 do 150 gld., zato pa mora čas krasti šoli in svoje moči prenapenjati, da se ogne dolgovom, v katere bi drugače znabiti za-bresti moral, — in to na škodo šoli samej, kajti pri šoli najde vesten učitelj vedno zadosti, da, še preveč dela. Vem, da bi dotični učitelji — orgljavci, pa tajniki radi opustili ta posel, ko bi se jim plača zvišala. Instrukcije, katere nesejo učiteljem v mestih in večjih krajih lepega denarja, nesejo učiteljem na deželi le malo, večini pa prav nič. Tako je pri nas s stranskim zaslužkom. — Najmanj pa je zavidati učitelja v IV. ali V. plačnem razredu, kadar pridejo bolezni nad njegovo obitelj; tu še le izve, kje je Bog doma! Še za dober denar ni večkrat dobiti zdravnika v Šolo! — Jedna samu bolezen zna mu vzeti več kot jedno mesečno plačo, — v mestih je pa zdravniška pomoč blizu. Kadar pa ima tak učitelj sina dijaka, sine študente v mestu, takrat pa skoro ne ve, kje mu glava stoji od skrbi, in vender ni učitelju zameriti, ako želi preskrbeti svojemu nadebudnemu sinku tacega kruha, kakor ga uživa on.*) Koliko na boljem so v tem vender učitelji v mestih b srednjimi šolami! In vrhu •) Saj je to tudi človeški družbi na korist: koliko odličnih mož nahaja se tudi v višjih in najvišjih službah, ki so sinovi ljudskih učiteljev. Pisal jo je neki laški jezuit. Ime Bem že pozabil. Kakor pravim: bil sem v vaših letih. In veste ko liko sem iž nje zajemal snovi? — Dobrih , . ." gospod župnik je naglo umolknil in prijel z desnico za čelo, kakor bi se hotel spomniti — „dobrih pet let! — Videli bodete: besede iz te knjige bodo pravi majev dežek na trdovratna srca. Moj Bog! Res da so ljudska srca mnogokrat prave jegulje. In včasih se potem kje mesto plodovitega zrnja razseva kokolj." — Gospod kaplan vzel je v svoji sobici knjigo, katero mu je goBpod župnik tako vroče priporočal, v roko, odprl jo čital iz nje kake četrt ure, potem preletel je še nekoliko listov z očmi in jo odložil s smehljanjem . . . Ako ni bilo v vasi cerkve, opravljali so opravilo vedno pri sodniku. Prišli so iz vse vasi. Shajali so se sosedje, prišla je tudi dorastla mladež, sešli so se tudi šolarji, in vse imelo je v resnici tako ljubezniv in srečen izraz, ko je duhovnik neprisiljeno razpredel govor o kakem božjem predmetu poprašujoč in razkladajoč. Starim, osivelim glavam zdelo se je, da so zopet otroci, da sede zopet v šoli in nad belimi temeni letel jim je detski vek z milim šumenjem, a na nobeno ni sedel, le tako, kakor bi poljubljal srebrne lase, kakor bi za tega še smejo končati s poukom ob jednem z gospodi profesorji, imajo tedaj 8tedenske počitnice, — mi deželani le Gtedenske. Na zabave, na časnike, v mestih toli po ceni, se na deželi niti misliti ne sme; saj so celo kraji, v katerih nema učitelj človeka, s katerim bi dalo pošteno razgovarjati ae ! In takemu žrtvovalcu samega sebe ne privoščiti toliko, da bi mogel izhajati brez hudih skrbij za vsakdanji kruh, ne da bi delal dolgove v proda-jalnici, pri rokodelcih, zdi se mi sedaj v skoro 20. veku vender pretrdo. 500 gld., oziroma 330 gld. razdeljeno na 365 dnij, pride po čez na dan 1 gld. 50 kr., oziroma 90 kr., in s tem naj dostojno preživi sebe in svoje, oziroma preskrbi vse, tudi stanovanje! To je vender veliko premalo za toliko odgovornosti! Ali ni marsikateri rokodelec, zlasti pa pomočnik v prodajalnici veliko bolje plačan? Zato pa, ker se je treba učitelju dandanes veliko učiti, tudi še potem, ko ima že vse skušnje za seboj, ker je naloga in odgovornost velika, ker je on često-krat jedini v samotnem šolskem obsegu, ki širi kulturo mej prostim ljudstvom na vse strani; torej bi se mu smelo že kaj več privoščiti od šoli več ali manj naklonjene dežele, v kateri deluje. Saj imamo tudi v V. in IV. plačnem razredu vrlih, vestnih ljudskih učiteljev, na katere smemo biti Štajerci ponosni, učiteljev, kateri bi tudi v mestih ne delali sramote svojemu stanu, a tja jim je pot zaprt, zaprt za zmerom; števila 900, 800, 700 so za take le zračna prikazen, katera se hitro razkadi pri pisanji pobotnice za bodoči mesec. Jaz mislim, da bi se smel zadnji plačni razred povsod opustiti, kjer stori učitelj svojo dolžnost ukljub velikemu številu šolarjev; naj bi se tedaj pridržal le še tam, kjer so bili šolski uspehi ukljub malemu številu učencev sploh nepovoljni.. In takih slabih šol, recimo tacih učiteljev ne bo se preveč naštelo na slovenskem Štajerji, ako računa gospod okrajni šolski nadzornik z dotičnimi, večkrat jednako nepovoljnimi odnošaji (okolnostmi), za katere pa učitelj vsikdar ne more. — Dalje naj bi dobili učitelji na jednorazrednicah kot vodje šol tudi vsaj po 30 gld. opravilne doklade na leto, šolski vodje na dvo- in večrazrednicah pa iste doklade tolikrat po 25 gld., kolikor razredov šteje dotični zavod. Toliko spregovoriti čutil sem dolžnost sedaj, ko se bližamo letu 1890., v katerem se bodo zopet regulovale plače ljudskih učiteljev na Štajerskem, da izvejo dotični gospodje v Gradci in tudi zunaj Gradca, v kako neugodnem razmerji k svojim kolegam v mestih in mestecih žive učitelji na kmetih; usojam si pa še sledeče navesti: Ako se prištevajo Graške šole v prvi plačni razred, potem bi še ostali pravo za pravo le trije plačni razredi, in to bi bilo zadosti za stan, kateri se je izšolal v obče po jednem in iBtem učnem načrtu v c. kr. učiliščih. V kakem razmerji naj bi pa bili ti trije plačni razredi mej seboj ? — VI. plačnem razredu naj ostanejo, če že ta prednost biti mora, ljudske šole v Gradci, katerih ni malo, z 900 gold. letne plače; k tem bi se še naj prištelo toliko drugih šol z 800 gld. letne plače, da bi to storilo Vio vsen Sol v deželi. V II. plačni razred po 700 gld. letne plače trenotek hotel zaceliti razločne brazdice, globoke | brazde in letel je dalje v temne gozde, v črne grobe prešlih vekov . . . Gospod župnik bival je že lep čas pri Oufa-dovih, a k vajam prišel ni nihče. Niti šolarji se neso prikazali. V vasi ni bilo videti živega človeka. Gospod župnik hodil je nestrpno po sobi. VčaBih pogledal je nkozi okno, a v Jificah bilo je kakor na pokopališči. Zvonec obešen na scela novem tramu pred Oufadovo hišo razlegal se je drugič po vasi. Sodnikov mali hlapec bi lahko vrv odtrgal. Slišati je bilo prođimo klenkanje globoko v gozde. A v Jificah pa je bilo, kakor bi ga ne slišali. Gospod župnik odšel je čez jedno uro. Oufada poklonil se je še dvakrat globoko za vozom in ostal pred vrati, da je voz izginil v soteski) »Lepega brata imaš ! Tudi vere se že sra muje! In vso vas je pokvaril. Videla boš, kaj bo iz tega! — Vi ste hinavci, vi Podlesci! Vas bom že jaz naučil! — Gledali me bodete, ve po d-lasi ce!tt Oufada zateptal je pri tem z nogo, da je ko- naj bi se vzele 4/10, in v III. plačni razred po 600 gld. na leto pa ostalih 6/10 vseh šol v deželi. *) Če je n. pr. danes na vsem Štajerskem 800 šol, potem bi spadalo (z Graškimi vred) v I. plačni razred 80, v II. razred 320, in v III. razred 400 šol. Ljudski učitelj s spričevalom za meščanske šole naj bo v bližnjem višjem plačnem razredu, nego šola, na katerej službuje. — A pri tej razvrstitvi bi se moralo pred vsem tudi gledati na dosedanji večletni glas Šole in njenega krajnega sveta, pa tudi na število šolarje v. S tem bi bilo tu podučiteljem pomagano, katerih iz znanih razlogov vedno bolj primanjkuje, če tudi neso na c. kr. učiteljiščih nič kaj izbirčni pri vsprejemu novih kandidatov. — Mislim, da bi se s takim regulovanjem naše šolstvo še bolj povzdignilo, poleg tega pa bi bil tak korak našega vele-slavnega c. kr. deželnega šolskega sveta, oziroma deželnega „odbora najprimernejši odgovor na zloglasen Liechtenbteinov šolski predlog, kar bi učitelje z nova naudušilo za napredek toli natolcovane „nove šole". Pa po mojem in po mnenji večine ljudskih učiteljev sploh — tudi v drugih deželah — bilo bi najpravičnejše,akobibile učne osobe po zaslugah, po starosti in po značaji njihovem (naj si službujejo potem v vaseh, trgih ali v mestih), ne pa dotične šole razdelj ene v plačne razrede, kar bi se znalo iz lahko umljivib razlogov priporočati povsod, kjer vladata pravica in nepristranost brez vsake protekcije. Mej drugim bi se smelo takemu regu-lovanju učiteljskih plač zahvaliti, da ne bi imele posamne šole zaporedoma le mlačnih in malo spretnih, druge pa zopet nepretrgoma le naudušenih in naj-spretnejših veščakih, da bi se premeščenje učnega osobja manjšalo od leta do leta, — in da bi bili učitelji v velikej množini zadovoljni s svojim položajem in v svojem večnim viharjem izpostavljenem stanu. Tako bi imeli tri vrste podučiteljev, tri vrste učiteljev in tri vrste nadučiteljev, to bi bilo 9 sre-bernih klinov v povišanje marnih in vestnih ljudskih učiteljev, kar bi stanovsko zavednost jako povzdignilo. Da bi pri tem največ pridobili: družina, narod, cerkev in država, razumi se samo ob sebi. Dajte ljudstvu dobrih — pa tudi veselih in zadovoljnih učiteljev! Jamšek. *) Jednake plače so na Gorenje- in Dolenje-Avstrij-tikem; opravilne doklade pa so v zadnjuj deželi celo višje nego so pri nas dosedanje. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 7. avgusta. Židovski listi sodijo, da je vlada razpustila „Scliulvereln i'iir Deutsche" zaradi njegovih protisemitskih tendenc, ne pa zaradi protiavstrijskega delovanja. Pa tudi neki Dunajski konservativni list trdi, da je grof Taaffe hotel s tem le uslugo narediti Židom. Nemški konservativci se zatorej že boje, da bode tudi ujihovo šolsko društvo zadela jednaka usoda. Ta konservativni list tudi misli, da je prevrat bližje, nego si mislimo. Taaffe se vedno zarec, katerega je bil nalil gospodu župniku, na mizi poskočil. „Radi tebe se sramuje. — Veš? — In prišlo bo tako daleč, da se bo tvoja lastna žena tebe sramovala, tvoj lastni sin . . ,* „In če bo tako daleč prišlo, izženem svojo lastno ženo iz hiše, svojega lastnega sina pretepem . . . Kako bi tudi drugače mogla Kvetova zalega govoriti! Vsi ste gadi, a sreča, da brez strupa. — Slepci ste in takim bom stri glavo!" Oufada se je mračno zasmejal. »Poglej, žena! — Tako-le!" In Oufada zateptal je z nova z nogo, da so okna v sobi zazvonela, kakor da bi ga ugriznil v stopalo gad, a poln močnega strupa, čegar zob v pravljicah preščipne tudi jeklene podplate. Drugi dan odšel je Oufada v grad k prisegi. Na konjih se je vse spreminjalo, žolti, medni okraski na jermenji so se lesketali, kakor bi bili zlati, voz z novim košem od protja pa bil je opran kakor za na svatbo. Le PloBka kimala je a povešeno glavo, tako kakor bi rajnika izvažali. Oufada odpeljal se je nalašč jako pozno, da bi ga vsi v Jificah videli. (Dalje prih.) bolj bliža levici. Oncijozni listi dan na dan ob-delavajo stranke državnozborske desnice, očitajoč jim politično nesposobnost. Nekega lepega dne bodo konservativni in slovanski ministri izginili iz mini-sterstva in bodeta ustopila Plener in Clumeckv, Taaffe itak nikdar v resnici konservativec ni bil. Opiral se je na desnico le, ker mu je levica obračala hrbet. Liberalni listi se strašno jeze na dalmatinski deželni zbor, da ni dovolil, da se iz deželnega zaklada poplačajo Btroški za šolo v Travi, ki ima tudi italijanske razrede. V italijanskih razredih te Sole že dolgo let ni zakonitega števila učencev, vlada pa vzlic temu ni hotela odpraviti italijanskih razredov. Sedaj si je pa deželni zbor sam pomagal in denarja za to šolo ni dovolil. Liberalni listi kriče, da je deželni zbor s tem prekoračil svoj delokrog. Tudi vladni zastopnik je zatrjeval, da deželni zbor nema pravice šol odpravljati, toda poslanci Be mu neso dali prepričati. VnaiiJ«' države. Volitev za »rbsKo skupščino bode 26. sept. Radikalci postavili so že povsod svoje kandidate in pridno agitujejo. Liberalci so pa dosedaj postavili kandidate še le v nekaterih krajih, naprednjaki se pa volitve ne udeleže! — Veliko presenečenje vzbudil je članek glasila radikalne stranke v Niši, ki napada vlado, očitajoč jej, da je prekršila ustavo in deželne zakone in jo opominja, da naj se drži radi kalnega programa. Ta Članek zmatra se za začetek razkola mej radikalno stranko. — Vlada namerava baje bodoči skupščini predložiti zakon, da se odpravi nezavisnost sodcev. Sodci so največ naprednjaki in delajo vladi vsemogoče zapreke. Znebiti se jih pa vlada sedaj ne more, potem jih bode pa lahko odpustila ali pa dela v pokoj. Na Ruskem se je pomanjšal delokrog porotnim sodiščem. O razžaljenjih v uradih, uporu proti uradnim osobam, tiskovnih pregreških in prestopkih! fužinskega, solnega, carinskega, brzojavnega, prometnega in posojilničnega pravilnika ne bodo imeli več soditi porotuiki, temveč ujezdna in višja sodišča. Tudi vsa uradna zločinstva in pregreški so se odtegnili porotnim sodiščem. Predsednik senata Lerover je brzojavno pozval senatorje, da se snidejo dne 8. avgusta, da začne senat obravnave kot francosko državno sodišče. V prvej seji bode generalni prokurator prečital zatožno. Ta seja bode javna, druge seje pa tajne. Ker so zatoženci odsotni, državno sodišče ne bode prič zaslišavalo. Senatorji se bodo posvetovali in sodili le na podlagi zapisnikov s pričami in drugih nahajočih se dokazil. Dokazilnega gradiva je veliko in bode zatorej sodišče potrebovalo precej časa, predno izreče razsodbo. Nemčija in Avstrija nesta poslali vojnib ladij na Kreto v varstvo podanikov svojih, temveč bodo italijanske ladije varovale tudi avstrijske in nemške podložnike, ako bode treba. Angleži so otepli ttuclance pri Toskiji in celo ubili njihovega poveljnika. Angleški general Grenfell se nadeja, da se sedaj ni več bati Sudan cev, da bi prodrli v Gorenji Egipet in se bodo torej angleške čete kmalu lahko umaknile v Kajiro pre-pustivši varstvo Gorenjega Egipta Egipčanom. Drugi angleški Častniki pa položaja tako ugodno ne sodijo trdeč, da tako dolgo nevarnost za Eipet ni odstranjena, da Egipčani zasedejo Dongalo. Domače stvari. — (Levstikova slavnost v Velikih Laščah.) — Ni je še bilo gotovo nikdar tako velike slavnosti v našem okraji, kakor bode slavnost v nedeljo 11. avgusta t. 1. — Že na predvečer za-žgal se bo na gori sv. Ahaca velikansk kres, katerega svit se bo pri ugodnem vremenu celo v beli Ljubljani opaziti mogel. Isto tako plamteli bodo kresovi v bližnji Velikolaški in Ribniški okolici. — Priprave za banket na vrtu g. Grebenca so že dovršene in se je skrbelo, da bode gostom v vsakem oziru — posebno glede prostorov — ugodno. Poleg prostora za banket postavil se je oder za godbo in velik oder za ples. Najbolj bodo pa poveličevali našo slavnost gostje iz našega stolnega meBta in naša narodna društva — mej temi vrli Sokoli iz Ljubljane in Novega MeBta —, katera boderao prvič pozdravili v našem znamenitem okraji, v domovini trojice slovenskih duševnih velikanov : Trubarja, Stritarja in — Levstika. Lep izlet s prijetno vožnjo mimo romantičnega in zgodovinskega Turjaka bode gotovo vsakemu ostal v neizbrisnem spominu. _ Ob polu 5. ure bode izlet v bližuje Dol. Retije k Levstikovemu domu z godbo in narodnimi društvi z zastavami, kjer se odkrije spominska plošča. Po izletu prične se na Grebenčevem vrtu veselica s Bi jajnim plesom. — (Gospod Ambrožič) znani čebelar Mojstrani poslal je več panjev kranjskih čebel na svetovno izložbo v Pariz. Gosp. Ambrožič se je izmej kranjskih obrtnikov jedini udeležil izložbe v Parizu. — (J u ž n o - Š t a j e r s k a hranilnica.) Opozorujemo na denašnji inserat. Poroštvo te hranilnice je velikansko, kajti tisto je prevzelo pet okrajev, ki imajo 48 občin, mej temi 11 trgov, varnost je torej taka, da jo v tej meri ne dosežejo druge hranilnice. Tudi ugaja naredba, da se izdajajo za uloge mladoletnih posebne obrestne knjižice, s tem se bode najbolj nam Kranjcem ustreglo, ker tega kranjska hranilnica ne stori. In novci se labko potom poštne hranilnice brez poštnih stroškov pošiljajo. Sploh se pa zelo kulantno in naglo VBe rešuje, brez dvoma bode ta zavod postal mogočen. — (Redka prikazen) videla se bode danes zvečer mej 8. uro 19 minut in 9. uro 22 minut, ako bode vreme ugodno, namreč mrknenje zvezde Jupiter, ki je baš sedaj izredna svetla. Jupiter izginil bode na nerazsvetljeni strani za luno in se potem na razsvetljeni strani zopet prikazal. — (Trtno uŠ) zasledili so v vinograJih okoli Milj (Muggia) Okrajno glavarstvo Kopersko odredilo je potrebne korake. — (Program delitve premij za govejo živino na Bledu) v soboto 24. avgusta 1889. Slavno c. kr. ministerstvo kmetijstva je na predlog c. kr. kmetijske družbe kranjske blagovolilo dovoliti, da se na Bledu za gorenjsko stran napravi delitev premij za govejo živino, in je v ta namen dovolilo potrebni denar. Cilj in konec tej razstavi in delitvi premij je: a) Da se živinorejce te strani dežele in pa cele Kranjske s primerjanjem goved različnih krajev spodbudijo v napredek živinoreje in o njem poučijo; b) da se razvidi uspeh, ki se je vzlasti s pripomočjo državne podpore dosibmal dosegel pri reji naše domače goveje živine; c) da se glede na postavo zoper govejo kugo od leta 1879. več goveje živine izredi in oživi kupčija z domaČo Živino ne le doma na Kranjskem, temveč tudi v vnanje dežele. 1. Pravice do premij na Bledu imajo vsi živinorejci političnih okrajev Radoljskega, Kranjskega in Kamniškega. 2. Na razstavo pripeljana živina se postavi na določeni prostor na Bledu. Do 9. ure dopoludne mora pa vsa živina na mestu razstave biti, in sicer posebej junci, in posebej telice in posebej krave na ograjah privezane. Vsak lastnik mora sam skrbeti, da ima njegova živina hlapca ali deklo, ki streže. 3. Živina, katera hoče premije deležna postati, mora biti najmanj že pol leta lastnina tistega gospodarja, ki jo razstavi. To mora razstavnik dokazati s spričevalom svojega županstva. 4. Možje, kateri bodo sodili premiranje živine, se izbero po dotičnem predpisniku c. kr. ministerstva kmetijstva in Be morajo ravnati po propisih za to določenih. 5. Kdor je premijo dobil, se mora s posebnim pismom zavezati, da bode spolnil vse kar imenovani ministerski predpisnik veleva ter da boed premirano goved najmanj jedno leto za pleme obdržal. 6. V razstavo se pripuščajo: junci (biki), ki so Va do 3 leta stari, breje telice, ki so najmanj dve leti stare, molzne krave, ki so imele jedno, dvoje, tri, štiri ali k večjemu 5 telet. Goved sme biti izvirnega Marijadvorskega, Muriškega, Belansko-Pincgavskega plemena in pa mešana domača živina z zgoraj imenovanimi 3 rodovi ali pa tudi z drugimi žlahtnimi rodovi in pa tudi Čisto domača živina. 1. Za izvirne rodove so odločene državne premije tako-le: I. premija za bike 40 gold. II. prem. 30 gld., III. prem. 25 gld., IV. premija 20 gld., V. prem. 20 gld, I. prem. za telice 25 gld., II. prem. 20 gld. I. premija za krave: 30 gld., II. prem. 25 gld. Skupaj 235 gld. Za lepo mešano živino in za domačo živino so odločene državne premije tako-le: I. premija za bike: 30 gld., II. prem. 25 gld., III. prem. 20 gld., IV. 20 gld., V. prem. 15 gld. I. premija za telice: 15 gld., II. premija 10 gld. I. prem. za krave: 20 gld., II. premija 15 gld. Skupaj 170 gld. 8. Razven teh premij priznal bode raz8ojevalni odbor tudi premijo v znesku 22 gld., katero je prepustil v ta namen g. Rihard Schrev iz Bleda in Bicer ob priliki delitve premij 18. oktobra 1887. v Boh. Bistrici. Od centralnega odbora c. kr. kmetijske družbe kranjske. IvanMurnik, Gustav Pire. predsednik. tajnik. Telegrami »Slovenskemu Narodu": Portsmouth 6. avgusta. Pri predstavljanji poveljujočih častnikov povodom včerajšnjega ogledovanja vojnega brodovja častital je cesar princu Waleskemu in admiralu Comme- rellu na izvrstnosti brodovja. Pozneje se je tudi kraljica na krovu „Alberte" peljala okoiu brodovja. Po povratku obedoval cesar pri kraljici v Osbornu. Atene 6. avgusta. Mnogo kreč°nskih rodbin prihaja dan na dan semkaj. Včeraj prinesla sta dva grška parobroda 1000 ubežnih osob. V Atenah in v Syri ustanovili so se pomožni odbori. Dunaj 7. avgusta. Cesar danes iz Iselila semkaj dospel. Szcg'cclin 7. avgusta. Nadvojvoda Alb-reeht pripeljal se je zvečer semkaj; prebivalstvo ga je naudušeno pozdravljalo. Zagreb 7. auvgusta. Noćas kanonik Veber umro. Atene 7. avgusta. Kakor se s Krete brzojavlja, storili so konzuli pri turski vladi primerne korake, da bi preprečila nasilstva od strani Turkov. — Vest, da je Grška pričela diplomatsko akcijo glede krečanskega vprašanja, se potrjuje. Pariz 7. avgusta. „Parti National" javlja, da so predvčeraj kapitana Bujera, ki je pripadal generalnemu štabu Boulangerjevemu, zaprli zaradi vohonstva Nemčiji na korist. Razne vesti. * (Kitajski jezik) govori nad 400 milijonov ljudij, indijski jezik govori nekaj nad 100 milijonov ljudij, angleški okolu sto, ruski nekaj nad sedemdeset, nemški blizu pet in šestdeset, španjski petdeset, francoski pet in štirideset italijanski sedem in dvajset in portugaljski jezik pet in dvajset milijonov ljudij. * (V Pariški razstavi) je razstavil ženski krojač Feliks obleke, katere je naročila bogata Američanka Ema Abbot. Jedna Bama obleka iz črnomodrega baržuna stane 20.000 frankov, druga oblačila pa stanejo 60 000 frankov. * (Nesreča zrakoplavca) Jako predrzen in skušen zrakoplavec, Američan, se je ponesrečil in poginil v valovih atlantskega oceana, ko se je bil 400krat spustil v zrak. Njegov zrakoplav videli so že potapljajoč 150 mil od Nju DžeiBeja. „LJUBLJANSKI IW 8» toj i za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. ažfrfrj*!---t*IH rJL* ujci: 6. avgusta. Pri !tfl nI i* i * Blassicb iz Gorico* — Carlebach tz Frankobroda. — Duvvanski iz Pulja. — Gussman, Jillek, Saiter, Bntndstetter z Dunaja. — Mizzan iz Pazna. — Wi-latowicb iz Trstu. — 11 umno iz Bolzaua. — Webc.r iz Stolnega Belegagrada. — Wollan iz Berolina. — Wippert iz Lubna. Pri Slonu: Brendler z DunHja. — Angejatto iz Tr-Bta. — Cippa iz Zagreba. — ILirscbmaun iz Čakovca. — Hruška iz Brna. — Kožuh iz Kopra. — Ozura iz Oseluice. — Scblunder iz Gabrovice. Pri Jažueia kolodvora: Dcrnevič iz Trstja. — lliibner z Dunaja. — llulders iz Trsta. — Mauc iz Eslinga. Pri Avslri(sitem u<>»Kr|l: Bozju iz Ko&ano. — Kune iz Novega Mosta. — Štrukelj iz Cirkuega — Fohr-ner /. Dunaja. Meteorologično poročilo. 1 Caa opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. bb > ca U) 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 734 7 mm. 734T mm. 734'1 ram. 211UC 282u C 226° C Sl. s\ /. sl. svz. hI. zali. obl. obl. jas. 0 00 mm. Srednja temperatura 23-6°, za 3*8° nad uormaloin. ZD-CLXX£aos.J3:sb borza dne" 7 avgusta t. L (Izvirno telegrafičuo poročilo.) včeraj — Papirna renta .... gld. 83 *)0 — gld. Srebrna renta .... „ 86*10 — „ Zlata renta.......10980 — , 5°,c marčna renta .... , 9965 — , Akcije narodne banke. . . „ 909-— — „ Kreditne akcije..... , 306'75 — „ London....... . , 119*70 — , Srebro........ Napol......... C. kr. cekini .... NemSke marke .... 4°/o državno srećke it 1. 1864 Državne srečke iz 1. 1*64 Ogerska zlata renta 4°/0 ... Ogerska papirna renta 5°/0 . 5d/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. . — Dunavu reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. 122 Zenalj. obč. avstr. 4'/1n/0 zlati zast. listi . 118 Kreditne srečke.....100 gld. 184 Badolfove srečke..... 10 „ 21 Akcije anglo-avstr. ba ike . . 120 „ 126 Trawmway-drufit. volj 170 gld. a v. . 230 9-51'/, - , 5-68 — , 58 52 V, - „ 260 gld. 132 gld. 100 . 173 „ ... 100 „ ... 95 „ danes 83-85 84 05 10985 99-70 909 — 306-20 119-70 9-52 5-69 58-50 — Kr. 75 15 50 50 25 Vabilo na naročbo. Slovenskim rod ljubom naznanjam tem potoni, da bom v kratkom izdiil knjigo- (581—2) Slovensko petje v preteklih dobah. II. del t6 knjige bo obsegal *i t otopi*«- in Milko n mrli h h!o» «'ii*kili MklailatclJe*. Da vem, v koliko iztisih ml je založiti knjigo, vabim torej slovenske rodoljube, posebno pevce, na naročbo (po »Dopisnicah*). Pošta: S\. .Miklavž pri Oruioži, Štajersko. Fran lCuLiiš >. nadučitelj. izpraznjene plačuje po unjvišjih cenah v vsaker-šnej množini (6oo) Ferdinand Plautz, (!} Hpeceri[Jaka trgovina, v 1. j ul>l ju ni, Muri trg. e Nekaj čisto novega v dijetetiki je naravna, veliko v sebi imajoča, z oblastveno koncesijo z umetno, svobodno ogljeiicevo kislino nasičena, na novo v trgovino došla Kostrevniška Rimska slatina pri Koi^atci. Srečno /.jnliiijeuje prirode in umetnosti, nepre-kosljiva dijetetična pijača, kakeršne še dosedaj ni bilo, zdravejša, kakor tako imenovana v sifonih napolnjena, bolj se peneča, nego druge nahajajoče se mineralne vode. Dobiva se v vseh boljših lekarnah, prodajaluicah rudninskih vod, pri trgovcih in direktno pri oskrbništvu Rimske slatine, pošta Rogatec Slatina (na Štajerskem). (305—15) Stavba novega duliovnijskega poslopja oddala se bo dne II. avgusta ol> 3. uri liopollldgie dražbenim potom na lici mesta. Skupni stroški proračunjeni so na 3154 gld. 25 kr. Udeležuiki dražbe imajo uložiti 10%, kavcijo. — Načrt in natančni pogoji razvidni so pri podpisanem. Begunje pri Cerknici, dne 5. avgusta 1889. (603—D TMim ISUjiiu, ekspozit. :XXKXKXXKKKKXXKKXKXXX$CXXKX* (599-1) za mrčese na svetu. Ta izključni izdelek tlrme J.Neumann 8t C. na Reki je jedino od „Societt' centrale «!' Inseeto-logic^ v l'arizu d i p 1 limova ihi in a jn-ii ho vami ir" rese uničujoče sredstvo. Glavno zalogo 7.11 Kranjsko so prodaja le v plom-Hovanili pločevinastih pusicuh m »ott-plsoui in viirstveuo znamko iz«lelovut< -ljev. Ivan Luckmann v Ljubljani. M*MUUHXUU*UMHU**UUKHU*X*Mn Južno-Stajerska hra n i I m I s sedežem T7* 1. To hranilnico ustanovili so okraji: Vransko, Gornji grad, Šoštanj, Šmarje in Sevnica, ki so prevzeli za ta zavod posebno in splošno poroštvo za polno varnost ulagateljev. Vsprejema uloge od vsakega in jih obrestuje po 4r°/o; za uloge mladoletnih in za druge jednake hranilne uloge se izdajajo posebne obrestne knjižice. Daje posojil«! posebno na zemljišča in druge vrednostne zastave, potem okrajem, občinam in posojilnicam za t>°/0ne obresti. lBi*ai'iio ima v Celji na Glavnem trgu št. 101 in uraduje vsak torek in petek od 9. do 12. ure pred-poludne. Po posti se pa opravi vse vsaki čas. Obrazci za prošnje dobivajo se brezplačno od ravnateljstva, kakor tudi poštno-hranilnični listi za poštnine prosto pošiljanje denarjev. ^ ^ Ravnateljstvo Južno-Štajerske hranilnice. MMMMFi Za odvetniško pisarno na iložtdi i&ćo wo spreten * - tu rmm* ki je slovenskemu jeziku popolnoma vešč. (604—1) Le taki, ki so v jednaki službi že bili in ki zatnorejo svojo spretnost izpričati, naj se pismeno oglase z naslovom ,,S" pri upravništvu tega lista. Placa primerna zmožnosti. Trgovski pomočnik 19 let star, izučen na Kranjskem v prodajali.ici jedilnega blaga, zdaj v službi na Reki, bi rad premenll Nlnžbo, kur mu morski zrak ne ugaja. — Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". (588—2) Učenec slovenskega in nemškega jezika zmožen, 13 do 14 let star, vttprejme ne pri Alojzij-u Pogačnik-u, trgovcu ■ mešanim blagom v Cerknici na Notranjskem. (602—i) VIZITNICE priporoča v Ljubljani. Veseloigra v 1 dejanji. Spisal Dr. T. Vošnjak. Igra so je v prvič igrala pri Vodnikovi slavnosti tu bila od občinstva vsprejeta z največjo naudušenostjo. •o m o- Dobiva se v „Narodni Tiskarni" v Ljubljani in v VHek knjigarnah. Cen«, ti O kr. (h poštnino vred). Lekarna Trnkoczy zraven rotovža v Ljubljani priporoča tukaj pop:sana najboljša in sveža zdra-vila. Ni ga dneva, da bi ne prejeli pismenih zahval o naših izborno aknftenlh domaćih zdravilih. — Lekarn Trnkoczy-jeve tvrdke je pet, in sicer: Na Dunaji Viktor pl. Trnk6ozy, V., Ilundsthurmstr. 113 (tudi kemična tovarna); dr. Oton pl. Trnk6ozy, III., Radeckyplatz 17; in Julij pl Trnk6czy, VIII., Josefstadterstr. 30. V G rade i (na Štajerskem i: Von-delln pl. Trnkoozy. V Ljubljani: Ubald pl. Trnkoozy. P, n. občinstvo se prosi, ako mu jo na tem ležeče, da spodaj navedena zdravila s prvo pošto dobi, da naslov tako-le napravi: Lekarna Trnkb-czy poleg rotovža v Ljubljani. Marijaceljske kapljice za želodec, katerim se ima na tisoče ljudij zahvaliti za zdravje, imajo izvrsten uspeh pri vseh boleznih v želodci in so neprokosljivo sredstvo zoper: pomanjkanje slasti pri jedi, slab želodec, nrak, vetrove, koliko, zlatenico, bljuvanje, glavo Ind, krč v želodci, bitje srca, zabadanje, gliste, bolezni na vranici, na jetrih in zoper zlato žilo, 1 steklenica velja 20 kr., 1 tucat 2 gldj 5 tucatov samo 8 gld. fl^T* £j»v«.rilo! Opozarjamo, da se tiste istinite .Marijaceljske kapljici' dobivajo samo v lekarni Trnk6czy-ja zraven rotovža na velikem Mestnem trgu v Ljubljani. Cvet zoper trganje (taiclu) je odločno najboljše zdravilo zoper pretiti ter revmatizom, trg a njo po udih, bolečine v križi ter živeih, oteklino, otrpnete nde in kite itd. Malo časa če se rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno ' zahval. Zahteva naj se samu „cvet zoper trganje po dr. Muliću" z zraven stoječim znamenj oni. 1 s reki. 50 kr., tucat gld. 4.50. jjV" ('e ni na steklenici zraven stoje- j čega znamenja, ni pravi cvet in ga precej nazaj vrnite. MNUAZELLER TROPrafr NUR ECHT BEI UpOTHtKiRTMKOCZM LAIBACH t 81UGK 20 Ijidjmurff. snop za odrasle l|i otroke, je najboljši zoper kašelj, liri pa vost, vratolinl, jetiko, prsne iu pljučno bolečine. 1 stekl. 50 kr., 1 tucat 5 gld, Samo ta sirup za 56 kr. je pravi. Kri čistilne krogljice ne smele bi se v ni jednem gospodinjstva pogrešati in so ne že tisočkrat sijajno osvedočile pri ■/.-,basanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnenik udih, skaženem želoucu, jetrnih In ohistiiih boleznih; — v škatljab a 21 kr.; jeden zavoj s B Skatljaini 1 gld. 5 kr. Ka/. pošiljava so s poŠto najmanj jeden zavoj. Zdravila za živino. Ntii|»a za živino. Ta prav dobra štupa pomaga najbolje pri vseh boleznih krav, konj in prašičev. Konje varuje ta štupa trganja po steklenic z rabilnim navodom vred Bamo 4 gld. (453—8) CTT A TJTT Q J Naši izdelki so pristni, zanesljivi v • j„ zajamčeni, če imajo ime Trn. li.ir/,j in nnšo varstveno znamko. Koper ponarejanje iHtih a« <4o