Zgodnja Katollšk cerkven Ust. Danica iihaja vsak petek n« celi poli, in velji po poŠti u *elo leto 4 gld. 60 kr., ra pol lota 2 gld. 40 kr., " četert leta 1 gld. 30 kr. V tiskarnici sprejemana m leto 4 gold., ia pol leta 2 gld., Ea četert leta 1 gl; ako zadene na U dan praenik. itide Danica dan poprej. ............................................List 47. Tečaj XXXI. V Ljubljani 22. listopada 1878. Obnašanje hatoiieanor z clrugoverci, (Spisal Janez Klapšič.) (Dalje.) „Precartana" poterpnost in doslednost olikanih protestantov ! Oni, protestantje in drugoverci, kteri svojih deržavljanov in domorodcev, ako se k katoliški veri in Cerkvi povernejo, večkrat še med seboj, v svoji deželi ne terpijo, ampak jih brez milosti iz dežele v ptujino izpokajo; so pa doBtikrat tako malo sramežljivi, da se a silo in zvijačo v čiBto katoliške dežele, šole, službe vrivajo, in nimajo toliko logike in doslednosti, da bi prevdarili in umeli, da bi jim ne bilo všeč, ako bi jim katoličani doalednje s tako mero odmerjali, s kakoršno oni merijo, jim tako povračevali, kakor oni posojujejo. Mi katoličani na Kranjskem n. pr., imamo starodavno, historično pravico in postave, ktere so rimsko-nemski cesarji že pred več kot dve sto leti za naše kraje dali ali slovesno poterdili, da v Kranjsko vojvodino ali deželo se ne sme noben jud in protestant vseliti. In Kranjsko je bilo do najnovejših časov čisto katoliško, brez vse krivovčre in nevere. Še le v francoski vojski, in r-o-sedbi 1. 1809—1813 se je bila v Ljubljani ena judovska družina, Haimanova, vselila in v prekucijskih letih 1848—1851 se je bilo v Ljubljani in po deželi vstano-vilo kakih sto luteranov in kalvincev, kteri so v vsi naglici s podporo Gustav-Adolfovega glavnega zbora v Ljubijani tempelj si postavili, ko Ljubljančani niso protestirali. Tedaj je drugovercem dobro iu všeč pri nas, v tem ko katoličani po njih deželah preganjanje terpe. Pravi ali keršanski liberalizem in humanizem pravi in uči: Ljubi Boga č*z vse in bližnjega kot sam sebe; kar koli hočete, da bi drugi vam storili, to tudi vi njim storite; to je postava in preroki. To zdrava pamet in razodeta vera uči. Pravemu liberalizmu je naravnost nasproti lažiliberalizem. Lažiliberalizem izvira iz protestantizma in vrinil se je skori po vsi Evropi v vlade, zbore, vrade in njih vstave in postave, v viši šole, v vede in umetnije, v časnike, romane, glediša. Vlado in viši stanovi so ga skerbno gojili, božali, hvalisali, ko „autkliirung", ,,bii-dung", „kultur", „civilisation", „bruderlichkeit"... Olika, omika, izobraženje, civilizacija, bratinstvo itd. Ko se ugodi in ojači, jim pa šetine nastavlja in jih zbada, jim prestole in sedeže stresa in prekucuje, in jih po svetu poganja. Kakor se pri nalivih in plohah iz višav, g6r in hribov vsa nesnaga v nižave in doline razliva; tako se tudi lažiliberalizem z višave omikanosti po postavah, vstavah, šolah, knjigab, časnikih itd. v nižeji stanove potuhnjeno vriva, in ki jim potlej le svoje šetine nastavlja. To se očitno vidi na Laškem in Pruskem. Treba je, da temu vrivajočemu ae liberalizmu v obraz in na roke bolj pazno gledamo in zvemo, kaj pomenja? kaj namerava? kaj naklepa?... Tica se spozna po petji in drevo po sadu. „Vsako dobro drevo rodi dober sad; malopridno drevo pa rodi malopriden sad. Dobro drevo ne more malopridnega sadu roditi; tudi malopridno drevo ne more dobrega sadii roditi." (Mat. 7, 17-18.) Liberalizem se tedaj spozna po slojem petji, t. j. po svojih goricah v zborih, knjižurah in časnikih, in po svojem sadu, t. j. po svojih delih, kaj da pomenja, namerava in naklepa. Lažnjivi liberalizem lšc ovreči in vnieiti vse historične, cerkvene in božje prava, pravice in naredbe, — razvezati in raztergati vse politične družbovske, socijalne vezi, pogodbe... — zatroti in iztrebiti vse positivno, vsako vero v Boga, posebno ka: »-liško vero in Cerkev, ki je njegovim načelom in nak. pom naravnost nasproti in neodjenljiva. Ta malik išy a in 60 masnikov, 64 naj veljavniših mestnih mož in 5o.(/iQ druzih ljudi, kteri jim niso bili po volji, ali kaj nasproti. — Poropajo cerkve, — in kar ne morejo s?boj vzeti, pokončajo... Tudi Najsvetejše jim ui sveto. — njajo nečloveške, prav peklenske gnjusobe in gerdobije. Požgejo s potrolejem, ki ga v kleti, sobe, stanice vlivajo in zažigajo, da ljudje požaru uiti ne morejo, četerti del mesta čez 2000 hiš, in javne poslopja, n. pr. Tuil-lerije (cesarski dvor), Paliais Royal (kraljevi dvor), knji-žarnico Louvre itd. Prekucnili in poterli so tudi starodavne spominke itd. Vse škode ni moč ceniti. To je lažM.beralizem po svojih delih. Kaj lažiliberalizem v zvezi z mavtarji in karbonarji v Italiji io Rimu počenja, da si tolovajsko anektira dežele, stiska ljudstva s prevelikimi neprenašljivimi davki, samostane iu cerkve ropa, božjo službo moti in zatira, mašnike zavratno napada, sv. Očeta jetniči, je vsemu svetu znano. In kaj da liberalizem po drugih krajih namerja in naklepa, je pred kaj časom v nemškem velikem zboru naznanil liberaluh Bebel, rekši: kadar se bo naša (liberalna) stranka v boj spustila, bo se vse hujše razsajala in pokončevala, kot pariška. Osrednji zbor mednarodnjakov v Londonu je do vsih podružnic razposlal okrožnico, rekši: „Mi bomo po svojih soudih po vsih deželah podpihovali in pod-kurjali sovraštvo in maševanje nad vero in gosposko, nad bogAtini in mestjani. O spravi ali potolaženji pri nas ni nobene gorice. Kmalo bomo sprožili silovite in strašanske razpoko in raziete, da ves obstoječi družbinski sostav aii zistem prevernemo. Ce bo treba, bomo s sekirami in puškami vse deržavljansko in versko, ki še kje obstoji, na tla poderli. Kiirntner Blatt O. avg. 1871 pristavlja: Tistim, kteri so jim vero uzeli, sedaj žugajo denar uzeti itd. Laži liberalizem ne zna druzega, kot razdirati in dolgove deati: po Koke's statistischem Handbucb )e lažiiiberalizt m v Italiji od leta 1859—1872 napravil 4.394.995.375 lir dolga. Zatoraj Bog nas varuj, pa tudi sami se na vso moč varujmo pred liberaluhi in njih priverženci, naj se že očitno kažejo po gorici ali djanji in sezovejo: liberalci, brezbožniki, brezverniki, racijonaiisti, socijalisti, interna-cijonalci, materijaliati, komunisti, civilizatorji, prostomav-tarji, karbonarji, ljudo osrečevalci itd.; ali pa če se potuhnjeno skrivajo pod ovčje oblačilo, da bi nas ložej in pred premotili, zapeljali, ali pa tudi spodrinili. (Dalje sledi.) O yie čem popisovati napak, ki se večkrat gode v glediših, b-mo omenim naj nesreče, ki 8e je pripetila že v letošnji ^ieaišni dobi v Burdigalu (Bordeaux u) na Francoskem. Neka plesalka je v gledišu ošabno plesala in si 6 tem pridobila občuo ploskanje gledalcev; potem začne še bolj skakati, se vertiti in aponašati; kar neutegoma pa se zaleti v avetiinico, ktera se preverne, njeno obleko z gorečim petrolejem oblije, ter začne fertavka vsa go-leti. Puprešnje veselje ae naglo spremeni v krik in stok, plesalka pa, vsa v ognju, milo cvili. Nekteri gledalci, med njimi tudi njen cče, ji pritečejo na pomoč, pa niso mogli ognja pogasiti, dokler ni vsa obleka na nji zgorela in ona sama, polna opeklin, v nezavednosti obležala, temuč tudi pomagalci (gasilci) so odnesli obilno opeklin. — Tukaj je dosti očitna kazen božja, ktere, se ve, brezverci nočejo pripoznati. O koliko krika bi bilo v Izraela, ako bi se tej le nekoliko podobna nesreča pripetila ▼ cerkvi ali pri kakem katoliškem zbirališu! Liberalci vedno vpijejo zoper cerkvene naprave, posebno zoper misijone, in nam očitajo, da je tu pa tam maraikteri poslušavec misijonskih govorov zblaznil (se zmešal), kar je pa veči del zlagano. Se vč da, liberalci imenujejo zblaznjenje, ako n. pr. kdo noče njihovim strastim streči, ali če je odstopil od svojih prejšnih hudobnih načel. Ako se je n. pr. deklica, ki je dosihmal brezbožno živela, se lišpala in sploh z liberalci deržala, — v misijoni spreobernila, ter potem noče več poslušati vabljenja k posvetnim veselicam, temuč rajše hodi na božje pota in v cerkev, kakor pa v glediša in na plesiša; tedaj jo razglasijo liberalci za zblaznjeno — v resnici ae je pa le iz prejšne zblaznjenosti zmodrila. Kar nam posvetnjaki očitajo: da naše cerkvene naprave iz pameti spravljajo ljudf, vse to oni sami počenjajo s svojimi posvetnimi in večkrat nekeršanskimi napravami. Koliko nedolžnih oseb je že po glediših in plesih zabredlo na pot pogubljenja! Maraikteri mladeneč, deklica sta bila po keršansko izrejena, imela sta veselje do molitve in spoštovanje do cerkve; glediša pa so ju spačile. Slišali so v njih pohujšljive zabave, zasmehovanje vere, redovnikov in sploh duhovnih oseb; vidili so, kako so liberalni poslušalci ploskali igralcem takih predstdv; — in to je bila slana ali rija, ki je v popred nedolžni mladini posmodila pobožne občutke. - Glediša in plesi zahtevajo denar; maraikteri premožen posestnik ima neobčutljivo serce do ubozih, ter se izgovarja s slabimi letiuami, z dragino in drugimi nezgodami; za glediša in „bale" se jim pa ne smili denar. Nektera gospodinja stiska doma svoje posle s prenapeto varčnostjo, tako, da jim menda vsak dan odšteje žeplenke, ktere smejo požgati; nasproti pa ona razgrinja naj veči potrato in lišp za glediša, in med tem zanemari hišne opravila in dolžnosti. Dosti je zopet mladine, ki nima zadosti denara za obleko in druge opravila; ko je pa nastopil čas za glediša in plese, se lše obilno vdeleže-vati tacih veselic. In ker aami ne premorejo zadosti denara k temu, se poalužujejo celč prepovedanih, sredstev, izmikajo stanšem, gospodarjem, ali pa prodajajo in zastavljajo lastne in domače reči! O koliko pregreh iz ene izvira! Kdo bo preštel ljubosumnosti, boje, pretepe, umore, samomore in enake napake in hudobije, ki so njih vir obiskovanja takih vtselic! Tukaj naj bi iskali stariši, odgojitelji in deželni zastopniki virov tolikega zlega, — ne pa v misijonskih vajah, procesijah, šmarnicah, božjih potih ali pri šolski maši, ktere reči so liberalcem rade resa v očeh. Mozes je bil zdrobil zlato tele, okoli kterega so Izraelci plesali in je kaznoval plesalce; zapustite in studite tudi vi vse malike, ktere častite sami, ali pa vaši podložni. Vsak ve, da rečeno veljd le spotikljivim gledišem. Ogled po Slovenskem in dopisi. I* Ljubljane. (Blehceisovanje.) Kaj tacega, kakor je bilo 18. in 19. tega mesca, Ljubljana še ni vidila. To je splošna misel. Slovenski narod je pokazal, da je hvaležen, iz polnega serca hvaležen svojemu dobrotniku in buditelju dr. Janezu Bleiweiau. Že več dni poprej so dohajale naznanila, kako so si ga v premno-zih občinah in družbah zvolili za častnega srenjčana, za častnega uda itd. V preddan njegove 701etnice o J;a9 zveččr je šla njemu na čast silno dolga in velikanska bakljsda z glasbo po glavnih tergih in potih mesta, spremljana od tisučev in tisučev ljudstva med gromovi-tim živio-klicanjem. Pomudila se je pred njegovo hišo na velikem tergu, od koder je od stotin in stotin luči rassvitljeni zrak svetil, glasba, petje in priklicevanje donelo jubilantu v okna, da je bilo po besedi in resnici pravo zmagoslavje. Zahvalo prikimovaje je ves ginjen gledal na polni terg vesele množice. Potem je bilo vse živo in veselo med govori, glasbo in napivi v Čitalnici, kjer jih je pa le majhen del izmed vsih prostor našlo. V torek zjutraj o %9 je prešlavljani sedemdesetletnik z vso sorodovino prišel v škofijsko cerkev k sv. maši, za ktero je bil naprosil svojega tovarša v deželnem poslanstvu, č. g. K. Kljuna, ter so Boga hvalili za lepo starost svojega družinskega očeta. Po sv. maši je sprejel več vošil od viših osebstev, in tudi od zastopnikov katoliške in vincenške družbe in nekterih zunanjih duhovnov; ob desetih pa pod vodstvom milgsp. prošta Jožefa Zupana od več ljubljanskih preč. gg. kanonikov, župnikov in druzih duhovnov v imenu vsega ljubljanskega duhovstva. Več vošil je biio opravljenih že prešnji dan. Od !)211 do 1 je v Čitalnici sprejemal deputa-cije in silno število adrčs in diplčm za častnega srenj-čana itd. od raznih dežel, krajev in oseb. Godilo se je to med vednimi nagovori in odgovori od strani gosp. jubilanta, kteri je vsakemu vedil kaj primernega povedati, včasi segel tudi v politiko, dogodbe prešnjih let itd. Polno gostov je bilo pri kosilu v Čitalnici, pozneje pri banketu v Tavčarjevi hiši, kakor tudi zvečer pri „be-sedi", pri kteri so 6e med nagovori izročevali tudi častni venci. Lastno je slovanskemu značaju, kolikor ni spriden od tujega brezverstva, da v govorih, zdravicah, napit-nicah ravni vse z Bogom. Dr. Bleiweis sam je o nekem vošilu kar naravnost izrekel, da brez vere tudi narodnosti prave ni, da on je bil vedno in je ,,za vero, dom, cesarja". Moramo priznati, da tudi pri teh slovesnostih se to ni pogrešalo, zlasti v dalmatinskih, hervaških izjavah se je kaj lepo glasilo: „Bog, — milost božja Te sačuvaj" itd. itd. Opomnjeno še bodi, da so vmes m^d veselice neprenehoma prihajali telegrami iz vsih, tudi najdaljših krajev, mnogi celo iz Rusije. Posebno razveselil je množico tudi telegram od veriih konservativcev iz Insbruka. Bog živi še mnogo let verlega gospoda jubilanta ! Bog daj, da bi mu to neslišano veliko prestavljanje na zemlji teknilo tudi v boljši — neminljivo slavo! Iz Radolice. (Zgodovinske zadeve. Novi tlak v cerkvi.) Lansko leto je ,,Danica" naznanila, kako je slovesno obnovljena pobožnost in božja pot k sv. Kervi, ki je več kot 400 let slovela v stari Radoiiški cerkvi, ki so jo pa pred 90 leti bili zaterli. Prosim, naj bi tudi naznanila, kaj se je letos pri nas zgodilo k polepšan ju cerkve, k povikšanju časti Božje. Milgosp. ljubljanski stolni prošt Jož. Zupan so že pretečeno leto razložili v pridigi, letos pa spisano izročili naslednjo prošnjo častitim prebivalcem in pa drugotnim domačinom prostijske Radoliške fare. „Kmaio bo preteklo štiri sto let, kar so naši pobožni spredniki in farani te naj veče duhovnije na Gorenjskem (razširjala se je takrat čez Kropo in Kamno Gorico, Begunje, Breznico in Grad, skozi ves Bohinj in Kranjsko Goro, do Koprivnika in Fužin) veliko, lepo mestno farno cerkev v gotovski šegi z novega sozidali v čast apostoljskemu pervaku, svetemu Petru, 1. 1497. O koliko srečnih in nesrečnih dni je prišlo v teh stoleletjih nad radoliško faro! Koliko družin je zginilo ki jih zdaj ie po imenu ne poznamo I Koliko se je spremenilo! Iz tadanje, velike, sloveče Radoliške matere fare je vstalo s časoma 20 novih podružnih fari. Samo terdno zidana mestna farna cerkev s svojim visokim zvonikom je v stoletjih stanovitno stala in še stoji! Po strašnem požaru 1. 1835 je cerkev s prizadevanjem in skerbjo cerkvenih predstojnikov, posebno ne-pozabljivega č. g. vikarja Stibelca, z milimi darovi in daritvami velikodušnih, pobožnih dobrotnikov dobila štiri lepe zvonove (včliki z 42 centi), pozneje lepe stranske altarje, križev pot, pred malo leti s prizadevanjem sedanjega č. g. fajmoštra v gotovski šegi popravljene, pisane okna, terdne in gotovski cerkvi primerne klopi, in 1. 1877 novo kapelo sv. Križa, pa altar svete Kervi. Le kamnitni tlak je v stoletjih, ki so ga večkrat razderli, da so merliče v cerkev pokopavali, ravno tisti ostal. Zato vidimo, da oo altarne stopnjice razpadle z obhajilno klopjo vred, da so kamni v tlaku nekoliko razdrobljeni, vsi razhojeni, vderti. Jaz podpisani in slavno cerkveno predstojništvo smo tedaj v zaupanji na velikodušnost faranov sklenili, naj bi se napravil nov tlak: naj pervo po sredi do ve-liceea altarja in do kapele svetega križa; pri velikem altarji naj bi bil bel, rudeč, čem, — v ladiji bel in čem marmelj. Tako bi koučaii popravljanje tega pobožnega dela naših sprednikov. Prosim torej, naj bi tukaj podpisali prostovoljne mile darove z» to tolikanj potrebno popravo; za to posebno cerkveno lepoto, ali pa jih pri darovanju na altar položili. Tako olepšana cerkev pa bode potem stala k«»t veliča iten spomin pobožnosti naših sprednikov, kot lepoM mesta Radoliškega in Gorenjskega, kot prijazno prebivališče Gospoda Boga vojskinih trum. in bo darežljiv-.it. sedaniih faranov oznanovala prihodnjim rod vum ! Dobrotljivi, ze. Božjo čast vneti furmani sta/e n nekdaj velike, sloveče Radoliške pr^štij-ke tare, ki -o tako prelepo corkev zidali, vaši stariši in dobrotniki, ki so ljubili lepoto hiše Gospodove, že plačilo =*to in st<> let vživajo. Bog bo tudi Vam na prošnjo cerkvenega pomočnika veliko že tukaj, — goto-o pa v večnosti obilno povrnil dari, ki jih boste njemu v čast na altar po-kladali. ,,Bodi vse k večji časti Božji, in apostoljskera pervaka, sv. Petra, duAam v zveličanje, vsem obiskovalcem, posebno pa dobrotnikom naše cerkve, v ča m in večno veselje!" Delo so izročili ljubljanskemu kamnoseku g. Viri-cenciju Camerniku, kteri ga jc mojstersko, prelepo, no-šteno naredil, in j» V3e hvale vred«-n. Vsak, kteri ji v cerkev stopil, se je začudil, je vesel vidil, kako novi tlak lepoto cerkve povzdiguje in služi k snažnosti, *er so blagovoljno darove skladali. Mil. gosp. pro.št so v pridigi o. nedeljo po Bir.ko-štih serčno zahvalo izrekli vsim, ki so pol'>0,50, !<>g;. ali tudi le soldek v dar prinesli, iu rekli, da bo ccrk-v viksega pastirja, milostivega šk< fa, sprejela kakor prelepo okinčana nevesta svojega ženina. (Gl. dopis v nres-njem listu.) (Dalje nas!.) Pristavek k obletnici posvečevanja v Saši. Morebiti mnogim čitateljem „Zg'»dnje Danice" še ni znani ,,pobožnost duhovnega potovanja k Materi Božji v Lo-reti". To je lepa, pomenljiva znajdba tistih od ljubezni do Marije vnetih duš, ktere osebno ne morejo priti v Loreto in tamkaj pred altarjem Matere Božje opravljati svojih prošenj in molitev, ktere bi pa vendar prav rade veliki trumi Loretauskiu romarjev sc pridružile. Taki romarji v duhu potovanje v Loreto, kakor se v nekih pobožnih bukvah popisuje, po sledečem načinu oprav- Ijajo: V praznik Vnebovzetja Marije Device (15. velikega serpana) gred6 k spovedi in sv. Obhajilu, in s tem začnejo svoje duhovno potovanje. Potem molijo vsak dan Lavretanske litanije in 25 „češena si Marij" kot na potovanji. Ces 25 dni, tedaj v praznik rojstva Marije Device (S. kimovca), pridejo v duhu v Loreto, se v ta praznik presvete Device Marije zopet apovejo in sv. Obhajilo prejmejo, ter v duhu ie prihodnji dan ostanejo v Loreti, in s posebno pobožnostjo premišljujejo skrivnosti, ki so se godile v sv. hiši, pa tudi Mariji svoje zahvale in prošnje izročujejo. Tretji dan, tedaj 10. kimovca, v duhu s Lorete nazaj proti domu odpotovajo, in na tem potovanji zopet molijo vaak dan Lavretanske litanije in zraven 25 „češena ai Marij." Cez 25 dni, tedaj v god av. očeta Frančiška Serafskega (4. vinotoka) so zopet dom4, in v ta dan k tretjemu prejmejo svete Zakramente v zahvalo za milosti polno duhovno potovanje. — Ako bi to kak brezbožen liberalen omikanec bral, bi se pač posmehoval ali zlobno zabavljal; jaz pa bi pri tem mislil na modri izrek blaženega Tomaža Kempčana, ki pravi: „Kesnično, boljši je ponižen kmet, ki Bogu služi, kot prevzeten modrijan, ki tek ozvezdja pretuhtuje, pri tem pa samega sebe zanemarja!" Ne da) se torej motiti, ljubi katoličan, katoličauka, po brezvernem marnovanji, ter opravljaj v duhu to poto vanje v Loreto; pri tem pa moli tudi za vse terdovratne grešnike, nevernike, krivoverce in razkolnike ali ločene Btaroverce, da bi se k Bogu, k pravi sveti veri vsi po-vernili, s katoliško, edinozveličavno Cerkvijo ae zedinili, ter vsi se zveličali. — Za sveto hišo v Loreti si pri takem duhovnem potovanji lahko misliš in izvoliš kak Marijin altar v svoji domači cerkvi, ali pa kako bližnjo Marijno cerkev. Ce te veseli in ti domače okoljšine do-pušajo — z namenom v duhu Marijo v Loreti obiskati in počastiti — na kako daljniši božjo pot Marijno podati se, je tudi dobro, morebiti še bolje, da le vse prav in pobožno opraviš. Cc se pa že na kako daljniši božjo pot napravljaš — z namenom Marijo Lavretansko v duhu obiskati iu počastiti — pa tudi prav in dobro storiš, ako te je volja priti na Gorenjsko v Sušo, toliko primerniše, ker je tukaj romarska cerkev Lavretanske Matere Božje. Ce hočeš in moreš, s to priliko lahko tudi novo cerkev Naše ljube Gospč presv. Serca v Davči in Marije pomočnice na Pertovču obišeš. Ce prideš, pa vse tako opraviš, kakor je bilo ravno ti naznanjeno in priporočeno, ae gotovo ne bodeš keaal. Tedaj z Bogom k Mariji, z Marijo pa k Bogu! to bodi naša skerb, to n..ša pot — pa smo srečni gotovo. ZaliloŠki. li Staroloskega. (Za Advent kaj.) Dovoli, ljuba ,/>anica", prostorček malemu delu, ki ga želimo raz-*siti v sUvo Sinu Božjega, njegove presvete Matere J- .rije in nje čistega ženina sv. Jožefa, pa tudi v spod-i ido drugim vernikom. Morebiti bode ktere volja opravljati pobožnost, ki smo jo opravljali mi pred Božičem t tvet dni in potem do Svečnice v ča3t Marije in av. Jožefa, ko sta potovala k popisovanju v mesto Betlehem, in v čast velikih skrivnost, ki so se potem v tem i>i • itu godile do Svečnice. In po Svečnici devet dni smo opremljali av. Družinico potujočo v Egipt pred groz*)-vitostjo Herodovo. Kavnali smo se tudi mi letos po tistem nekoliko, kar amo našli pred dvema letoma v „Zgodnji Danici". Nam je bilo tako všeč, da smo prec začeli misliti, kako bi se dalo to tudi nam spolnovati. Letos smo naavetovali to tudi našim sosedom, in ne za stonj. Pogovorili smo se namreč, da v devetih hišah bo prenočila Marija in se bo vadljalo, srečkalo, kakor bode kdo številko vzdignil, tako bo. Prišlo naa je skupaj v praznik sv. Lucije devet v eno hišo, kjer smo si po kratki molitvi in branju pogovorili, kako bomo to po- božnost opravljali, in ko smo vzdignili številke, sklenilo se je tako-le: 15. grudna zveččr se bo nesla v to pripravljena podoba Matere Božje iz te hiše, v kteri smo bili skupaj, k tistemu, ki ima 1. številko, kjer bode potem do druzega večera, in o Marijnem zvonenji se bc vsak večer prenesla podobica naprej. Hiša, v kteri bi Marija s sv. Jožefom prenočila, naj se osnaži, kolikor je moč; posebno znotranje, to je, serca ljudi, pri kterih bi ostala, naj bodo čiste; naj se Mariji odloči mali pro-storček na čednem kraju, in nji v čast naj gori lučica noč in dan. Naj tisti, pri kterih sta Marija in sv. Jožef, tisti dan ako je moč, gredč k av. maši, če ne več vsaj eden, in ako morejo, tudi ss. zakramente prejmejo, se zderžijo vsega, kar bi Marijo in Jezusa žaliti utegnilo ; naj revežem tisti dan kaj več podelijo in večkrat s kakim zdihljejem počastč ti dve presveti osebi, ki prebivate pod njih streho. Zvečer, ko pridete, ju z veseljem sprejmejo, in drug večer se od njiju prijazno poslovijo in ji s gorečimi svečami spremijo na njuno novo prenočišče. In vse se je godilo v lepem redu; Bogu in presveti Devici gre vsa hvala, da smo to prijazno opravilce lepo začeli, in začeto tudi lepo končali. Ginljivo je bilo viditi, kako so se stari in mladi spodobno obnašali in v mislih spremljali skrivnosti, ki so se pred oči stavile. In tako smo se podali iz poprej omenjene hiše s podobo Matere Božje in dveh angelčkov, tudi v majhnih podobicah, na pervo številko. Sedem spremljevalcev je imela pervi večer Marija, ki so imeli goreče sveče v rokah in molili glasno med potjo sv. rožni venec; hišna družina je povsod pred hišo kleČČ čakala presv. Božje Matere tudi z lučicami. In ko je gospodar ali gospodinja vsake hiše na pragu pričakal, ponudili so mu Mater Božjo tako le: 'Hvaljen bodi Jezus in Marija! in odgovorilo se je: Amen na veke, in dalje: „Prijatel (ali prijatlica), sprejmite Marijo prečisto Devico in Mater Jezusovo v hudem zimskem času na njenem trudapolnem popotvanju pod svojo streho; ne častite je pa le danes in jutri, temuč imejte vedno največi skerb njeno češenje povsod razglaševati." In t£, preden ]e podobo podal, jo je poljubil, in tu ii novi gospodar (ali gospodinja) takč, in je odgovoril: „Bodi pozdravljena, preČista Devica! Rad sprejmem te pod streho svojo. Bodi meni zvesta pomočnica zdaj, in tudi zadnjo uro." In potem se je postavila podoba v hiši na odme-njeni kraj, prižgaie so se nji v čast luči, kolikor je kdo inogel; pnšii smo v tako hišo, ki jih je gorelo 25 naenkrat; potem smo vsi pokleknili, molili naj pervo an-geljevo češenje, za vse, kar je bilo komu najbolj pri sercu, potem litanije Marijnega neomadežanega Serca in več drugih lepih molitev, brali smo iz bukev „Slava Marije" po Alfonzu Ligvoriju kak spodbudljiv izgled, na zadnje smo zapeli tudi nji v čast kako Marijno pesem. (Dalje sledi.) Il Tersta, kakor smo že omenili, nam je po prijateljski roki došla prelepa spominica, ktero so preča-stitemu novemu Poreško-Puljskemu škofu g. J. Glavinu podarili njegovi učenci od 17 let, namreč od 1. 1857 do 1875, vsih skupaj 133 imčn. Vredna je, da se ko zgodovinski spia na Slovenakem ohrani tudi v „Danici". Glaai se: Illustrissimo ac Reverendissimo in Christo Patri Joanni Glavina, episeopo Parentino-Polensi, eccle-siam cathedralem sexto kalendas Novembris 1878 ad-eunti, hoc observantiae monimentum et devoti animi pignus discipuli, qui olim ab ore pendebant suo, gratu-labundi D. D. D. Exametron. Salve, qui Domini nobis ad bella fuisti Maguanimus Ductor, sapiens, venerande Magister! Salve, Paatoris virgam qui sumis Ovilis Cbristi!... Car non est nobis concessa facultas Oarmine solemni jam nune Tua facta canendi, Virtutesque decusque Tuum, moresque nitentes, Et studia et laudes?... Tamen baec quae vidimus, audi, Tristis erat, viduaeque indutis vesti bus alma Sedeš Parenti vota extollebat ad astra, Ut Pastore novo et Patre donaretur et ipsa. Ejus quum visus pernix est Angelus Istrum Se ferre... Iogressus sublimem Caesaris aulam, Indice, Tergesti quis sicut stella refulget, Omnibus ostendit, laetus Tua nomina laudans. Teque LEO, Terrarum qui moderatur babenas, Claviger et Coelorum, nune inclusus in Urbe, (Quid non, impietas, mortalia peetora cogis!) Inspicit, et mitra gaudens Tua tempora cingens: Perge, ait; et Parenti Christi lumina funde. Tunc pius Antistes, qui Te praecessit, ad Astra *) E terra sublatus, ovana descendit ab Etbra; Et manibus plaudens, baec dulcia verba locutus: „Te liquit Dobrila, mibi dulcissima Sedeš; Pastor, qui tanta et sapientia pgnora amuris Est tibi largitus! Sed laetis corda reclude Sensibus, atque novum Pastorem suscipe gaudens. In Cbrieti caropo vestigia pulebra Georgi Ipse premet, ducetque gteges ad paseua vitae. Grates dic Jesu, mibi jam duleisaima Sedeš: Suscipe Pastorem gaudens, Patremque JOAXXEM. Munus Paatoris fugiens, humerisque tiraendum Angelicis, divina gerebat peetore dieta: Ne judex sis, ni valeas irrumpere iniqua; Ecquis (clamabat), virtutem quis mibi donet, Frangere qua possim peccati vincula saeva, lnque anioiis templum Cbristo formare perenne?... Et vox de coelo subito sibi personat aures: — Conjunctum Domino, cum quo fit spiritus unus, Immacuiata Parens quem dulcis Virgo tuetur, Quae vis, quaeve minae Iuferni submittere possunt? lmpia cunctorum quaenam moiimina vincent? Propositique tenax non afferet ipse triumphum? Destrue, et aedifica et planta: stat Numine summo Aedes, omnigeno fructu donisque referta, Si dieta attendas et facta Docentis ab Urbe. — Annuit; et consurgit ad ardua quaeque paratus. En velut in speculo quae clara gerentur ab Ipso, Nune iliustratus divino iumine cerno.. ,,Kou auri fulgor, non inclyta gloria mundi, Nunquam Glabina alliciet vel blanua voiuptas. Ante oculos tantum Divi Pastoris imago Proposita et recreat sibi mtntem luce corusca, Intima cordis et etbereo succendit amore, Quem non Interni, nec fluminis obruet ira. Is velut Ezechiel quae animalia mistica vidit, Intus plena forisque oculis: illique placere, Qui sibi conclusus judex in peetore sedet, Et vitae exterius praebere exempla laborant, Qaae s nt corripienda gregis dignoscere curat. „Nec mora: salviticum Christus quem misit in Orbe, Ignem ferventi zelo diffundit ubique, Verus amoris apostolus appellandus et Ipse. Pacificus, lenis, patiens vultuque modestus, Et renovans animos saeri dulcedine verbi, Efticit, ut calles reeti, sint aspera plana, Tuto et grex valeat facilique incedere gressu, *) Rev. Antonius Peteani Episcopus Parentino-Polensis cujus memoria in benedietione est. Vincere terrifici cunctos et Daemonis ietus. Quae mentes obscurant mortis diseutit umbras, Vitia continuo coelesti robore vellens. Edocet aeternae gentes quae gaudia vitae Permaneant justos in coeli sede locandos, Omnigenique reos quae flamma borrenda dolorisf Excipit, ut Jesus, pueros et diligit usque, Instabilesque regit mitis, confirmatque labantes. Advigilans semper ne forte ad devia fleetat, Imbuit et virtute Deique tj more juventam. Mentes atque sen um relevans ad Sydera mittit. Virginis et Matris perdulci in Corde repostis, Omnibus et Mensam divino Pane repletam Oflfert, deficiens lassus ne quisque suorum Heu miser! aeternum amittat coeleBti* Regna. Prodigus interea, qui vitae erimina liquit, Filius exciptur Patris complexus ab ulnis, Quam super insontes, mpgis exultantis in ipsum. Nudum confixum videt in Cruc;s arbore Christum: Cuncta dedit nobis, ait, et cum Sanguine vitam; Quidve negare queam miser isEt spargere dona Curat pauperibus, lacrimas et tergerc moestis. Hinc Illius gloria clara manebit in aevum, Praesulis et nomen Glavina in sa^cula vivet... ,,Grates dic Jesu, mihi jam dulcissima Sedeš r Suscipe Pastorem gaudens, Patremque JOA\XEM!" Ut siluit, subito rediit super Ethera Praesul. Divus et exultans quae de Te mystica pandit, Penna rudis seripsit; nobis Tu parce benignus, Gloria Parenti, nostri venerande Magister. Annos permultos celebri Te servet Ovili Incolumemque Deus, quo vivunt cuncta volente, Terra adspecta tremit, tacti montesque vaporant. Vive diu, vive et meliori praeditus aevo; En nos adsiduique preces effundimus omnes, Ut Grex cum Pastore serena pace fruantur, Doneč coelestes valeat pertingere Sedeš. Javorje, 19. listopada. Ker znabiti ni gosp. Luka Možina Vam ljubljanskim gospodom kaj pisal, mislim, da bo marsikteremu bralcev ,,Zg< d. Danice" vstreženo, ako znaroenitiše iz pisma do mene iz Fayettea 22. okt. 1878 naznanim. Piše namreč: Kakor sem pri odhodu obljubil, pišem zdaj še le. Ko sem bil v novem Jorku, sem imel tisto nedeljo v eni naj imenitniših cerkva veliko opravilo ob 10, in potem sem se podal v Market (Manjuttte) k mil. škofu, kteri so me v Champion poslali, ker je bil prejšnji duhoven od tam pred dvema mescema drugam prestavljen. Tam ju bil kaj pripraven misijon, — bila sta samo dva kraja le poitretjo uro narazen, pa je bila zraven železnica, — prav prijeten kraj. Ali kolikor pripravniši kraj, toliko bolj so bili spačeni ljudje in toliko bolj zamotane cerkvene zadeve ali razmere. Med tem, ko ni bilo duhovna, so ključarji vse cerkvene reči v svoje roke spravili, in ko pridem, so ee branili mi naj manjši reč izročiti. Naznanim premil. škofu, da drugač mi ni ostati, kakor da mi ključarja vse cerkveno premoženje izročita, sicer ne morem misijonske službe tukaj opravljati... Med tem poči glas, da je milgsp. škof resigniral, in da sedaj ima že resig-racijo v rokah... Škof me je tedaj v drugi kraj poslal, ki je od Champijona 50 ur oddaljen in se imenuje Fa-yette. Sedanji misijon je eden največih polotokov v Mi-chigan-jezeru; imam 2 cerkvi in pri tem še neki drugi kraj oskerbovati, ki je kakih 10 ur od poglavitnega kraja. Cerkvi ste dobre tri ure narazen. Večina katoličanov so kanadski Francozje, nekaj Ircev, Belgijcev in Cehov. Sicer je majhno število katoličanov (700), ali vendar je duhoven tukaj silo potreben. Proti izhodu imam kakih 60 ur do bližnjega duhovna po jezeru, — proti zahodu 14 ur — tudi po jezeru; v severu so starodavni gozdi in močvirje kakih 40 ur na širjavo, v kterih ni druzega, kot divji Indijani in zveri. Jeseni in spomlsdi smo čisto brez vse zveze z druzimi kraji, dokler se lčd ne naredi okoli Božiča, in pomladi, dokler se ne raztaja. Imam tudi kakih 15 indijanskih katoliških družin, s kterimi po tolmaču občevati zamorem. Sploh je znabiti en sam kraj v celi škofiji bolj ubožen in reven, kakor tukajšni. Pred dvema letoma še ni bilo duhovna tukaj, sem ter tje je bližnji duhoven prišel ljudi obiskat. Postal sem tedaj novošegni pušavnik, ker imam 7 centov težak zvonček pred hišo ali pušavico. Milg. škof je namreč daroval omenjeni zvon cerkvi, in ljudje nimajo toliko, da bi zvonik napravili. Tako ubožnih cerkvd še nikoli nisem vidil, kakor tukaj, ker od cerkve ni druzega kot ime. Kraj je sam na sebi eden naj sarootniših; znabiti me še kak medved obiše, ker jih je dokaj po okolici; 16 koamatinov so že postrelili v kratkem, pa ni dosti mesa dobiti pri njih, ker so preveč izstradani. Cerkvica tiči tukaj v gozdi par strelja-jev od jezera. Diugič kaj več. Pozdrav do prijatlov in znancev. Napis: Rev. Luke Možina, Fayette, Delta Co. Michigan. Unitet St. North-Anierica. Razgled po »vetu. V Budapešti je mostarsko poslanstvo imelo zaslišanje pri cesarji. Mostarski vradnik in Jovaničev tajnik Marko Poljanič, katoličan, je v hervaškcm jeziku cesarju rdgovorii. R-kel je: Prcmilostni cesar, preslavni gospod ! Poslanstvo ercegovinskega naroda vsih verstev v naj globokejšem spoštovanji stopi pred svitli prestol Tvojega veličanstva, da v imenu vsega ljudstva naznani prepoštjivo hvaležnost, neomenjeno podložnostin zvestobo. Tvoja milost blagovoli sprejeti to pismo vdanosti, v kterem so zaztiamnjani raj odkritoserčniši občutki er-cegovskcga naroda do Tebe in Tvoje vzvišene hiše. B« g ohrani, Bog obvari našega premilestnega cesarja in gosp «tarja Frančiška J« ž U I(Močni „tivio klici.") V« s ča*. ko je Marko Poijanic govoril, so kviško deržali v žamet vt-znno in s srebrom okovano adreso trije poslanci: katoliški škof P. Angelo Kraljevič, Mo-harrcd b"g Majbegovič in gerško-nezidii jeni škof Igli: cij. B ii so povabljeni k cesarju na kosilo v dvorano, ki j»; bila z nad tisuč hveeami razsvetljena. Ob desnici Njib v« ličaiistv . i - sedel katoliški škof, ob levici greški rad.šW. Bii s > presvilli cesar posebno dobre volje, med rbedotn »!» neprenehoma pove rili s katoliškim Škotom, kteri gladko govori italijanski jezik. Laški kralj napaden. V neueijo, 17. listopada, ob 4 pop. Idne jc bil 2;'htii» kuh»r Passanante napadel z oj-strim bodalom kr«lja llumberta v Neapeljnu, ko se je z z^lezn ce peijal v me.-to, in ga je na levi roki ranil, mioistra Koro.i-a pa na levi n ;:i. Kralj je izlekei sabljo in je malimi proti inorivcu; Kairoli ga je pa za lase Z£tabil ter je bil izročen straži. Kaže. da so tolovajski rudečkarji to hotli storiti že v Boloni.i, kar so skušali v Neapeljnu, pa je policija « dvernila. Na stotine zaklet-nikov je neki bilo prišlo zato v Bolonijo iz tega namena; imenujejo kerčme, ko-ier so bili potaknjeni, in pripovedujejo čudne icči! Kar pa niso mogli doseči v Bob n:ji, so hudod- Iniki skušali v Neapeijnu. Tam je pred TA leti (8. gruona 1856) Ag« silaj Milano ranil z bajonetom kralja Ferdinanda II. Ne pa, da bi bili preklicano kr,.l)emorstvo pristudovali, pravi „Unita", so ga slavili v T »rinu, kovali ao medalijo kraljomorivcu na čast, in njega samega so povzdigovali ua nebo kakor mučenca. Tudi 1. 1860, ko je bil Oaribaldi zmagujoč prišel v Neapelj, je tam razglasil določilo v počeševanje spomina Milanovega, in v odkazanje letnine njegovim sorodnikom. In kako prečudno se hudobija povračuje! Določilo je imelo na čelu ime Viktor Emanvela II, očeta Humberta I. Zastonj je minister pravega kralja iz Gaete protestiral v obličji Evrope zoper toliko preklicano nesramnost. Pa še nekaj. Laški srenjski odbor je ob koncu 1. 1856 veleval, da „Via d' Italia" (italijanska pot, ulice) naj se imenuje: „Via di Milano" (Milanske ulice); kako pa so stermeli, ko so brali na zidovih ne: „Via di Milano", ampak: „Via Milano" (Milanova pot)! Humbert s svojo ženo hodi zdaj po mnozib laških krajih in si daje slavo klicati; pa ti Blavoklici Be glasijo Bkoro kakor slovo. Ko je Humbert odšel zakletvi v Boloniji, pravi „Unitk", in je dospel v Florencijo, je ondi pomilostil nekega vojaka ubijavca. Toda prekucija nima serca: kralji velikrat prisanesejo budodelnikom, morebiti še preveč; ti pa kraljem nikoli ne prizanesejo. Ta mladi kraljomorivec je sad novega „napredstva" *), in naj se torej ne govori o prešnjih vladah: Passanante s svojo kuhalnico je popolnoma lastina nove ere. Čudno zares se razvija rudečkarstvo v svojih delih. Brezverna zistema je odgojila na Nemškem napadnika, ki je v Berlinu streljal na starega kralja Viljelma; take načela sta imela napadnika, ki sta napadla dva mlada kralja, — v Madridu in v Neapeljnu. Nič ni pomagalo napadenima, da sta konštitucijonalna kralja in sta dajala najbolj liberalne postave. Viktor Emanvel je pregnal postavne kralje na Laškem in pograbil njih kraljestva in papeževe dežele, da je vetregel liberalcem; in lejte! v hvaležnost so ravno tisti liberalci napadli njega (1. 1858) in njegovega sina zdaj, ter jima strežejo ne le po kraljestvu, ampak celč po življenji. Tako krivica sama sebe tepe. Pri sedanjih napadih na vladarje, kteri so drugim prestole spodkopavali, se očitno kaže atrahovalna pravica božja, zato je zvijačne jude in prekucuhe začel červ hude vesti grizti, da zdaj bodo katoličani rekli: „zato se to godi, ker so liberalstvo razširja in pobožnost zginja". Ta trepet je spreletel znano „N. Fr. Presse", ktera se že naprej brani, preden jo kdo kaj praša, in psuje ti*te, ki bi utegnili kaj tacega očitati. Pa ves zagovor je zastonj: morivci pravi so hudobneži in časniki, kteri ljudem ropajo vero, Boga in Njegove svete zapovedi. To so dvakrat morivci, pervič, ker ljudčm umorč dušo; drugič, ker jih ptorč morivce druzih. In kako iz-rejajo ti zaverženci kraljomorivce V Uzamejo jim na pervo vero v Boga in njegovo kaznovanje po smerti, vero v neumerjočnost duše itd. Zato se ti nesrečni potlej ne boje smerti, ako jih doleti zato, ko koga umorijo, — še sami ae večkrat končajo. Ali se ni pri vsih sedanjih \ apadnikih skazalo, da so bili poprej sami pri sebi zadušili vero in vest, potlej so šli morit? Hodel, Nobiling, Moncasi, Passanante so bili in so v laži-liberalizem utopljeni duhovi, ki so pred svojim gnjusobnim djanjem z vero na kant prišli. Ali so pa napadani imeli dosti več vere? O Humbertu pravijo, da še v nobenem svojih ukazov ni Boga omenil. Ako tudi niso vsi enaki, je pa vendar gotovo, da bi Bogu in Cerkvi nasprotnih naredb in postav ne dajali in ne poterjevali, ako bi imeli živo, djansko vero. S Cejlona otoka je pisal ondotni škof Bonjean, da tudi tam je huda lakota. Pravi med drugim : Ni mi potreba pristavljati, da te izstradane množice obddajajo e prošnjami katoliške mašnike. Tukaj, kakor drugod, je *) Zakaj leta 1859, ko se je pričelo tako imenovano laško „reševanje" (redenzione), je imel še komaj 10 let. pervi prijatel duhoven; njega samega je viditi skoz dolgo leto kužnosti ves ljubi dan tekati noč in dan po bolnišnicah, hoditi po kočah; povsod, kjer se nahaja kak bolnik, duhovni strežejo za kolero bolnim, tolažijo umirajoče, poterjajo življenje in serčnost tem, ki še ostanejo. Eden protestanskih časnikov je djal: Te ljudi (namreč katol. misijonarje) najdete povsod pomoč akazovati, kjer je revšina, lakota, kužnost, kolera in kuga. Poalednjič praša: „kie pa so ta čas naši protestanški misijon ari!" Drobne novice. Časnik „Ragione" naznanja, da v mestu Forli so 19. vinotoka zastopniki „neresene Italije" (rogovileži zoper Avstrijo) imeli shod, in da tudi iz Istre in iz Tersta ao biii zastopniki pričujoči. Njih sklepi se izhajajo na to, da naj pričujoči pospešujejo študije, strelske in vojne vaje pri mladini, pa da naj se izdelajo pravila (štatut) za narodno družbo tarčarako, v kteri bi ae zedinjaii italijanski prijatli brez razločka. Pred odhodom so staremu prekucuhu Garibaldu in pa generalu Avezzana-tu, ko častnima predsednikoma, sporočili pozdrav... Res zadnji čas je, da bi se v Avstriji znašli možje, kteri bi po ravnopravnosti narode zedinili in sprijaznili med seboj v brambo avstrijanske domovine. Proč s sovraštom zoper vero in Cerkev! _ Iz novega Jorka so une dni odpravili 370.000 sodcev petroleja v Evropo, kar je zadosti, ako bi hotli svet razsvetliti. — Rogovilskemu Gambettu očita volitveni oklic desnice, da novo liberalstvo bode velevalo tudi nove davke, in da gambettovstvo hoče: „šolo brez Boga, cerkev brez duhovnov, vojno brez reda (discipline), policijo v rokah komunardov (človekodircev), in v sodništvu in vradništvu zgoli gambettarijo. — Angleški ministerski predsedniki Beaconsfield se veliko usti s svojo politiko, kako bode berlinska pogodba gotovo se zveršila itd. Gladstone, njegov nasprotnik, pa pobija njegovo politiko in pravi, da Anglija bi bolje skerbela za spoštovanje berlinske zaveze, ako bi ne bila prelomila zaveze pariške in ne begala vladarske edinosti s svojo anglo turško zvezo. — Z Dunaja naznanjajo, da Porta je v načelu sprejela vravnavo mej z Grecijo in predložila volitev dotičnih odbornikov. Ravno od ondod vč „Standard", da albanska zveza (Liga) je odločila zapustiti (sprazniti) Novi bazar. Crer in #art zrettfc tn*>fitre. Zahvala. Bila sem že večkrat prav hudo bolna, tako, da sem se po mnogoterih zdravilih le še slabši počutila; na na priprošnjo Naše ljube Gospe presv. Serca se mi je vselej zboljšalo. Ker sera bila tudi očitno zahvalo obljubila, in je bila od drugih obljubljena, torej jo zdaj iz serca iz-rekujera in naznanjam. B. K. Prošnje. Prav goreče ae priporoča v molitev neki bolnik, da bi zadobil na priprošnjo Naše ljube Goape še ljubo zdravje, ako je to njegovi duši v zveličanje, in pa gnado svete poterpežljivosti. Več družbenih reči je goreče priporočenih v bratovske molitve N. lj. G. — Neka družina ranjcih. — Umirajoči. — Oče sedmerih otrok, nevarno bolan, se priporoča v molitev N. lj. G. — Neka tovarna je živo priporočena od duhovnega pastirja, da bi se na mogočno priprošnjo Naše ljube Gospč presv. Serca odvernilo očitno pohujšanje ter ae mladina nadalje obvarovala ostudne kužljivosti, in pa Bkrunjenja dni Gospodovih. — Zena serčno priporoča pijanosti in mno- gim strastim vdanega moža, da bi se spreobernil in ne pogubil svoje duše. — Na očeh hudo bolna prosi pomoči z milimi prošnjami pri N. lj. G., da bi se ozdravila, če je Božja volja. Zahvala nasleduje, če bo uslišana. — Nekega zgubljenega človeka serčno priporočuje ro-dovina v ta namen, da bi se mu kaj hudega ne primerilo, ter da bi se zopet našel. — Bratovske zadeve. Nameni in priporoČevanja pri sv. masi in sploh v molitvi za mesec listopad. I. Gl avni namen: Poboljšanje slovenske mladine. II. Posebni nameni: 26. listopada. Sv. Konrad (škof v Konstancu leta 976). Priporoč.: Posvečevanje vojaškega stanu z redovno Božjo službo, odvračaujem pohujšanja itd. Cerkev na Švicarskem. Več mladenčev za poboljšanje, še posebno eden. 27. Sv. Virgilij (škof v Sclnogradu 1. 780). Pripor.: Več gospodov za sprejemanje ss. zakramentov, posebej eden. Cerkev na Velikobritanskem. Velike in male ae-meniša. 28. Sv. Eberhad (škof in potlej redovnik 1. 1164). ysa šolska mladina, posebej v duhovski stan poklicana. Spreobernjenje naših brezvercev, poseuej dveh. Ratis-bonove naprave v Jeruzalemu in drugod. ^ 29. Sv. Saturnin (škof v Tuluzu 250.) Priporoč.: Keršanski posli, posebno zapušeni in kterih čednost je v nevarnosti. Keršansko katoliška politika. Odvernjenje treh najhujših pregreh na Slovenskem in sploh po svetu. Nekaj duš. 30. Sv. Andrej. Priporoč.: Duše v vicah, posebno ta mesec umerlih, in za ktere posebnih prošenj ni. Spreobernjenje nevernikov, judov, krivovercev. Dobro pripravljanje v Adventu za prihodnje praznike. Listek za raznoterosti. Tombolo bo napravilo katoliško društvo ljubljansko 1. adventno nedeljo (1. grudna). Začetek bo o '/„6, in znesek je odločen za vincenško družbo št.-jakopskega oddelka, da bi kaj pridobila za podpiranje ubožnih, ker pomočki in prihodki pri tem viucenškem oddelku čedalje bolj pohajajo. Kdor tedaj ka| pripomore za dobitke ali pa sploh, da se tombole vdeleži, bo revežem dobro storil, pa tudi sam sebi in svojim napravil nekoliko nedolžnega veselja, in zraven tega mu vošimo toliko zadeti in dobiti, da bo komaj domu nesel. Iz Pariza, 13. listop. 1S78. (Potfrditev.) Usodim se Vara v imenu čast. P. Marije (Ratisbona) zahvalo naznaniti z\ sprejetih, 11. listopada poslanih, dva in sedemdeset uold. Predvčerašnjim je došlo tudi za časi. P. Marijo Alfonza odmenjeno pismo, ki je bilo zdajci, t. j. še tisti dan, v Jeruzalem odpravljeno... S. Marija Vdora, Sijonska hči, 1. r. Pr ista vek. Po naročilu P. Alf. Ratisbona samega smo nam zanj izročene darove in naročila odpravili v Pariz; ker se je pa med tem gosp. misijonar zopet ver-nil v Jeruzalem, se je od tam pismo z naročili ss. maš itd. precej za njim poslalo. — Judovsko ime „Debora" podpisane redovnice Sijonskih hčer ka/e, da je tudi ta srečna ovČica spreobernjenka iz judovatva, kakor Ra-tisbou sam. ,,Sijonske hčere" po pravilu svojega reda vsak dan po trikrat molijo za spreobernjenje judov, in ne zastonj, ker ne le iz izlamstva, ampak tudi iz judovatva marsiktero zgubljeno dušo pridobč. Vr. Zgubil se je 6. t. m. 68 Ičt star mož is Ljubljane, aodar (pintar), nekoliko slabiga orna v delavski obleki, okrogoličen. Ako bi kje zvedili aa živega ali mertvega, zkerbna družina lepo prosi, naj bi naznanili frančiškanskemu gosp. fajmoitru, ali pa vredniku „Zgod. Dan.". Za trud ali atroske je družina pripravljena se hvaležno skazati. Povodnji, ki so une dni zalivale alovenske polja in razdjanja napravljale, so divjale tudi pa druzih deželah, kakor po nadvojvodini avstrijanski, po Stajarskem, po Laškem, znamenito v Rimu. Na ljubljanskem mahu že več let ni bilo tolike povodnji, kakor je zdaj. Že pred tednom so jim peljali iz Ljubljane živeža, ker še kuhati ne morejo, kadar pride voda čez ognjiša. Hiše so v več krajih pod vodo in se morajo ljudje v čolnih pre-važevati v bolj varne hiše, še posebno pa terpi tudi živina. Ob Savi sem ter tje voda zaliva polja, posebno pa po Hervaškem. Davica. V Javorjah na Gorenskem je letos umerlo že 20 oseb za hudo vratno boleznijo. V Proseku na Krasu, v teržažki škofiji, se je 27. vinot. obhajalo blagoslovljevanje novega križevega pota, ktero je opravljal č. o. Evstahij, gvardijan frančiškanskega samostana na Kostanjevici. Za napravo novih podob je daroval grof Nugent 100 gld. — S tim je dal lep zgled vsim plemenitašem in velikašem, da naj spoštujejo sv. vero, cerkvene obrede in osebe. Kdo bi potem blagoslavljal kiiževe pote, ker liberalci želč zatreti redovnike sv. Frančiška, kteri edini imajo to oblast? Liberalci bi najrajše katoliške cerkve spremenili v luteranske tem-peljne brez podob, samostane pa v magazine. Podobe io življenjopise rimskih papežev od sv. Petra do Leona XIII be do meseca prosinca prihodnjega leta začeli dajati na svitlo v Rimu. Ta zbirka bo obsegala lepe barvane podobe in resnično življenje papežev in je torej želeti, da bi zlasti tistim prišla v roke, ki so jim kake luteranske, judovske, framasonske, ali sploh lažnjive in obrekljive popisovanje o papežih kdaj bile prišle v roke. Zivljenjopisi bodo iz rok znarega, prestavnega zgodovinarja Alojzija Tripepi-a, torej zanesljive. Delo bo oblegalo dvoje bukve in 4 dele v veliki čveterki; doielano bo skozi leto 1870; cena bo za zunanje dežele 20 lir; polovica se plača precej, polovica pa ob koncu pervega četertletjp. Na 12 ittisov se dobi eden zastonj. Naročila naj se pošiljajo berž ko berž z napisom: AH'agei.zia cattolica deli' ,.Angelo Cu-sto de", David Valmigli, a Roma. Via uel Peiltgrino, 162, 1. piano. Od tam se dobivajo tudi pojasnila. Povoden j V Rimo. Reka Tibtr je v Rimu stopila iz svojih tečajev in vse nizke ulice v mestu so pod vodo; od petka dalje ae voda čedalje bolj naraša in je pri-derla tudi v P«»nteon (cerkev 12 aposteljnov), v kteri je grob kralja Viktor Emanu«-la, kterega je v življenju včst pekla zavoljo ropa in ni imel pokoja pred liberalci, po smerti mu pa elementi miru ne dajo, kakor bi hotla voda ojstro prir.igovati: da on ne pa čiva v svoji lastini. Nasproti pa Pij IX. ki počiva v vatikanski cerkvi, počiva v svoji lastnini in v miru. Pasje pare posti pri miro! V Lijonu na Francoskem je 131etna deklina tožila materi, da jo serce in noge bolč. Zdravnik je zapisal zdravilo, pa bolezen je prihajala hujši in deklino dajo v bolnišnico, kjer je čez nekaj dni umerla med grozovitimi kerči in vsimi znamnji, da je steklina. Imela je deklina bedasto, prismodasto in ostudno strast, da si je dajala obličje lizati od nekega psička. Znano je pa, da se strup naleze po dotiki sliznih ali slinskih mrenic (membrane mucose), in kaže, da se je bil pes ■ tvojim jeaikom dotaknil dekličjib ustnic in je tako dobila strahovito bolezen — steklost. Visoka starost V Kassel-u na Nemškem je umeri Florijan Veismuth, star 148 lčt, kterih je veliko preživel v vojaščini. Zapustil je dva sinova, 17 vnukov in 48 prevnukov. — Hudodelstva na Nemškem, ali nasledki kulturkampfa. Strašansko se množijo hudodelstva v Nemčiji, ktere so se od 6043 v letu 1871 narastle na 12.800; posebno je veliko ropov, bojev in pobojev. V štirih nemških der-žavah, na Prusovskem, Bavarskem, Saksonskem iu Vir-temberškem teče zdaj 500 tisuč (!) kervavosodnih pravd. Pravijo časniki, da največ vzroka podaja mehkoba postave tej žalostni prikazni. Vendar pa brez dvombe tiči pravi in poglavitni vzrok v liberalni, nekeršanski odgoji mladine in v borbi zoper sv. vero. Naj se vernejo pro-stomišljaki zopet k katoliški veri, naj puBtč dolžno svobodo katoliškim dušnim pastirjem in redovnikom, da bodo obhajali misijone, in nravnost se bo čisto gotovo ober-nila na boljše. Poslednje novice. Davica letos posebno hudo davi. V Darmstatu so bolni za to boleznijo: veliki knes, njegov odmenjeni naslednik in 3 knezinje; ena je pa že umerla. — Angleška velika trobentarica hoče vediti, da Rusija se pripravlja pomnožiti svojo vojno s 632 batalijoni. — Anglija v Indiji hoče svoje meje razširiti ter obsesti Quettach in Jellahabat, in pa svoje residente postaviti v Kabul, Kandahar in llerat. — Iz Rima pišejo 17. t. m., da Tibera pada; prav veliko tergovskih naprav je pod vodo. Tudi po poljih je voda zalila velike prostore in napravila obilno škode. — Vidili so, da je voda nesla nekaj utonjenih. — Vstaja v Macedoniji se razširja; tri trume vstajnikov so razdeljene, dve na hribih, ena v Monastiru. Iz Seraskierata je boje poslanih 23 batalijonov zoper nje. — Več ercegovinBkili poslancev se je o povračevanji v svojo domačijo mudilo v Zagrebu, in bili so gosti kardinala Mihajloviča. Bili so naslednji gg: Mostarski škof katol. Andjel Kraljevič; frančiškanski kustos Paskal Bucolič; katol. župnik Stef. Naletilič; katol. župnik v Dubravi Stef. Putica; Marko Poljanič; tergovec Blaž Zelenika; pa mohamedani Mustaj beg Lakešič, Bečir Kopetanovič in Ibrahim-aga Bukamovič. — V pruskem deželnim zboru, ki se je zopet sošel, so podložniki iz prestolnega govora zvedili, da bode pa le zopet denara manjkalo! Tedaj zopet posojilo in veči davki! Ali ni to napredek? — Dobrotni tiarori• Za sv. Očeta: G. J. K. 2 gl. s pristavkom: „Be-nedic, S. Pater, pastori et gredi!" — G. JJ» 1 gld. sr. — Iz Kamnika 2 gl. Za škofa Daniela Kombonia in misijone v srednji Afriki: Iz Novega mesta po č. gosp. vikarju Tomažiču 60 gl. — Po čast. gosp. župniku v Komendi 7 gl. — Č. g. Andr. Wailand 7 gl. — Neim. 40 kr. — Gosp. J. Murnik 5 gl. — Po č. g. BI. Muhovicu 8 gl. — Zlato polje po č. g. župniku 6 gl. 30 kr. — Po preč. g. dek Edv. Polaku v Leskovcu 30 gl. — Iz št.-Vida pri Za-tičini 12 gl. Za afrikanski misijon: C. g. A. Košir 5 gl. — C. g. S. Žužek 5 gl. - Iz Križev pri Terž. 1 gl. 40 kr. — Neimenovana roka po gosp. J. Porentu 10 gl. Za Leopoldinsko bratovšino: Iz Kamnika 4 gl. Za poljuben dober namen: Neimenovan 2 tol., t. j. 4 gl. star. den. — G. Lor. R. 1 gl. Odgovorni vrednik: Loka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožef 31aziilfc0Yl nasledniki v Ljubljani.