§?ev, 173
TRST, v petek 23 junija 1911
Tečaj XXXVI
IZHAJA VSAK DAN
NAROČNINA ZNAŠA
ta« ti niti fah t* prazniki* ik 5-, ak p»ac4«rjklll M i. i^roat
Paaaariiaa Ita*. aa p*®dajai« $>• » nvA-*«*.) I ^»akarnafe t Traln is oktJi«t GkrfScL Srnta, « -T***-.►a^rtaiai, Satani, NaKražini, St. Laafe T»£aai»^ AJdav-iiftBi Dornber^m Itd ZaetaraJ« iUa. pa fc (»• »•LASI SE RA6UNAJO HA MJUMITIIE ▼ Haak—M 1 OENE: TrgoTiaaM ta afciMi	P? • *
-	- —oglaai taaatzufc savW»T
3txnriaioar zaklala. potlaaica -----—
«• ft. mtn Za ogias« ▼ taka*« Sata 4a S » *adaljnk vrata K ii. Mali oflaai p« A lt«i ^ auJ pa 40 »tet. Oglaaa sprejo« » Iaaaratai »Male* aprara
, Šctfaoatf — Plačnja »a iikljafcna la npra^rf „Miaaatt". c=s flaNJIva Ib atalljiva * Tralii. =
lafe* M K, pit lata m K, 3 aaaaaoa • K \ aa aa* bna iapaalaaa	— aprava aa oaira
trn aa a*a»l>a« ia«»aja JDOfOCtl" otaaa t aa mU lato Ua li«, aa »al lata Kzn
»4 a* poiffijai« aa aradalMva liata. Ntfruka-m m epreiieeje ta rakapial m m vrafaja
aa aprara HcU, i mm feiili tatottl It (Karata! ma) «i aigararai mikik feTIMK fifeDDTi. Lartai* Bafea .Miaoai«. - Hatiamila Tiakaiaa .BJiaaafe« s avcjaaiM parafirata ▼ Tnkt, »Hm
htr. 11.
VL S41C52. TELEFON H. 1V57.
DRZCUftUNE UE5TI.
Ogrska zbornica.
BUDIMPEŠTA 22. Zbornica je nadaljevala debato o proračunu pravosodnega mi-nisterstva.
Avdljenca pri cesarju.
DUNAJ 22. — ,Kor. Wilhelm" poroča: Cesar je danes ob 11. uri predpoludne vsprejel v avdijenci ministerskega predsednika barona Bienertha. Avdijenca je trajala 1. in tri Četrt ure. — Cesar je popolnoma zdrav.
Kronanje angleškega kralja Jurja.
LONDON 22. Ob 4. uri zjutraj je baterija, nastavljena v Hydeparku z 21 streli naznanila dan kronanja. Vzlic rani uri so ulice v središču mesta gosto napolnjene z ljudmi. Podzemske železnice so pričele voziti že na vse zgodaj in so neprenehoma dovažale ljudi iz vnanjih mestnih delov. Ne manje živahno gibanje je vladalo vso noč na kolodvorih. V Londonu je danes več 100.000 tujcev. Za vzdrževanje reda bo skrbelo poleg policije nad 50.000 vojakov, ki so že v ranih urah odšli na njim določena mesta. Westminsterski most je zaprt. Vse ulice, po katerih se bo pomikal slavnostni sprevod, so ograjene, ograje so zaprli že ob 8. uri zjutraj. Vreme motno in hladno. V Claring Crossu je bil naval množice tako velik, da je prodrla verigo redarjev. Vendar se je redarskim uradnikom posrečilo vzdržati red. Ob 8. zjutraj je začelo na lahko deževati.
Ob 615 so se odprla glavna vrata Westminsterske opatije in kmalu so pričeli dohajati gostje. Ob 9. uri so bili gostje zbrani polnoštevilno in so čakali kralja in kraljico.
Ob 9 30 uri se je pred palačo Bucking-ham sestavil sprevod, ki je spremljal kralja in kraljico v Westminstersko opatijo. Ob 11. etri je dospel sprevod s kraljem v opatijo, kjer se je pričela ceremonija kronanja. V cerkvi je bilo zbranih okolu 7000 ljudi. Nadškof iz Canterbury-ja je kralja mazilil in mu stavil krono na glavo. Kronanju je sledila zahvalna pesem. Potem je nadškof kronal Še kraljico.
Po dovršeni ceremoniji kronanja sta se kralj in kraljica vrnila v sprevodu v palačo Buckingham.
Množica je na vsem potu viharno pozdravljala kraljevo dvojico.
Ambulančna služoa in vse vojaške odredbe so funkcijonirale izvrstno. Drugih nezgod ni bilo, razun da je nekoliko ljudi palo v nesvest.
Odcepljenje Reke od senjske škofije.
Oficijozen dementi.
ZAGREB 22. (Ogr. biro). — Tukajšnji opozicijonelni listi prinašajo že nekoliko časa sem tendencijozna poročila o odcepljenju Reke od senjske škofije in so tozadevno razširjali zelo hudo agitacijo. Eno teh glasil hrvatsko-srbske koalicije „Pokret" je priobčil uvodni članek, v katerem propoveduje radi te stvari naravnost sveto vojno proti ogrski in hrvatski vladi. Ker so ta tendencijozna poročila zašla tudi v druge liste, so danes „Narodne Novine" priobčile proti tem vestem oficijozen dementi.
Predsedništvo bosanskega sabora odlikovano.
SARAJEVO 21. Predsednik bosansko-hercegovskega deželnega zbora Safret beg Bašagić ter podpredsednik Vojislav Sola in dr. Nikola Mandić so dobili komturni križec Frana Josipa.
yy
O D L l S T E K.
Češka Magdalena.
Zgodovinska novela iz XIV. stoletja. - Spisal Ferdinand Schulz. - Poslovenil H. V.
„To nič več ne velja," je dejal kralj
mirno.
„Zakaj ne bi veljalo?" se je začudil škof nad tem govorom. „Po svetih zakonih naše cerkve si, gospod, vezan s pravove-Ijavnim zakonom s svojo vzvišeno soprogo, kraljico Adelhaido."
„Ne živim ž njo," je prigovarjal kralj.
„Žalibog!" je dejal škof karajoče. „Toda nisi zakonito ločen od nje in opominjam te zopet v božjem imenu, da se povrneš k njej, kakor pravi in jedini soprog svoji soprogi."
„Nikdar!" je odgovoril kralj naglo.
„Težko krivico delaš tej dobri, ubogi gospej," je nadaljeval škof krepko. „Vzdrami konečno samega sebe... usmili se nje in svojih ubogih otrok, ki z materjo vred ne-
Slovesna otvoritev bolgarskega velikega sobranja.
SOFIJA 21. Carska dvojica s spremstvom in'načelniki diplomatičnih zastopstev je danes zvečer odpotovala v Trnovo na otvoritev velikega sobranja.
TIRNOVO 22. Car Ferdinand, ki je prišel spremljan od ministrov in suite, je v navzočnosti carice Eleonore in princa Kirila diplomatičnega zbora in velke množice, ljudstva slovesno otvoril zasedanje velikega sobranja. Ko je car prišel v dvorano, so ga pristaši vlade viharno pozdravili, le ski:p-čina čienov kmečke zveze, socialisti in radikalni demokratje so demonstrativno obsedeli. Preden je začel car čitati otvoritveni govor, je skušal načelnik kmečke zveze Stambolijski z ozirom na znane preporne člene ustave protestirati proti otvoritvi se strani kralja, vendar ga je večina z viharnimi „Ven"-klici na tem ovirala. Nato je car nemoteno prečital otvoritveni govor.
Ko je car prečital prestolni govor, je odšel iz dvorane in pristaši vlade so ga zopet viharno pozdravljali. — Agrarci so ponovili svoj protest proti vladi. Narodna skupščina je potem z 321 od 394 oddanih glasov izvolila voditelja napredne stranke Daneva predsednikom.
Dunajska letalna tekma.
DUNAJ 22. Karol Wachaiowski se je danes ob 6.30 zjutraj s svojim biplanom spustil v zrak za konkurenco Dunaj-Budim-pešta. Radi doslej še neznanih vzrokov se je pa moral pri Oberwaltersdorfu spustiti na tla. Tudi nadporočnik Miiller se je imel danes zjutraj dvigniti, vendar je to opustil, ker ni bil motor v redu. Konkurirala bosta še Szekely z Bischoffovim monoplanom in Kasper.
Bolgarsko narodno gledališče v Sofiji.
SOFIJA 22. Ravnatelj tukajšnjega narodnega gledališča Ivanov je prejel od na-učnega ministerstva nalog, naj se poda v vse slovanske dežele izvzemši Rusije, da proučava tamkaj gledališčne odnošaje in poizve, če bi bilo možno, da pridobi za prihodnjo sezono nekoliko znamenitih slovanskih umetnikov, ki bi gostovali v narodnem gledališču v Sofiji. Ivanov se poda v Beligrad, Zagreb, Ljubljano, Prago, Krakov itd.
Štrajk mornarjev na Nizozemskem.
ROTTERDAM 22. V zvezi s štrajkom mornarjev se je v minoli noči pripetil nevaren incident. — Odpuščeno moštvo parnika „Maashaven" je zlezlo na parnik s pomočjo čolna in je ulomilo vrata prostorov moštva, da napade novo moštvo. Še le ko so pričeli častniki streljati, so se napadalci umaknili, Vsled tega je policijski komisarijat vse kapitane, ki so to želeli, oborožil s karabinami in jim je dal na razpolago policijske urai-nike.
Porfirio Diaz v Parizu.
PARIZ 21. Bivši predsednik meksikan-ske republike Porfirio Diaz je včeraj dospel v Havre. Diaz je izjavil v nekem razgovoru, da se nadeja, da bo nova vlada znala napraviti v deželi red in da si pridobi zaupanje v inozemstvu.
Vznemirjajoče vesti iz Daljnega Vztoka.
PETROGRAD 21. Iz Pekinga poročajo, da vzbuja uredba rusko-kitajskih odnošajev v tamošnjih krogih veliko razburjenje. — Iz Zizikarja in Girina poročajo o velikem premikanju kitajskih vojaških čet. Pri Harbinu so Hunguzi odvedli tri trgovce.
dolžno trpe..." in sklenil je pred kraljem roki...
„Prihrani svoje besede, oče Cyprian," je odgovoril kralj grenko, „saj si se že prepričal, da v tej stvari ničesar ne spremenim... Rajše me torej že osvobodi teh težkih vezi, o katerih praviš, da me ovirajo v uživanju svoje svobode."
„Niti, če bi bil ti ločen s kraljico Adelhaido, ne bi smel vstopiti v nikak pred našo sveto cerkvijo in pred pravičnim Bogom veljaven zakon, dokler bi ona živela."
„Čemu si torej škof," se je razjezil kralj, „če ne znaš razvozljati takih vozlov ?"
,Nimam te oblasti..." se je branil
škof.
»Papež ti jo da."
,Sam je nima."
»Torej ti jo jaz podeljam I" je vskliknil kralj sopeČ od jeze. Vstal je s svojega prestola in se grozeče postavil pred škofa ; potem pa je nadaljeval z naglasom globo« kega ogorčenja:
„Dokler sem vam dajal, jemali ste brez vsake zadrege in niste prav nič spraševali, od kje prihaja to, kar vsprejemate. Obsežna
Požar.
BRUSELJ 21. Danes predpoludne je v stari prazni vojaški šoli, ki je bila prej skozi več stoletij opatija, izbruhnil ogenj. V poslopju so bili nameščeni dragoceni arhivi, ki so popolnoma zgoreli. Sodi se, da je bilo zažgano.
BUDIMPEŠTA 21. Iz Galaca brzojav-Ijajo: Borza gori, pisarne kr. romunske rečne paroplovne družbe so razdejane.
Sultan v Monastirju.
MONASTIR 22. Tukajšnja posadka je priredila sinoči po razsvetljavi mesta veličastno bakljado. Sultan je ponovno prišel na okno in se je zahvalil za poklonstvo. Danes je defilirala pred sultanom vsa šolska mladina in deputacije z dežele.
SOLUN 22. Prvi sultanov tajnik je poslal poveljniku eskadre ukaz, naj bo eska-dra ob 3. uri popoludne pripravljena, ker se sultan takoj povrne v Carigrad. Oba sultanova sina, ki sta v Carigradu, sta bila pozvana, naj se pripeljeta eskadri nasproti do Dardanel. Sultan želi, da se Mahmut Šefket paša vrne v Carigrad, tako da ni gotovo, da odpotuje v Skader.
Kolera.
NEW-JORK 21. — Na parniku „Duca degli Abbruzzi" so ugotovili štiri slučaje kolere. Dve osebi sta umrli.
Ustaja v Albaniji.
CARIGRAD 22. Porta je prejela poročila, da so Malisori podpirani od črnogorskih vojakov napadli obmejno utrjeno straž-nco blizu Selc. Krogle so prodrle okna in ranile tri turške vojake.* Posadka je pregnala Malisore. Porta je o tem dogodku obvestila velevlasti.
SOLUN 22. Vilajetna vlada je prejela vest, da so Malisori sklenili podati se.
CARIGRAD 22. Vsled razglašenega po-miloščenja so v Skoplju stavili na svobodo 107 mohamedancev in 134 kristijanov. Mnogo drugih so izpustili na svobodo v Prištini in Prizrenu.	_
Dunaj 22. (Žrebanje državnih sreček). Glavni dobitek 200.000 kron je zadela št. 216377.
New-Jork 22. Parnik „Laura" so radi sumljivih bolezni pridržali v kvaranteni.
Sofija 22. Poveljnik 6. polka v Sofiji polkovnik Petrunov je ubil svojo hčer in potem usmrtil samega sebe. Vzrok čina je iskati baje v rodbinskih razmerah.
Opava 22. V tovarni volne tvrdke La-risch, Sin & Chmel v Jagerndorfu je pričelo danes štrajkati 160 socijalnodemokratičnih delavcev, ki zahtevajo, da odpusti vodstvo tovarne dva nemško-nacijonalna agitatorja. — Kar niso tovarnarji ugodili tej zahtevi, se je bati da se štrajkovsko gibanje razširi
Perpignan 22. (Ag. Havas). Iz Barcelona poročajo: Med procesijo v Alciri je prišlo med Karlisti in republikanci do pretepa. Streljali so tudi z revolverji. Mnogo oseb je bilo ranjenih.
Berolin 22. Berolinsko društvo za pa-roplovstvo je prejelo brzojavko, da je. ruska obmejna straža v sredo predpoludne večkrat vstrelila na balon „Berlin", ki se je v torek zvečer v Schmargendorfu dvignil v zrak. Osebe v balonu niso bile ranjene. Balon se je spustil na tla v sredo popoludne v Sensburgu.
Praga 22. Korni poveljnik general pehote Koler je danes odpotoval v Trst, kjer bo prisostvoval spuščanju v morje dread-noughta „Viribus unitis".
posestva, samostane, gotovi denar, davke, desetine: skoro vse, kar ima vaša cerkev v tem kraljestvu, sprejeli ste od mene. Za vse to nisem fio sedaj ničesar zahteval od vas. Šele danes prvič zahtevam od vas tako malenkostno stvar, da ni niti govora vredna, a vi mi jo odrekate!"
In zdelo se je kakor bi mračno kraljevo oko hotelo škofa prikovati k tlom. Vse žile na mogočnem vratu so se nabreknile, iz prsi, stisnjenih od jeze, mu je v mogočnih valovih bruhala hreščeča sapa.
„Naša cerkev Je" — Je nadaIJevaI|škof, ne da bi se dal motiti v svojem miru — „vsprejemala darove Tvoje kraljevske milosti kakor krasne dokaze, da si njen pravoverni sin. VedoČa ceniti Tvojo izredno radodarnost, s katero si utrdil in poveličal njeno sveto delovanje v poljskih deželah, je prizaneljivo zrla že skozi par let na razne prestopke Tvojega zakonskega življenja, katere bi bila pri drugih svojih članih kruto zasledovala. Toda, miiostljivi gospod in presvetli kralj," — in tu je škofov glas vzrastel v znak, pod katerim se je tresla vsa obširna dvorana — „za vsa ta prekrasna darila, s katerimi si povzdignil Kri-
Hrvatska pred velikim političnim momentom.
Zagreb, 21. VI.
—B— V članku „Bankrot politike bana TomaŠiča" (št. 144 „Edinosti") smo nagla-šali, da je hrvatska politika prišla na tisto točko, na kateri je bila pred časom reške resolucije. Rekli smo: „Najti bi trebalo torej novo politično formulo, novo taktiko za neodvisno politiko. To bi imelo biti gibanje v velikem stilu za pravice in svobodo kraljevine Hrvatske in Slavonije. Na razpotju smo in pričakujemo nove resolucije, nove formule za novo nastopajočo borbo."
Tako smo pisali pred mesecem dnij. A danes — ako nas vsi znaki ne varajo — zdi se, da je prišel čas, tisti psihologični moment, ki smo ga napovedovali v omenjenem članku. Tako sodimo po razpoloženju strank in po izjavah v strank, glasilih.
V dobro informiranih krogih se trdi, da bodo v kratkem času razpisane nove volitve v hrvatski sabor. Politika bana Tomašlća je popolnoma bankrotirala. Madjari kršijo nagodbeni zakon dan na dan. Ban in njegovi podpiratelji so izgubili vsako zaupanje v narodu, tako, da le z največim nasiljem in samim nasiljem bi mogel morda vspeti na prihodnjih volitvah. Ta misel je sklonila naše stranke, da so začele misliti na neko vrst kooperacije proti vladi bana Tomašića.
„Hrvatsko pravo" oporeka glasovom, ki so trdili, da bo krščansko-socijalna stranka podpirala režim bana Tomašića, ter piše: „V naši stranki ni Ijudij, ki bi mogli odvrniti stranko od tega, da bi ustvarila blok z vsemi drugimi strankami, ako bi vlada poskušala uveljaviti po vsej Hrvatski virovitiški zistem volitev." (V Virovitici so namreč oblasti povodom zadnjih volitev izvrševale najhuje nasilje in gazile volilni zakon na najnesramneji način).
Misel o bloku je bila sprožena od strani Starčevićijancev (Milinovcev), ki so vneti za tako kooperacijo. V svojem govoru na Starčevićevem grobu je rekel prof. Šegvić med drugim tudi to-le :
„Stranka prava hoče biti to, kar je: stranka sloge In dela, stranka pozitivnih vspehov, ona hoče prihraniti narodu notranje spore in borbe, da bo mogla tem jačje nastopati proti vnanjemu sovražniku."
Vodja kmečke stranke St. Radič je že pred mesecem dnij v imenu te stranke ponudil kompromis. Koalicija edina še ni formulirala take ponudbe. Za volilni kompromis opozicije obstoje torej vsi pogoji. Da na te predpogoje moremo računati, to nam po-trja dejstvo, da so na skupščini zagrebške županije vse opozicijonalne stranke brez vsacega predhodnega dogovora edinstveno nastopile!
To razpoloženje hrvatskih opozijonalnih strank je vspodbudilo poslanca Supilo, da da je v „Reškem novem listu" iznesel idejo in stopil žnjo pred politično javnost z „Načrtom baze za kooperacijo hrvatskih opozi-cijonalnih strank". Supiiov načrt so deli v tri dele: 1) objektiv kooperacije, 2) cilj kooperacije, 3) sredstva.
Objektiv kooperacije bi bil: prisiliti drage faktorje v nove dogovore s Hrvatsko. Akcija: hrvatsko delegacijo je odpoklicati iz Budimpešte in ne dajati nikacega zaupanja ne ogrski, ne hrvaiski vladi.
Po mnenju Supila bi mogle ta načrt vsprejeti vse hrvatske in srbske opozicijonalne stranke. No, te poslednje se niso do-sedaj izrazile o tem „načrtu".
stovo cerkev v svojem kraljestvu, ona ne more postati deležna Tvojih grehov..."
„Predrznež!" se je razljutil Kazimir in stopil proti škofu s stisnjeno pestjo. „Tako govoriš s svojim kraljem ? !"
„Apostolska služba moja mi veleva tako govoriti s sinom cerkve, ki ji je nad druge mil in ki je globoko zagazil."
„Samo varuj svoje sive lase pred mojo pravično jezo 1" mu Je zažugal kralj s po-vzdignjeno roko.
„Za pravico svete naše cerkve in za zveličanje Tvoje duše, kraljevski moj gospod, rad dam svoje življenje."
In vstal je kakor bi pričakoval smrt iz močne naperjene kraljeve roke. Toda Kazimir je poveznil nagloma roko poleg sebe in je polagoma, korakajoč k svojemu stolu, dejal s krotkim glasom.
„Kako si se mogel tako razburiti, oče Cyprian 1 Hvala ti za tvoje izveličevalne besede... O grehu se ne sme že naprej govoriti... Napraviti ga in potem iti k vam po odpustke, je mnogo krajša pot... Toda," je podajal škofu roku k odhodu, „ne štejem ti v zlo niti ene besede, ki si jo spregovoril. Izpolnjeval si svojo dolžnost, oče!"
Stran II.
»EDINOSTc št. 173
Nova formula, ki smo jo pričakovali, je torej izšla. Našel jo je avktor „reške resolucije", našel jo je in sprožil v času, ko nima več tiste avtoritete in ne vživa več tistega zaupanja kakor nekdaj.
Formula je torej tu. Na strankah je sedaj, da se izjavijo. To formulo pozdravljamo v nadi, da izzove koristno diskusijo, ki bi mogla imeti svoj vspeh.
Naj bo že vsprejeta ta „formula", ali pa kaka druga — to je vseeno: mi čutimo in opažamo, da se sondira teren za veliki politični moment, ki zopet popolnoma spremeni sedanji politični položaj na Hrvatskem.
Državnozborske volitve.
V novem državnem zboru
bodo imele protiklerikalne skupine pretežje. K porazu nemških krščanskih socialcev se pridružuje poraz Čeških klerikalcev. Od 17 dosedanjih mandatov so jih rešili poslednji samo 7. Tudi v Galiciji je izvoljena većina protiklerikalnih poslancev. Razmerje čeških strank je glasom oficijelnih rezultatih sledeče : število Mladočehov je poskočilo od 14 do 16, narodnih socialcev od 8 na 11, čeških socialnih demokratov od 24 na 26. Klerikalci so padli od prejšnjih 17 na 7. Agrarci so napredovali od 28 na 34 mandatov.
Staročehi so izgubili od prejšnjih 4, en mandat in imajo sedaj 3. Državnopravni ra-dikalci so rešili od prejšnjih 5 samo 1 mandat. Slednjič so izgubili realisti 1 mandat (dr. Drtina) in imajo samo enega (Masaryk).
Splošno je stanje avstrijskih strank dosedaj sledeče:
Nemško-nacionalna zveza . . 104
Krščanski socialci . •.....76
Čehi brez socialistov .... 81
Socialni demokratje.....79
Latinska Unija.......20
Jugoslovani........36
Romuni.......... 5
Vsenemci......... 4
Zijonisti.......... 1
Divjaki.......... 5
Poljaki (doslej).......36
Gališki Rusini (doslej) .... 3 Razmerje strank na Dunaju je sledeče :
19 mandatov so dobili socialni demokratje, 10 mandatov nemški nacionalci in 4 mandate krščanski socialci.
Leta 1907 so dobili: Krščanski socialci 20 mandatov, socialni demokratje 10 in nemški nacionalci 3 mandate. Krščanski socialci so zgubili torej 16 mandatov, socialni demokratje pridobili 9 in nemški nacionalci 7.
Dalmacija.
V	1. vol. okr. (Rab) je bil na ožji vo-litvi izvoljen don Ivo Prodan, hrv. pravaš s 4590 glasovi.
Galicija.
V	9. vol. okr. (Krakov III. in VII. obč. okraj) je bil na ožji volitvi izvoljen socijalni dem. dr. Marek s 1652 glasovi.
Domače vesti.
Odlikovanje. G. minister za uk in bo-gočastje je podelil g. Al. B u n c u, nadučitelju v Dolini o priliki njegovega stalnega umirovljenja naslov „ravnatelja".
Sijajno priznanje političnemu društvu „Edinost". To priznanje je napisal — „Indipendente". Piše namreč:
Dr. Rybar je rekel predvčerajšnjim, da je ves vspeh volitev zasluga političnega društva „Edinost". Povedal je s tem resnico, ki je ne moremo tajiti, niti prikrivati. Politični položaj je bil tak, da je bil samo od Slovanov in edinole od Slovanov odvisen izid boja. Slovani so hoteli, naj bosta v Trstu izvoljena dva kandidata socijalistične stranke in — bila sta izvoljena, hoteli so, da bo v prvem istrskem okraju izvoljen klerikalni kandidat in — klerikalni kandidat je bil izvoljen; hoteli so, da bodi v Puli izvoljen hrvatski kandidat in izvoljen bi bil, da se niso socijalisti v Puli uprli sklepu vodstva, da se morajo vzdržati volitev, da se ni uprla njih vest tako odkritemu in sramotnemu izdajstvu.
Dr. Rybaf je imel torej popolnoma prav, ko je rekel, da je ves uspeh volitev zasluga političnega društva „Edinost". Slovani so dokazali, da znajo vedno točno napravljati svoje račune. Oni delajo neprenehoma, neutrudno, stalno ; začenjajo prvega januvarja ter končujejo 31. decembra. Napravljajo ta dan račun o izvršenem delu ter prenašajo saldo, da bi dne prvega januarja začeli na novo s svojim delom zatiranja (1!?) Italijanov.
Na državnozborskih volitvah leta 1897 so v peti kuriji združili na ime svojega kandidata 6460 glasov, ki je ostalo nespremenjeno do leta 1901, ko so pri prvem skru-tiniju, katerega treba smatraU za bolj čistega dobili 6438 glasov. Od tedaj napredujejo ne-prenekoma. V šestih letih, to je do 1. 1907, so dosegli 8188 glasov, to je, so povišali svoje Število za 1650 glasov.
Na minulih volitvah so dobili 10666 glasov, to je: v še krajšem času skoro 2500 glasov povtška, brez ozira na predvčerajšnje volitve, kjer so dosegli še veče število glasov, ki, četudi niso bili oddani samo od Slovanov, so bili vendar oddani od oseb, ki jih moramo smatrati za veče nasprotnike, nego Slovane, ker so izdajalci.
Naraščanje Slovanov v teh zadnjih desetih letih je torej nepretržno in vznemirja-
joče in temu moramo mi postaviti nasproti odločen jez. (Najbolje bo, da postavijo okoli mesta kitajski zid, preko katerega ne bo smel noben Slovan! Druzega sredstva ne poznamo 1 Ur . „E d.") Zastonj je skrivati nevarnost in se zibati v mirni iluziji, ker, ako ne bo njihovi invaziji postavljena nasproti energična obramba od naše strani, bodo kmalo imeli moč, da bodo odločali ne le o vspehu volitev v naših pokrajinah, ampak tudi o vsem našem meščanskem življenju v vseh njega manifestacijah*.
Tako priznanje nam je napisal „Indipen-dente". PresrČna hvala mu za to!
Dogodek v peti sekciji druzega volilnega okraja. Z ozirom na včerajšnjo našo vest pod tem naslovom je prišel v naše uredništvo g. Franjo Pangos, ki je izjavil, da vstraja pri svoji trditvi, da je namreč videl, kako je Fonda spustil v volilno žaro več nego eno glasovnico. On je gledal v dvorani, kje da je vladni komisar, a ker komisarja ni videl, je molčal in Šel ven. Pred volilnim lokalom je videl nekega policijskega komisarja, katerega je obvestil o tem, kar je videl. Ta komisar mu je tedaj rekel, naj se vrne in pove to vladnemu komisarju v dvorani. Ko se je gospod Pangos vrnil v dvorano, je res našel tam vladnega komisarja, kateremu je povedal to, kar je videl. Isto je potem ponovil v pričo vse komisije in g. Fondi v obraz. Vladni komisar je rekel, da ne ve., kaj odrediti, da pa bo pazil pri štetju.
G. Pangoš pa je pripomnil, da je treba ono veliko žaro zapleniti in Število volilcev, ki so že volili do tedaj, primerjati s številom glasovnic v žari. Eventuelno naj se to stori na namestništvu. G. Pangos je tudi izjavil pred komisijo, da ima g. Fonda najbrže tudi še drugih glasovnic v žepu.
Kakor čujemo, vloži politično društvo „Edinost" kazensko ovadbo proti Fondi.
Ob enem opozarjamo, da se je v včerajšnjo notico urinila pogreška v številkah, ki morajo pravilno glasiti sledeče:
Rybar........355
Giasser.......632
belih........20
neveljavnih......12
glasom zapisnika bi moralo
biti skupno......1019
Fereghin Anton oddal namesto glasovnice eno drugo tiskovino ... 1
Skupaj torej . 1020
Kako so kamoristi delali pri volitvah ! Navedli smo že več slučajev, iz katerih je bilo jasno razvidno, da zmaga, ki so si jo kamoristi priborili v drugem volilnem okraju, precej smrdi. Posluževali so se sredstev, ki so vse, le poštena ne. Da so plačevali posamične glasove kar po sto kron in še več, smo že povedali. Nismo pa Še povedali, na kak način so kamoristi prišli do lepakov v nemškem jeziku z firmo „mnogo nemških volilcev", ki so poživljali Nemce, naj volijo italijansko-liberalne kandidate. Poklicali so namreč Štiri narodne nemške volilce, katerim so dali vsakemu po 300 kron za to, da so izdali omenjene lepake. Lepake so torej res izdali nemški vo-lilci. Če je bila firma „mnogo" opravičena, to je seveda drugo vprašanje. Vendar pa tudi temu podpisu usoda ni prizanesla. Naslednji dan je namreč na lepakih z napisom : „Deutsche Wahler", v katerih so nemške volilce poživljali, naj glasujejo za italijansko liberalne kandidate, bil pritisnjen — dr. Daurant!
„Piccolo" se je jezil na socijalne demokrate, ker so izdali nemška vabila za neki shod, konečno je pa njegova stranka sama izdala nemške volilne oklice.
Je pač to izključno italijanstvo Trsta zelo — Čudno.
„Piccolo" potaju je izvolitev dr. Gre-gorina. „Piccolo" je popolnoma z a m o I -č a 1 izvolitev dr. Gregorina. Zamolčal je tudi njegovo kandidaturo sploh. Kaki nameni vodijo „Piccola" pri tem, da se boji svojim brumnim čitateljem poročati o Gregorinovi izvolitvi — res ne vemo. Ali mu res gre tako težko iz peresa, da bo sedel sedaj v dunajskem državnem zboru tudi „il fondatore del „Narodni dom", kakor ga je svoječasno imenoval ? ! Vsakakor dokazuje „Piccolov" molk, da mu Gregorinova izvolitev ni prav nič prijetna. In to je tudi naravno 1 Dr. Gre-gorin pozna razmere v Trstu ravno tako dobro, kakor razmere v svojem volilnem okraju in na Dunaju bo imel prilike povedati marsikaj, kar „Piccolu" in njegovim bratcem ne bo prijetno. Kraševci, ki so ga izvolili, smejo biti na svojega poslanca pač ponosni, ako „Piccolo", ki čuje večkrat celo travo rasti, Gregorinovo izvolitev popolnoma zamolčuje. Vidi se, da ga laško-liberalno glasilo smatra za zelo nevarnega, kar je najboljši dokaz za dosedanjo delavnost in odločnost novoizvoljenega poslanca. Čestitke dru. Gregorinu. L o k a v e c. Slava pravemu sinu naroda slovenskega.	Hmelak.
Sežana. Ponosni na vrednega sina, ki je po toli sijajni zmagi zadobil zasluženo zadoščenje, častitajo zbrani v Vaši rojstni hiši	Sežanski vaščani.
Komen. Živio poslancu na sijajni zmagi	Kobjeglavski naprednjaki.
Prošek. Čestitam iskreno.
Alojz Goriup.
Ljubljana. Iskrene čestitke na izvolitvi.	Hribar.
Komen. Vrlemu ljubitelju naroda in napredka poklanja prisrčno čestitko
Bralno in pevsko društvo „Jenko" v Temnici.
Komen. Komenski napredni volilci Čestitajo svojemu poslancu na sijajni zmagi.
Ljubljana. Srčne čestitke na sijajni zmagi.	Rodbina Dev.
Rihemberk. V napornem delu na narodno-gospodarskem polju ste osiveli. Večina je na Vaši strani in Vam je izkazala spoštovanje. Čestitajo Vam
Rihemberški naprednjaki.
Nabrežina. Prvoboritelju primorskih Slovencev srčne čestitke k častni zmagi.
Nemec.
Nabrežina. Iskrene čestitke k izvolitvi.	Gustav Sterle.
Št. Peter na Krasu. Iskreno čestita
Černe.
Kozina. Bisernemu značaju, celemu možu k izvolitvi: slava I
Ponosni volilci Rodiški in Kozinski.
Kostanjevica. Oči so nam zasol-zile od veselja, ko smo izvedeli o Vaši sijajni zmagi, ki naj Vam bo v zadoščenje za vse grde žalitve. Malo nas je bilo, ali trdni kakor kraška skala.
Stara mizerija, na kateri boleha ves razvoj slovanskega novinstva v monarhiji in neizmerno trpe interesi slovanskih plemen je — informacijska služba pri slovanskih no-vinah. Ob vsaki važni priliki občutimo to mizerijo in usodne posledice dejstvo: da slovanskim novinam niso na razpolago zanesljivi, objektivni viri, marveč da naši časniki * tudi ob najvažnejših prilikah zajemajo informacije iz sovražnih drugorodnih virov, ki o vsakem važnem dogodku, dotikajočem se morda najvitalnejega interesa Slovanov, prinašašajo le zlobno zavita in tendenci-jozno prikrojena poročila: ali naravnost po-tajujejo stvari, ugodne za nas, ali pa jim dajejo takov kolorit, kolorit, da stavljajo Slovane v krivo luč in vstvarjajo v širokem vnanjem svetu neugodno razpoloženje nasproti Slovanom. Neizmerno škode je že trpela slovanska stvar v monarhiji in sosebno tudi na Balkanu vsled pomanjkanja dobro organizirane, zanesljive informacijske službe pri naših časopisih. Vsi občutimo to škodo, vsi tožimo in se jezimo, ali doslej je ostajalo le pri rekriminacijah in nikjer ni nikake izdatne inicijative, da bi se opomoglo tej mizeriji.
Hrvatji in Slovenci smo n. pr. vendar najbližji sosedje po geografičnem položenju, po zgodovini, po krvi in po skupnosti interesov. A ravno sedaj povodom teh volitev, imamo v hrvatskem novinstvu kričeč, tipičen izgled, kako pomanjkljivo, netočno, ali celo naravnost krivo je to hrvatsko' novinstvo poučeno o dogodkih povodom sedanje volilne borbe v naših pokrajinah. Tako nam n. pr. hrvatski listi v svojih vesteh o ožjih volitvah vedo pač pripovedovati, da je bil n. pr. v Gorici izvoljen italijanski liberalec, nič pa se jim ne sanja, da se je v isti dan vršila velika in za strankarsko življenje na Goriškem važna volilna borba v okraju kraško-ajdovskem. Volilne borbe med Gregorinom in Stepan-ČiČem, oziroma izvolitve prvo omenjenega kandidata niti ne omenjajo ni z eno besedo. Dalje so hrvatske novine posnele iz tujih in sovražnih nam virov neresnično, ten-dencijozno in za tržaško Slovenstvo direktno škodljivo vest, da je slovenska stranka sklenila s socijalno dem. kompromis in še včerajšnji „Pokret" piše, da je v drugem mestnem okraju tržaškem vzlic kompromisu znatno število socijalistov glasovalo za italijanskega liberalca! Tako krivo so informirani listi najbližjega nam slovanskega plemena vzlic dejstvu, da so naši voditelji opetovano na shodih slovesno izjavljali in da smo tudi mi odločno zatrjali, da ni bil sklenjen nikak kompromis!!
V tem izgiedu vidimo, kako vsled mizerne informacijske službe pri naših listih celo javnost najbližjega in najsorodnejega nam plemena ostaja popolnoma desorjenti-rana glede polittčnih razmer in dogodkov celo v pokrajinah, kjer žive tudi njihovi so-plemenjaki in kjer bi si morali že v interesu svoje narodne celokupnosti poskrbeti zanesljivih informacij.
Tako ne sme ostati, ako nočemo, da bodo še nadalje trpeli najvitalneji interesi Slovanstva. Neizogibno potrebno je, da prihodnji kongres slovanskih novinarjev najde načina in sredstev za odstranitev te mizerije.
Obsojena uprava c. kr. državnih Železnic. Te dni je bil končan proces proti železniškemu asistentu, g. Fr. M e n c i n u, ki se je moral zagovarjati zaradi defravdacije uradnega denarja. Obdolženec je bil s soglasnim sklepom porotnikov oproščen krivde in kazni, obsojena, vsaj moralno, pa je bila železniška uprava, katere trhli birokratizem so sodniki naglas obsojali. G. Mencin je skoro velika žrtev prosiulega železniškega birokratizma.
Med železničarji krožijo o upravi govorice, ki niso častne za upravo c. k. drž. železnic. Pravijo, da zadnja beseda o tem procesu še ni izgovorjena.
Poštni uradnik, ki šikanira uslužbence. Na tukajšnjem poštnem uradu, južni kolodvor je neki mladi uradnik, Linhart, ki
brez vsacega povoda vpije in kriči nad služabniki, kakor da bi bili ti najzadnji njegovi hlapci. Enkrat jim je celo zagrozil, da bo ž njimi tako delal, da bodo pljuvali kri. Ljudstvo se zgraža nad takim grdim ravnanjem, nedostojnim za c. k. urad. — Slavno poštno ravnateljstvo je naprošeno, da tega mladega gospoda pouči, da ta urad ni kraj, kjer bi on kazal svojo vsegazmožnpst nad služabniki.
Upamo, da bodo te vrstice zadostovale, drugače se pritožimo na drugem mestu.
Zopet poStni oficijant. Dne 20. t. m. je neki Stabile, poštni oficijant, v neki miro-dilnici zabavljal čez ščave! Rekel je, da so ščavi prišli iz hribov z zrakoplovom, in da, ako bi bil on gospodar, bi bili vsi ščavi v dveh dneh iz Trsta! Tudi je rekel, da bi stranko, ki bi hotela žnjim slovenski govoriti, pustil — čakati!
Gospoda oficijanti italijanske narodnosti so postali, kakor se vidi, precej korajžni! Pazijo naj pa, da ne bomo mi še bolj korajžni .. . Menda nas razumejo.
Prva nogometna tekma med slovenskim moštvom in moštvom tržaške gimnazije in realke v Trstu. V nedeljo dne 25. junija ob 5. popoludne se bo vršila nogometna tekma društva „Hermes" in moštvom tukajšnje državne gimnazije in realke na vojaškem vežbališču (vel. vojašnica). Za to tekmo se pričakuje velikega zanimanja s strani občinstva, kajti to je za nas nekaj novega, ker se je ta sport pri Jugoslovanih, izvzemši Hrvate, doslej precej zanemarjal. Pričakujemo velike udeležbe posebno s straai Sokolov, da pokažemo ljubljanskemu moštvu, da znamo ceniti njih požrtvovalnost na tem polju.
Vhod pri železnih vratih v ulici Coro-neo. Vstopnina 40 v.
Slovenske lepake je prav pridno trgal tudi pomočnik mirodilnice Colia v ul. Bel-vedere, v katero zahajajo Slovenci v velikem številu, da tvorijo gotovo veliko število njenih odjemalcev. Na tak način izkazuje rečena mirodilnica slovenskim odjemalcem svojo — hvaležnost!
Glasbena šola tukajšnje podružnico „Glasbene Matice". II. šolsko leto se konča danes popoludne. Zato prosi odbor, da naj pridejo v s i gojenci glasbene Šole danes popoludne v šolske prostore na Aquedottu 20. In sicer gojenci glasbene teorije ob 2. uri, gojenci klavirja ob 3. uri in gojenci violine ob 5. uri popoludne.	Odbor.
Sinoči med 7.—8. in četrt je bil v Slovanski čitalnici zamenjan klobuk (slamnik). Dotičnik, ki ga je zamenjal, je naprošem, da ga prinese v pisarno g. dr. Gregorina.
Tržaška ma5a kronika.
Aretacije radi volilnih goljufij. — Pri Sv. Jakobu so bili radi goljufij pri volilnem činu aretirani sledeči: Alojzij Novak star 30 let iz Ljubljane stanujoč v Zg. Ćarboli 239, Ivan Beck rojen 1. 1872 v Vodicah stanujoč v ul. Media, Jakob Lorber rojen 1. 1859 pri Ptuju stanujoč v ul. della Guardia 35, Mario Cossutta iz Trsta rojei 1. 1891, Florijan Vouk rojen 1. 1884 stanujoč v Skednju 845. Pavel Babich rojen i. 1886 stanujoč v Skednju, oba ogrska podanika, Alojz Kostnik star 30 let stanujoč na Belvederu, Anton Stock, Herman Gambl, Ferruccio Calligaris mehanik iz Ronkov, Andrej Perco uradni sluga iz Trsta, Josip Petrič iz Pule, Dante Cerne zidar, Ivai Masnod iz Postojne, Ferruccio Grego, Peter Cavalieri, Fran Zorzut iz Kojskega, Iva« Tamaro, Friderik Lazar, Viktor Calligaris, Ivan Pellarin iz Vidma, Humbert Nonni, Josip Ukmar iz Sežane, Ivan Kavs, Edvard Schurrer, Hektor Novak, Hektor Schwab ia Franc Strobl.
Radi izgredov pri volilnem činu so bili aretirani: Jordano Schiavon, Ernest Ravnik, Peter Baisero, Gabriel Foschiatti, Josip Kol-mann, Gilbert Rus in Viktor Nemec.
Odmevi katastrofalnega viharja. — Morje vrača nadalje svoje žrtve. Zopet so včeraj zjutraj ob 8.30 našli piloti na morj« pri valolomu truplo mornarja, v katerem je kapitan potopljene ladije „Evangelistria", spoznal svojega mornarja Jurija Paulinos, starega 55 let.
Ob 10. uri so piloti ravnotam ulovHi zopet drugo truplo. Zdi se, da gre tudi za
mornarja ladije „Evangelistria".
*
* *
Včeraj zjutraj je bil pogreb mornarja Havieras ladije „Evangelistrie", čigar trupi« so našli predvčerajšnjem. Bila sta pri pogrebu zastopana občina in grški konzulat.
Tri nezgode na delu. Na 32-letnega težaka Miho Šket, stanujočega v ulici Sette Fontane št. 285, ki je delal v tovarni avtomobilov „Alba" pri sv. Sabi, se je iz precejšnje višine zvalil debel kos železa, ki m« je zlomil levo ključnico in mu provzročil poškodbe po vsem telesu.
Egidij Sabbadini, star 49 let, kurjač na parniku „Amphitrite" je bil včeraj hudo oparjen od para, ki je naenkrat izpuhtel proti njemu iz parnikove cevi.
39-Ietni težak Andrej Primožič, stanujoč v Skednju, se je spodrsnil v škedenjskem klancu in se zvalil 20 metrov doli po rebri. Strgal si je kožo na licu in rokah.
Vse tri so sprejeli v bolnišnico.
Poskušen samomor. Ivan Colombii, star 55 let, delavec, je sinoči ob 6 30 izpi t samomorilno svrho dozo karbolne kisline.
V Trstu, dne 23. junija 1911.
EDINOST« fit. 173.
Stran III.
Zdravniška postaja ga je dala prepeljati v bolnišnico. Njegovo stanje je opasno. Vzroki so neznani.
Koledar in vreme. Danes: Srce Jezusovo. Jutri: Ivan Krstnik.
Temperatura včeraj ob 2. uri popoldne -h 25° Cels. — Vreme včeraj: lepo.
Vremenska napoved za Primorsko: Nekoliko oblačno. Vroče. Zmerni vetrovi.
/T*
Društven* vesti.
Telovadno društvo „Sokol" v Trsiu.
Izredni občni zbor se bo vršil v torek 27. junija ob 8. uri zvečer v društveni telovadnici s sledečim _ v j dnevnim redom :
Molitev predsedstva „Slov. sok. zveze".
2. Slučajnosti.
Ako bi občni zbor ne bil sklepčen ob napovedani uri se vrši drug občni zbor pol ure pozneje ne glede na število prisotnih članov. Na zdarl	Odbor.
Pevsko društvo „Trst" ima nocoj skupno pevsko vajo, obenem naznanja, da je v nedeljo, dne 25. junija ob 5. uri pop. občni zbor v dvorani „Narodnega doma" v Trstu.
„Trgovsko izobraževalno društvo"
vabi cenj. gg. odbornike, da se za gotovo udeleže današnje odborove seje in sicer ob navadni uri zvečer.	Predsednik.
Dramatično društvo v Trstu ima občni zbor v torek, 27. t. m. ob 8. uri in pol zvečer v gledališki dvorani.
Društvo jugoslovanskih železniških uradnikov ima odborovo sejo v ponedeljek ob 8. uri zvečer.
Podružnica CMD pri sv. Jakobu sklicuje za danes večer ob 8. uri izredno sejo, ki se bo vršila v prostorih CM šole v ulici Giuliani. Prosim gg. odbornike in odbornice, da se te zelo važne seje gotovo polnošte-vilno ^udeleže.	Predsednik.
Št. Jakobska Čitalnica bo slavila dne 13. avgusta 10-letnico svojega obstanka. Ob tej priliki razvije društvo tudi svojo zastavo. Vse podrobnosti tega slavja bodo objavljene pravočasno v listih in potom okrožnic. Vsa bratska društva pa prosimo, naj bi upoštevala to prireditev ob določanju svojih društvenih zabav.
Pogrebno društvo pri sv. Jakobu vabi na redno sejo, ki se bo vršila v soboto, dne 24. julija t. I. Vsi, ki se žele še vpisati v društvo, naj pridejo v soboto v „Kons. društvo"._
Skupina NDO. Lloyd. Odborova seja se vrši v petek dne 26. t. m. ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih NDO. pri sv. Jakobu.	Strokovni tajnik.
Centralni odbor NDO. naznanja, da petkova številka „Svobode" izide šele drugi
teden hi sicer že v sredo popoludne.
--
DAROVL
Za drugi kamen omizja v „Konsumnem društvu" v Rojanu daroval g. Al. Golevšček K 2
—	49., 50., 51. in 52. tedenski prispevek za junij mesec (1. in 2. polmesečni prispevek v 11. letu). Skupine C. M. drob-tinarjev v znesku K 20 je vložen v knjižnico T. P. H. št. 15083.
—	1. in 2. polmesečni prispevek II. Skupine C. M. Drobtinarjev, ustanovljene s tekočim junijem mesecem v znesku K 7*20 je vložen v knjižico T. P. H. št. 15311.
Nabiravec.
Gospodarstvo.
Kranjska čebela v prekmorskih deželah. Mej najboljše vrste čebel spada kranjska čebela, ki se goji po Gorenjskem. Ta čebela dobiva tudi vedno večjo vrednost v Ameriki. Žalibog niso vsi trgovci s čebelami postopali zadostno vestno pri izvozu v tujino, vsled česar je naravno moral trpeti dobri glas naše čebele pri prekmorskih čebelarjih. Da zopet zadobi veljavo, ki ji po pravici gre, in da se poživi izvoz naše čebele preko morja "in se stem pospešuje čebelarstvo na Kranjskem, odločila se je c. kr. kmetijska družba v Ljubljani, da vzame izvoz čebele v svoje roke. V dosego tega namena jo bo podpiralo c. kr. poljedelsko mlnisterstvo. Da se postavi velika vrednost kranjske čebele pri amerikanskih in avstralskih čebelarjih v pravo luč, dala je c. kr. kmetijska družba po svojem uradniku gosp. Aleksandru Toman spisati v angleškem jeziku brošuro, ki obsega popis kranjske Čebele in njeno gojitev. Gospod Aleksander Toman je namreč živel v Ameriki več let in je prišel tako mnogo v dotiko s tamoš-njimi čebelarji. Mi želimo akciji kmetijske družbe najlepših uspehov v korist kranjskega čebelarstva.
Trgovinska pogodba z Bulgarijo. Ker poteče naša pogodba z Bulgarijo že koncem tega leta, so predpriprave za obno-
vitev že v polnem tiru. Gre za to, da se doseže tarifna pogodba, vendar na obeh strani nimajo mnogo upanja, da bo izpadla v zadovoljnost pogajajočih se držav. Tozadevna pogajanja bodo že prinesla jasno sliko.
i Avstrijske železnice. — Po ravnokar izdani statistiki za 1. 1909. je znašala dolžina vseh avstrijskih glavnih in lokalnih železnic 22.377 km, za 456 km ali 2 08'/, več kot I. 1908. Ako odštejemo dolžino inozemskih železnic, ki vodijo po avstrijskem ozemlju z 99 km in prištejemo 20 km za dolžino naših železnic v inozemstvu, pridemo do 22.298 km, od katerih odpade 12.821 km na državne in 9477 km na zasebne železnice.
Celotna dolžina dvo- in večtirnih železnic je znašala 3487 km t. j. za 104 km več kot leta 1908. — Od vse dolžine je 94-06% enotirnih, 225 km je imelo električen obrat.
Glede železniških poslopij nam daja statistika sledeče podatke. Bilo je imenovanega leta 3419 kolodvorov, 2192 postajališč, 3608 telegrafskih postaj, 2021 stanovanjskih poslopij za uradnike, sluge in de-' lavce, 3709 sprejemnih poslopij, 3542 blagovnih shranjevališč in 13.660 čuvajnic.
—	Vzdrževalni stroški za ta poslopja so znašali 70-6 milijonov kron ali 3171 kron za 1 km.
Železniško-prometnih sredstev je bilo na razpolago: 7040 parnih strojev, 181 motornih voz, 13.984 voz za prevažanje t oseb in 142.694 tovornih voz; v primeri z letom 1908. znaša zvišanje 5*12%. ozir. 2-76% in 2-31%. Nabavni stroški za ta prometna sredstva so dosegli lepo vsoto 1204*5 mil. kron, vzdrževalni pa 7 83 mil. i kron.
Glede prometa 1. 1909. izvemo sle-' deče: Oseb se je prevozilo 241*9 milijonov; t. j. na 1 km 10.931 ton in v primeri z I. 1908. za 6°/0 več. Tovornega blaga pa se je transportiralo 152'2 mil. ton. to je na 1 km 6854 ton in v primeri z 1. 1908. za l'88°/0 več. Celotni prometni dohodki so znašali 914 mil. kron, (-J- 4- 10%), izdatki pa 744 mil. kron (~h 1108%).
Nastavljencev (uradnikov, poduradnikov, ženskih nastavljencev in slug) je bilo 130.832, proti 1. 1908. za 7 90%).
Veeti iz Goriške.
Kolesarsko društvo „Danica" priredi, kakor že objavljeno drugo nedeljo dne 2. julija t. 1. cestno dirko AjdovŠčina-Gorica za I. goriško prvenstvo 1911. združeno z ljudsko veselico in igro „Dva Pavla", pri kateri bodo sodelovali igralci iz Podgore.
—	Plakate, ki jih je društvo razposlalo, naj blagovole gg. prilepiti na vidne prostore.
V Devinu bo dne 24. junija t. 1. (na dan sv. Ivana) starodavni in znameniti konjski trg z običajnim javnim plesom.
Iz Škocijana smo prejeli: Cenjeno Uredništvo „Edinosti"
v Trstu ul. Giorgio Galatti 18.
Sklicevaje se na § 19. tisk. zakona prosim, da objavite na dopis v „Edinosti" z dne 20. junija t. 1. Št. 170 pod naslovom „Iz Naklega nam pišejo" v prihodnji Številki „Edinosti" nastopni popravek:
Ni res, da je umirovljeni duhovnik Ante Stemberger pretečeno nedeljo iz lece strašil vernike, da bo dr. Gustav Gregorin, ako bo izvoljen, po vzoru francoskih, španskih in portugalskih liberalcev metal križ iz cerkva; res pa je, da nisem niti omenil dr. Gustava Gregorina, pač pa sera svaril ljudstvo pred socijalnimi demokrati, češ, da dobivajo isti že tla v naših čisto kmečkih krajih.
Vsled tega odpadejo tudi vsa druga izvajanja v omenjenem dopisu.
Škocijan pri Divači dne 21. junija 1911.
Ante Stemberger umirovljeni duhovnik.
Pripomba uredništva. Besedo ima sedaj naš dopisnik. Naglasiti pa moremo vendar, da se je vprašavna propoved vršila v nedeljo pred ožjo volit vijo, ko sta si stala nasproti le dr. Gregorin in dr. Stepančič. K večemu bi še pripomnili, da v Skocijanu menda ne grozi nobena nevarnost od strani socijalne demokracije. Sicer pa bi bili gornji popravek lojalno priobčili tudi brez sklicevanja na § 19.	_
Veeti iz Istre.
Grozna toča v občini Dekani. — V
noči od 14. na 15. t. m. je grozna toča potolkla tudi občino Dekani in sicer severni del te občine. Posebno hudo je zadela ka-tastralno občino Kubed in sosedne vasi. Posredovanjem državnega poslanca g. prof. Matka Mandića poslalo je c. kr. namestni-štvo v sredo na lice mesta vladnega svetnika in deželnega kulturnega nadzornika g. Friihaufa. Temu sta se pridružila potujoči
Odllkov. tovarna sodouke in Šampanjsko šumečih pokallc
s zlato kolajno in križcem na mednarodni obrtni razstavi ▼ Rima 1. 1910.
Viljem Hribar
-	na Opclnah = m
naznanja cenj. odjemalcem da ima glavno zalogo za bodočo sezono ccvi (cilindrov) ogljenfrve kisline za pivo.
Priporoča se tati u odjem pokalle ia aodorke.
— Za točno postrežbo se jamči.	■■
Pozor!
Stara In proa slov. tvrdka na Primorskem
priporoča slav. občinstvu svojo
bogato zalogo šivalnih strojev
jače, čevljarje in domačo rabo. - Ima tudi v zalogi dvokolesa „Primier", „Ipag" in „Courier". - Prodaja tudi na mesečne obroke. - Za dobroto
istih se jama.----JOSIP DEKLEVA
Se priporoča"Blav. občinstva
GORICA - nllca Mn^lclplo št. 1 — GORICA
99
Slaviia" " Va,Jčni mlin v Kranju
^^ * ** * *J **	g|	išče spretnega
KORESPOHDENTA
vzal. zauoroo. banka o Pragi
Rezervni fondi K 53,758.28524. Izplačane odškodnine in kapitalije Kron
115,390-603 61. Dividend se je doslej izpl. K 2,598.081-85.
Po velikosti druga vzajemna zavar. naše države z vseskozi slov.-narodno upravo.
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, kakor nobena druga zavarovalnica.
Zlasti je ugodno zavar. na doživetje in smrt z manjšajočimi se vplačili.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in naj-kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.	^
Zavaruje tudi proti vlomu. Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občno-koristne namene.
Glavni zastopnik v Trstu
0. CEGNAR, ul. Caserma IZ, I.
TELEFON št. 21-47.
(strojepisca In stenografa)
ki je vešč slovenskega, nemškega, hrvatskega in italijanskega jezika - za čimprejšni ustop.
Pismene ponudbe na „Valjčni mlin v Kranju' .
Zaloga ta- fn Inezem. vin, iplrita likerjev ta razprodaja na debelo In drobno
JAKOB PERHAUC
Trst, Via delle Acque it 8, Trst
(Nasproti Cafife Centrale) Velik izbor francoskega Šampanjca, penečih dezeri-nih italijanskih ia avstro - ogrskih vin. Bordeans Burgunder, renskih vin, Mosella in Ohianti. Ram, konjak, rana žganja ter posebni pristni tro jp i novec,
sBtov«c in brinjevec. Izdelki I. vrste, doSli iz do točnih krajev. Vsaka naročba se takoj izvrSL Bazno Hlja se po povBotja. Ceniki na zahtevo in franko
Razprodaja od pol litra naprej.
Vekoslav Švagel - v Trstu, ulica Giulia št. II
priporoča slavnemu občinstvu svojo
Mino lestuln in kolonllalnesa blaga.
in na deželi še pod vodstvom gosp. Jakoba Bambiča - postreže enako dobro si. občinstvu z blagom prve vrste in po zmernih cenah. — — Zaloga otrobov, koruze ln moke. — PRODAJA NA DROBNO IN NA DEBELO. -
Priporoča tudi svojo prvo in staro trgovino Jestvin v ulici Farneto 10.
Ako hočete imeti mt dober Gramofon
vprašajte ve^no znamko „A IM G E L J"
ki deluje pr-rfektno z navadnimi jeklenimi iglami. Ne dajte ee opehariti od gotovih novih sistemov, ki nikdar ne dosežejo zaželjenega uspeha. Fredno kupite FI.0ŠČE obiščite edino le
Tržaški grafični zavod - Trst
Piazza deila Borsa št. 13,1, nad. - Telefon 742
ki olajšuje plačilne pogoje. — CENIKI ZASTONJ.
Mehanična delavnica in poprave gramofonov. Tovarna pečatov iz kavčukov, številk in hišnih tablic, pisalnih miz, stekla, na-Nizke cene. pisov itd. Nizke cene.'
Na obroke! jKanofakture & konfekcije Na obroke!
GASPARI & C.o - TRST
nliea Barriera vecehia 14, II. n., vrata 12.
Zavese, preproge, garniture v blagu za pohištvo, volnene odeje, perilo, platno sukno, neprem. plašči za gospe in gospode, dežniki, solnčniki itd.


Velika klobučarna
Romeo Doplicher
Klobuki iz klobučevine prvih tovarn.
Specijaliteta: trdi angleški klobuki
Emporij kap za potovanje ln za šport.

10000©
z :rr I kolinsko cikorijo
'	edino pristni, po kakovosti nedosegljivi slovenski izdelek. ===
v korist družbi sv. Cirila in Metoda!
Stran IV.
►EDINOST« St. 173.
V Trstu, dne 2*. junija 1911.
učitelj g. Marsić iz Kopra in drž. ter dež. poslanec g. Mandić. Ti so pregledali najbolj prizadete vasi ter obljubili vbogemu ljudstvu podporo se strani dežele in države. Po prizadevanju g. poslanca Mandiča pride v ponedeljek na lice mesta tudi finančna komisija, da pregleda škodo in da se na podlagi njenega poročila odpiše nesrečnemu ljudstvu zemljiški davek. Naši državni poslanci se gotovo zavzamejo na Dunaju z vsemi silami za to, da se bo siromašnemu ljudstvu pomagalo tudi z javnimi deli itd.
Sijajen shod se je vršil v Puli v torek, ob 8.30 uri zvečer po razglasu izida ožjih volitev. — Da-si je takrat še zmagal laški liberalec dr. Rizzi, vendar se je vseh volilcev polastila velika radost, ko so fzve-dali, kako močno se je Slovanstvo v Puli afirmiralo na ožji volitvi. V gledališčni dvorani »Narodnega doma" se je zbrala nepregledna množica. Stotine in stotine naroda so morale ostati zunaj, ker ni bilo več prostora. — Po pozdravnem govoru dr. Scalier-ja je dobil besedo dr. Josip Mandić ki je v vzneŠenih besedah pozdravljal slovanske volilce v Puli. Ob orkanih navdušenja je dr. Mandić predoči! volilcem, da je to zadnja zmaga dr. Rizzi-ja. Mi ki smo zasledovali ožjo volitev, vemo kako in zakaj je dr. Rizzi zmagal. A — zmagali smo prav za prav mi. Zakaj slavijo puljski Italijani „zmago" dr. Rizzi-ja? Zato, ker so že računali, da morda propade 1 Poživljal je vse puljske Slovane, naj pričnejo takoj s smotrenim, sistematičnim delom in — na prihodnjih volitvah bomo govorili drugače! Duhovnik kaplan Jenko je v navdušenih besedah proslavljal narodnost in jezik. Dokazoval je, da narod ki ne ljubi svojega jezika, ni vreden svobode. Vidno ginjen na tolikem navdušenju je dr. S c a 1 i e r zaključil ta zadnji volilni shod.
Sličica iz volilnega boja v Šterni, občina Grižnjan. Binkoštno nedeljo smo imeli tu pri nas volilni shod, na katerem je govoril g. dr. A g n e 11 e t o iz Pazina. Nabralo se je mnogo ljudi, kajti tudi pri nas je že prišlo spoznanje, da nam je italijanska gospoda največji sovražnik ki izkoriščevalec, ki se ga moramo otresti, da nas ne uniči in pogoltne. — Tukajšnjim Italijanom, oziroma odpadnikom, seveda ta shod, to prebujenje ni bilo pogodu in skušali so preprečiti ta naš sijajno vspeli shod. Ni se jim posrečilo, in njihovim nakanam je odzvo-■ilo za vedno!
Italijanom ne zamerjamo, ako jih naše prebujenje jezi in straši, saj je znano, da se vsakdo boji vsake izpremembe, ki mu ne prinaša nič dobrega. — Žalostno in neod-pustno, pa je, da nam nasprotujejo nekoč neki naši ljudje, ki sta jih preslepila lastna nevednost in sladka beseda naših narodnih nasprotnikov — ter so postali naši najhuŠi nasprotniki. Poturice so hujši od Turka in potreben je brezobziren boj proti njim. Pri nas in sploh po Istri je pa poturic vse polno.
Izmed teh potujčencev se je tega dne proslavil najbolj neki Giovanniy Giu-govaz pok. Ivana Jugovac p. d. „Suško", ki je radi našega shoda kar pobesnel. — Divjal je kakor znoreli derviš po trgu, odganjal naše ljudi (mnogo je odvisnih od njega) in vpil: „Kaj Slovenci, kaj Kranjci, jaz jih poznam ; to so največji I u m p j e na svetu, od njih ne dobodete nič. Ako ne bi bilo Poreča in Italijanov, še živeti ne bi mogli. Kaj Laginja, kaj Mandić?! Benatti, Benatti, to je mož". In tako dalje v istem tonu še cele litanije.
Kdor je slišal in ni moža poznal, je gotovo mislil, da je ta eden najpristnejših istrskih Italijanov, ožji sorodnik Benat'ijev in najmanje kak dacar italijanske gospode v Poreču ali Kopru. Kaj Še! Mož je domačin, hrvaških starišev, brat njegov vrl narodnjak, a on sam trgovec z vinom — ne morda v Poreču ali katerem drugem neodrešenem kraju naše provincije — ampak trgovec z vinom po Kranjskem in drugih slovenskih krajih. Veči del leta trguje po teh krajih, ■ajveč v Ljubljani in okolici (njegovi sodi imajo vdolbene začetne črke G. G.). Tedaj se kaže največjega narodnjaka, zakaj, kako bi drugače bilo možno, da mož bogati že toliko let od slov. denarjev ! V resnici je pa tak, kakor se kaže doma.
Po Ljubljani in okolici išče odjemalcev, tu doma pa sramoti njih in njihovo narod-aost. Če so že Slovenci sami lumpje, pa aaj jim ne usiljuje svojih sodov, svojega vina in samega sebe, marveč naj se z vsem, kar ima vrže tja, kamor mu neodre-šena duša tako želi: v objetje iredentovske gospode ! — Kdor je odpadel od svojega aaroda, tudi naj ne zahteva ničesar več od ■jega !
Iz Vanganela. — V veseli družbi v „Konsumnem društvu" v Vanganelu se je dne 19. t. m. po inicjativi g. Bertoka nabrala vsota K 5* 18 za istrsko družbo sv. Cirila in Metoda. — Denar se je odposlal družbi.
Ob tej priliki je upravitelj tega kon-suma g. Krmac omenil, da se je na istem mestu svoječasno nabrala za družbo sv. C. in M. svota K 17 in, da se ne ve v kak blag namen je bil ta denar porabljen. Zavoljo tega bi želeli od prizadetih izvedeti, kam je omenjena vsota zginila.
F. K. a B. S.
Novo društvo. C. kr. namestništvo je vzelo na znanje pravila novega društva „Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda za Istro" v Sv. Antonu (pol. okr. Koper).
Tujci v Opatiji. Od 1. januarija do 14. junija 1911 je obiskalo Opatijo 20.756oseb; poleg teh še 2325 pasantov — skupno torej 23 081 oseb. Od 8. do 14. junija je na novo došlo 515 oseb. — Dne 14. junija 1911. je bilo navzočih oseb v skupnem številu 1507.	_
Razno vesti.
Grozni orkan v veroneški guberniji.
Iz Veroneša ? Rusiji javljajo: da je v jugozapadnih delih tamošnje gubernije besnil več dni grozen orkan, ki je opnstošil cele okraje. Vsa žetev je uničena. Vihar je ruval iz zemlje največe drevje, hiše so porušene, komunikacijske zveze pretrgane. Ponešrečilo je tudi mnogo ljudi. Nekega pastirja je vihar dvignil v zrak in ga potem vrgel na zemljo, da je bil na mestu mrtev.
Stolp za aviatike. Prvi Btolp za avia-tike zgradijo blizu Calaraa, na mestu, kjer He je meBeca julija pred dvemi leti dvignil v zrak Bleriot, da preleti Canal la Manche. s postavljanjem temeljnih zidov stolpa so že pričeli na vežbališču „Les Baraques". Stolp bo visok 150 metrov in bo imel v premeru 5 metrov. Stolp bo služil v to, da bo signalni stolp aviatike, ki bodo leteli preko ka- j nala. Ta stolp bo videti iz velike deljave z, višine 600 metrov.
Kako suilti seno In deteljo?
Dokler traja lepo in vroče vreme, je sušenje sena in detelje lahko delo. N e p a tako, ako dežuje. Dokler je trava še sveža, ne škoduje, če leži pokošena na dežju; na pol posušeno seno pa se v mo- j kroti lahko popolnoma pokvarja. Ako pu-' ščamo tako seno razgrnjeno, izpira voda mnogo redilnih snovi, aroma in barve; če pa devljemo na pol suho seno v kopo, se lahko vnamlje in splesni. Plesnjivo seno pa je skoraj nerabno. Sušenje sena in detelje v mokrem vremenu si lahko olajšamo, ako napravimo na travniku ali deljišču kozle ali kozolce. Priprost kozolec si lahko v nekolikih minutah napravimo na ta način, da zabijemo v zemljo po vrsti 2 do 3 metre dolge stebriče ali močne kole, in sicer po 2 metra narazen. Na te stebre pripnemo v več vrstah žico ali pa privežemo na nje prekle. Dobro je konečno stebre podpreti, da jih teža trave ali detelje ne prevrže. Kakor končni steber služi lahko tudi kako drevo. Ko smo napeli spodnjo žico, je najbolje, da jo koj obložimo s travo in Še-Ie potem nategnemo za kakega pol metra višje drugo žico. Dolgost takih kozolcev se ravna po množini trave. Deteljo je najboljše vedno sušiti v kozolcih, ker se s preobraćanjem izgublja prveč deteljinega listja. — Na kozolec je deti deteljo, ko se je na pol posušila.	_
Argentinsko grozdje in pomaranče.
Il Argentinije je bila za poskušnjo odposlana v Novi York množina grozdja in pomaranč. Pošiljatev je prevozila 1200 kilometrov v ledenih zabojih do Buenos-Aires, kjer so jo naložili na parnik in od tu prepeljali v New York. Poskušnja se je dobro obnesla.

• •
:: Restaurant Wurschinger
Trst - ulica Stadion štev. 10.
Vsako nedeljo vojaški koncert. - Vstop prost.
Najboljše priporočen. — Dunajska kuhinja. - Dreherjevo pivo I. vrste.
cene navadne. Senčnat in hladen vrt. cene navadne.
Klubove sobe se oddajo v najem za društva. - Abonement — s popustom 20 %
Podpisani naznanja slavnemu občinstvu, da je prevzel na svoj račun dobroznano gostilno

PRI FRANCU"
v Trstu, nI giosue CarSucci 33.
Za dobro pijačo, kuhinjo in postrežbo skrbi in se toplo priporoča
JAKOB ORTAK.
sa NALI OGLASI LH!

MALI OGLASI se računajo po 4 ctot. besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat več. Najmanja pristojbina znaša 40 ctot Plača se takoj Inser. oddelku.
m:Xq z dvema vrtom a v Planini pri Rakeka lil od v bližini farne cerkve, najlepša lega tik glavn? ceste, pripravna za vsakatero obrt, ali za let viščarje, ker ima lep razgled in senco, se takoj proda. Cena: 1O.000 kron. Vprašanja se naj pošiljajo pod „Ugodna prilika it. 1088" na Inseratni oddelek tega lista.	1088
IŠČ6IT1	u^e?ca starega 13—14 let.
mojster.
Bazovica. Jožef Vtdopivec, čevljarski
1089
SOlliCa me^OTBna ByeLl* 86 odda takoj v
najem. Ulica Kelvedere 57, II.
1090
Dalmatinska gostilna LVS
črno, dalmatinsko, po 80 st., opolo 88 in belo 96. Dobra kuhinja.	1050
Kolo
(Courier) doto se po ceni proda. Belvedere 22. Vratar.	1080
lauon nlpQ W 8a P™**1® kolesarji v Gor-JdVCU p IGO jaDskem vrši se torej v nedeljo dne 25. junija t 1., kjer se bo mladina ob zvokih gedbe iz Sv. Križa vrtela do polnoči. — Ker je namenjen Čisti dohodek bodočemu kolesarskemu društvu, pričakuje se obilne udeležbe. Zdravo! 1084
I li*Qr Cafo Sqnadrani v Trsta, ulica Sealinata Ural gt. i. - Prodaja in peprarija ure po nizki ceni in ■ garancijo. Popravlja bndilnice
po K 1—,	868
I otnuicrarii f v Tolminu 86 odda na P°-LClUvIdual JI ■ letie 2 meblovani sobi. —
Naslov in pojasnila daja Inseratni oddelek Edinost
pod St. 1085.	1085
Llnlment Cnpsici Co.
nadomestek za
SIDRO-P AINEXPELLE3
je že staro skušeno domače zdravilo, ki se že mnogo let uporablja uspešno drgnenje proti trganju, reumatizmu in zmrzlini. Ouopiln Zaradi manjvrednih posne-OVdrilU. manj naj se pazi pri nakupu in jemlje le originalne steklenice v zavojih z varstveno znamko „SIDRO" in ime :::: Klchter. Cena po 80 vin., K 1*40 in K 2. Dobi se v mnogih lekarnah. Glav. zaloga Jožef Torok, lekarnah v Budimpešti.
Dr. Rlchterla lekarna UftSS
za Elibethstrasse No. 5 neu.

V žepni in slabi
vogal ul. Ghega
in trga vojašnice (blizu Nar. Doma in kavar. Fabris.
Bogat izbor najboljih vin in likerjev prvih tovarn naše države. — Izvrstne slaščice. = CENE ZMERNE. =
Alti Spumanto, Befoik, sagrebikl Pelinkovac in Sokol. Posebne vrste: Race po najzmernejših cenah.
biiiiiiibhhii
S Umetni: Cotoarofičnl |
■ pri ST. Jako- ffff)|in pri sv. Jako- g«
DU - TRST. UIKIJ K bu " TRST-□ ulio* RIto itev. 49 (pritličje) M
I	213 '
IsrrtnJ« vttko fotogr&fično delo, kakor tudi rugleda, ponietk«, notranjost lokalov, porcelanasta ploM* sa Tsakovratna tpomeolka Itd. Itd. Itd.
Posebnost: Povečanje vsakatere fotografije.
Badl adobnoatl P. N. naročnikov ■prejema naročba In jih lzrrtujo na doma, avantnalno tudi atrnaJ mesta.
V novi trgovini
ul. Carlo ghega 2 (bivša mirodilnica; je dospela U partija porcelanaste
9 Posode ^
po priložnostnih cenah. — Samo = za malo dni!	—
ALEK3. FRASC MATER - TRST
žg&lMea kave
TELEFON 1743»
5aaboiJ4i vir za dcblTanJ« ps&aaa featr*.
M fotosraf le Anton MIž, Trst,
Via delle Poate 10. — GORICA, gosposka ulica 7. Izdelki odlikovani na vseh razstavah. - Le zaupno k njemu.	315
POZOR!! 50.000 parov čevljev!
4 pari čevljev za samo 7 K 50 st.
Radi plaČilue zaostalosti več velikih tvornosti mi ie bilo ponuđeno, naj prodam veliko zslogo čevljev globoko pod proizvajalno ceno. Zato prodam vsakomur 2 para mcških in 2 para ženskih Čevljev, c8Dje rujavo ali črno galonirano, s predniki in močno močnimi podplati, zelo elegantna, najnovejša faaona. Velikost po številki. Vsi 4 pari stanejo samo 7 K 50.
Pošiljatev po povzetju
H. SPINGARN, eksport čevljev
Krakova ii. 240
Sme se zamnnjati in se vrne denar.
':• v	ŠT-;;■
< .•	. ...■'-■'"V--. «:- '-.
Gostilna „Pri fldriji"
Trattoria „ALL' ADRIA".
Podpisani naznanjam slavnemu občinstvu, dl sem
odprl gori imenovano gostilno y BARKOVLJAH
na obrežju Štev. 132. Točim samo pristna domaČa vina in prodajam: Belo In Srno po 1 04 liter, Dreherjevo pivo po 56 st. liter.
Pobi se tudi vino spumanti po 2'4D steklenica«
Maršala in vsakovrstni likeri. Knhloja Je vedno preskrbljena z gorklmi ln mrzlimi Jedili.
Za obilen obisk se toplo priporoča z geslom :
svoji k svojim i Moslav Kocijančič. Prodajalnica ur in zlatanine
jAichele Jforsa
Trst, Corso 37. Prodaja. - Popravki. - Zamenjava£
ZMERNE CENE. Kupujejo se dragocenosti, zlato, srebro itd. itd.
Izvršuje se vsakovrstna zlatarska dela. — - Za eksaktnost se jamči.--
3{ine-{ioskop ,^dria'
^______ v Skednju
V soboto 24. in nedeljo 25. t. m.
Nov, interesantan program
U nojem se oddajo MciKli
Zaloga dvokoles
in šivalnih strojev rabljenih po zelo nizki ceni in tudi na obroke.
TRST, Via Scorzeria štev. 12
V. Osvaldella 501
Ob nedeljah in praznikih odprto do 4. pop.
UME?™^!obje
Plombiranj« sobor
Izdiranje zobov brez SS vsake bolečina
Dr.J.Čermak V. Tuscher
: zobozdravnik : konccsij. zobni tekni*
- TRST -
cii&i ddXIs O&serzti?, ii 13, llt a.
Ifof url lillloi Tret> Pi*"a Ponteroaso ■VHU Vil« miHBJ gt. 5. Trgovina jeatvin in
kolonijah Zaloga sveč, mila in čistila v prid družbe
sv. Cirila in Metoda. Priporoča se Ivan Bidovec
Qt -+-I
5	co
T3
6	58
® e
4> •
XJ
i> «S 08
stb"
OC rsi
Ka obroke!
Velika zaloga izdelanih oblek
Velika izbera letnih oblek za gospode in dečke, sukenj, površnikov vseh kakovosti. — Specijaliteta v veznji.
Velika izbera volnenega blaga. >Tajzmernejše eene.
Adolf Kostoris - Trst
Ulica S. Giovanni štev. 16, I. nadstropje, zraven „Buffet Automatico".
Telefon št. 251, Rim. II.
=r c/: Is* 5*
cu
<
m rx
• n
S » g."
Si 3 C »