številka 19 • leto XXXIX • cena 40 din
Celle, 16. mala 1985
NOVI TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR. ŠMARJE PRI JELŠAH IN 2ALEC
Mladost ie veselle In norost
Takšna gneča je bila v soboto na Titovem trgu v Šentjuiju, ko so otroci zapeli in zaplesali skupzo z Andrejem Šifrerjem na
prireditvi Mladost je veselje in norost. Pripravilo jo je Društvo prijateljev mladine iz krajevne skupnosti Sentjur-center in
občinska konferenca ZSMS, pomagale pa so še številne delovne organizacije. Program je obetal tudi pravi otroški bolšji
sejem, vendar so svoje izdelke prodajali le malčki iz vrtca in eden izmed navdušenih bralcev stripov. Dobra zamisel in
slabša izvedba - bi lahko ocenili sobotni šentjurski živžav, kar pa naj organizatorje ne razočara ampak spodbudi, da bo
prihodnje leto boljše.	FOTO: EDI MASNEC
Akcija RK
prihodnji teden
Rdeči križ Slovenije or-
ganizira že osemnajsto ak-
cijo zbiranja oblačil, obu-
tve, posteljnine, pohištva,
šotorov in tekstilnih od-
padkov.
Akcya bo 23. m^a od 17.
do 19. ure na zbirnih me-
stih v krajevnih skupno-
stih. Predvsem želijo zbrati
čimveč otroških oblačil,
perila, posteljine ter šoto-
rov, ker vsega tega najbolj
primanjkuje.
Predmete, ki jih boste
darovali, zvežite v svežnje
in na vidnem mestu označi-
te, k^ vsebujejo. V strnje-
nih naseljih lahko položite
svežrye tudi pred vhodna
vrata, od koder jih bodo po-
brali aktivisti Rdečega
križa.
Prazni domovi ali lačni učenci?
. Očitno se bodo morali sta-
novalci domov učencev zgle-
dovati po študentskih kole-
gih, ki v zadnjem času odloč-
no zahtevajo„da se reši polo-
ži Študentskih domov. Po-
datki kažejo, da se dijakom v
domovih ne godi nič bolje, le
da doslej še niso povzdignili
svojega glasu.
V domovih v regiji je
oskrbnina povsod večja od
10.000 dinarjev, povprečne
štipendije pa to vSoto komaj
dosežejo. Učencem tako po-
navadi zmanjka nekaj tisoča-
kov, ki jih morajo pristaviti
starši. Ob tem he gre prezre-
ti, da večina otrok izvira iz
delavskih ali kmečkih dru-
žin, ki se že tako ali tako ote-
pajo s primanjkljajem vjiru-
žinskem proračunu. Da bi
vsaj nekoliko, varčevali,
učenci odpovedujejo hrano,
ostajajo več dni doma, samo
da je izdatek nekoliko manj-
ši. Vse to gotovo ne more
ostati brez posledic v učnem
uspehu.
Domovom to ne more ko-
ristiti, s^ jim je oskrbnina
glavni vir dohodka. Mnogi se
že ot^ajo z izgubo, hkrati pa
se zavedajo, da cen ne more-
jo zviševati v nedogled, ker
bi ostali prazni. Izobraževal-
na skupnost pa zatrjuje, da
nima denarja. Krog se tako
zapre! Domovi si skuš^o po-
magati z raznimi dodatnimi
dejavnostmi, vse skupaj pa
je le kaplja v mo^e stroškov.
Nekoliko bolje je tistim do-
movom, ki jim pomagajo de-
lovne organizacije, vendar
dodatna obremenitev le-teh
ne more biti splošna ^aksa.
Morda je rešitev v prerazpo-
reditvi sredstev znotraj inte-
resnih skupnosti, v višjih šti-
pendijah in še čem.
Žalostno je le, da so sed^
učenci tisti, ki so prikrajšani,
saj ponekod pravijo, da so z
varčevanjem pričeli pri hra-
ni. Vprašanje je, ali se bodo
učenci sploh še odločali za
bivanje v domovih ali pa bo-
do izbrali vsakodnevno vož-
njo v šolo in nazaj in bodo
domovi ostali prazni. Celjski
primer kaže, da nismo daleč
od takšnega stanja.
TATJANA CVIRN
Dokumentov Imamo
dovoli, manika nam
predvsem zavesti
v Celju bodo ustanovili društvo za
varstvo okolja. Stran 7.
Šest remllev na šesti simultanki
z bistriškimi pionirji sta igrala Franc Pešec in Ivo Bajec.
Stran 12.
4ltrocl so v dimu In prahu zgrmell v klet
Gorškovim iz Raven nad Šoštanjem je plaz porušil hišo.
Hitra pomoč krajanov. Stran 24.
Skrajšanje delovnil^a
Konus: kUal z 42 na 36 ur?
v Konusu v Slovenskih Ko-
njicah so se odzvali^ pobudi
Zveze sindikatov Slovenije za
skrajšanje delovnega in po-
daljševanje obratovalnega
časa. Izhodišča so v sprejetih
sklepih 10. kongresa ZSS, do-
ločilih Zakona o združenem
delu jn v usmeritvah dolgo-
ročnega programa gospodar-
sek stabilizacije.
Cilji Zveze sindikatov51ove-
nije pri usmeijarxju aktivnosti-
za spremirxiarye urejanja de-
lovnega časa so predvsem v
Jsrajšem delovniku, izboljšanju
delovnih razmer delavcev in
dvigu produktivnosti dela,
polni produktivni zaposlenosti
in znižanju storškov na enoto
proizvoda.
Od pobude k razmišljanjem
so prešli v Konusu, Iger se. za-
vedajo, da morajo biti za ta ko-
rak najprej izpolnjeni ekonom-
ski in socialni pogoji: da se bo
obratovalni čas delovnih sred^
,stev podaljšal, da bo obseg
proizvodnje na delavca enak,
ali se bo povečal in da bo tudi
dohodek ostal enak oziroma
večji. Eden izmed takih pogo-
jev je tudi večja akumulacija in
enaki ali višji osebni dohodki
zaposlenih. Skr^šarge delov-
nega časa bi prišlo v poštev
tudi tam, kjer je to^nujno zara-
di težkih in zdravju škodljvih
delovnih razmer.
Čez noč nikakor ne bo šlo,
pravijo v Konusu, kjer bodo
šele začete aktivnosti na tem
področju vključili v srednje-
ročni in dolgoročni načrt. Stro-
kovna delovna skupina je že
pripravila metodologijo pristo-
pa, oziroma ukrepov za pove-
"čarvje produktivnosti, kot os-
nove za postopni prehod na
skrEgšani delovni čas, iz 42 na
36 ur.__
-kd^'in v katerih delovnih
okoljih bodo lahko šli dlje od
pobud in razmišljanj, je še veli-
ko prezgodžo govoriti, s^ je
potrebno izdelati še vrsto po-
drobnih analiz. Šele ob tako
•pripravljenih strokovnih pod-
lagah se bodo delavci v Konu-
su lahko odločali o prehodu na
skrajšani delovnik.
MATEJA PODJED
O spomeniku Lulci
prliiodnji teden
Spomenik Francu Lesko-
Sku-Luki je v Celju predvi-
den kot osrednji slovenski
sprmenik temu narodnemd
heroju, hkrati s spominom
&anj pa bi naj na ploščadi
pred vhodom v nov objekt
bolnišnice obeležili tudi 50-
letnico Zleta svobod.
Že ob obravnavi zamisli b
postavitvi spomenika je bilo
izrečenih veliko pomislekov
o smotrnosti gradnje spome-
nika in predlogov za druga-
čen način obeležitve Luko-
vega imena. Sedaj, ko je pro-
padel natečaj za spomenik,
'^o se duhovi ponovno raz-
plamteli. Dogovor o tem, ka-
^o naprej, bodo oblikovali
Prihodnji teden člani odbora
za ohranitev imena in dela
FTanca Leskoška-Luke, ki
ga vodi predsednik skupšči-
ne občine Celje Edvard Ste-
pišnik.
Na natečaj za spomenik
Francu Leskošku-Luki in
50-letnici Zleta svobod je
prispelo osem osnutkov, ko-
misija, ki jo je vodila Anka
Aškerc pa je odločila, da os-
nutki ne dosegego zahtevane
urhetniike ravni niti niso
idejno utemeljeni. Treba bo
torej poiskati pot do boljše
rešitve.-Delo komisije bodo
lahko ocenili tudi drugi ob-
čani, saj bodo osnutki raz-
stavljeni v celjskem Likov-
nem salonu od 20. do 23.
m^a.
Dobro
obiskana
razstava orožja
in opreme
Razstavo orožja in vojaške
opreme ob Ljubljanski cesti v
Celju si je z zanimanjem ogle-
dalo več tisoč ljudi. Največ po-
zornosti je pritegnilo pehotno
orožje, tank T-55, oklepna vozi-
la in drugo orožje in oprema.
Organizatoiji te razstave do-
sežkov naše vojne industrije,
vojaki iz celjske garnizije, so
zadovoljni z obiskom, hkrati
pa so ob tej priložnosti dali tu-
di pobudo, da bi takšna razsta-
va orožja in vojaške opreme v
Celju postala tradicionalna.
Pripravili bi jo v sodelovaryu z
osnovnimi in sredinimi šola-
mi, da bi si jo lahko v okviru
obrambnih dnevov na šolah
ogledalo čimveč učencev in di-
jakov
S. Š., Foto: EDI MASNEC
2. STRAN - NOVI TEDNIK
16. MAJ 1985
Mogočne so pridobitve svobode
v TopolšicI so prosla¥lll 40'leinico poilpfsa kapitulacije
nemške vojske za Jugovzhodno Evropo
»Pridobitve našega po-
vojnega razvoja so na vseh
področjih resnično tako
mogočne, da ne morejo zgu-
biti svoje vrednosti vsled
današnjih težav. Prav je, da
smo kritični, tako v odnosu
na napake v preteklosti kot
v odnosu na neučikovitosti
pri iskanju izhoda iz težav v
sedanjosti. Toda kritika
mora biti spodbuda za več-
jo zagnanost v delu, za več-
jo odgovornost in odločnej-
še iskanje rešitev proble-
mov ter za pametnejše odlo-
čanje o nadalj^em razvoju,
ne pa za sejanje pesimizma,
apatije in brezperspektiv-
nosti,« je med drugim dejal
generalpolkovnik Ivan Dol-
ničar-Janošik, slavnostni
govornik na osrednji pro-
slavi, ob 40-letnici podpisa
kapitulacije nemške vojske
za jugovzhodno Evropo, ki
je bila konec tedna v Topol-
šici.
Osrednje prireditve v To-
polšicI se je udeležilo nekaj
tisoč prebivalcev iz vseh ob-
čin celjskega območja. Zato
je bila dobra organizacija še
kako pomembna in brez za-
držkov lahko zapišemo, da
so se tokrat Velenjčani izka-
zali. Zanje je bila poslava še
posebej pomembna, kajti Ti-
tovo Velenje je še zelo mlado
mesto, ki je zraslo šele po
osvoboditvi ali, kot je dejal
Janez Basle, predsednik
skupščine občine Velenje:
»Ves čas je graditev Titovega
Velenja spremljalo načelo:
novo mesto za novega člove-
ka. Mesto, ki ponosno nosi
ime največjega sina Jugosla-
vije, ima kratko zgodovino,
ki so jo in jo še pišejo delovni
ljudje.«
V kulturnem programu so
nastopili: Združeni pevski
zbor Velenje, rudarska god-
ba na pihala, folklorna sku-
pina Koleda in številni reci-
tatorji. V Topolšici pa je bil
tudi zaključek pohoda parti-
zanskega odreda Nikola De-
monja. Proslave so se udele-
žili tudi: Andrej Marine,
predsednik Centralnega ko-
miteja Zveze komunistov
Slovenije, Marjan Orožen,
predsednik Republiškega
sveta Zveze sindikatov in
Božena Ostrovršnik, pod-
predsednica Republiške
konference Socialistične
zveze.
Ciril Grebenšek, borec. 3.
bataljona 3. brigade Vojske
državne varnosti: »Borci
domačini smo izredno po-
nosni, ker je bila ravno v To-
polšici podpisana brezpogoj-
na kapitulacija Lohrove ar-
made, kije 6. aprila tudi prva
napadla Jugoslavijo. Gotovo
je današnji dan za nas eden
večjih v povojni zgodovini
Jugoslavije, ki ga bomo še
dolgo pomnili. Ponosen sem
tudi na svoj bataljon, ki ima
domicil tako v konjiški kot
velenjski občini. Borci še
vedno vzdržujemo med se-
boj krepke vezi in se trudi-
mo, da bi prenesli tradicijo
narodnoosvobodilne vojne
na mlade generacije.«
Franjo Marošek, borec 3.
bataljona 3. brigade Vojske
državne varnosti: Pripadni-
ki IV. operativne cone na-
rodnoosvobodilne vojske
smo še posebej ponosni, ker
smo se borili do zadnjega.
Ponosni smo na delež, ki
smo ga prispevali za svobo-
do, in veseli nas, da je danes
z nami generalpolkovnik
Ivan Dolničar-Janošik, ki se
je med prvimi pogajal z ge-
neralom Lohrom. Danes
obujamo spomine na tiste
težke dni, ko smo bili v kotlu
nemške vojske, ki je bila šte-
vilčnejša in bolje oborožena,
a smo jo kljub temu prema-
gali. Spominjamo pa se tudi
tovarišev, ki so padli za svo-
bodo zadnje dni pred pora-
zom nemškega sovraga.«
Zvone Štemberger, borec
3. bataljona 3. brigade Voj-
ske državne varnosti: »Da-
našnja proslava se mora vtis-
niti v spomin vsem, ne le
borcem, kajti grozote II. sve-
tovne vojne se ne smejo več
ponoviti. Prav je tudi, da se
spominjamo številnih žrtev,
ki so padle za svobodo. Mla-
di morajo nadaljevati našo
pot, borci pa jim bomo pri
tem pomagali kolikor je v
naši moči. Ponosni smo, da
so ravno v Topolšici klonili
največi zločinci II. svetovne
vojne.« .
VILI EINSPIELER
Odlikovanja v
Kovinotehni
Slovesno razširjeno sejo
delavskega sveta delovne
organizacije Kovinotehna
Celje so v predprazničnih
dneh namenili dnevu
Osvobodilne fronte in 1.
maju ter odprtju novih
skladiščnih prostorov na
Hudinji. Na njej so izroči-
li tudi državna odlikova-
nja. Medalje zaslug za na-
rod so prejeli: Majda
Krajšek in Veljko
Oklopdžija iz temeljne or-
ganizacije Tehnične trgo-
vine in Igor Vovk iz Te-
meljne organizacije Zu-
nanja trgovina.
Malomarno do
zgodovine
Po večletnih iskanjih,
kako rešiti prostorske pro-
bleme Zgodovinskega ar-
hiva v Celju, gotovo ne
moremo trditi, da je sklep
o nujnosti gradnje novega
objekta premalo domi-
šljen in neustrezen za da-
našnji čas. Vse druge mož-
nosti so se pokazale kot
neprimerne in bi pomenile
le prehod z dežja pod kap.
Zato je toliko bolj prese-
netljiva odločitev članov
šentjurskega izvršnega sve-
ta, ki so na zadnji seji meni-
li, da je gradnja v teh časih
povsem nemogoča in da
občina kot celota ni spo-
sobna zbrati nekaj več kot
3 milijone dinarjev letno,
kolikor bi morali prispevati
kot ena izmed 14 občin, ki
ima v arhivu shranjene do-
kumente iz preteklosti.
Gre za še en dokaz naše-
ga malomarnega odnosa do
zgodovine, ki pa ga prav v
teh dneh skušajo spreme-
ifai predstavniki sveta ob-
čin, ki se trudijo, da bi
gradnjo novega arhiva uvr-
stili v temeljne planske do-
kumente za srednjeročno
obdobje vseh 14 občin.
TATJANA CVIRN
Premalo naredijo
Skromna proizvodnja In kopičenja Izgub
sta značilnost prvih mesecev v Celju
že lani ni šlo v celjski občini
vse tako kot so načrtovali, še
zlasti ne pri povečevanju in-
dustrijske proizvodnje, tako
pa je tudi v prvih letošnjih
mesecih, ko je bila statistično
proizvodnja za štiri odstotke
manjša kot v enakem lan-
skem obdobju.
Takšno zaostajanje je posle-
dica močnega zmanjšanja v ja-
nuarju, v februarju in marcu
pa je bila industrijska proiz-
vodnja že precej večja in če bi
takšno ohranili v. prihodnjih
mesecih, bi dosegli tudi za le-
tos načrtovano 3 in pol odstot-
no povečanje. Celjski izvršni
svet je ocenil, da so razlogi za
skromno proizvodnjo pred-
vsem v zmanjševanju kupne
moči in posledičnem kopiče-
nju zalog gotovih izdelkov ter
predvsem v prenizki produk-
tivnosti.
Ob dobrih izvoznih dosež-
kih, kjer so n^več naredili v
Kovinotehni Zunanji trgovini,
Etolu, Aeru, in Cinkarni, za_na-
črti pa zaostali v Železarni Što-
re in Lik Savinja, pa zaskrblju-
je uvoz. Kar 92 odstotkov vse-
ga uvoza namreč odpade na
surovine in reprodukcijske
materiale, le 1,5 odstotka pa na
uvoz opreme (kupili so je le za
267.000 dolarjev, od tega manj
kot polovico na konvertibil-
nem tržišču). Preostal uvoz
predstavlja blago za široko po-
trošnjo. Ob 85 odstotni odpisa-
nosti opreme v celjskem go-
spodarstvu in ciljih za sodob-
nejšo proizvodnjo je tak uvoz
vse prej kot spodbuden. Lani
je bilo bolje. V celjski občini so
lani v 52 objektov vložili preko
6 milijard dinarjev. Razveselji-
vo je, da je 55 odstotkov teh
sredstev porabilo gospodar-
stvo in od tega več kot tretjina
industrija, le še 12 odstotkov
družbene dejavnosti, tretjino
pa je šlo za stanovanjsko iz-
gradnjo. Ob tem se je delež
sredstev, vloženih v zidove,
zmanjšal s 87 na 63 odstotkov,
za opremo pa povečal z 8 na 27
odstotkov.
Na letošnje gospodarske re-^
ziiltate naložbe še ne vplivajo
ugodno, saj je bilo v Celju v
prvih treh mesecih za 1,38 mili-
jard izgub v 28 temeljnih orga-
nizacijah. od tega največ v
Emu, kjer so štiri temeljne or-
ganizacije priposlovale 411 mi-
lijonov din izgub. Visoke so še
izgube v Hmezadovi Mlekarni,
v Ingradu, v ŽTO, v Železarni
Štore, v družbenih dejavnostih
pa predvsem v Zdravstvenem
centru Celje (44 milijonov od
skupnih 82 milijonov din v 14
temeljnih organizacijah). O
razlogih so obširno spregovori-
li na seji občinske skupščine s
pomočjo odgovornih delavcev
iz teh delovnih organizacij.
MILENA B. POKLIC
Nova delovna zmaga rudarjev
Velenjski rudarji so konec prejšnjega tedna ponovno pre-
senetili z novim absolutnim rekorodm izkopa premoga.
Dosedanji rekord 22.500 ton izkopanega lignita v enem
dnevu so v četrtek presegli za 200 ton. V petek pa so izkopali
kar 23.000 ton lignita in tako z novo delovno zmago na svoj
način obeležili dan osvoboditve.
Z nakopanim premogom bi lahko velenjski rudarji napol-
nih 1150 vagonov, kar pomeni, da bi bila kompozicija dolga
od Titovega Velenja do Žalca. Rudaiji so uspeli izkopati
toliko lignita predvsem zaradi pridnosti in izredne delavno-
sti. K uspehu pa je svoje prispevala tudi dobra organizacija
in nova mehanizirana tehnologija.
V. E.
Teden starejšili občanov
Koliko je še živahnosti v
starejših ljudeh so pokazali
te dni, ko poteka Teden sta-
rejših občanov v celjski ob-
čini.
Začel se je z uradno otvori-
tvijo v ponedeljek v Domu
upokojencev, kjer je zbrane
občane pozdravil predsed-
nik občinske konference so-
cialistične zveze v Celju Dra-
go Medved. Poudaril je, da
podpira njihove vsakoletne
pobude in ustvarjalnost, ki
jo izražajo na vsakem kora-
ku, potrebno pa bo poskrbe-
ti tudi za njihove boljše
gmotno stanje.
Obiskovalci so si ob otvo-
ritvi ogledali razstave foto-
grafij, ki so jih napravili pi-
onirji na temo »Tudi starost
je lepa«. Na isto temo so bili
objavljeni tudi najboljši lite-
rarni spisi.
Za najbolj izvirne foto-
grafije so bili nagrajeni pi-
onirji: Aljoša Videtič in
Boštjan Albina iz Titovega
Velenja, Teni Ortl iz Laške-
ga ter Milojko Matovič in
Jelenko Gorazd iz Celja.
V	tem tednu se bodo zvr-
stile še naslednje prireditve.
V	Vojniku bo danes ob 9.
uri otvoritev razstave izdel-
kov upokojencev in kulina-
rična razstava. Ob 15. uri bo
srečanje krajanov, ki so stari
nad 80 let. Pogostih jih bodo,
šolska mladina pa jih bo raz-
vedrila.
V	Celju bo ob 18. uri pro-
menadni koncert godbe na
pihala, ki ga organizira ZKO
Celje.
Jutri, v petek, 17. maja bo
sprejem predsednikov dru-
štev upokojencev in pred-
stavnikov Zveze društev
upokojencev pri predsedni-
ku skupščine občine Celje
Ediju Stepišniku ter pred-
sedniku občinske konferen-
ce socialistične zveze Celje
Dragu Medvedu.
V	Vojniku bo ob 16. uri v
osnovni šoli kulturni pro-
gram, ki ga bo za starejše ob-
čane pripravila šolska mladi-
na. Istočasno se bodo upoko-
jenke pomerile v pletenju.
Popoldan bo v domu upoko-
jencev v Vojniku tovariško
srečanje upokojencev, ki jih
bo razveseljeval ansambel
Francija Zemeta.
Teden starejših občanov v
celjski občini se zaključi v
petek popoldan ob 16. uri s
slavnostnim koncertom me-
šanega pevskega zbora dru-
štev upokojencev Celje ter
ženskega pevskega zbora
društva invahdov Celje.
V	torek, 14. maja je Društvo
upokojencev Dolgo Polje v Pi-
onirskem domu v Celju pripra-
vilo kulinarično razstavo. So--
delovalo je 24 upokojenk tega
društva, razstavile pa so se-
demnajst pladnjev raznovrst-
nega peciva, pripravljenega po
starih receptih naših babic.
Material za sladke izdelke so
prispevale upokojenke same,
čeprav njihovi dohodki resnič-
no niso visoki. Pecivo so po-
klonile krajnom, starim nad 80
let, ki so se v popoldanskem
času tega dne zbrali, da obele-
žijo Teden starejših občanov.
V krajevni skupnosti Dolgo
polje je 86 "krajanov starih nad
80 let, od tega je 16 nepokret-
nih. Tudi te bodo obiskali in
obdarovali. Okolje, kjer je raz-
stavljena kulinarika Društva
upokojencev Dolgo polje, je
skrbno izbrano. Obd^ajo ga
slike amateija Vinka Podjeda,
ki razstavlja krajine v oljni teh-
niki in so vredne ogleda.
ZDENKA STOPAR
Občani si ogledujejo izdelke v Domu upokojencev, ki so
jib razstavili oskrbovanci doma.
FOTO: EDI MASNEC
Brez usklajevanja ne bo šlo
Občine celjskega območja kasnijo z načrtovanjem razvoja
Regijsko usklajevanje bo
moralo biti pri načrtovanju
nadaljnjega razvoja celjskega
območja bolj prisotno kot do-
slej, so med drugim ugotovili
na zadnji seji Medobčinskega
sveta Socialistične zveze v
Celju, ko so razpravljali o os-
nutku plana dolgoročnega
razvoja Slovenije. Zato so tu-
di sklenili, da bodo še v maju
sklicali posvet načrtovalcev
iz vseh občin celjskega ob-
močja, ki se bodo dogovorili,
katere probleme je treba reši-
ti na ravni več občin ali celot-
nega območja.
Gotovo pa usklajevanje ne
bo lahko, kajti vprašanje je, če
se bodo v posameznih občinah
odpovedali lokalnim intere-
som, ki so jih zastopali doslej.
Tako so se tudi posamezni raz-
pravljalci- vprašali, kaj storiti,
če se občine ne bodo sporazu-
mele. Odgovor je sicer pre-
prost: odločitve morajo teme-
ljiti na osnovi strokovne anali-
ze in drugega razsodnika ne bo
potrebno iskati, vendar kot že
rečeno, podiranje občinskih
plotov ne bo lahko.
Kar zadeva osnutek plana
dolgoročnega razvoja Sloveni-
je, pa so imeli največ pripomb
Velenjčani, Laščani in Šentjur-
čani, medtem ko v ostalih ob-
činah celjskega območja nima-
jo bistvenih pripomb, tudi za-
to, ker menijo, da dolgoročni
načrt razvoja Slovenije ne mo-
re biti spisek želja in potreb.
Velenjčani niso zadovoljni z
osnutkom, ker v njem ni upo-
števano, daje velik del zemljiš-
ča v občini, zaradi izkopa pre-
moga, potreben obnove in ker
je po njihovem mnenju potreb-
no že zd^ misliti, kam z delav-
ci, ko se bo zmanjšal izkop pre-
moga. Laščani ocenjujejo, da
je osnutek preveč republiški in
pravijo, da v slabše razvitih ob-
činah ni mogoče pričakovat
prestrukturiranja gospodar-
stva, ker za ta korak ni na raz-
polago ne kadrov in ne denar-
^ja. Šentjurčani pa so med dru-
gim dejali, da je utopija priča-
kovati, da leta 2000 ne bo več
manj razvitih občin.
V vseh občinah celjskega ob-
močja zaenkrat zamujajo tako
s sredrgeročnim kot z dolgo-
ročnim načrtovanjem, vendar
so na meji vsi (razen Velenjča-
nov) zagotovili, da bodo pravo-
časno pripravili in sprejeli
predlog srednjeročnega in dol-
goročnega razvoja. Velenjčani
bodo oblikovali predlog šele v
pr\'em četrtle^u prihodnjega
leta, vendar kljub temu zagota-
vl^o, da se bodo enakopravno
vključevali v vse razprave o
načrtovanju.
VILI EINSPIELER
16. MAJ 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 3
Tekmovanje Tito-
revolucija-mlr
Kviz Tito-revolucija-mir so
mladi pripravili skoraj v
vseh občina na Celjskem,
razen v Žalcu, kjer bo name-
sto tega tekmovanje ob 40-
letnici osvoboditve in v Tito-
vem Velenju, kjer takšnega
kviza ne bodo pripravili. Le-
tošnja tema je bila Druga
svetovna vojna in socialistič-
na revolucija v Jugoslaviji.
Pomerile pa so se ekipe os-
novnih in srednjih šol, os-
novnih organizacij mladine
in ponekod tudi delovnih or-
ganizacij.
V	Celju je bila v kategoriji
osnovnih šol prva Biljana Fi-
lipov iz I. osnovne šole, v
drugi kategoriji srednjih šol
in DO pa Alenka Toman iz
Aera. v Šentjurju je zmagala
Albina Rezar iz osnovne šole
Slivnica, v drugi kategoriji
pa Milica Žlender iz Loke pri
Zusmu. Med mladimi šmar-
ske občine sta se najbolje
odrezala Roman Gradišek in
Slavica Čebular iz osnovne
šole Kozje, ki sta si razdelila
prvo mesto, v kategoriji os-
novnih organizacij pa je
zmagal Srečko Kranjčan iz
Tinskega. Na konjiškem ob-
činskem tekmovanju v Zre-
čah je zmagala Renata Kero-
vec iz osnovne šole Edvard
Kardelj Slovenske Konjice,
na drugi stopnji pa je prvo
mesto zasedel Anton Leber
iz Srednje kovinarske šole
Zreče. Osnovna organizacija
iz Rečice in osnovna šola
Primož Trubar iz Laškega pa
sta zmagovalca laškega tek-
movanja.
V	petek je bilo tudi med-
občinsko tekmovanje, kjer je
bila v prvi kategoriji najbolj-
ša Slavica Čebular iz Kozje-
ga, v drugi pa Julija Vrbov-
šek iz Srednje tehnične šole
Celje.
V Andražu so proslavili 40 letnico osvoboditve
Kakšnih 3000 delovnih
ljudi in občanov žalske ob-
čine ter borcev, med njimi
je bilo tudi mnogo borcev
Tomšičeve brigade, se je v
nedeljo zbralo v Andražu
nad Polzelo, kjer je bila
osrednja občinska priredi-
tev ob 40-letnici osvobodi-
tve. V Andražu in okolici so
namreč konec aprila in v za-
četku maja 1945. leta pote-
kali zadnji boji Tomšičeve
brigade, 30. aprila tega leta
pa so v Andražu pripravili
tudi partizanski miting.
Slavnostni govornik je bil
član predsedstva Republi-
ške konference Socialistične
zveze Tone Bole, ki je obudjl
spomin na dogodke pred šti-
ridesetimi leti, precej besed
pa je namenil sedanjemu po-
ložaju. Zaskrbljujoče gospo-
darsko stanje smo ustvarili
sami s svojimi postopki, je
dejal Tone Bole, nanj pa
vplivajo tudi mednarodne
ekonomske težave, ki se na
žalost ne zmanjšujejo, mar-
več kopičijo. »Bilo bi naro-
be, če bi zaradi stanja, kakrš-
j nega imamo, dovoljevali
ustvarjati ali celo širiti malo-
dušje in črnoglednost, kajti v
naši nedavni preteklosti, ko
smo bili popolno gospodar-
sko in politično osamljeni,
smo premostili dosti hujše
težave, kot so sedanje. V teh
časih pa je potrebno samo
zavestno delo, ki ne pozna
brezupnosti, nenehnega po-
litiziranja, sestankovanja in
dogovarjanja, ki nikogar ne
zavezuje, saj ljudje ne mara-
jo ponavljanja in govorjenja
v prazno.«
Zares lep in prisrčen kul-
turni spored so pripravili
učenci osnovnih šol s Polze-
le in Andraža, člani kulturne
skupine Vrba iz Vrbja pri
Žalcu, združeni pevski zbori
občine Žalec ter mladinski
pihalni orkester glasbene šo-
le iz Žalca.
JANEZ VEDENIK
Slika: TONE TAVČAR
Nesreča ne počiva
Pri Občinskem sindikalnem
svetu Slovenske Konjice kjer
že nekaj let načrtno spremlja-
jo področje varstva in nesreč
pri delu v 18, organizacijah
združenega dela, so letos po-
novno naredili analizo. Ta je
pokazala, da se je odstotek ne-
sreč pri delu lani v primerja-
vi z letom poprej povečal zla-
sti v Cometu, Kostroju. IMP,
Komunalnem podjetju, Ingra-
du, GG Vitanje in v Mizarstvu
Skala.
Panožno povprečje poškodb
pri delu so močno presegli v
Kongradu, IMP, Ingradu, GG
Vitanje in v Skali. Resnost po-
škodb, ki se jih meri v izgublje-
nih delovnih dnevih na po-
škodbo pa je porasla, v primer-
javi z letom 1983, v Uniorju,
GG Vitanje, Mizarstvu Skala
in Elektro radiu. Visoko nad
povprečjem je resnost po-
škodb pri delu v Dravinjskem
domu, in sicer kar 25,6 dni na
poškodbo.
V nekaterih delovnih organi-
zacijah so lani na področju var-
stva pri delu dosegli spodbud-
ne rezultate. Močno se je
zmanjšalo število nesreč v Ko-
vinarju, GG Slovenske Konji-
ce, Pekarni in slaščičarni Ro-
gla in pri Podjetju za vzdrževa-
nje avtocest - postaja Tepanje.
V nekatrih delovnih organiza-
cijah skrbijo tudi za redne si-
stematske preglede delavcev
in ponekod je takšna preven-
tivna oblika postala sestavni
del ukrepov varstva pri delu.
Zakonskih obveznosti pa ne iz-
polnjujejo v Mizarstvu Skala
in v Podjetju za vzdrževanje
avtocest - postaja Tepanje.
V Cometu v Zrečah ugotav-
ljajo, da se največ nesreč pripe-
ti zaradi poseganja v odprto
orodje ali zaradi slabega oro-
dja. Sledijo nesreče delavcev,
ki so trenutno ali po naključju
ob stiskalnicah, vendar so te
nesreče v zadnjem obdobju
lažje in to zaradi modernizacije
in izboljšav stiskalnic z var-
nostnimi napravami in ukrepi
za zaščito rok. V Cometu se
zavzemajo, da bi čimprej zava-
rovali vse stiskalnice: ali z dvo-
ročnim vklopom ali pa s foto-
celicami, s svetlobno zaveso.
Toda varnostna naprava še ni
porok za varno delo. Velik de-
lež nosi delavec sam, če se rav-
na po varnostnih pravilih in
navodilih.
MP
Končan poliod po poti XIV.
Pohotinikl odretla N. Demonje tudi na proslavi v Topolšicl
V nedeljo so člani parti-
zanskega odreda Nikole De-
monje že štiriintridesetič
po vrsti končali svoj pohod.
Po besedah komandanta
Dražena Braliča in politko-
misarja Branka Ardeliča je
pohod v celoti uspel.
Nikola Demonja, narodni
heroj je bil eden izmed naj-
znamenitejših komandan-
tov NOV na severnem Hrva-
škem. Izkazal se je kot ko-
mandir Banijske proletar-
ske čete, s katero je maja
1942 odšel preko Save v Sla-
vonijo, kjer je ustvaril je-
dro Kalničkega partizan-
skega odreda, v katerem je
bil kasneje komandant ba-
taljona. Še kasneje je postal
komandant sedemnajste
udarne Slavonske brigade,
za tem pa dvanajste udarne
divizije. Padel je na čelu
svoje divizije v borbi v Sla-
vonski Požegi.
Odred je bil ustanovljen
17. oktobra 1952 leta in od
takrat priredita študentska
in partijska organizacija
Strojne fakultete v Zagrebu
vsako leto en pohod, vedno
po drugi trasi. Letošnji po-
hod Slovenija 85, so pohod-
niki začeli 4. maja v Sedlarje-
vem, končali pa so ga v nede-
ljo 12. maja v Celju. Po pola-
ganju venca k spomeniku na
Slandrovem trgu in podeli-
tvi priznanj zaslužnim čla-
nom odreda se je približno
stodv^set pohodnikov ne-
kaj po štirinajsti uri vrnilo v
Zagreb.
Pohodniki so hodili pre-
težno po poti legendarne
XIV. divizije. Obiskali so Bi-
strico ob Sotli, Trebče, Koz-
je, Šentvid pri Planini, Plani-
no, Marof, Vrh nad Laškim,
Olešče, Svetino, Opoko,
Dramlje, Špitalič, Stranice,
Dobrno, Paški Kozjak, Škal-
ske Cirkovce, Graško goro,
Zavodnje, Žlebnik, Topolši-
co in Celje.
V soboto so se člani odre-
da v Topolšici udeležili
osrednje proslave ob štiride-
setletnici podpisa kapitula-
cije nemške vojske za jugo-
vzhodno Evropo. Tam so čla-
ni odreda priredih tudi
športne igre, za tem pa je bila
zaključna prireditev pohoda.
Po okoli stopetdesetih kilo-
metrih hoje so bili pohodni-
ki sicer utrujeni a vendar
navdušeni nad sprejemom
pri krajanih in nad organiza-
cijo pohoda na celotni poti.
ČRTOMIR VOLFAND
Člani partizanskega odre-
da Nikole Demonje so štu-
denti strojne fakultete iz Za-
greba, gojenci vojaških teh-
niških šol, taborniki, kot
gostje pa v pohodu sodelu-
jejo tudi študenti Tehnične
fakultete iz Brna ter štu-
denti Krakowske Politeh-
nike.
Plakete dela v Žalcu
Zveza sindikatov Slovenije, Občinski svet Žalec, je
prejšnji teden na krajši slovesnosti podelil priznanja
delavcem iz neposredne proizvodnje za njihovo delo, ki ga
opravljajo vestno in v težjih pogojih dela.
. Plakete dela so dobili: Alojzija Ažnik iz Aero tozd Kemija
Šempeter, Hedvika Bizjak iz Tovarne nogavic Polzela,
Marija Bukovec iz Tekstilne tovarne Prebold, Mato Kašuba
iz Cestnega podjetja Celje tozd Asfalt-kamnolom Velika
Pirešica, Alojz Kos iz Ferralita Žalec, Franc Kučer iz LIK
Savinja tozd Pohištvo Šempeter, Martin Maček iz Kera-
mične industrije Liboje, Ivan Pukmajster iz LIKO Liboje,
Gera Pulko iz Juteksa Žalec in Jože Zagoričnik iz Hmezada
Kmetijstvo tozd Petrovče.'
Na slovesnosti so podelili tudi srebrne znake Zveze sindi-
katov Slovenije. Prejeli so jih konferenca osnovnih organi-
zacij Zveze sindikatov tovarne nogavic Polzela, osnovna
organizacija Zveze sindikatov MIK Prebold, Vinko Banov-
šek iz Ferralita, Franc Gorič iz osnovne organizacije Zveze
sindikatov delavcev, zaposlenih pri zasebnih obrtnikih,
Ivan Hostič iz Juteksa, Ivan Lokan iz Kmetijstva, Mojca
Nahtigal iz Občinskega sveta Zveze sindikatov, Anton Plohi
iz LIK Savinja tozd Pohištvo Šempeter, Nikolaj Rak iz Sipa,
Antonija Ramšak iz Osnovne šole Griže, Marija Slokar, upo-
kojenka s Polzele, Marjan Tamše iz Sipa. Silva Učakar iz
Savinjskega magazina, Hedvika Zupane iz polzelske
tovarne nogavic in Marjan Žuža iz Minerve Zabukovica.
Na shki: plaketo dela prejema Alojz KoS.
POGLED V SVET S kovinotehnp
Dunajsko slavje z nekaterimi pomisleki
Letu 1985 je dano, da je leto obletnic.
Štiridesetletnica zmage nad fašizmom,
40-letnica Organizacije združenih naro-
dov, desetletnica helsinške konference o
evropski varnosti in sodelovanju. Tri
desetletja konference azijskih in afri-
ških držav v Bandungu, na kateri so že
močno nakazali smeri in pota neuvršče-
nosti.
Včeraj je bil Dunaj dobesedno v sre-
dišču svetovnega dogajanja. Slavili so
tri desetletja, kar je Avstrija - po sed-
mih letih priključenosti k Hitlerjevemu
nemškemu tretjemu rajhu, po desetih le-
tih zavezniške zasedbe - postala neod-
visna in nevtralna demokratična repu-
blika. Proslava je bila povod za pomem-
ben sestanek zunanjih ministrov. Prišli
so šefi diplomacij nekdanjih štirih za-
sedbenih sil, ZDA, SZ, Velike Britanije
in Francije. Prišli so zunanji ministri
sosednjih držav, med njimi jugoslovan-
ski; Jugoslavija je sopodpisnica državne
pogodbe.
Najpomembnejše je bilo kajpada sre-
čanje med sovjetskim in ameriškim zu-
nanjim ministrom, Gromikom in Shult-
zem. O pogovorih, ki so trajali nadpov-
prečno dolgo, smo zvedeli malo ali nič.
Toda diplomatska molčečnost ni zme-
rom slaba. Utegne biti koristen uvod v
objavo pomembnih dogovorov. Bo tako
tudi zdaj?
Po svojem je dunajsko slavje v marsi-
čem bilo barometer, koliko se je po treh
desetletjih še ohranilo ali koliko Je bilo
na novo obujeno vzdušje sporazumeva-
nja med supersilama in velesilami, pa
tudi med drugimi zainteresiranimi drža-
vami.
Spomnimo se: 1955je bilo leto začetka
velike odjuge v mednarodnih odnosih.
Dve leti poprej je umrl Stalin. Krmilo
Sovjetske zveze Je prevzelo novo vod-
stvo s Hruščevom na čelu. Sporazum o
Avstriji Je bil v marsičem krona popu-
ščanja napetosti, vendar ni bil edini.
Skratka, led hladne vojne Je bil tedaj v
marsičem odtajan.
Jugoslavija podpira tak razvoj repu-
blike Avstrije kot nevtralne, neodvisne
države v njeni soseščini. Kot poudarjajo
diplomati, so odnosi dobri, večjih pro-
blemov ni, gospodarsko sodelovanje po-
stopoma napreduje. Jugoslavija in Av-
strija tudi plodno sodelujeta na diplo-
matskem področju, zlasti še v okviru
skupine evropskih nevtralnih in neuvr-
ščenih držav.
Če smo zapisali, da večjih problemov
ni, bi si kdo utegnil misliti, da skušamo
položaj prikazati v preveč rožnati luči
in zlasti še, da zapostavljamo vprašanje
zaščite Slovencev na Koroškem in Hrva-
tov na Gradiščanskem.
V tem pogledu so gledanja v resnici
različna in nič še ne kaže, da bi bila
kmalu enotna. Avstrijska vlada zatrju-
je, da Je uresničila določila 7 državne
pogodbe, ki se nanašajo na zaščito na-
rodnostnih manjšin. Koroški Slovenci
in tudi gradiščanski Hrvatje so drugač-
nega mnenja. In Jugoslavija jih podpira.
Obe organizaciji koroških Slovencev
sta v dveh spomenicah in v drugih doku-
mentih večkrat prepričljivo opozorili
na vse tiste točke, kjer člen sedem po
duhu in črki še ni izpolnjen ali je izpol-
njen samo delno, nezadostno. Zahteva-
ta, da avstrijska vlada in dežela Koro-
ška te zahteve izpolnita.
Takšno vztrajanje na upravičenih zah-
tevah pa ne bi bilo možno brez narašča-
joče samozavesti Slovencev onkraj me-
je. Tradicija antifašističnega, osvobo-
dilnega boja, koroškega partizanstva je
živa. Povečalo se Je število šolanih, za-
vednih Slovencev. Slovenci se dejavno
povezujejo z demokratično usmerjenimi
nemško govorečimi Avstrijci. Gospo-
darska moč manjšine se postopoma kre-
pi, ne nazadnje zaradi mešanih podjetij
z udeležbo delovnih organizacij iz Jugo-
slavije.
Piše Jože ŠIrcelj
4. STRAN - NOVI TEDNIK
16. MAJ 1985
Cementarni v Zidanem mostu
se zdaj pišejo lepši časi
Aprila so že pokrili Izgubo Iz trimesečja
Cementarna v Zidanem
mostu (tozd PGM Cemen-
tarne Trbovlje) je do aprila
pokrila izgubo, ki so jo pri-
* gospodarili lani. Vse kaže,
da je sanacijski program, s
katerim so v celoti opustili
proizvodnjo cementa in
prešli na nov proizvod - ap-
nenčevo moko, dobra po-
slovna poteza, ki jo ugodno
ocenjujejo tudi v občini in
pripominjajo, da je to edina
temeljna organizacija v ob-
čini, kjer gre v resnici za
prestrukturiranje proiz-
vodnje.
S proizvodnjo apnenčeve
moke so pričeli že lani, ven-
dar so je proizvedli komaj
nekaj čez 5 tisoč ton, letos pa
že za 4000 ton več. Zaostaja-
nje za načrti je bila posledica
zapoznele zaključitve inve-
sticije v Ti02 v celjski cinkar-
ni, ki je največi odjemalec
apnenčeve moke in je zato
Cementarna prešla na nor-
malno proizvodnjo šele v
mesecu oktobru, ko je bila
investicija v Cinkarni zaklju-
čena.
Sedaj, ko je proizvodnja
normalno stekla, bodo letno
proizvedli okoli 50 tisoč ton
apnenčeve moke, od tega 35
tisoč ton za potrebe cinkar-
ne, ostalo pa za potrebe kme-
tijstva: Poleg te osnovne
proizvodnje Cementarna v
Zidanem mostu opravlja tu-
di uslužnostna mletja za
IGM Zagoije, prodaja pešče-
ne agregate iz lastnega kam-
noloma in bentonit.
Verjetno bi bili rezultati ob
trimesečju še boljši, če ne bi
bilo dolge zime, zaradi kate-
re so manj napravili in tudi
porabili za polovico več
energije zaradi razmočenih
materialov in so zato plan v
tem času realizirali le 84 od-
stotno. Trenutno ga že doha-
jajo in računajo, da bo pollet-
ni plan stoodstotno dosežen.
Nov program zahteva tudi
investicije. Mlin za mletje so
že prilagodili tako, da name-
sto 5 do 6 ton cementa, sedaj
zmelje okoU 10 ton apnenče-
ve moke na uro, kar pomeni,
"»tudi 10 odstotni energetski
prihranek. V teku pa so še
druge investicije. Gre za
gradnjo novih silosov, obno-
vo mlina in drobilnice, načr-
tujejo tudi nakup novega na-
kladalca in mlina. Trenutno
imajo 400 milionov dinarjev
kredita, dobiU pa so ga od
sozda in delovne organiza-
cije.
Povišali so tudi osebne do-
hodke. V primerjavi z lan-
skim četrtletjem za 63 od-
stotkov ah 13.900 dinarjev in
je povprečni osebni doho-
dek zaposlenih sedaj 35 tisoč
dinarjev.
Kljub boljšim poslovnim
rezultatom in boljšim oseb-
nim dohodkom je še vedno
velika fluktuacija, čeprav se
počasi umirja. Trenutno je
zaposlenih 55 delavcev, po-
trebovali bi jih še pet. Visoka
je še vedno odsotnost z dela.
Dnevno je na bolniški do
osem delavcev ali 15 odstot-
kov vseh zaposlenih. Ugo-
tavljajo, da so odsotnosti z
dela predvsem posledica tež-
kih pogojev dela in da je
manj neupravičene odsotno-
sti odkar so zaostrili kontro-
lo nad bolniškim slaležem.
Ugodno ocenjujejo tudi sta-
rostno strukturo, ki se je v
enem letu znižala za šest let
in sedaj znaša okoli 34 let,
kar pomeni, da je v cemen-
tarni več mladega kadra.
Močno so skrčili nadure.
Režijske službe jih nimajo,
vzdrževalci le izjemoma. To
in pa dejstvo, da je v režiji le
pet delavcev ali 11 odstotkov
vseh zaposlenih, je vplivalo
na to, da se je storilnost v
primerjavi z lanskim trime-
sečjem povečala za tri četrti-
ne. Tudi med majskimi praz-
niki so vseskozi delali. Po
vsem tem ni čudno, da si je
ta majhen kolektiv končno
izboril večji delež kruha in
upravičil večletno borbo za
obstoj.
VIOLETA V. EINSPIELER
Žalske naložbe
Letos so investitorji iz
žalske občine pričeli z iz-
vajanjem treh naložb.
Komunalna interesna
skupnost gradi kanaliza-
cijski zbiralnik Kasaze-
Žalec v vrednosti dobrih
triintrideset milijonov di-
narjev, zgrajen pa n^ bi
bil maja meseca. Tekstil-
na tovarna Prebold je pri-
čela z izgradnjo skladišča
v Biogradu v vrednosti
dobrih dvaindvajset mili-
jonov dinarjev. Objekt
naj bi bil zgrajen letošnje-
ga junija. Do novembfa
pa naj bi zgradili vrtec v
Libojah v vrednosti do-
brih petnajst milijonov
dinarjev. Investitor je
Vzgojno varstveni zavod
Janko Herman iz Žalca.
Vsi trije investitorji so za-
gotovili v celoti lastna
sredstva.
Na območju občine Ža-
lec pa je bilo do konca
lanskega leta v gradnji 33
objektov v skupni vred-
nosti skoraj dve in pol mi-
lijarde dinarjev. Objekte
je gradilo štiriindvajset
investitorjev. Obseg na-
ložb se po številu objek-
tov sicer povečuje, po
vrednosti pa zmanjšuje.
Na manjši obseg naložb
vpliva visoka angažira-
nost sredstev za repro-
dukcijo gospodarstva. 29
objektov, ki predstavljajo
92 odstotkov celotne
predračunske vrednosti,
je namenjenih gospodar-
stvu. Na gradbena dela
odpade 47,2% sredstev,
na domačo opremo 35,4%
in na tujo opreo 9,8%.
Vrednost tuje opreme
znaša 243 milijonov di-
narjev.
JANEZ VEDENIK
Novo vodstvo Cinkarne
Najlažji del razreševanja razmer so v celjski Cinkarni že
opravili. Delavski svet je imenoval novo vodstvu.
Za predsednika kolegijskega poslovodnega organa so
imenovali Marjana Prelca, ki je nazadnje opravljal dela
direktorja vseh projektov Slovenijacest v Iraku. Za pod-
predsednika za področje poslovne informatike so imenovali
Jožeta Randla, ki je od februarja opravljal funkcijo vršilca
dolžnosti predsednika kolegijskega poslovodnega organa,
za podpredsednika za področje proizvodnje, kontrole, vzdr-
ževanja, energetike in varstva pri delu so menovali Vilija
Raznožnika, ki je bil zadnja leta direktor temeljne organiza-
cije Titanov dioksid. Za področji razvoja in investicij ter
splošnih, kadrovskih, pravnih in samoupravnih zadev se ni
prijavil nihče, zato delavski svet te naloge ponovno razpi-
sjuje.
MBP
Tekmovanja kovinarjev
Jutri in pojutrišnjem se bodo spet pomerili kovinarji na
tradicion^nem tekmovanju oziroma srečanju kovinarjev
v znanju iz 17 poklicev ter na območju občin Celje, Laško,
Slovenske Konjice, Velenje in Žalec.
Območno tekmovanje bo 22. maja v Žalcu, sicer pa bodo
letos kovinarji tekmovah v poklicnih spretnostih in znanju v
različnih krajih oziroma občinah. Tako se bodo varilci
pomerili v Celju, prav tako avtornehaniki in rezkalci. stru-
garje in ključavničarje bo gostil Žalec, Slovenske Konjice
orodjarje in strojne kovače, v Laškem se bodo pomerih
obratni elektrikarji, v Titovem Velenju pa industrijski kle-
parji in TV-mehaniki.
UM
Posodobitve v Gllnu
V nazarskem Glinu bodo letos in prihodnje leto za poso-
dobitev svoje proizvodnje porabili 1,2 milijarde dinarjev
ter tako v nekaterih temeljnih organizacijah, najbolj v
žagarstvu, krepko izboljšali produktivnost, veliko boljši
pa bo tudi izkoristek lesne mase.
S posodabljanjem bodo pričeh v žagarski proizvodnji, kjer
bodo ustvarili pogoje za namensko žaganje ter tudi mehani-
zirah sedaj fizično naporna dela na prostem. Z uporabo
računalniških sistemov, vključenih v zato prilagojene stroje,
bodo dosegli sprotno in točno merjenje obdelovalnega lesa.
V tozdu žagarstvo bodo postavili nov numerično krmiljen
robilnik, avtomatsko sortirnico lesa, mehanizirali pa bodo
tudi skladišče hlodovine.
RP
OBRTNIKI!
Obiščite bančno enoto Ljubljanslte banke,
Splošne banke Celje na Mariborski 7. Tam je
tudi Kovinotehnin center za drobno gospo-
darstvo. Uredite si bančno poslovanje v tej
bančni enoti. To pomeni - dve muhi na en
mah!
DO »Zarja« Petrovče
industrija lesnih, kovinskih in konfekcijskih proizvodov
ter storitvene dejavnosti v gradbeništvu n.sol.o.
Petrovče
Komisija za deiovna in stanovanjska razmerja TOZD
Modna konfekcija
objavlja
prosta dela in naloge
VODJA INDUSTRIJSKE
PRODAJALNE
-	1 Izvajalec
Pogoj:
Srednja komerc. šola ali VK poslovodja
2 leti delovnih izkušenj
3-mes. poskusno delo
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim
delovnim časom.
Komisija za deiovna in stanovanjska razmerja DSSS
objavlja
prosta dela in naloge
ČUVAJ-KURJAČ
-	1 izvajalec
Pogoj:
-	8. raz, osnovne šole
-	tečaj za kurjača nizkotlačnih kotlov
-	1 leto delovni izkušenj
-	3. mes. poskusno delo
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim
delovnim časom.
Vsi interesenti naj pošljejo pisne prijave in dokazila o izpol-
njevanju pogojev v 8 dneh od objave na naslov: DO »Zarja«
Petrovče 63301 Petrovče.
Kandidate bomo obvestili o izbiri v 15 dneh po zaključenem
zbiranju prijav.
naložile v Elkroju
Stopetaeset novih delovnih mest
Delavke in delavci Elkro-
ja iz Nazarij so se prejšnjo
soboto že četrtič zbrali na
udarniški akciji v Strugah
pri Lučah, kjer bodo ob le-
tošnjem občinskem prazni-
ku odprli nov proizvodni
obrat za proizvodnjo hlač.
Sočasno z naložbo pri Lu-
čah so se lotili tudi nado-
mestne gradnje proizvodne
hale v šoštanjskem tozdu,
ki jo bodo pravtako zaklju-
čili že letos. Elkrojeva pro-
izvodnja se bo tako že v pri-
hodnjem letu povečala za
300 tisoč hlač, ki jih bodo v
večini poslaM na zahodno-
evropsko tržišče.
S prostovoljnim delom, ki
so ga zaključili v soboto, so
delavci Elkroja izkopali kilo-
meter vodovodnega jarka,
ter tako znatno zmanjšali
stroške gradnje novega obra-
ta. Za prenovo bivše struške
podružnične osnovne šole in
izgradnjo prizidka bodo, če
prištejemo tudi montažo no-
ve opreme, v Elkroju vložili
približno 60 milijonov dinar-
jev. Ob polni zmogljivosti
bodo v obratu zaposlili 100
novih delavk in delavcev, ki
bodo letno izdelali 150 tisoč
hlač. Več kot tri četrtine te
proizvodnje bodo poslali na
konvertibilni trg. Nov proiz-
vodni obrat bo velika prido-
bitev za celotno lučko-sol-
čavsko območje.
Bistveno pa se bodo izbolj-
šah pogoji dela tudi v šo-
štanjskem tozdu, kjer bo El-
kroj zgradil novo, nadomest-
no proizvodno halo in indu-
strijsko prodajalno. S poso-
dobitvijo proizvodnje v Šo-
štanju bodo proizvodnjo
podvojih in že prihodnje leto
izdelali 300 tisoč hlač. Tudi
število zaposlenih se bo po-
večalo. Sedanjim sto dvajse-
tim delavcem se bo pridruži-
lo petdeset novih. Tudi v
tem tozdu bodo 85 odstotkov
proizvodnje poslali na kon-
vertibilni trg.
Elkroj, ki je lani skočil z
dvestotega na 130. mesto
med slovenskimi izvozniki,
bo z novimi proizvodnimi
zmogljivostmi svoje mesto
na lestvici izvoznikov še iz-
boljšal, še bolj pa bo ta de-
lovna organizacija utrdila
svoje vodilno mesto, ki ji po
poslovni uspešnosti pripada
v občini Mozirje.
R. PANTELIČ
Volneno odeje
tudi v Celju
^ Tovarna volnenih odej v
Škofji vasi izdela na leto med
110.000 in 130.000 volnenih
odej, od 1980. leta naprej vse
iz domače surovine. Najbolj-
še odeje stanejo 7.200 dinar-
jev, tiste, kjer je razmerje
med volno in sintetiko
70 : 30, pa manj, med 4.800 in
6.100 dinarjev. Kljub temu,
da jih ves čas spremlja tradi-
cionalna »slava«, pa jih v Ce-
lju skoraj ni bilo moč kupiti.
Ponje se je bilo treba odpelja-
ti v Ljubljano, Maribor ali
druge večje centre.
Odslej pa bo mogoče prave
volnene odeje kupovati tudi
v Celju, saj so se proizvajalci
o tem dogovorili z delovno
organizacijo TEKO.
UM
Nova kotlovnica
v Klavnici
v Klavnici Kmetijskega
kombinata Šentjur sb si z
izgradnjo nove kotlovnice
na trdo gorivo zagotovili
stalen vir energije, hkrati
pa računajo, da bodo tako
prihranili okrog 2 milijona
dinarjev letno.
Obnovili so tudi prostore,
v katerih so garderobe, jedil-
nica, pralnica in likalnica in
tako zagotovih delavcem
boljše pogoje dela. Vrednost
del znaša več kot 30 milijo-
nov dinarjev, zaradi zamude
pri dokončanju pa je bilo tre-
ba plačati še dodatnih 7 mili-
jonov dinarjev.
T. C.
Težave trgovine se laiiko
eiiriiile uroti potrošnikom
Težave trgovine z živili na
drobno se iz lanskega pre-
našajo tudi v to leto. Merxo-
va delovna organizacija ozi-
roma temeljna organizacija
Potrošnik Celje je zaključi-
la preteklo poslovno leto s
43 milijoni dinarjev izgube.
Kljub sanacijskemu progra-
mu, ki ga pripravljajo, si le-
tos ne obetajo kaj boljšega,
saj ostajajo osnovni razlogi
za izgube nespremenjeni.
Notranje rezerve ne more-
jo v celoti preseči upadanja
razlike v ceni in akumulativ-
nosti, predvsem pa ne veli-
kih obveznosti iz naložb v
preteklih letih. V sanacij-
skem programu predvideva-
jo zmanjševanje zalog in šte-
vila zaposlenih, s tem pa več-
jo produktivnost. Stroške
bodo omejili, kolikor je mo-
goče, vse nalože in obnove
pa bo letos treba ustaviti.
V tem času je očitno upa-
danje prometa kot posledica
manjše kupne moči. Več kot
prej prodajo osnovnih živ-
ljenjskih artiklov, pri katerih
pa je manjša razlika v ceni.
Najbolj pa so zaskrbljeni,
ker nimajo lastnih obratnih
sredstev in bodo letos samo
za obresti pri kreditiranju za-
log porabili 170 milijonov di-
narjev. Če se kreditni pogoji,
vsaj za osnovne življenske
artikle ne bodo izboljšah, ne
bo druge izbire, kot zmanjše-
vanje zalog. To pa seveda po-
meni, da se bo kaj lahko zgo-
,dilo, da kakšen dan na poU-
cah zmanjka tudi najnujnej-
šega. Da ne bi bilo prevelike
škode, oziroma da ne bi trpe-
la ponudba, bodo v Merxu
naredili podrobno analizo
kaj in kje je mogoče omeje-
vati in kaj ne. Tudi o nalož-
bah bodo še enkrat premisli-
li skupaj s krajani in določili
vrstni red izgradnje.
Nekje pri vrhu bo gotovo
trgovina na Dobrni. Poleg te-
ga pa nameravajo narediti še
spisek trgovin, ki bi jih bili
pripravljeni odstopiti zaseb-
nikom - le da se zaenkrat za
prevzem nedonosnih trgovin
nihče ne zanima.
MILENA B. POKLIC
16. MAJ 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 5
Prazni domovi ali lačni
ŠtlpenaUe ne dosegajo stroškov oskrbnine, ki so domovom glavni vir dohodka
Celje: četrtina
zmogljivosti praznili
Zasedenost celjskega do-
ma učencev je trenutno 73,5
odstotna. Od 600 ležišč, ko-
likor jih je na voljo učen-
cem, je zasedenih 441. Polna
oskrbnina za 30 dni znaša
od 1. maja dalje 12.573 di-
narjev, od tega je 3.575 di-
narjev stanarine in 8.998 di-
narjev stroškov za hrano.
Ker večina učencev odhaja
ob koncu tedna domov, jim
ob plačilu oskrbnine odšte-
jejo za vsak dan odsotnosti
200 dinarjev.
Od 441 učencev, ki stanu-
jejo v domu, jih prejema šti-
pendije 317. Kadrovske šti-
pendije prejema 70 učencev,
štipendije iz združenih sred-
stev 159 učencev ter obe šti-
pendiji skupaj 88 učencev.
19 učencev prejema druge
oblike denarne pomoči, 105
učencev pa je brez štipendij.
Višina kadrovskih štipendij
je zelo razhčna. Razpon sega
od manj kot 4.000 dinaijev,
kolikor prejema 5 učencev,
do več kot 12.000 dinarjev,
kolikor prejema 32 učencev.
Največ, 84 učencev, pa me-
sečno prejema med 8.000 in
10.000 dinarjev štipendije.
Najvišja štipendija iz združe-
nih sredstev znaša 13.264 di-
narjev In jo ima en učenec,
najnižja pa je komaj 1.000 di-
narjev.
Večina učencev, ki žive v
domu, izhaja iz delavskih
družin (201 učenec), iz kmeč-
kih družin je 107 učencev,
upokojenskih 20, obrtniških
29 in 84 učencev, ki imajo
starše uslužbence.
V domu učencev Karel De-
stovnik-Kajuh imajo organi-
zirano redno vzgojnoizobra-
ževalno delo in rezultati ob
koncu šolskega leta so v
vseh vzgojnih skupinah nad
95 odstotni. To pa je v pov-
prečju za več kot 10 odstot-
kov bolje kot v šolah, ki jih
učenci obiskujejo. V okviru
doma imajo dobro organizi-
rane tudi interesne dejav-
nosti.
Titovo Velenje:
štipendisti rudniica
na boljšem ^
Velenjski dom učencev
ima na razpolago 720 ležišč,
od tega koristijo učenci le
tretjino zmogljivosti.
Prosta ležišča nudi dom
Gorenju, ki usposablja de-
lavce za tovarno hladilnikov
v Bihaču, ki je še v izgradnji.
Gre za približno 200 delav-
cev. Proste zmogljivosti ko-
risti tudi gradbeno podjetje
Vegrad, dom pa se uporablja
še za turistične namene.
Cena oskrbnine znaša me-
sečno 11.750 din, učenci pa
dejansko plačujejo od 9.500
do 10.000 din, ker odjavljajo
hrano, kadar ne prebivajo v
domu in bivanje v domu
med počitnicami. Učenci
plačajo le 60 odstotkov eko-
nomske cene^ ki je lani zna-
šala 17.500 din na učenca.
Razliko pokrije dom iz dru-
gih virov prihodka, zlasti iz
poslovne turistične dejav-
nosti.
Del stroškov za hrano po-
krije velenjski rudnik ligni-
ta, približno 3.000 din meseč-
no na učenca, ker zahteva za
bodoče rudarje, ki imajo tež-
je pogoje praktičnega izobra-
ževanja, boljšo prehrano. Ob
tem je P9memben podatek,
daje v domu približno 90 od-
stotkov učencev, ki jih šti-
pendira velenjski rudnik lig-
nita. Dom učencev pa dobi
tudi nekaj več kot 10 milijo-
nov din od Republiške izo-
braževalne skupnosti, kar
predstavlja približno 15 od-
stotkov celotnega prihodka.
Ta sredstva namenjajo za
amortizacijo in za osebne do-
hodke vzgojiteljev ter za ad-
ministrativno tehnične de-
lavce, vendar jih ne bi bilo
dovolj, če se dom ne bi uk-
vaijal s turistično dejav-
nostjo.
Povprečna štipendija ve-
lenjskih učencev se je lani
gibala od 7.500 do 8.500 din,
kar pa ne velja za štipendiste
velenjskega rudnika lignita,
ki daje bistveno višje štipen-
dije. Gre za več kot 10.000
dinarjev, kohko več je odvis-
no od letnika šolanja, tako
da učencem ostane kar nekeg
tisočakov za osebno porabo.
To pa ne velja za preostahh
10 odstotkov učencev, ki so
štipendisti drugih velenjskih
kolektivov, katerih štipendi-
ja nemalokrat ne zadošča za
plačevanje oskrbnine v do-
mu. Povprečno jim mesečno
zmanjka 2.000 do 3.000 din,
zato si mnogi med njimi po-
magajo tudi tako, da vse več
dni preživijo doma in odjav-
ljajo hrano in bivanje v
domu!
V domu prebiva približno
90 odstotkov učencev iz dru-
žin delavcev in kmetov,
medtem ko so ostali otroci
intelektualcev. Približno 75
odstotkov učencev pa je iz
sosednjih republik, največ iz
Bosne in Hercegovine, kar
otežkoča vzgojno delo, ker
ima večina probleme s slo-
venskim jezikom.
Šentjur: izguba v
domu
šentjurski dom učencev,
v katerem bivajo dijaki
Srednje kmetijsko živilske
šole, ima na razpolago 120
ležišč, od tega so trenutno
zasedena 103. To ne pomeni,
da in:>ajo v domu težave z
napolnitvijo zmogljivosti,
ampak ostaja nekaj prosto-
ra za tiste zunanje učence,
ki imajo prakso v hlevu in
morajo biti tam že ob 4. uri
zjutraj.
Mesečna oskrbnina v do-
mu znaša 10.451 dinarjev,
vendar pa učenci skoraj ni-
koli ne plačajo celotne cene,
s^ jim v primeru najmanj
tridnevne odsotnosti odšte-
jejo 200 din^ev dnevno. To
pomeni, da jim odštejejo del,
ki gre za hrano. Tako plačajo
približno 8.000 dinarjev me-
sečno, saj odhžgajo ob koncu
tedna domov.
Od 103 učencev, kolikor
jih je v domu, jih 90 prejema
štipendijo, katere višina sega
od 7.000 do 13.500 dinaijev.
13 jih je brez štipendije, ob
tem pa večina učencev doma
izvira iz kmečkih ali pa de-
lavsko-kmečkih družin.
Dom je lani posloval z iz-
gubo, saj so šele s 1. marcem
dvignili oskrbnino, ki je prej
znašala 5.280 dinarjev. Izobr-
ževalna skupnost prispeva le
za vzgojno dejavnost, iz če-
sar dobijo osebne dohodke
vzgojitelji in za del material-
nih stroškov, vse ostalo pa
plačajo učenci v oskrbnini.
Zato razmišljajo o možnosti
turistične dejavnosti doma v
času počitnic, kar bi pomeni-
lo dodaten vir dohodka.
Interesne dejavnosti v do-
mu so dobro organizirane in
učenci dosegajo pri tem lepe
uspehe. Najaktivnejše so no-
gometna, šahovska in strel-
ska sekcija ter pevski zbor.
Šmarje: štipendije
za vse
Dom učencev Steklarske
šole iz Rogaške Slatine je
skoraj polno zaseden. Od
zmogljivosti 64 mest jih je
trenutno zasedenih 60.
Oskrbnina je okoU deset ti-
soč dinarjev mesečno, ka-
drovske štipendije, ki jih po-
deljuje Steklarna Boris Ki-
drič pa znašajo od 4 do 7 ti-
soč dinarjev, glede na učni
uspeh učenca. Učenci, ki so
iz socialno šibkih družin po-
leg štipendije iz združenih
sredstev prejemajo za biva-
nje v domu še dodatnih 4 ti-
soč dinarjev mesečno. Z ne-
kaj izjemami imajo vsi učen-
ci v domu štipendijo in že
tudi zagotovljeno zaposlitev
v steklarni.
Bivanje v domu učencev je
razmeroma poceni, saj je ce-
na stanovanja le 1.500 dinar-
jev, draga in vedno dražja pa
je prehrana. Poleg oskrbnine
so edini vir financiranja do-
ma učencev Steklarske šole
v Rogaški Slatini sredstva,
ki jih prispeva občinska izo-
braževalna skupnost. Z izgu-
bo pri poslovanju se zaen-
krat še ne srečujejo, ker so
skromni in znajo gospoda-
riti.
Šola in vrtci na
Hudinji pretesni
Dve enoti vzgojno varstvene organizacije Tončke
Cečeve iz Celja ne moreta sprejeti vseh otrok, ki so
potrebni varstva v prihodnjem šolskem letu, čeprav
bodo v enoti v ulici Frankolovskih žrtev sprejeli 40
otrok več kot so zmogljivosti, v enoti v ulici Frana
Milčinskega pa petn^st otrok več. Nerazporejenih je
ostalo še 69 otrok, ki stanujejo v novem naselju na
Hudinji.
Na skupnem sestanku predstavnikov vseh treh celj-
skih vzgojno varstvenih organizacij so se prejšnji
teden dogovorih, kako bodo skušah rešiti ta problem,
starše pa bodo o tem seznanili na sestanku, ki ga bodo
sklicali v kratkem.
Sklenili so, da sedanje varovance in tiste, ki se sedaj
dnevno vozijo s Hudinje v enoto VVO Anice Černejeve
na Ljubljanski cesti, obdržijo v matičnih enotah na
Hudinji. V vrtec na Ljubljanski cesti pa bodo dnevno
vozili skupino trinjustih novincev starih od 4-5 let.
V vrtce VVO Zaija bodo razporedih 21 otrok, ki
stanujejo na območju krajevnih skupnosti, kjer so Zar-
jine enote in pa otroke katerih starši so zaposleni v
bližini teh vrtcev. Gre za otroke v starosti od sedmega
meseca do 6. leta.
Podobne težave so tudi z vpisom novincev v
osnovno šolo na Hudinji, ki je trenutno najbolj zase-
dena osnovna šola v Celju.
Letos bo treba spremeniti odlok o šolskih okoliših.
Bistvo spremembe je v tem, da se del hudinjskega
šolskega okoliša preusmeri na šolski okoliš Prve
osnovne šole, od tam pa naj bi otroke prerazporedili
na šole v centru, kjer je še dovolj prostora. Predlog
novega odloka je včeraj obravnaval celjski izvršni
svet, v kratkem pa ga bodo tudi delegati na seji
občinske skupščine.
V okviru lastnih enot bodo razporedili 12 otrok v
vrtec na Aljaževem hribu. Gre za otroke v starosti od
drugega do petega leta in katerih starši so zaposleni v
centru. Starši bodo imeli na izbiro tudi možnost, da
vpišejo otroke v enoto Anice Černejeve na Kajuhovi,
kjer je tudi še dovolj prostora. Preostalih 23 otrok pa
bodo vključili v vrtec na Titovem trgu in zanje organi-
zirali tudi prevoz.
Že prihodnje šolsko leto bodo skušali v celjskih
vrtcih uveljaviti pedagoške normative glede števila
otrok v skupini, ker po ostalih vrtcih število novincev
upada. Te normative seveda ne bodo mogli upoštevati
v omenjenih enotah na Hudinji, kjer bo v vsaki skupini
dosti več otrok. Zato vzgojno varstveni delavci upajo,
da bodo starši novincev z razumevanjem sprejeli pred-
loge, ker je že sedaj vzgojno in izobraževalno delo v
enotah na Hudinji oteženo zaradi prevelikega števila
otrok.	VIOLETA V. EINSPIELER

Vse več prostovoljnih prispevkov
v prvih štirih mesecih so posamezniki in delovne	organiza-
cije prispevali za bolnišnico preko 4,7 milijona dinaijev, od
tega je bilo prostovoljnih prispevkov 3,1 milijona	dinaijev,
organizacije združenega dela pa so prispevale 1,5	milijona
dinarjev.
Prostovoljni prispevki v aprilu:
Stanovalci Šmaijete, Rimske toplice - prispev.
namesto venca pok. Levu Tičaiju	8.000
Cizej Cilka, Kaplja vas vas - Prebold - prispev.
namesto cvetja pok. Kregar Stankotu	2.000
Cizej Cilka, Kaplja vas - Prebold - prispev. name-
sto cvetja pok. Skok T.	2.000
Vera CiglenSek Šmaije pri J. - prispev. namesto
cvetja pok. Levu Tičaiju, Rimske toplice	3.000
Škornik Zora, Ul. XIV. diviz. Rimske toplice -
prispev. namesto cvetja pok. Levu Tičaiju	4.000
Lea Čmak, Celje, Vrunčeva 1	2.000
Henrik Čmak, Celje, Vrunčeva 1	2.000
Vaščani Prekoija - prispev. namesto cvetja za
pok. Marijo Jovanovič	9.300
Gospodar, zbornica Lj. - prispev. namesto venca
za pok. očeta tov. Jošta	4.000
Skladiščno-transprotni center C. - prispev. name-
sto venca za pok. Leban F., Celje	5.000
Cizej Cilka, Kaplja vas - Prebold - prispev. name-
sto cvetja pok. Rogl Tereziji	2.000
Burger Kristina, Ljubljana, Cesta v Rožno dolino
28	2.000
OO Sindikata Elektrosignal, Celje	10.000
Kraljič Jože, Arclin 64/a Škofja vas	100.000
Rudnik Rudi, Maribor. 45, Celje	100.000
Aprila je za modernizacijo bolnišnice vplača-
la 30.000 dinarjev delovna organizacija LIHO
Liboje.
To nI zadnji prispevek
Delavci Železarne Štore so iz sredstev sklada skupne
porabe ob zaključnem računu namenili 2 milijona dinaipev
za modernizacijo bolnišnice. Sklep o tem je predsedniku
izvršilnega odbora sklada za modernizacijo Francu Banu
izročil predsednik delavskega sveta Milan Žibret.
Sestri za bolnika ne
sme zmanjkati časa
Ob svetovnem dnevu medicinskih sester
Poklic medicinske sestre
ni lahek. Dobro ga lahko
opravljajo le čustveno zreli
ljudje, tisti, ki ne mislijo, da
je za dobro delo dovolj stro-
kovna podkovanost. Marja-
na Lesjak je še mlada se-
stra, polna idealov. Četrto
leto je zaposlena v celjskem
zdravstvenem domu, v
splošni medicini, in je tudi
predsednica tamkajšnje os-
novne sindikalne organiza-
cije.
Ob vprašanju, kako si za-
mišlja dobro medicinsko se-
stro, ki smo ga nanjo naslovi-
U ob 12. maju, svetovnem
dnevu medicinskih sester, je
opozorila, da še tako dobra
sestra ne more vedno oprav-
ljati dela, kot bi si želela.
»Bolnik od nas veliko pri-
čakuje. V času bolezni je te-
lesno in duševno spreme-
njen in drugače razmišlja kot
kadar je zdrav. Od zdravstve-
nih delavcev pričakuje po-
moč,, nego, skrb in pomiri-
tev. Želi si občutka varnosti.
Veliko tega mu lahko da
prav medicinska sestra. Za-
vedamo se, da si moramo
pridobiti njegovo zaupanje,
saj je od tega odvisno tudi
bolnikovo sodelovanje pri
zdravljenju in s tem razvoj
bolezni. Zal pa se vse prepo-
gosto zgodi, da nas skoraj
dobesedno zasujejo različni
papirji in nam vzamejo čas,
ki bi ga morali in ki ga želi-
mo namenjati bolnikom, saj
svoje delo opravljamo zaradi
njih in za njih,« poudarja se-
stra Marjana. Sestrino delo
je običajno neločljivo pove-
zano z delom drugih zdrav-
stvenih delavcev in od vest-
nega dela vsakega posamez-
nika je odvisen končni uči-
nek pomoči bolniku.
Pa še na nekaj sestra ne
sme pozabiti: na stalno stro-
kovno izpopolnjevanje, saj
so novosti kar na dnevnem
redu. Veliko je odvisno od
vsake posameznice, od tega,
koliko prostega časa je pri-
pravljena žrtvovati za izpo-
polnjevanje, v Celju pa jim
precej pomaga tudi društvo
medicinskih sester: »Dru-
štvo skrbi za kakovostna
predavanja in seminarje, ta-
ko se lahko vsaka sestra
sproti seznani z novostmi na
svojem področju,pravi
Marjana Lesjak.
MILENA B. POKLIČ
6. STRAN - NOVI TEDNIK
16. MAJ 1985
Začasnost, ki traja že 15 let
y DobW tUdI letos ne bodo gradili trgovine
te so krajani Dobja upali,
da bo nedavni sestanek
predstavnikov Merxove te-
meljne organizacije Proda-
ja, krajevne skupnosti in
predsednika izvršnega sve-
ta šentjurske občine obro-
dil sadove in bodo vendarle
sklenili, da se gradnja nove
trgovine, res začne, so spet
upali zaman.
V kraju se že vsa leta po
vojni ubadajo s problemom
osnovne preskrbe. Trgovina
je v majhnih, neprimernih
prostorih, hkrati pa so ves
čas načrtovali izgradnjo no-
ve. Do tega ni nikoh prišlo,
kot izgovor pa so vedno
omenjali pomanjkanje de-
narja.
Ko se je pred leti krajevna
skupnost odločala, kdo bo
nosilec preskrbe v kraju, se
je na podlagi pismenega za-
gotovila Merxa, da bo zgradil
novo trgovino, odločila zanj,
čeprav je tudi Kmetijski
kombinat iz Šentjurja ponu-
jal adaptacijo trgovine v za-
družnem domu. Tudi to za-
gotovilo je ostalo le na papir-
ju. Lani je trgovina dobila
svoje mesto celo v občinski
resoluciji, v krajevni skup-
nosti so zagotovili zemljišče,
nato pa seje spet izkazalo, da
temeljna organizacija ni in-
vesticijsko sposobna in da
bo treba z gradnjo počakati.
Ko so že verjeli, da bo letos
gradnja vendarle stekla, pa
so v Prodaji izdelali analizo,
s katero so dokazali, da ni-
majo sredstev za izgradnjo
nove trgovine, ki bi po pre-.
dračunih veljala okrog 60
milijonov dinarjev. Pravijo,
da bi lahko dobili posojilo za
gradnjo, vendar pa se bojijo
visokih obresti, ki jih ne bi
mogli odplačevati. Ta te-
meljna oganizacija se na-
mreč že sedaj otepa z izgubo.
Pripravljeni pa so obnoviti
sedanjo trgovino.
Krajani se s tem ne strinja-
jo, saj menijo, da bi se tako
problem spet preložil za ne-
kaj let, pogoji dela v trgovini
pa se ne bi nič izboljšali.
Skladišče bi bilo še vedno v
garaži, kjer pozimi vse zmrz-
ne, pisarna poslovodje pa je
samo zasilna. Letošnjo zimo
so v njej izmerili minus 20
stopinj Celzija.
Krajani predlagajo, naj bi
Kmetijski kombinat in Merx
združila sredstva in skupno
rešila problem oskrbe v kra-
jevni skupnosti, pri tem pa
naj bi pomagala širša skup-
nost. Pa kaj, ko nekateri od-
govorni v Šentjurju menijo,
da je vseeno, če v Dobju
zgradijo trgovino ah ne, kraj
bo še vedno ostal nerazvit.
Vendar se krajani ne dajo.
Pravijo, da bodo s svojimi
zahtevami seznanili pristoj-
ne republiške organe, ker v
domači občini vsa ta leta ni-
so nič dosegli.
TATJANA CVIRN
Ha Ostrožneen m
proti sprememiiiiii
Na zborih krajanov stalnih
območij so v krajevni skup-
nosti Ostrožno v Celju odloč-
no odklonili osnutek spre-
memb zazidalnega načrta. Os-
nutek predvideva komunalno
ureditev krajevne skupnosti,
gradnjo 64 individualnih hiš
in tudi lokacijo za nadomest-
no gradnjo cerkve Sv. Duha.
Krajani sicer niso proti pred-
laganim novostim, v celoti pa
zavračajo osnutek, ker ne upo-
števa dosedanjih pripomb kra-
janov in ker zahtevajo, da so
prej uresničene zahteve in nuj-
ne potrebe krajanov. Vztrajajo,
da je najprej potrebno urediti
neprimerno cesto Ostrožno-
-Lopata (podaljšek Čopove),
predvsem pa zagotoviti dovolj
pitne vode, saj že sed^ ostajajo
v višjih legah v sušnih obdob-
jih brez vode, novogradnje pa
bi to še poslabšale.
Za cerkev Sv. Duha predla-
gajo, da se lokacija nekoliko
premakne, tako da ne bi bila
več na kmetijskem zemljišču,
zanjo pa ne« bi namenih prav
toliko prostora, kot gaje imela
nekdanja, sed^ porušena cer-
kev. Opozarjajo še na nevar-
nost zalitja sedanjega naselja
ob padavinah, saj bi se ob ures-
ničitvi zazidalnega načrta te-
ren, kjer so predvidene novo-
gradnje, precej dvignil. Skrbi
jih tudi, če bo ostalo dovolj ze-
lenih površin in ne nazadnje
tudi otroških igrišč.
Zaradi slabih izkušenj, kijih
imajo krajani Ostrožnega z
uresničevanjem obljub, po-
stavljajo svoje zahteve kot
predpogoj za sprejem spre-
memb zazidalnega načrta. Os-
nutek bo torej potrebno popra-
viti v skladu z njihovimi zahte-
vami in ponoviti javno razpra-
vo o njem.
MILENA B.POKLIČ
Mrliška vežica v Mozirlu
v Mozirju so pričeli graditi mrliško vežico, ki so jo
načrtovali že v prejšnjem referendumskem obdobju.
Sredstva zbirajo z novim samoprispevkom, kar pa za
kompletno izgradnjo in prenovo pokopališča, ki naj
bi jo zaključili prihodnje leto, ne bo zadoščalo. V
krajevni skupnosti računajo na dodatno pomoč kra-
janov.
V tem času v krajevni skupnosti zaključujejo akcijo
napeljave novih telefonskih priključkov. Krpani
Moziija, Ljubije, Lok, Lepe njive, Brezja, Radegunde,
Šmihela in Dobrovelj bodo dobiU 86 novih telefonov,
za katere bodo morah v povprečju odšteti med 110 in
140 tisoč dinaiji. Najoddaljenejši kmet, Franc Gosteč-
nik iz Radegunde pa bo za telefonski priključek plačal
330 tisoč din. Takšna cena pot^uje znano dejstvo, da
so hribovski kmetje napram nižinskim v precej slab-
šem položaju.
Takšne cene nikakor ne morejo biti vzpodbuda za
ohranjanje živosti hribovskih kmetij.
RP
Vili Vvbihal
Vili Vybihalpraznuje te
dni dvajsetletnico, kar je
urednik glasila sozda
Hmezad »Hmeljar«. V ve-
liki meri je prav njegova
zasluga, da Hmeljar de-
lavci Hmezada in številni
kmetje tako radi prebira-
jo, saj nudi poleg zanimi-
vega branja, predstavlja-
nja mnogih kmetov in po-
ročanja o zanimivih do-
godkih v samem Hmeza-
du, tudi obilo strokovnih
nasvetov, kijih kmetje še
kako potrebujejo. Skrat-
ka, Hmeljar je pester, bra-
len in zanimiv.
Viliju je uspelo, da je
v dvajsetih letih uredil
bogato zbirko fotografij,
obogatil pa je tudi zbirko
v hmeljarskem muzeju.
Sicer pa Vilijevo delo ne
gre soditi samo po Hme-
Ijaru. Poleg tega je ureje-
val številne monografije
krajev v žalski občini.
Uredil je monografije Le-
tuša, Trnave, Gomilske-
ga, Griž z Zabukovico in
Polzele, poleg tega pa še
četrti in peti Savinjski
zbornik.
Vili Vybihalje bil dolgo
časa član komisije za in-
formiranje pri republi-
škem svetu Zveze sindi-
katov, član medobčin-
skih in občinskih komisij
za informiranje, je pa tudi
dolgoletni član Društva
novinarjev Slovenije in
njegove sekcije kmetij-
skih novinarjev. Oprav-
ljal je še celo vrsto drugih
dolžnosti. Bil je sekretar
Zveze komunistov na
upravi Hmezada, vodja
delegacij ter član delav-
skega sveta in še bi lahko
naštevali. Skratka, je člo-
vek, kije živel in še živi s
svojo Savinjsko dolino.
V prostem času je vnet
planinec. Velika je njego-
va zasluga, da so si polzel-
ski planinci uredili zares
prijeten dom na Gori Olj-
ki, ki jo obiskuje vse več
planincev. Pomemben je
prispevek planincev pri
obujanju tradicij NOB.
Verjetno je Vili, pravza-
prav to tudi sam prizna-
va, zelo srečen, ko se na-
poti v planine in uživa v
lepotah narave. Ko se
sprehaja po planinskih
poteh, se velikokrat usta-
vi in opazuje čudovito na-
ravo. Navsezadnje plani-
narjenje ne pomeni le ho-
je. Človek si mora vzeti
toliko časa, da tudi opa-
zuje svet in ljudi okrog
sebe. Mnogo ljudi spoz-
nava Vili na svojih poteh,
zato tudi zna tako iskreno
pisati o vsakdanjem delu
in problemih savinjskih
kmetov.
JANEZ VEDENIK
OBRAZI/
Čisto Uubno
Ljubno ob Savinji je prvomajske praznike pričakalo v novi,
mnogo bolj čisti preobleki, saj je KS organiziralo tradici-
onalno očiščevalno akcijo. Udeležila so se je vsa društva in
delovne organizacije iz kr^evne skupnosti. Še posebej vehk je
bil prispevek osnovne šole, katere učenci so pod vodstvom
^delavcev, ribičev, lovcev in drugih krajanov očistili bregove
Savinje in ostalih voda, kakor tudi okolje v katerem živijo.
Organizatorji opažajo, da se iz leta v leto povečuje število
krajanov, ki sodelujejo v očiščevalni akciji. Konkreten rezultat
akcij je, da je vedno manj divjih odlagališč smeti, ki so še do
nedavna kazila podobo kraja. V prizadevaryu za uveljavitev
Ljubnega kot turističnega kraja, je ta dosežek še kako po-
memben.
Gasilski dom na Dolgi gori
Koncem aprila so na Dolgi gori pri Ponikvi začeli graditi
nov gasilski dom. Doslej so imeli opremo kar v leseni baraki. Na
Dolgi gori je 350 krajanov, od tega 50 gasilcev, ki so se združili v
enoto pred šestimi leti, sicer pa spadajo pod matično gasilsko
društvo Ponikva. Predsednik društva je Alojz Firer, poveljnik
pa Marjan Dobnik. Tako kot večino gasilskih domov v regiji
bodo tudi tega krajani Dolge gore zgradili pretežno s prostovolj-
nim delom, prispevki in darovanim lesom. Predračunska vred-
nost je šest milijonov dinarjev, dom, ki bo kasneje služil tudi
ostahm potrebam kraja, pa bodo gradili po etapah in upajo, da
bo gotov v petih letih.
_	TV
Ze 7500 Udarniških ur
Gasilski dom na Ložnici pri Žalcu že dobro leto domala noben
dan ni osamljen, kajti krajani ga obnavljajo in širijo. Z deh so
začeh lani v začetku leta, dom pa bi radi končali do letošnjega
občinskega praznika, torej do začetka julija. Začeh so s 700 tisoč
dinarji ter jim dodah še milijon 300 tisoč din, ob tem pa je
največja vredriost v že 7500 opravljenih udarniških urah, ki
imajo izredno >Hsoko vrednost. V obnovljenem gasilskem domu,
ki bo tudi »srce« kraja bodo dobili dvorano z odrom za okoh 200
ljudi, sejno sobo, dve garaži, kuhirvjo ter sanitarije. V zgornjih
prostorih si bodo delovne prostore uredih mladinci. Za zgotovi-
tevj vseh del bi potrebovaU še okoli 800 tisoč dinarjev. Če jih
bodo zbrali, bodo uredili vse, drugače pa se bodo vsaj za leto ali
dve zadovoljili tudi s tem, da bo v dvorani na tleh samo beton, je
povedal vodja režijskega odbora za gradnjo oz. razširitev gasil-
skega doma Milan Končnik.
M .. .	X « . .	T. VRABL
Gasilske garaže v SockI
že preko dva tisoč udarniških ur so opravili člani gasilskega
društva v Socki pri gradnji dveh garaž za vozila, orodjarno in
ostalo opremo. Doslej so imeli vozila spravljena v starem
gasilskem domu, kjer je bila tudi dvorana za razne krajevne
prireditve.
S pridobitvijo garaž, ki so v podaljšku dvorane, se bodo pogoji
za delo izboljšali. Gradnjo z opremo zunanjih površin v glavnem
financirajo sami, vsak po 90 tisoč dinarjev in v materialu pa sta
prispevala občinska gasilska zveza in krajevna skupnost, nekaj
denarja so prispevale delovne organizacije in krajani. Svoj denar
pa so zbrali preko številnih prireditev.
V društvu, ki je bilo ustanovljeno leta 1931 in ima 87 članov,
menijo, da bodo z deh pri razširitvi gasilskega doma končali do
konca leta, seveda pod pogojem, da bodo z akcijami zbrali še
preostali potrebni denar. Ena izmed takšnih akcij bo že v nede-
ljo, 19. maja, ko bodo ob gasilskem domu pripravih ob 16. uri
verižno vajo (naryo so povabili vsa društva iz sektorja in pobra-
teno Vitanje), nato pa družabno srečanje.
T. VRABL
Poletni Ilubenski plesalci
Na osnovni šoli Slandro-
ve brigade na Ljubnem že
nekaj let deluje zelo uspeš-
na folklorna skupina, ki jo
vodi Jelka Marovtova.
Že v tretjem razredu je za-
čela zbirati mlade plesalce in
plesalke, ki so bili pripravlje-
ni vaditi tudi po večkrat na
teden. V začetku je seveda
imela velike težave. Manjkali
so ji predvsem plesalci.
Fantje so pač raje nabijali žo-
go. Ko pa so pričeli nastopati
in ko so dobili tudi lepe na-
rodne noše, se je tudi število
plesalcev povečalo. Še večji
polet so šolarji dobih, ko so
jih na nastopih pričeli
spremljati harmonikar Jože
Brglez, basist Vido Prušnik
in klarinetist Dani Tostovrš-
nik. Muzikanti so tudi ob
n^večjem delu doma - koš-
nji, zidavi... - redno hodili
na vaje in nastope. Teh pa
resnično ni malo, saj skoraj-
da ne mine prireditev v mo-
zirski občini, ki bi minila
brez ljubenskih folkloristov.
Njihov program obsega
plese, ki so jih nekdaj plesali
v teh krajih, kot so pojšter-
tanc, cvajšrit, troplanka, šta-
jeriš in drugi. Program stal-
no dopolnjujejo in dograju-
jejo. Še posebej so se izkazali
na lanskem Flosarškem balu
na Ljubnem, ko so pripravili
celovečerni program, ki je
navdušil več tisoč obisko-
valcev.
Radi bi še več gostovali po
šolah v mozirski občini, da
bi tudi drugje vzbudili zani-
manje za folklorno dejav-
nost, saj so že dolgo edina
skupina v občini.
Večina plesalk in plesal-
cev letos obiskuje zadnji raz-
red osnovne šole. Septembra
se bodo razkropih po sred-
njih šolah in delovnih orga-
nizacijah. Velika želja men-
torice Jelke Marovtove pa je,
da skupina ne bi razpadla in
da bi nadaljevala začeto
delo.
RAJKO PINTAR
Regijsko
tekmovanje
mladih
tehnikov
Zvezi organizacij za teh-
nično kulturo iz Žalca in
Celja ter društvo učite-
ljev tehnične vzgoje na
osnovnih šolah celjske
regije organizirajo danes
že tretje srečanje mladih
tehnikov osnovnih šol
celjske regije.
Srečanje, ki se bo začelo
ob 9. uri, bo na osnovni
šoli Petra Šprajca v Žal-
cu. Pomerili se bodo mla-
di fiziki, izumitelji, raču-
nalnikarji, elektroniki, fo-
tografi, radiogonometri,
med disciplinami pa je
tudi spoznavanje proiz-
vodnega procesa, upora-
ba električnega orodja,
tekmovanje z jadralnimi
modeli, zmaji, avtomo-
bilčki na električni po-
gon, z ladijskimi modeli,
modelarskimi raketami.
Tekmovali bodo tudi v
sestavljanju konstrukcij
Fischer, konstrukcij Me-
hanotehnika, elektron-
skih vezij pa tudi v
obrambi in zaščiti, prika-
zali pa bodo tudi pionir-
ske filme.
V telovadnici osnovne
šole Petra Šprajca bo tudi
razstava izdelkov tehnič-
ne vzgoje vseh osmih ob-
čin celjske regije.
R. AMBROŽ
Lovski dom v
Govcah kmalu
odprt
Rečiška lovska družina
bo 40-letnico osvoboditve
proslavila s pomembno pri-
dobitvijo - lovskim domom
v Govcah.
Dom bodo slavnostno od-
prh v nedeljo 26. maja in ta-
ko obeležili tudi obletnico
ustanovne seje okrožnega
odbora OF za takratno celj-
sko okrožje, ki je bila pred 44
leti ravno v Govcah pri Re-
čici.
VVJ
16. MAJ 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 7
Draga elektrika
v prvih mesecih leta, ko
pri Elektru Celje delajo
obračun porabe električne
energije, je večino porab-
nikov presenetila visoka
cena elektrike, ki naj bi jo
plačevali letos.
Nekaj več o visokih po-
ložnicah smo izvedeli na
upravi Elektra. Visoka ce-
na električne energije je
razultat zadnjih treh podra-
žitev. Lani se je električna
energija podražila za pri-
bližno sedemdeset odstot-
kov. Po opravljenem pora-
čunu pa je bila ta številka
pri večini uporabnikov še
nekoliko večja, odvisno od
porabe v preteklem letu in
od višine poračuna.
Na Elektrogospodarstvu
Slovenije v Ljubljani pa so
na nedavni seji razpravljali
o številu položnic, ki n^ bi
jih prejeli porabniki v
enem letu. Po starem siste-
mu jih prejemajo pet in ta-
ko bo tudi še nekaj časa.
Razmišljajo pa o uvedbi
šestih ah celo enajstih po-
ložnic. Po novem je cena
električne energije od 1.
aprila do 1. oktobra 1985 za
petdeset odstotkov cenejša
od tiste, ki bo porabljena
po 1. oktobru. Zaradi tega
bi prišla v poštev tudi mož-
nost dveh odčitkov porabe.
S tem bi lahko porabnike
električne energije razbre-
menili z dvakrat po tremi
položnicami, ki bi zajemale
oba odčitka in zaključni
obračun.
Trenutno to še ni mogo-
če, ker na Elektrogospo-
darstvu Slovenije nimajo
tolikšnih kapacitet za ob-
delavo vseh porabnikov.
Načrtujejo pa eno izmed
teh rešitev v prihodnjem
letu.
Č. V.
Dokumentov imamo dovoU,
manjka nam predvsem zavesti
v CeUu bomo usianovUI društvo za varstvo okoUa
Tudi Celje, mesto, katere-
ga zrak in vode so med naj-
bolj onesnaženimi v repu-
bliki, bo dobilo svoje dru-
štvo za varstvo okolja. Dru-
štva ne ustanavljamo le za-
to, ker bi si tega želela sku-
pina zagnancev, varuhov
narave ali romantikov, ka-
kor ljubitelje čistega okolja
najraje poimenujejo tisti, ki
najbolj onesnažujejo okolje,
temveč predvsem zato, ker
ustanovitev društva terjajo
razmere.
Dovolj je malo bolj odpreti
oči, pa vidimo, da so voda,
zrak, zemlja iz dneva v dan
bolj onesnaženi. Ko govori-
mo o prestrukturiranju go-
spodarstva, so naša usta pol-
na lepih besed o ekologiji, ko
pa zaradi neštetih razlogov,
nič lažjega pa ni reči kot to,
da je zmanjkalo denarja, v
naši zavesti ostaja za pojmi
proizvodnja, devize, stabili-
zacija... Marsikje še toliko
niso osveščeni, da bi na svo-
je proizvode, kemikalije,
herbicide, pesticide napisah,
kako nevarni so lahko, če jih
odvržemo kjerkoU, kakšna je
njihova sestava, kako jih
uporabljamo.
Prav zato je treba ustano-
vitev društva, ki naj bi bilo
nekakšna vest in zavest vseh
nas, pozdraviti in se v priza-
devanja za zdravo okolje tu-
di vključiti.
»Mi bomo nek^ pomenili,
ko bomo prisotni v vsej Slo-
veniji, ko bodo društva po-
vsod, ne le tam, kjer to nare-
kujejo trenutne potrebe.
Pozdravljamo pobudo Celja-
nov, veseh smo tudi, ker bo-
do v kratkem ustanovljena
društva v Kopru, Izoh, Pira-
nu in na Ptuju. S skupnimi
močmi, z našim obvešča-
njem in opoza^anjem bomo
pomenili neksO več, saj bo z
novimi članicami v Sloveniji
že 16 društev. Ta pa so po-
trebna, saj zakonov nihče ne
spoštuje!« je povedala Jelka
Kraigherjeva, predsednica
upravnega odbora Zveze za
varstvo okolja SRS.
S svojim delom in prizade-
vanjem bodo člani društva
skušali vplivati na krajane,
da bi se vsi zavedali, kako
pomembno je za vsakega po-
sameznika zdravo okolje. Za
varstvo narave in naravnih
znamenitosti imamo štiri za-
kone, odloke aH predpise na
zvezni in republiški ravni, za
varstvo kulturnih spomeni-
kov tri, zraka deset, vode
pet, zemlje štiri, pred hru-
pom, vibracijami, sevanjem
štiri, pred smradom dva,
pred katastrofami in nevar-
nimi snovmi pa nekaj sto.
Ob teh ima vsak zakon, od-
lok ali predpis še nekaj sto
dopolnilnih predpisov, v po-
sameznih občinah pa še vr-
sto drugih sporazumov in
dogovorov. Manjka nam to-
rej predvsem zavesti, doku-
mentov imamo dovolj.
RADO PANTELIČ
Ustanovni občni zbor
Društva za varstvo okolja
Celje bo v ponedeljek, 20.
maja ob 17. uri v spodnji
stranski dvorani Narodne-
ga doma. Vabljeni so vsi, ki
jim je kaj do zdravega oko-
lja. Tudi člani planinskih,
hortikulturnega, turistične-
ga in drugih društev, ki se
po svojih močeh že trudijo
za lepše okolje, ter prosvet-
ni delavci, ki lahko pri
osveščanju mladine največ
storijo.
Zvezno tekmovanje o prometu
Konec tedna je bilo v Pu-
Iju 13. zvezno tekmovanje
»Kžij veš o prometu« za os-
novne šole in 7. za srednje
šole. Udeležili so se ga tudi
najbolje uvrščeni tekmo-
valci z republiškega tekmo-
vanja, osnovnošolci: Robert
Novak iz Ljubljane, Janez
Zakršnik iz Mislinja, Bošt-
jan Svetlin iz Domžal ter
Sandi Petrišič iz Krškega in
sred^ešolca Ludvik Golob
iz Titovega Velenja in Mi-
ran Jablanovec iz Krškega.
Udeležence tekmovanja,
razen domačih tekmovalcev,
ki so premočno zmagali, je
zagrenil pristranski način
ocenjevanja domačih sodni-
kov, s^ je težko verjeti, da
republiški prvaki iz drugih
republik ne bi obvladah os-
novnih elementov vožnje po
nezahtevnem mestnem pro-
metu.
Ekipa iz Slovenije se je si-
cer dobro izkazala, v skupni
uvrstitvi med osnovnošolci
je bila druga in peta med
srednješolci. Najboljši posa-
meznik je bil Boštjan SvetUn
iz Domžal (peti) in Janko Za-
kršnik iz Mislinja (šesti).
Mednarodnega tekmova-
nja, ki bo 20. maja v Lizboni,
se bo udeležila ekipa Hrva-
ške, ki je osvojila prva štiri
mesta med osnovnošolci.
JOŽE MIKLAVC
Zdravko Vidmar
v krajevni skupnosti
Center je v ponedeljek, 29.
aprila 1985 odjeknila ža-
lostna vest, daje umrl njen
dolgoletni aktivist in druž-
benopolitični delavec
Zdravko Vidmar starejši.
Delavski družini, kije le-
ta 1918 emigrirala iz Trsta v
Celje, seje tu rodil 4. marca
1920. Pri mojstru Kvasu se
je izučil za fotografa. Leta
1940 mu je umrl oče. Prišla
je vojna in skup^ z materjo
in sestro so ga internirali v
Slavonsko Požego. Okupa-
cijo je prebil še v Šisku in
Karlovcu.
Junija 1945 se je vrnil v
Celje in se krajši čas zapo-
slil v znanem foto-ateljeju
Pelikan. Že leta 1948 pa se
je zaposlil pri Fotoliku in tu
je bil pomočnik, poslovo-
dja in od leta 1954 dalje vse
do upokojitve 1980. leta di-
rektor te delovne organiza-
cije.
Pred vojno je bil član So-
kola.
Takoj po vrnitvi v Celje
po osvoboditvi se je. vklju-
čil v sindikalno organizaci-
jo grafičarjev. Njegova vse-
stranska angažiranost v
sindikalni organizaciji je
bila osnova za r\jegovo
vključitev v zvezo komuni-
stov leta 1960. Opravljal je
vrsto funkcij v družbeno-
politični skupnosti (občin-
ski odbornik, predsednik
sveta za blagovni promet,
član sveta za finance, poo-
blaščenec za sklepanje za-
konskih zvez, član delega-
cije KS v zboru KS občin-
ske skupščine)', v Gospo-
darski zbornici v Komunal-
ni in stanovanjski skupno-
sti, v ZK.
Leta 1966 je bil izvoljen
za podpredsednika Sveta
krajevne skupnosti. Od ta-
krat dalje se njegovo ime
pojavlja v različnih aktiv-
nostih KS Center, leta 1975
pa je zopet prevzel dolžnost
predsednika sveta KS Cen-
ter, ki jo je uspešno oprav-
ljal dve mandatni obdobji.
Leta 1982 je bil izvoljen za
predsednika Sveta za ko-
munalno in stanovar^jsko
gospodarstvo, urbanizem,
ter varstvo okolja in ozračje
skupščine KS Center Celje.
Za vse svoje uspešno de-
lovanje je prejel vrsto druž-
benih priznanj.
Pri vsem tem pa številni
aktivisti vKS Center nikoli
ne bomo pozabili njegove
tovariške topline v odno-
sih, prijateljskih in tovari-
ških pobud, nasvetov in
drugih oblik sodelovanja,
ki so ncjvečja vrlina člove-
ka in komunista.
Svojci vedo, da sočustvu-
jemo z njimi!
VčSroMIN««;
Priznanje študentom in njihovem delu
Izšel je Zbornik poročil delovnih sku-
pin študentskega raziskovalnega tabo-
ra Zgornja Savinjska dolina - Luče 83.
Agronomi so delali na različnih po-
dročjih. Proučevali so razvrščanje kmetij
po metodi zadružne zveze, zbircdi so star
semenski material za genetsko banko in
izdelali splošno sliko o življenju in delu
kmečkega prebivalstva, ki bo omogočila
uspešno iskanje poti k oživljanju kmetij.
Zbiranje starih semen pa je pomembna
informacija o starih sortah žit in njihovi
genetski dediščini in bi jih bilo mogoče
uporabiti za prenos nekaterih lastnosti
na nove sorte.
Agronomi, ki so se ukvaijali z mikrobi-
ologijo so ugotavljah dopustne obreme-
nitve tal z gnojevko glede na varovanje
podtalnice.
Ista skupina je ugotavljala sanitarno
neoporečnost vzorcev vode iz Savinje,
pritokov in vodnega omrežja. Kratek
povzetek te naloge je, da so vzorci vode
vzeti iz vodovodnega omrežja pitni, prav
teko reka Bela, niso pa pitne Savinja,
Lučnica in Dreta.
Agronomi, ki so se ukvaijali s pedolo-
gijo, so izdelali pedološko karto tal.
Delovna skupina za agronomijo (ureja-
rye krajine) je proučevala značilnosti kra-
jine, prostorske kvalitete, vzorce poseli-
tve, razvoj in gorske kmetije, kajti dobro
poznavanje teh problemov je pogoj za
Varovanje naravnih struktur.
Delovna skupina za arhitekturo je pre-
učevala arhitekturo Zgornje Savinjske
doline, biologi pa so dah svoj prispevek k
Poznavanju rastlinstva v tem koncu Slo-
venije kakor tudi k poznavanju tukaj-
šnjih vretenčaijev.
Zanimive zaključke je izpeljala skupi-
na za geografijo, ki je proučevala planin-
sko gospodarstvo Zgornje Savinjske do-
line. Mladi raziskovalci so ugotovih, da
planine zadnja leta ponovno oživljajo.
Zanimanje za pašo se iz leta v leto pove-
čuje, ker so strokovry aki izračunali, da je
paša na planini cenejša, kot krmljenje »iz
vreče« v dohni. Novozgrajene ceste in
telefoni pa bodo ve^etno zadržali na svo-
ji domačiji še marsikoga, ki je razmišljal
o presehtvi v dolino.
^ozd^i so se ukvaijali z odvisnostjo
višinskih in hribovskih kmetij Zgornje
Savinjske doline od gozda, Ugotovih so,
da je bil še v bližnji preteklosti gozd glav-
ni vir in osnova za današnjo dobro
opremljenost kmetij. Danes se prebival-
stvo tega področja usmerja predvsem v
kmetijstvo, vendar se gibanje dohodka iz
gozda pri 80% kmetij ne spreminja, le pri
10% se manjša. Le malo dohodka iz goz-
dov se vrača v gozdove, večina pa se
preliva v kmetijstvo, v zadnjem času pa
tudi v kmečki turizem.
Skupina za jezikoslovje je proučevala
toponomijo Podvolovljeka. Z zbranimi
hišnimi imeni bodo lahko natančneje
ugotavljali žarišča priimkov, seveda ob
pomoči zgpdovinskega arhiva. Zbrana
imena so dokaz ogromnega in trdnega
imenskega gradiva, ki je zbran na tem
sorazmerno majhnem, vendar geograf-
sko in agrarno zelo razgibanem področju.
Skupina za medicino je pripravila pro-
gram in vprašalnik o visokem krvnem
pritisku in ugotavljala domače zaloge
zdravil.
Veterinarji so se ukvarjali z zajedalsko
favno solčavsko-jezerske ovce. Osnovni
namen raziskave je bil ugotoviti st^e
parazitov pri ovcah v Zgornje Savir^jski
dolini, še posebej, ker so paraziti največji
problem v živinoreji.
Delovna skupina za zgodovino je pro-
učevala razvoj zadružništva v Zgornji Sa-
vinjski dolini po letu 1945.
Ob dnevu univerze Edvarda Kardelja
v Ljubljani je rektor univerze prof.
dr. Ivo Fabinc izročil univerzitetna
priznanja učiteljem, študentom in orga-
nizacijam združenega dela.
Visoko priznanje - svečano listino in
zlato plaketo univerze je prejel absol-
vent Biotehniške fakultete - smer agro-
nomije Veljko Žvipelj iz Nazarij, sicer
vodja študentskega raziskovalnega ta-
bora.
Istočasno so podelili tudi Speransove
nagrade za študente. Podelili so jo tudi
Zborniku študentskih raziskovalnih ta-
borov Zgornje Savinjske doline, Luče
83.
Zanimive in koristne zaključke je izpe-
ljala skupina za živinorejo, ki se je ukvar-
jala z možnostjo živinorejske usmeritve
hribovskih in višinskih kmetij. Ker se
krma z nagnjenostjo površin, ki jo pride-
lujemo, draži, je potrebno v hribovitem
svetu pospeševati take živinorejske
usmeritve, ki imajo v strukturi krme ve-
hk del paše. Reja plemenskih telic in reja
mesnih ovac sta gotovo dve izmed njih.
RAJKO PINTAR
France Mimik
Niti življenja je prepletal
74 let. Le nek^ tihih, že hu-
do bolečih korakov je storil
v pusto in deževno - a bi-
serno 75. pomlad. Ni doča-
kal svojega najljubšega me-
seca, meseca cvetja in son-
ca... V tisti deževni in sne-
ženi noči, 28. aprila, je nje-
govo utrujeno srce zaman
kljubovalo bolezni.
Vsestransko aktivnega
človeka, kakršen' je bil
Franc MIRNIK je namreč
vse težje najti. Z njim smo
se srečevali v celjskem gle-
dališču, kjer je odigral vid-
no število dobrih vlog. Vsa
leta je bil še posebno pre-
dan član amaterskega gle-
dališča »Železar* Celje-
Štore. Z njimi je kljub težki
bolezni še poslednjič nasto-
pil 9. marca letos.
V svoji mladosti seje ak-
tivno posvečal atletiki, kjer
je dosegel nekaj vidnih
uvrstitev. Atletiki in AD
Kladivar, pa je ostal zvest
vse do svoje smrti kot med-
narodni atletski sodnik in
je sodil okoli 1200 medna-
rodnih, državnih in repu-
bliških tekmovanj.
Zaposlen je bil v Kovino-
tehni, kjer je bil med svoji-
mi sodelavci znan po vseh
svojih vrlinah in nadvse
priljubljen. Za svoje dolgo-
letno aktivno in amatersko
delo je prejel številna odli-
kovanja, priznanja in vrsto
plaket. Ob vsem tem pa je
ostajal skromen in požrtvo-
valen.
Bil je nadvse družaben
človek, rad je imel našo le-
po domovino. Kadar je le
našel prosti čas, je odh^al
v gore. Tudi šah in knjige
so izgubile svojega velike-
ga ljubitelja.
30. aprila, v sončnem po-
poldnevu so vsi globoko
sklonih glave ob njegovem
grobu v nemi in topi boleči-
ni, ko so se od njega poslav-
ljali gledališki delavci, at-
letski sodniki, kr^ani KS
Hudinja, nekdanji sodelav-
ci Kovinot'hne in vsi, ki so
ga poznali
Franc A rnik je bil rmen
16. 3. 1911 v Ljubljani.^Ze v
zgodnji J ladosti je ostal
brez obe. staršev. Oče mu
je padel 915. leta na Do-
berdobu Ma ti mu je umrla,
koje štel iomaj 11 pomladi.
Odrašča je pri očetovih
starših j a Babnem pri Ce-
lju. Po ončani meščanski
šoli je 'dšel v Ljubljano,
kjer se J 3 izučil za trgovski
poklic in je kot trgovski po-
močnik ponovno prišel v
Celje. Leta 1936 sije zasno-
val družino in v srečnem
zakonu so se rodili trije si-
novi, ki sta jih z ženo z vso
ljubeznijo vzgojila v pošte-
ne in delovne Hudi.
1972. leta je prvega sina
izgubil v hudi letalski ne-
sreči v gorah Adena. Deset
let po sinovi smrti je izgu-
bil še ženo in vse to ga je
zelo pretreslo. In vendar je
ostal na trdnih tleh vsakda-
na - zavedal seje, da mora
življenje teči dalje in pre-
pletal je niti življenja z na-
ravo, gledališčem, špor-
tom, šahom in knjigami -
vse do snežene noči v letoš-
nji kruti pomladi, ko se je
šele pričeta biserna nit ne-
nadoma pretrgala...
MARINA-NINA KOCEN
8. STRAN - NOVI TEDNIK
16. MAJ 1985
Kdor naš si, z nami poj
90 letnica mešanega pevskega zbora F. Prešeren
Jutri, ob pol osmih zvečer bo v Narod-
nem domu v Celju jubilejni koncert me-
šanega pevskega zbora France Prešeren
Celje, ki ga že skoraj četrt stoletja
uspešno vodi dirigent Edvard Goršič.
Mešani pevski zbor France Prešeren
Celje je naslednik celjskega pevskega
društva, kije bilo ustanovljeno 1895. leta.
Tako v času pred II. svetovno vojno^ kot
po njej, ko nastopa pod okriljem ZPD
France Prešeren Celje, je zbor združeval
pevke in pevce raznih poklicev in stanov.
Od vsega začetka je zbor posredoval na-
predne ideje, istočasno pa vselej strmel
za kakovostni dvig. Že v času med obe-
ma vojnama je bil med najboljšimi slo-
venskimi pevskimi društvi, saj so ga vo-
dili znani slovenski skladatelji (Anton
Laiovic, dr. Anton Švab, Ciril Pregelj). V
času druge svetovne vojne zbor ni delo-
val, pač pa so mnogi njegovi člani sodelo-
vah v NOB. Po vojni se je zbrala večina
starih pevcev v okviru novoustanovlje-
nega društva France Prešeren.
V letih po vojni se število članov giblje
med 60 do 80. Zbor ni nikoli odrekel
sodelovanja na mnogih kulturno politič-
nih manifestacijah, ne samo v Celju, am-
pak tudi drugod. Zlasti v zadnjih časih v
Celju skoraj ni proslave, na kateri ne bi
sodeloval tudi mešani pevski zbor Fran-
ce Prešeren.
Zbor odlikuje jasno zastavljena pro-
gramska poUtika, s katero živo izpolnjuje
kulturni utrip v Celju in širši okolici in
letno nastopi povprečno na 25 priredi-
tvah - samostojnih koncertih, revijah,
tekmovanjih in proslavah. Redno sodelu-
je na republiških tekmovanjih Naša pe-
sem v Mariboru, kjer je doslej osvojil tri
bronasta in štiri srebrna odličja. Poleg
tekmovanj se pevci tega zbora udeležuje-
jo tudi republiških in mednarodnih prija-
teljskih srečanj pevskih zborov. Še po-
sebno trdne in prijateljske vezi je zbor
navezal z mešanim pevskim zborom
RKUD Petar Zoranič iz Zadra. Letos, ob
90-letnici zbora, pa načrtujejo izmenjavo
z zborom Smetana iz Hradce Kralove na
Češkoslovaškem.
Da bi pevke in pevci lahko izpolnjevali
obširno zastavljeni program, morajo žr-
tvovati veliko svojega prostega časa -
povprečno n^manj 20 ur na mesec, za
kar jim je edino in tudi najlepše plačilo
uspeh na nastopih. Rezultat ljubiteljske
prizadevnosti in visokega kakovostnega
nivoja petja so tudi mnoga republiška in
občinska odličja.
90-letnica zbora ni samo pomemben
mejnik in praznik članov, ampak tudi
jubilej zborovskega petja v Celju in v
Sloveniji. »Kdor naš si, z narril poj!« so
zapisali na zastavo celjskega društva
1898 tedanji člani zbora.
MATEJA PODJED
Ob 40-l8tnici
osvoboditve
Knjižnica Edvarda Karde-
lja Celje je posebno pozornost
posvetila 40-letnici osvobodi-
tve z razstavama »Koncentra-
cijska taborišča« in »Prvi
dnevi svobode 1945«.
Razstava pod geslom »Mrtvim
v spomin, živim v opomin«
ima dva dela: pričevanja in ta-
borišča v umetniški besedi. V
prvem delu je 35 knjig spomi-
nov internirancev in razprav o
italijanskih in nemških kon-
centracijskih taboriščih.
V drugem delii razstave
Koncentracijska taborišča, je
41 leposlovnih del, v katerih so
interniranci izpovedali vso pe-
zo neizpovedljivega človeške-
ga ponižanja in trplienia.
Razstava »Prvi dnevi svobo-
de 1945« ima tri vsebinske eno-
te. V prvi skupini so razstavlje-
ni danes že redki periodični ti-
ski, med njimi tudi celjski (Na
delo, Titovi udarniki. Na juriš
in drugi). Med redkimi peri-
odičnimi tiski velja omeniti
časnik Domovina, ki je že med
vojno začel izhajati v sloven-
ščini v Bariju v Italiji. Razstav-
ljeni sta tudi politična publici-
stika in leposlovje iz leta 1945,
med njimi partizanski tiski. V
zadnji skupini so razstavljene
številne knjige, monografije,
razprave in prispevki iz kas-
nejše dobe, ki opisujejo dogod-
ke iz časa osvoboditve, take, ki
so se dogajali predvsem na ob-
močju celjske regije.
Razstavi sta vsebinsko pri-
pravili prof. Božena Orožen in
prof. Ivanka Bauman.
DANE DEBIČ
Pripravljeni so trdo delati
Na MPF, ki bo v Celju oti 30. S. tfo 2. 6., bo nastopil tuai
MMPZ Tehnik Iz SreUnJe tehnične šole
MMPZ Tehnik Srednje teh-
niške šole Celje šteje petin-
šestdeset pevcev. Zbor delu,ie
šesto leto, zadnja štiri, ko se
je tudi začel uveljavljati, pa
ga vodi dirigentka prof. Dra-
gica Žvar.
Jeseni 1984 je bil zbor na tur-
neji na Češkoslovaškem, fe-
bruarja letos pa se je udeležil
evropskega festivala mladin-
skih pevskih zborov v Nantesu
v Franciji. Dosegel je lep
uspeh. Med štirinajstimi
evropskimi zbori se je uvrstil
na tretje mesto. Zbor priredi
vsako leto koncert, vmes pa
sodeluje še na raznih priredi-
tvah, proslavah, tudi šolskih,
udeležil pa se je tudi repubh-
škega tekmovanja v Zagorju;
kjer so bili izbrani za MPF v
Celju in za festival »Kurirček«
v Mariboru. To je mlad kolek-
tiv, sestavljajo ga učenci šole iz
vseh razredov, vseh usmeritev.
Kot večini zborom, tudi njim
dela preglavice denar. Pro-
blem rešujejo s skupnimi de-
lovnimi akcijami, dosti denar-
ja pevci zberejo sami, nekaj pa
■ prispevajo tudi šola in delovne
organizacije. Vodstvo šole je
zboru nasploh zelo naklonjeno
in mu omogoča čimbolj ugod-
ne pogoje za delo.
Mladi so na čelu z dirigentko
polni optimizma in načrtov za
prihodnost. Pripravljeni so tr-
do delati, udeležili so se inten-
zivnih pevskih vaj v Portorožu
med zimskimi počitnicami,
dva do trikrat vadijo tudi med
tednom.
Rezultate dela pokažejo na
koncertih in tekmovanjih.
Pevci so najbolj stimulirani z
raznimi turnejami v tujini in
tekmovanji.
Zato žrtvujejo tudi marsika-
tero prosto urico, da se udele-
žijo vaj.
ČRTOMIR VOLFAND
Trd preizlius samodiscipline
Kot vse gledališke skupine
na Celjskem, se tudi Amater-
sko gledališče Železar Celje -
Štore ubada s številnimi teža-
vami - predvsem kadrovskimi,
kajti današnji čas je izjemno
nenaklonjen tej zvrsti kulturne
ljubiteljske dejavnosti. Kljub
temu pa jim je z velikim tru-
dom uspelo postaviti na oder
novo predstavo: uprizorih so
delo Petra Schafferja Črna ko-
medija. Besedilo bi lahko po-
stavili v zvrst preprostejših
bulvarskih' komedij, če avtor
ne bi zahteval popolnoma ne-
normalno igro, kije bila za vse
nastop^oče trd preizkus sa-
modiscipline, brez katere je to
delo že vnaprej obsojeno na
propad, oziroma od njega ne
ostane veliko, če nevsakdanja
igra ne uspe.
Režiser predstave Bogomir
Veras je po premieri dejal, da
ni sodeloval pn neposrednem
izboru besedila, je pa ogromno
napravil pozneje: pri drama-
turškem črtanju besedila. Tudi
žanr je neusklajen z običajnim,
režiserjevim stilom, tako da so
vsi sodelujoči orali trdo ledino,
ki je zahtevna tudi za profesi-
onalce, kaj šele za amaterje.
Gre za obratno igro: to kar vi-
dimo se dogaja v temi, na-
sprotje pa se dogaja pri svetlo-
bi - tega ne vidimo - to le sliši-
mo. Igralcem in režiserju je v
dobršni meri uspelo, zato lah-
ko govorimo o uspeli varianti
uprizoritve tega besedila, ki s
svojo zahtevo omogoča nešte-
to režijskih in postavitvenih
možnosti.
Pri predstavi je sodelovalo
osem igralcev: več tudi takih,
ki nimajo večjih izkušenj. Zato
je bilo njihovo delo še trše in
zahtevnejše. Nekateri so celo
dobili s tako zasedbo možnost
in priložnost, da pokažejo svo-
je sposobnosti. Med te prav go-
tovo sodita Dominik Tomažin,
Zdenka Pikic, da mlajših na-
stopajočih sploh ne omenja-
mo. Tudi to je nova kvaliteta
dela Amaterskega gledališča
Železar. Sodelovali so še Ana
Tomažin, Mira Furlan, Zoran
Behlaj, Božidar Ščurek, Dušan
Djurič ter Franc Romih. Režija
je bila v rokah Bogomirja Ve-
rasa, kostume je zasnovala
Ljerka Belakova, sceno pa so
izdelali kar sami, saj razpolaga-
jo s številno in tehnično uspo-
sobljeno ekipo.
Na splošno lahko ugotovi-
mo, da je bila to solidna pred-
stavitev, ki bo prav gotovo za-
bavala občinstvo še v prihod-
nji sezoni.
ŠTEFAN ŽVIŽEJ
n/lladl umetniki iz
avstrijske Štajerske
v sodelovanju z Avstrijskim
kulturnim inštitutom iz Zagre-
ba se nam v celjskem Likov-
nem salonu od 10. do 20. maja
predstavljajo mladi umetniki
iz avstrijske Štajerske. Na ta
način nam je omogočen vpo-
gled v likovni trenutek ne sa-
mo sosednjega, ampak tudi
širšega - evropskega prostora,
saj je nekaj ustvarjalcev prisot-
nega izbora uveljavljeno na
mednarodnem likovnem pri-
zorišču, ki pa resnici na ljubo
dandanes postaja vse bolj tr-
žišče kot prizorišče.
Ne glede na vso pohvalo, ki
jo zasluži takšno kulturno so-
delovanje med dvema dežela-
ma, se je potrebno vprašati
kakšen je smisel tako zasnova-
ne razstave, če le-ta ne more
ponuditi reprezentativnih del.
Ze po kratkotrjynem ogledu
postane namreč jasno, da je iz-
bor del prirejen tako, da ustre-
za potovalni namembnosti raz-
stave; prav tako pa je nemogo-
če prezreti težnjo prisotnih
umetnikov po izpolnitvi
predvsem informativnih zah-
tev svojega poslanstva. S sta-
lišča komercialne ambiciozno-
sti sodobnega slikarstva je raz-
umljivo, da takšni ustvarjalci
ne morejo biti kaj prida zavzeti
za predstavitve svojih del v
prostoru, ki ni tržno zanimiv.
Torej gre v primeru omenjene
razstave le za kulturno politi-
ko, in ker je politika vedno za-
deva interesov, bo razstava
Mladi umetniki iz avstrijske
Štajerske, opravičila svojo pri-
sotnost v slovenskem prostoru
le v primeru, da bo omogočila
določenem izboru slovenskih
umetnikov vstop v razstavišča
sosednje Avstrije.
Na razstavi prevladuje že do-
volj znano in preverjeno vrača-
nje k akciji oziroma užitku sli-
kanja samega, podloženo z
eklektičnimi izkušnjami iz
zgodovine likovne umetnosti.
Glede na to, da povsem prevla-
duje ekspresionistično izho-
dišče, se pojavi vprašanje, za-
kaj mladi avstrijski umetniki
ne iščejo iztočnic za svojo sli-
karijo v secesiji, ki je na av-
strijskem doživela vrhunec
svoje izraznosti (G. Klimt,
Fi»Schiele). Medtem ko imajo
► Nemci svoj ekspresionizem in
Italijani svojo metafiziko, nam
pričujoča razstava razodeva
popolno ignoranco mladih av-
strijskih ustvarjalcev do njiho-
ve secesije. In ravno v tem je
poduk te razstave; mehanizem
likovnega tržišča s svojimi za-
konitostmi monopolizirane,
totalitarne kulture namreč ubi-
ja identiteto manjših kulturnih
prostorov. Zato postaja umet-
nost vse bolj čredna, kolektiv-
na in vodena. Prav tako kot,
žal, tudi življenje.
Med avtorji na razstavi delu-
je še najbolj sveže Alois Neu-
hold, kar gre pripisati tudi dej-
stvu, da je edini grafik med
razstavljalci. Njegove radiran-
ke na katerih nam minuciozno
prikazuje sekvence svojega av^
torefleksivnega pogleda na
svet, ki je nabit z osebno mito-
logijo, delujejo zaradi svoje mi-
niaturnosti zelo ponotranjeno.
Ta učinek še povečuje posre-
čena postavitev teh del v naj-
bolj neugoden j^edel razsta-
višča.
Alfred Klinkan, slikar, ki se
med razstavljaj očimi lahko
pohvali z največjim številom
nagrad, se predstavlja s podo-
bami za katere avtor spremne
besede k razstavi trdi, da »nas
vodijo od resničnosti v kralje-
stvo otroštva in mladostnih
sanj, polnih fantazije«. Verjet-
no se ima ta slikar navezanosti
svojih motivov na izročilo »du-
najske šole fantastičnega sli-
karstva«; seveda zaradi zahtev
»duha časa«, naslikanih v
skrajno sprevrženi obliki, zah-
valiti za uspehe.
Omeniti še velja Hannesa Prie-
scha, katerega dela pod vplivom
S. Anzingerja, trenutno najbolj
uspešnega avstrijskega umetni-
ka, so zaniiniva zaradi svoje izra-
zite slikarske optike, nato Her-
berta Brandla, ki se pod vplivom
zgodnjih risb in slik J. Beuysa
vrača na avtonomne pozicije sli-
karstva, pri čemer odstopa od
ostalih predvsem zaradi svojega,
nič k^ agresivnega kolorita in
Erwina Bohatscha, katerega iz-
delki prav zaradi dekorativnega
učinkovanja morda edini vzpo-
stavljajo nekakšen stik z avstrij-
sko secesijo.
Dela ostalih avtorjev ostajajo
na ravni formalno-tematskih štu-
dij in so, kot je bilo že na začetku
tega sestavka omenjeno, razstavi
le informativni prispevek.
Za konec pa še to: zelo moteče
je, če na razstavah, ki so vendar
zadeva gledalca vidimo dela, ki
so pomanjkljivo tehnično ureje-
na, ne da bi to služilo idejni za-
snovi del samih. V primeru, ko
slika pade iz podlage, ki naj bi
služila kot passepartout, bi od or-
ganizatorja pričakovali, da takš-
no delo ali popravi, ali pa od-
strani.
BORI ZUPANČIČ
Jubilej celjskih
godalcev
Celjski godalni orkester le-
tos praznuje 40 letnico obsto-
ja in delovanja, ki ga bo obe-
ležil s samostojnim konce'
tom, ki bo v torek, 21. te
meseca v Narodnem domi
Celju. Orkester, ki ga vodi 1
dovan Marvin, se bo preds.
vil z deli Daneta Škerla, Antt,
nina Dvoraka in Josepha Ha-
ydna. Kot solista bosta nasto-
pila Boštjan Zupančič s klari-
netom in čelist Tomaž Sever,
Celjski godalni orkester je
eden redkih amaterskih orke-
strov resne glasbe, ki je uspel
skozi vsa ta leta z repertoarno
politiko, intenzivnim delom in
z vključevanjem mladih glas-
benikov stopnjevati svojo glas-
beno poustvaijalnost in pose-
gati po vedno zahtevnejših de-
lih domače in tuje literature.
Poleg rednega dela so se člani
tega kolektiva vključili tudi v
priprave za vsakoletni novolet-
ni koncert, kjer razen resne
glasbe izvajajo tudi tako ime-
novano popularno glasbo laž-
jega značaja.
Tako je ta glasbeni kolektiv
veliko prispeval h kulturnemu
življenju v Celju in tudi širšem
slovenskem in jugoslovan-
skem prostoru kot tudi v tuji-
ni. To potrjujejo tudi priznanja
in nagrade kot so prvo mesto
na tekmovanju v Beogradu le-
ta 1950, srebrno odhčje iz Ker-
kradeja na Nizozemskem leta
1981, kot tudi Šlandrova na-
grada in Gallusova plaketa.
P. R.
Likovna dela Petra Matka
v galeriji Društva šaleških likovnikov v Šoštanju so minuli
četrtek odprli razstavo likovnih del Petra Matka iz Smart-
nega ob Paki, ki je član Društva šaleških likovnikov. Njegova
dela bodo na ogled do 2Z. maja.
Peter Matko se predstavlja z deli, ki so nastala v zadnjih letih
Razstava je razdeljena na dva dela. Na likovna dela s starejšim
datumom in na dela, ki so sveža po barvah in zamislih. Poseb-
nost razstave so olja na platnu večjega formata, ki odkrivaj"
umetnikov intimni slikarski svet. Našo krajino in propadajočo
staro arhitekturo shka avtor v dramatičnih rešitvah. Pri poznej-
ših delih je opaziti, da barva postane slikaijeva glavna zavzetost
Barve so mestoma didaktične, slojevito nameščene v nasprotju
z gladkimi površinami. Slikarju ne moremo oporekati, da mu
delih primanjkuje notranje pretresljivosti, kajti v njih je zasle-
diti nepojasnjeno kataklizmično napetost, ki jo dosega z izredn"
temnimi površinami (nemalokrat uporablja črno barvo, da
doseže najnižjo izpovedno barvno možnost) in pestrost s pestro
barvitostjo prve triade.
POLDE ROBEP
16. MAJ 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 9
Mozirski gaj že sprejema obiskovalce
Zaradi malomarnosil In neodgovornosil gradbincev Je na levem bregu Savinje
zraslo nasproUe gaju
Letošnja zima je v Savinj-
skem gaju v Mozirju pov-
zročila precej škode, pred-
vsem na trajnicah in neka-
terih grmovnicah, vendar
so vrtnarji park ponovno
pravočasno uredili in pri-
pravili za letošnjo turistič-
no sezono. Tudi letos priča-
kujejo več kot 30 tisoč obi-
skovalcev, kolikor jih je gaj
obiskalo lani. Žal ob obsto-
ječem načinu financiranja
še vedno ni možnosti za širi-
tev parka, o čemer so sicer
pričeli razmišljati že pred-
lani.
V tem času v parku cvete
55 tisoč tulipanov ter tudi
mnogo drugega spomladan-
skega cvetja: »Z udarniško
akcijo krajanov, mladine in
Društva vrtnarjev Slovenije
smo že jeseni opravili očišče-
valno akcijo ter se lotili elek-
trifikacije objektov v gaju.
Postavljati smo začeli nov
objekt, ki bo dokončan v teh
dneh. Iz Šmihela nad Mozir-
jem smo v gaj prestavili kul-
turno etnografski spomenik,
preužitkarsko hišo, še v tem
mesecu pa bomo v parku po-
stavili tudi kozolec. Proda-
jalni cokel in cvetlic pred
vhodom v gaj sta že odprti,
prav tako pa bo letos skozi
vso sezono odprt tudi gostin-
ski objekt Turista iz Naza-
rij,« je o pripravljenosti na
sezono povedal Janez Žagar,
predsednik odbora uprav-
Ijalcev Savinjskega gaja. '
Kljub lanskemu precejš-
njemu številu obiskovalcev z
dohodkom v gaju ne pokri-
vajo izdatkov. Čebulnice, let-
no cvetje, gnojila, škropiva
pa tudi delovna sila se draži-
jo, tako da morajo razliko
med dohodkom in stroški
pokrivati z dotacijo samo-
upravne komunalne interes-
ne skupnosti in s prispevki
delovnih organizacij, ki pa
so, z izjemo Elkroja ki pri-
speva največ, skromni. Tako
tudi ni možnosti za nadaljno
širitev gaja ter za boljšo izko-
riščenost objektov, s kateri-
mi upravljajo posamezna
društva. Ta ne morejo plače-
vati ljudi, ki bi lahko skrbeli,
da bi se v objektih kaj doga-
jalo in prodajalo. Potrebna je
boljša povezava na trdnejši
finančni osnovi, o čemer bi
se bilo potrebno dogovoriti
še pred zaključkom izgrad-
nje turistične vasi, ki naj bi v
Mozirje privabila večje števi-
lo turistov.
Cvetlični park z vsemi le-
tošnjimi novostmi sije kljub
vsemu vredno ogledati. Žal
je lepo urejen le desni breg
Savinje, medtem ko se je
nekdanja zelena površina le-
vega brega spremenila v gra-
mozno sprehajališče, zapuš-
čino gradbincev ljubljanske-
ga tozda velenjskega Vegra-
da, ki so tam gradih kolek-
tor. Sušijo se kostanji, ki so
jim graditelji posekali kore-
nine, pa tudi v vikend nase-
lju turističnega društva je
precej škode, ki je v Vegradu
niso poravnali niti sanirali.
Še več, v potoku, ki teče sko-
zi tisti predel, so pustili grad-
bene cevi, na katere se bodo
verjetno spomnili takrat, ko
jih bo kdo odnesel. Okolje
torej, ki je pravo nasprotje
tistemu na drugem bregu in
ki kraju ne more biti v
ponos.
R. PANTELIČ
Stane Podsedeašek, vodja poslovalnice v Mozirju kaže na del zapuščine, gradbene cevi,
ki so jib gradbinci Vegrada pustili v potoku, ki teče ob levem bregu Savinje.
Prvo večjo prireditev bo-
do imeli letos v Savinjskem
gaju 29. in 30. junija, ko bo-
do v večernih urah pripra-
vili veliko cvetlično povor-
ko ter razstavo cvetja na
vodi. Organizatorja priredi-
tve, ki so jo poimenovali
»Kresna noč«, sta domače
turistično društvo in dru-
štvo vrtnarjev Slovenije.
Poleg kulturno zabavnega
programa bodo pripravili
tudi ognjemet, v mozirski
galeriji pa bodo takrat
predstavili tudi dela z ljub-
ljanskega grafičnega bi-
enala.
»Kartičke« pa nimamo
Kako lahko včasih še tako slovesno in praznično vzdušje
skcdi navidez nepomembna stvar, je najbrž vsakdo že kdaj
občutil na lastni koži. Prejšnji teden, ko smo Celjani burno
pozdravljali kolesarje dirke Alpe-Adria, ki so se na dan
zmage ustavili na Ljubljanski cesti ob Glaziji, je bil dva-
krat prazničen in slovesen tudi za udeležence dirke. Mnogi
zlasti tujci so takoj, ko so stopili s kolesa odhiteli do
bližnjega kioska »DELA« pri Avtomotorju, da bi kupili
razglednico Celja in jo tudi takoj odposlali v domači kr^.
Pa so se zaman ozirali po njih in zaman v različnih jezikih
spraševali po njej. Niso jih mogli kupiti, ker jih v kiosku
preprosto niso imeli. Niti ene, razen tiste z rožami, ki bi
bile v tem primeru kaj slaba turistična propaganda za naše
mesto in okolico.
Da je ponudba z različnimi spominki in tudi razgledni-
cami Celja zelo borna, tako ali tako vemo in da je nova
turistična sezona pred vrati, tudi. Zato pa bi se bilo treba
potruditi vsaj takrat, ko nam je to ponujeno na dlani.
Dirka Alpe-Adria je bila takšna, žal zamujena priložnost,
ki pušča grenak priokus, a je tudi poučen primer, kako bi
se dalo z malo truda, a z iznajdljivostjo in domiselnostjo
narediti kaj več za afirmacijo našega področja, ki je turi-
stično dovolj zanimivo.
MATEJA PODJED
Mariji Bezovšek
turistični nagelj
Med najbolj zaslužnimi, da
gornjesavinjski kmečki turi-
zem danes lahko turistom po-
nudi več kot 400 postelj, je
Marija Bezovšek iž Zgornje-
savinjske kmetijske zadruge.
Predvsem z delom na terenu
ji je uspelo prepričati kmete,
da so se lotili izgradnje počitni-
ških zmogljivosti. Za svoje ne-
sebično delo, svetovanja, po-
bude, predavanja med kmeč-
kimi ženami ter za vso drugo
pomoč ji je RTV Ljubljana po-
delila turistični nagelj, ki bo
njej, pa tudi vsem ostalim v
zadrugi in občini ne le prizna-
nje temveč^ tudi vzpodbuda za
nadaljnje delo na tem po-
dročju.
RP
Posvet o kmečkem turizmu
Danes se v Škofji L«ki zaključuje štiridnevno
posvetovanje o kmečkem turizmu, ki je za nadaljnji
razvoj tovrstnega turizma velikega pomena, saj bodo
nosilci razvoja turizma na kmetih s posameznih
področij podpisali tudi samoupravni sporazum o
medsebojnem sodelovanju in pospeševanju organizi-
rane prodaje turističnih zmogljivosti kmečkih
gospodinjstev na območju Slovenije. Vsi udeleženci
so včercO obiskah tudi Gornje Savinjsko dohno, ki je v
tovrstnem razvoju med vodilnimi, in si ogledali eno
izmed kmetij, Alojz Plaznik, predsednik skupščine
občine Mozirje pa je zbranim spregovoril o zahtevah
prostorske ureditve za razvoj kmečkega turizma na
primeru občine Mozirje. Že v prejšnjih dneh so se na
posvetu pogovarjali tudi o kadrih in nosilcih razvoja, o
arhitekturi ter pogojih materialnega razvoja kmečkega
turizma. V uvodnih referatih so se seznanili tudi z
razvojnimi koncepti kmečkega turizma v Sloveniji.
RP
Pratika
prireditev 1985
Center za turistično in eko-
nomsko propagando pri Go-
spodarski zbornici Slovenije
je pred kratkim izdal letni ko-
ledar-pratiko letošnjih slo-
venskih turističnih in nekate-
rih drugih prireditev.
Poleg vseh pomembnejših
turističnih prireditev, navede-
nih po datumu in vsebini, so v
pratiki tudi naslovi turističnih
zvez in informacijskih birojev
v Sloveniji, medobčinskih go-
spodarskih zbornic in program
nekaterih sejmov in razstav v
Sloveniji.
Koledar je izšel v 50 tisoč iz-
vodih, od tega tretjina v slo-
venščini, ostalo pa v drugih je-
zikih.
RP
Ocenjevanje okolja in gostinskih
lokalov
Vsakoletna zvezna in republiška akcija ocenjevanja
posameznih turističnih krajev in gostinskih lokalov, ki jo
na posameznih območjih izvaj^o turistične zveze in
medobčinske gospodarske zbornice, se bo na Celjskem
pričela 1. junija. Na povabilo Celjske turistične zveze
bosta letos v akciji sodelovala tudi Novi tednik in Radio
Celje, ki naj bi z obveščanjem širše javnosti o poteku akcije
prispevala svoj delež k lepšemu okolju in boljši gostinski
ponudbi. Več o akciji pa v eni prihodnjih številk.
BP
PLANINSKI KOTIČEK
Vsak občan - varuh narave!
Tudi letos smo prvega maja šli na naše okoliške hribe
Goro Oljko, Hom, Marija Reko, Čreto, Zajčevo kočo,
Bukovico. Pri Šmiglovi zidanici, na Gričku ter za dan
OF na pohodu po mejah KS Liboje in še marsikje drugje
se je zbralo veliko število obiskovalcev.
Večina je opravila tudi svojo osnovno dolžnost do oko-
lja, prazno embalažo so odnesli tja, kamor sodi. Pri Šmi-
glovi zidanici, v spominskem parku NOE na Čreti in še kje
so postavili lične opozorilne table, ki opozarjajo na čuva-
nje okolja. Pa preberemo in se držimo tistega, kar na njih
piše? Drugega maja je šlo nekaj članov GS po romarski
poti na Goro Oljko in nazaj čez Viperk po Savinjski poti.
Nabrali so za četrt kubika odpadkov! Pa na nekaterih celo
piše, da se ne puste kjerkoli (n.pr. na Fructalovih sokovih).
V	mnogih grapah v gozdu, kjer teče tudi voda, lahko
najdemo manjša divja odlagališča odpadkov. Tako mar-
sikje onesnažimo vodo že na izviru. Pa jo imamo res na
pretek?
Pojdimo v gore, hodimo še naprej v naravo, po moči,
razvedrilo, toda držimo se načela: VSAK PLANINEC -
VARUH NARAVE! Ali bolje, VSAK OBČAN - VARUH
NARAVE! Torej polno pločevinko s seboj, pa prazno tudi
nazaj do posode za smeti. To je prošnja prostovoljnih
članov gorskih strzižarjev in varuhov narave naših planin-
skih društev. Vključite se tudi vi v vrste gorskih stražarjev
(Triglavski park ima že poklicne).
Š J.
Zbor Savinjskih planinskih vodnikov
V	soboto in nedeljo je bil na Golteh v Mozirski koči
področni obnavljalni seminar za planinske vodnike
Savinjskega MDO. Udeležilo se ga je 31 vodnikov naših
PD.
Seminar je potekal po načrtih in pripravah, ki so ga
imeli inštruktorji na republiškem seminarju na Zelenici,
ki ga je vodil odbor za vodnike pri Komisiji za vzgojo in
izobraževanje pri PZS.
Na seminarju so obnovih znanja iz vodniške tehnike in
gibala, vremenoslovja, orientacije in preventivne vloge
planinskih vodnikov. V soboto zvečer je bil še prikaz
barvnih diapozitivov o delovanju naše GRS. Na seminarju
so sodelovali Silvo Jošt, dr. Tone Žunter, Božo Jordan,
vodil pa ga je Emest Stoklas, ki je zadolžen za to delo v
našem MDO.
Ob zaključku so postavili tudi nekaj vprašanj glede
vrednotenja tega odgovornega dela v PD - zelo različno je.
Marsikje PLV ne dobi tistega, kar mu po pravilniku pri-
pada. Problem je tudi tehnična oprema, ki je zelo draga in
se tudi težko dobi. Težava je pri sami nabavi kompasov,
čeprav jih delamo doma in so zelo dragi.
Enako so težave z enotno osebno opremo, ki je že pošla
in je ni več na zalogi (vetrovke, hlače).
Na tem zboru so izvolili nov delovni odbor pri MDO, ki
ga vodi Ernest Stoklas (Celje), Irena Brložnik (Velenje),
Srečko Čulk (Zabukovica), Božo Jordan (KVIZ) in Adi
Vrečer (Cinkarna), ter širši odbor z Arnoldom Pavličem
^elezničar), Tinetom Sivko (Železar Štore), Dušanom
Šipom (Žalec), Romanom Turkom (Aero) in Ivanom Zor-
kom (Vitarye, ki vodi odbor za vzgojo). Na zboru so skle-
nili, da bo srečcmje vsako leto, posebna naloga prihod-
ryega zbora pa bo orientacija (karte, skica poti, orientacij-
sko tekmovanje).
Š. J.
Srečanje na Paikem Kozjaku
Planinsko društvo Vitanje organizira v nedeljo, 19.
maja 1985 ob 11. uri četrto planinsko srečanje, združeno
s prvim srečanjem planincev Meddruštvenega odbora
Planinskih društev Savinjske na Paškem Kozjaku.
Zbirališče bo v zahodnem koncu travnate planjave med
Basališčem in Ostrico. Iz Vitarya bo ob 8.30 v Zgornji
Brezen odpeljal tudi posebni avtobus, možni pa so tudi
dostopi iz Socke, Dobrne, Pake in Dohča. Pripravljen bo
kratek kulturni program.
Če bo tega dne deževalo, bo srečanje naslednjo nedeljo,
26. maja 1985.
PD Vitanje
35 let PO Zabukovica
Osrednja proslava ob 35-letnici Planinskega društva
Zabukovica bo v petek, 17. maja ob 19. uri v dvorani v
Grižah. V programu bodo nastopili Veseli hmeljarji,
Savinjskih 7 in oktet Studenček. Na prapor bodo ob tej
priložnosti pripeli tudi zlate in srebrne žebljičke tistih, ki
so prispevali sredstva za PD Zabukovica ter štiri trakove
planinskih sekcij v Juteksu, Keramični in Minervi ter
Telesnokulturne skupnosti občine Žalec.
TV
Komisija za delovna razmerja
DO Fotolik Celje
razpisuje
dela in naloge
Trgovskega potnika
za prodajo razglednic na področju Slovenije in Hr-
vaške
Pogoj:
Srednja komercialna šola
3 leta delovnih izkušenj na področju prodaje
Vozniški izpit B kategorije
Delo se združuje za nedoločen delovni čas, posebni
pogoj je poskusno delo 3 mesece.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev po-
šljite na naslov Fotolik Celje. Muzejski trg 8, v 15
dneh po objavi.
10. STRAN - NOVI TEDNIK
16. MAJ 1985
IMMIMfciV.
Otroke še vedno vleče v tovarne
če bi PergerJevI Imeli ureleno blšo In hlev, bi iudl naslednik bil
Naslednikov navadno ne
najdejo na hribovitih, slabo
opremljenih kmetijah, takš-
nih, ki so jih mladi že davno
zapustili. Pri Pergerju na
Stranicah je vse drugače. Od
štirinajstih hektarjev zemlje
jo je osem dobro obdelane,
zemlja je na lepem, bolj rav-
ninska kot hribovska. V sicer
starem hlevu je 23 glav živi-
ne, tako da lahko sedanja go-
spodarja Jože in Panika Bu-
kovšek na leto oddata po
osem bikov in 10.000 litrov
mleka. Vse potrebne stroje
imajo. Doma je tudi četvero
otrok. Kar težko je verjeti, da
nobenemu ne diši domača
zemlja.
»Otroci nimajo veselja, ker
vidijo, da na kmetiji ni takega
dohodka kot v tovarni,« potoži
gospodar. »Vsi štirje so še do-
ma, čeprav sta dva že zaposle-
na, pa hrepenijo v blok,« doda
gospodinja. Vehko grenkobe
je v njunih besedah. Zaradi
spominov na trdo delo v zad-
njih 25 letih, ki jima je omogo-
čilo nakup strojev. Samo še si-
lokombajn bi radi imeli. A kaj,
ko prave volje zmanjkuje. Če
bi bil samo silokombajn, bi še
šlo. Še bolj potrebno bi bilo
zgraditi nov hlev in obnoviti
hišo. Najbolj zaradi otrok, ki se
tako velikega zalogaja bojijo..
Petnajstletni Jože je kar odlo-
čen: »Ja, ata bi moral to uredi
ti. Če bi imeli nov hlev, bi bilo
delo veliko lažje in z večjim
veseljem bi delal. Potem bi kar
ostal doma.« Bolj potihem pa
še pristavi, da ata še ni rekel
zadnje besede, kateremu bi
sploh kmetijo prepustil.
Ata pa je zaskrbljen. Kaj bo
jutri, pojutrišnjem?- Krmila so
draga, umetna gnojila prav ta-
ko, živino pa slabo plačajo.
»Krmilom se da odpovedati,
umetna gnojila pa moramo ku-
povati. Drugače krme ni do-
volj.« Kako bo pa s hišo in hle-
vom, si še misliti ne more. Za-
enkrat že ne bo nič, saj so obre-
sti za kredite prevelike. Če bi
bilo z njimi boljše, bi Jože in
Fanika tudi v gradnjo zagrizla.
Navsezadnje sta še kar mlada.
Če pa bi bilo še veselja malo
več...
Veselje se je tod nekje izgu-
bilo. Veliko gaje bilo pred leti.
Zbrala so se dekleta in zapela,
zvečer je po dolini odmevala
pesem fantov. Jožetu ni bilo
treba dvakrat reči, pa je že imel
v rokah harmoniko. Kot včasih
njegov oče. Da je bilo bolj ve-
selo, so naredili še »pušl šank«.
Zdaj pa: »Mladina nima niče-
sar. Lepo vreme, pa gredo se-
det v kino.« Tega Fanika ne
razume. A ne samo za mladino,
tudi za starejše ni zabave. Za
kmetice pa sploh ne. Samo de-
lo je, trdo delo.
MILENA B. POKLIČ
Sin Jože, vnuk Tatej v naročju Fanike in Jože Bukovšek
pred domačo bišo.
Regresirane
obresti za
nakup gnojil
V vseh trgovinah Kme-
tijskega kombinata Šent-
jur se lahko kooperanti
pri nakupu umetnih gnojil
odločijo za šestmesečno
posojilo z regresirano
obrestno mero. Regresira
jo temeljna organizacija ko-
operacija, tako da kmetje
plačajo le 15-odstotne obre-
sti. Vendar so se za to obli-
ko doslej redko odločali.
Obresti se jim še vedno zdi-
jo previsoke in raje plačajo
kar v gotovini. Kriv pa je
tudi sam Kmetijski kombi-
nat, ki se je te oblike pomo-
či kmetom prepozno spom-
nil in bo morda večji odziv
šele pri jesenski setvi.
T. C.
Celjsko mleko samo v FlfO
še pred kratkim smo lahko
slišali kopico pripomb kup-
cev na račun tako imenovane
pure pack embalaže, v katero
so polnili mleko v novi mle-
karni v Arji vasi.
V Hmezadu, oziroma Celj-
skih mlekarnah, so skušah lju-
di na različne načine prepriče-
vati, češ daje takšen način pol-
njenja zelo sodoben, higieni-
čen in da ima še vrsto drugih
prednosti. Kaže pa, da je kup-
ce motila predvsem cena, saj je
bilo mleko v novi embalaži za
nekaj dinarjev dražje kot tisto
v PVC vrečkah. Pred dnevi so
polnjenje v pure pack embala-
ži opustili. Zakaj? O tem smo
se pogovarjali z direktorjem
Celjskih mlekarn '''onetom
Repnikom.
»V pure pack embalažo mle-
ka ne polnimo več zato. ker so
nastale težave pri uvozu emba-
laže, precej problemov pa je bi-
lo tudi zaradi cene na tržišču.
Zato smo se opremili z novim
strojem za tako imenovano
klasično polnjenje mleka v
PVC embalažo.«
-	Ali v pure pack embalažo
sploh ne nameravate več pol-
niti mleka?
»Ne! Del kupcev se je nava-
dil na pure pack embalažo in jo
sedaj pogreša. Računam, da
bomo embalažo dobili v prvi
polovici junija. V mlekarni
imamo dva stroja za polnjenje
v to embalažo z zmogljivostjo
11.000 litrov mleka na uro.«
-	Kakšno bo potem razmer-
je med mlekom v PVC vreč-
kah in mlekom v pure pack
embalaži?
»To je težko reči. Videli bo-
mo, kakšne bodo razmere na
trgu, po vsej verjetnosti pa bo-
mo več mleka polnili v PVC
vrečke.«
JANEZ VEDENIK
KMET0SKIsNASVETI
Tehnološke zahteve pašne rabe
travinja
Višina pašne trave je odločilna za vrstni red čre-
den j a
Spomladi moramo vedno pravočasno pričeti s pašnjo v
čredinkah, v katerih trava sproti zraste v pašno višino. Da
nam bo to uspelo, moramo dejansko pričeti s pašnjo. ko je
travna ruša visoka le 4-5 cm. Dejstvo, da iščem čredinke 1.
obhoda, v katerih travna ruša še ni prerasla pašne višine,
je zanesljiv znak, da s pašnjo kasnimo. V primeru, da
zamudimo pravi čas pričetka pašnje, ko je živina uspela
popasti le del čredink, namenjenih za 1. obhod, kajti v
preostalih bo travna ruša že prekoračila idealno pašno
višino.
Odstopanje od tega pravila je možno le v morebitni
deževni pomladi 1. leta čredenja, ko moramo zaradi nefor-
mirane pašne ruše poiskati prvih nekaj čredink na nagnje-
nom svetu ali peščeni zemlji, da zaradi gaženja ne bi prišlo
do prevelike škode.
V	praksi pa se dogaja, da nekateri rejci pasejo najprej
najbližje čredinke ne glede na višino travne ruše, nekateri
pa se pri razporedu pašnje enostavno drže zaporednih
številk čredink iz načrta čredinskega pašnika, kar seveda
ni pravilno. Najhujše napake pa so prisotne pri rejcih, ko
si ravnejše čredinke nemenoma puste za košnjo, pasejo pa
na strmejših legah, da bi si s tem načinom olajšali delo.
Pravilna obtežba pašnih površin z živino
Dandanes, ko so nam znani rezultati dnevnih prirastkov
travne ruše tudi v Sloveniji (55,2 kg SS/ha/vegetacijski
dan), lahko na podlagi znane vegetacijske dobe travne
ruše v kateremkoli kraju izračunamo t. i. bruto proizvodni
potencial travne ruše. S tem pa je podana možnost izra-
čuna neto proizvodnega potenciala travne ruše oziroma
pravilne obremenitve pašnih površin z živino, ki znaša v
naših razmerah v poprečju 2-3 GVŽ/ha.
V	primeru prevelike obremenitve pašnika z živino, pride
pod pašo premalo travne ruše in obratno pri premajhni
obremenitvi preveč, s tem pa je izkoriščanje travne ruše
preveč enostransko, kar seveda negativno vpliva na
končni uspeh, gospodarjenja na travnatem svetu.
Pravilen prehod z zimskega krmljenja na pašo
V	vampu goveje živine se nahajajo bakterije, ki so za
vsako vrsto krme, ki jo žival zaužije, specifične. Zato
moramo počasi prehajati iz ene vrste krme na drugo, v
našem primeru (seno, travna ali koruzna silaža), na nežno
pašno travo, kajti bakterije, ki razgrajujejo zimsko volumi-
nozno krmo, morajo počasi odmreti, njihovo mesto pa
zasedejo nove bakter'ije, potrebne za razgradnjo trave, to
pa zahteva določen čas.
Pašnja na izredno mladi travi naj bo prisotna le v spo-
mladanskem času, medtem ko se moramo take pašnje na
travi, ki še ni dosegla 15-20 cm višine, v kasnejših obdob-
jih izogibati. Zelo mlada paša z 80% prebavljivostjo vse-
buje sicer visoko količino beljakovin, preveč pa vode in
premalo surovih vlaken in rudnin, tako da je zaradi pove-
čane koncentracije NH3 v vampu moteno njegovo delo-
vanje.
Dušik v tem NH3 se namreč ne porabi le za stvaijenje
lastnih beljakovin, temveč se neizkoriščen izloča preko
ledvic in sečnih organov.
V	praksi seje dobro obnesel sledeč način privajanja na
pašo:
Na ta način smo živino počasi privadili na pašo, poleg
tega pa smo zavrli t. i. »eksplozijo« rasti travne ruše v
čredinkah 1. obhoda, šele nato se z živino vrnemo v 1.
čredinko in pričnemo s polobročno pašnjo. Tako se pašna
trava počasi vriva v zimski obrok (seno, travna ali koruzna
silaža z najmanj 30% SS, pesni rezanci itd.), ki ga moramo
pokladati vedno pred pašo.
Danes obstaja tudi možnost privajanja živine na zeleno
krmljenje pred pašnim obdobjem z uvajanjem krmne
repice »Perko« PVH s 93% prebavljivostjo, kar ja prav
gotovo potrebno preizkusiti. Perko je zelo odporen na
nizke temperature, zato lahko z jesensko setvijo dobimo
zgodaj spomladi veliko količino sočne krme.
Ukrepi za omilitev zmanjševanja tolšče do 8. ali
10. tedna paše
Znan nam je vpliv ocetne in propionske kisline iz krme
v vampu govedi na % tolšče v mleku. Zadovoljivo raz-
merje ocetne proti propionski je najmanj 3:1. Mlada
4-5 cm visoka trava vsebuje več propionske in manj
ocetne kisline kot 15-20 cm visoka trava, zato je posebno
ob hitrem prehodu z zimske prehrane na mlado travinje
opazen močan, tudi 1%, padec mlečne tolšče.
Ta padec tolšče omilimo z natančnim prej opisanim
prehodom iz zimske prehrane na pašnjo, to je s poklada-
njem dobrega sena ali silaže (travne ali koruzne) z nad 30%
SS. V omenjeni voluminozni krmi je namreč več ocetne
kisline, manj pa propionske in maslene kisline kot v sveži
travi in s tem ugoden vpliv na % tolšče v mleku. Poleg tega
vsega pa je seveda važno, da so prišle krave n^ pašnjo v
dobri plemenski kondiciji, oziroma da so bile v zimskem
obdobju pravilno krmljene.
MIRKO PRISTOVSEK, kmet. ing.,
Zavod za živinorejo in veterinarstvo Celje
16. MAJ 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 11
Sisi po svoje
Odgovarjamo na članek z
zgornjim naslovom, ki ga je
NT objavil 10. 4. 1985.
Ta članek nas je zelo priza-
del, o njem smo razpravljali
na zboru delavcev in se do-
govorili za pisni odgovor
S citiranjem retoričnega
vprašanja sekretarja OK ZK
Laško ste delavcem sisov
storili krivico. Novinarka bi
vsekakor morala določene
stvari preveriti tudi v bazi in
pogledati še drugo plat me-
dalje. Naj to storimo s tem
odgovorom sami.
Delavci delovne skupnosti
SIS Laško (za družbene de-
javnosti) smo bili z reorgani-
zacijo sisov in tudi naše služ-
be prvič uradno seznanjeni,
ko smo leta 1984 obravnavali
Izhodišča za organiziranje
skupnih strokovnih služb
SIS. Strinjali smo se z ugoto-
vitvijo, da je združitev go-
spodarskih in negospodar-
skih sisov umetna, saj je po-
trebno delati bolj strokovno
in kvalitetno, kar bi nam no-
va organiziranost omogoča-
la. Zato smo podprli predla-
gano makro organizacijo, ni-
smo pa poddprli m ikro orga-
nizacije, saj je pri tem treba
izhajati iz konkretnih opisov
del in nalog.
O izhodiščih, ki jih je pri-
pravil Komite za družbeno
planiranje in razvoj pri obči-
ni Laško, so razpravljali tudi
delegati sisov in sklenili, da
se pristopi k izvajanju te re-
organizacije. Za njeno izvaja-
nje so bili zadolženi posa
mezniki. Zato je kritika na
račun vseh delavcev sisov
neopravičena, neutemeljena
in neumestna. Tudi sami
smo v delovni organizaciji
večkrat spraševali o reorga-
.nizaciji, a nismo dobili toč-
nega odgovora.
Predlog samoupravnega
sporazuma o ustanovitvi in
organizaciji delovne skupno-
sti skupnih služb sisov obči-
ne Laško smo delavci dobili
v drugem tednu letošnjega
aprila in so do njega zavzeli
pozitivno stališče na zboru
delavcev, o konkretnih nalo-
gah pa delavci še nismo raz-
pravljali niti nismo bili zanje
zadolženi.
JANJA PETERMAN
OO ZS DSSS SIS Laško
Opomin za
nosilca preslcrbe
v Novem tedniku št. 15 z
dne 18. aprila 1985 je bil na
strani 5 objavljen članek Mar-
jele Agrež z naslovom Opomin
za nosilca preskrbe. Ker so ne-
katere navedbe v članku eno-
stranske in ne odražajo dejan-
skega stanja, želimo obravna-
vano problematiko osvetliti še
z drugih strani in predlagamo,
da naš odgovor objavite.
Poročilo s predsedstva kon-
ference potrošnikov pri občin-
ski konferenci SZDL Šmarje
pri Jelšah je bilo narejeno ver-
jetno po zapisniku seje, saj av-
torica članka na seji ni bila
navzoča. Njeni povzetki sicer
bistveno ne odstopajo od de-
jansko sprejetih sklepov, so pa
nepopolni oziroma eno-
stranski.
Na predsedstvu konference
potrošnikov je bilo največ go-
vora o temah, ki naj bi jih
obravnavala v mesecu maju
organizirano problemska kon-
ferenca. Prav gotovo je naloga
potrošniških svetov, da raz-
pravljajo o preskrbi v občini
Smaije, gotovo lahko dajejo
tudi pobude in predloge za iz-
boljšanje preskrbe, ne morejo
pa narekovati Jelši, kako naj
se notranje organizira. Vse raz-
prave in iz njih izhajajoče po-
bude so lahko uporabne le, če
so razpravljalci seznanjeni z
določenimi dejstvi, za katera
lahko trdimo, da so že splošno
znana. Pri tem mislimo zlasti
na položaj, v katerem seje zna-
šla trgovina na drobno. Pri
oceni poslovne politike Jelše,
ki da je toga, premalo razvojno
naravnana in ima slab posluh
za potrebe potrošnika, se nam
vsiljuje misel, da je politika
predsedstva konference po-
trošnikov in potrošniških sve-
tov prav taka: toga, z i^emno
slabim posluhom za ekonom-
ska gibanja in gospodarsko si-
tuacijo. Jelša v trgovini na
drobno ni nobena izjema. Veli-
ko večje OZD iz te panoge se
ubadajo z enakimi problemi.
^Za prtmer lahko navedemo
'Alpkomerc, ki je na Tolmin-
skem začel zapirati majhne po-
deželske trgovine, ki niso
ustvarjale niti toliko, da bi po-
krile osebne dohodke enega
delavca. Vendar se je Tolmin
te problematike lotil široko in
skrbno, predvsem je bila ugo-
tovljena potreba po sistem-
skem reševanju trgovine na
drobno na podeželju. Predlogi
ukrepov so bili pripravljeni na
ravni občine s sodelovanjem
republiškega komiteja za tržiš-
če in cene.
_ Potrošniški sveti občine
Šmaije pa razpravljajo o cen-
tralizaciji nabave v Jelši in o
izboljšanju strokovnosti pri
tem. Nabava v Jelši je namreč
organizirana po poslovalnicah,
to pa iz najmanj dveh razlogov:
ker vsak poslovodja najbolje
pozna potrebe svojih potrošni-
kov in ker so potniki naših do-
baviteljev dnevno na terenu.
Povsem drug problem pa na-
stane, ko dobavitelj pripelje le
polovico naročenega blaga ali
pa ga sploh ne pripelje. Jelša
seveda takoj ukrepa, vendar
ne vedno uspešno. Zato smo se
tudi odločili, da bomo o večjih
motnjah preskrbe s strani do-
baviteljev redno obveščali tudi
občinski inšpektorat in izvršni
svet, nakar bomo s skupnimi
močmi poskušali odnose z do-
baviteljem izboljšati. Potrošni-
ški sveti pa bi mogli in morali
vedeti, kaico poteka preskrba v
organizacijskem smislu in bi s
tem prihranili čas in energijo
za konstruktivnejše razprave.
Glede ukinjanja podeželskih
trgovin smo že zapisali, v kakš-
nem stanju so te trgovine. Te-
mu naj dodamo še razmišlja-
nja, o katerih je bilo govora tu-
di v OOZK. Jelša namreč že
leta solidarno pokriva izgube,
ki jih ustvarjajo podeželske tr-
govine, kar ima za posledico
tudi izjemno nizke osebne do-
hodke delavcev. Sprašujemo
se, kje je meja te solidarnosti
in ali ni tudi dolžnost širše
družbene skupnosti, da posta-
ne sohdarna, glede na to, da je
Jelša izčrpala vse notranje re-
zerve, in glede na to, daje Jelša
nosilec osnovne preskrbe v ob-
čini. S strani republiškega iz-
vršnega sveta je prišla pobuda,
kako bi lahko trgovini na drob-
no pomagali prebresti n^huj-
še težave - to so krediti za
obratna sredstva, to in ono pa
bi se lahko naučili tudi na pri-
meru Alpkomerca in prav go-
tovo bi konferenca potrošni-
kov v tej smeri lahko vsaj raz-
pravljala, če že ne bi dala kon-
kretnih pobud. Kajti dejstvo
je, da je k reševanju trgovine
na drobno treba pristopiti ta-
koj in z vsemi razpoložljivimi
sredstvi, šele potem se bomo
lahko pogovaijali o organizaci-
ji preskrbe. Ne nazadnje pa bi
bil tudi skrajni čas, da steče
usklajevalna akcija s KK
Šmaije in da dejansko obe fir-
mi prodajata tisto, za kar sta
registrirani.
Glede zdravstveno higien-
ske oporečnosti blaga, ki je
omenjena v članku na splošno,
želimo vedeti, na katere kon-
kretne primere se nanaša, ker
smo mnenja, da so kritike v
tem smislu povsem neosnova-
ne. Prav tako želimo vedeti,
kaj pomeni »kulturnejša po-
nudba, kjer je Jelša do sedaj
zelo malo naredila« in kje je
avtorica članka dobila podatke
o potemtakem »nekulturni«
ponudbi v Jelši.
Na kratko naj se dotaknemo
še poročila s seje sveta potroš-
nikov v KS Šmarje. Ne drži
trditev, da je primanjkovalo fi-
žola in krušne moke. Fižola je
bilo dovolj, le kupoval ga ni
nihče, saj je splošno znano, da
je napaden od moljev. Da bi se
izognih dragim zalogam, smo
prodajali le pakiran fižol v ma-
lih količinah, pri čemer pa bi
radi omenili še to, da smo zara-
di moljev morali uničiti 500 kg
fižola iz zalog. Krušna moka pa
se po zveznem odloku že leto
dni ne proizvaja več, nadome-
stil jo je TIP 850. Tega in vseh
drugih vrst moke, ki se proiz-
vaja, je bilo v šmarskih trgovi-
nah vedno dovolj.
Glede premoga, ki bi ga naj
na račun šmarskih potrošni-
kov porabilo gostišče Šmarski
hram, pa želimo povedati na-
slednje: gostišče Šmarski
hram je potrošnik kot vsak
drugi potrošnik, mora pa imeti
prioriteto zaradi svoje dejav-
nosti, kot to velja tudi za šole,
vrtce in druge ustanove. Ker
imamo v Šmarskem hramu or-
ganizirano družbeno prehrano
in hotelske goste, vseh teh lju-
di ni mogoče pustiti na mr-
zlem. Razen tega pa je bil pre-
mog iz poslovalnice Veriga do-
bavljen vsem naročnikom, ki
so se seveda pravi čas (ne v
decembru) pobrigali za naroči-
lo. V mesecu aprilu smo celo
preko Radia Šmaije obveščali
potrošnike, naj pravočasno na-
ročijo premog, da ne bo priha-
jalo do motenj v preskrbi in
menimo, da smo v tem pogle-
du storili vse, kar je bilo v na-
ših močeh.
Avtorici članka pa bi želeli
dati drobno sugestijo: preden
napiše članek, ki meče slabo
luč na poslovni ugled neke
OZD, naj zbere vse potrebne
podatke, kajti enostransko pri-
kazovanje bodisi dejstev bodi-
si domnev najbrž ni časti v
skladu s kodeksom etike, za
katerega vemo, da ga imajo tu-
di novinarji.
TANJA FiiRST,
TDO MERCATOR-JELŠA
QF izginja
že več let me moti malo-
maren odnos do obeležja OF
na pročelju stavbe kina Uni-
on. Gre za veliko rdečo zvez-
do, v kateri so bile z belo
barvo napisane kratice
Osvobodilne fronte. Zdaj so
te kratice tako poškodovane,
da jih ni mogoče razbrati.
Mislim, da za obnovo tega
obeležja ne bi smelo biti ne
finančnih in ne tehničnih te-
žav. Pišem vam zato, ker se
kot'član SZDL, ki je nadalje-
vanje OF čutim tudi jaz pri-
zadetega. Moti pa me, da je
stavba ravno v krajevni
skupnosti, ki je pred časom
dobila priznanje za najbolj
urejeno v občini Celje.
MAKS BUNŠEK,
Celje
Denar mečemo v
smeti
Listam po časopisu in po-
zornost mi pritegne košek za
smeti, ki vpadljivo ždi pod
naslovom »Niti mednarodni
monetarni fond nam ne mo-
re vrniti deviz, ki jih sami
zmečemo v smeti«. Pogle-
dam v drug časopis in spet
bogata reklama za zbiranje
odpadnih surovin. Ni kaj,
vsestranska akcija, ki mora
imeti uspeh!
Ena izmed dejavnosti mla-
dih članov RK je tudi zbira-
nje teh odpadnih surovin.
Tako si razredne skupnosti
pomagajo, da z lastnimi
sredstvi sodelujejo npr. pri
organiziranju šole v naravi.
Prav za to obliko se potrebna
sredstva čedalje težje zbere-
jo. Mi smo se odločili, da jih
bomo zbrali za vse učence na
ta način. Zbirali smo odpad-
no železo, steklenino in star
papir.
Aprila smo zbrali tri kon-
tejnerje - 10.373 steklenic.
Oblazili smo vse mogoče in
nemogoče prostore, pobirali
steklenice celo po gmajni.
Zato smo od Dinosa Celje
prejeli 3.294,50 din. Znesek
je tako majhen, da je pravi
posmeh prizadevanjem za
zbiranje odpadnih surovin
ter trudu vsakega posamez-
nika, ki je s svojim delom
prispeval, da smo zbrali toli-
ko steklenic, zato pa prejeli
tako beraško plačilo.
Takoj zatem smo zbrali tri
konte^jneije starega papirja.
Spet je prišla do izraza požr-
tvovalnost in prizadevnost
vseh razrednih skupnosti.
Surovino je spet prevzel Di-
nos Celje, ki v enem dnevu
ni bil sposoben odpeljati več
kot en kontejner. Pojavile so
se težave, ker so Petrovčani
prav takrat praznovali kra-
jevni praznik. Te težave so
zavrle vsestransko zastavlje-
no delo otrok in odraslih, ki
so pomagali zbirati in dova-
žati odpadni papir. Zagnano-
sti je sledilo malodušje ob
pogledu na zvrhano poln
kontejner, ki je stal tudi po
dva dni in na papir, ki ga je
okoli njega vrtinčil veter. Po-
leg treh kontejnerjev starega
papirja, ki so ga odpeljali, bi
lahko dobili še enega, saj
nam je starega papirja še
ostalo. Počakal bo do junija,
ko bomo organizirali novo
akcijo. Tako smo se odločili,
ker mladi člani RK menimo,
da bodo do takrat težave od-
pravljene, ali pa bodo več
skrbi kot reklami posvetili
zanesljivemu in ažurnemu
plačilu.
TEREZIJA MIRNIK,
Mentor MČRK šole Petrovče
Pokopališče na
Golovcu
Na slovenskem ali okoli-
škem pokopališču, kot se je
to imenovalo, vlada pravo
razdejanje. Pokvarjenim lju-
dem, ki dajejo duška svoji
objestnosti, ni na spomeni-
kih pokopanih nič svetega.
Kar je še vredno spomina, so
že odstranili in bodo to še
storili, če bo takšno stanje
trajalo še nekaj časa.
Tu pokopani dr. Dečko. dr.
Hrašovec, dr. Vrečko, notar
Detiček, dijaški dobrotnik
Anton Kolenc, gimnazijska
ravnatelja Lilek in Jeršino-
vič in številni drugi, si pač
niso zaslužili takšnega spo-
mina za njihovo zaslužno
življenjsko delo za obstoj,
krepitev in napredek sloven-
skega naroda v Celju in nje-
govi okolici. Pod njihovim
vplivom je zrasla generacija,
ki leta I9I8 ni niti trenutek
premišljevala prijeti za orož-
je po povratku iz prve sve-
tovne vojne in v boju zagoto-
viti nastajajoči lastni državi
Jugoslaviji ves Spodnji Šta-
jer s Prekmurjem in delom
Slovenske Koroške.
Veliko se je že govorilo in
pisalo, da se bo ta kočljiv
problem uredil, doslej pa se
je storilo bore malo. Ta zade-
va je neodložljiva in-je skrb
celjske skupščine občine.
Zavoda za spomeniško vsu*-
stvo. Komiteja za urejanje
prostora in varstvo okolja ter
SZDL v sodelovanju še žive-
čih sorodnikov pokojnih.
Dr ERVIN MEJAK,
Celje
Pionirji gasilci
na Svetini
27. aprila je komisija za de-
lo z mladimi občinske gasil-
ske zveze Celje organizirala
pohod gasilcev na Svetino v
počastitev dneva OF in I.
maja. Mladi so z zbornega
mesta na Skalni kleti krenili
proti Svetini. Kljub slabemu
vremenu se je pohoda udele-
žilo 40 pionirjev z mentorji iz
gasilskih društev Škofja vas,
Vojnik, Strmec, Svetina in
Lopata, poskrbljeno pa je bi-
lo tudi za morebitno prvo
medicinsko pomoč.
Na Svetini so se mladi po-
merili v malem nogometu,
teku na 100 metrov, skoku v
daljino, za šalo so igrali tudi
gnilo jajce. Pionirji so za so-
delovanje na prvem pohodu
in igrah dobili značke in
priznanja, za društva pa knji-
žice iz preventivne vzgoje.
Pohod je kljub slabemu
vremenu zelo lepo uspel. Po-
dobno srečanje bo 25. maja v
Škofji vasi, ko se bodo pi-
onirji in pionirke A in B sku-
pine pomerili v športnih dis-
ciplinah.
MILENA JURGEC,
Celje
PRIREDITVE
Narodni dom Celje
Danes ob 19.30 uri bo v Narodnem domu nastopil Danijel
Bedrač s svojo skupino Lokalna televizija, kot predskupina pa
bosta nastopila Ervin Potočnik in Matjaž Rebevšek.
Jutri ob 16. uri bo v Narodnem domu Slavnostni koncert
Mešanega pevskega zbora Zveze društev upokojencev Celje in
Ženskega pevskega zbora Društva invalidov Celje.
Klub kulturnih delavcev Ivan Cankar
v klubu kulturnih delavcev Ivan Cankar na Tomšičevem
trgu v celju bo danes ob 18. uri srečanje s pisateljem, pesni-
kom, profesorjem Rafkom Vodebom iz Maribora.
Dom kulture Titovo Velenje
v domu kulture bo jutri ob 20. uri premiera socialne drame
Antona Leskovca Dva bregova v izvedbi amaterskega gleda-
lišča iz Titovega Velenja.
Knjižnica Titovo Velenje
še danes in jutri, obakrat ob 19. uri, bodo v okviru kulturnih
večerov pod skupnim naslovom Moja pesem ni le moja pesem
nastopili s svojo poezijo in prozo učenci šol občine Velenje.
Do 25. maja pa si lahko v knjižnici ogledate razstavo likovnih
del akademskih slikarjev iz Titovega D^va^ja: Saša Sopiča,
Željka Bosniča, Miladina Lepiča in Koste Dodika. Razstava je
odprta v okviru sodelovanj med mesti, ki nosijo ime tovariša
Tita.
Kulturni dom Šoštanj
v kulturnem domu bo v soboto, 18. maja ob 19.30 uri slav-
nostni koncert Mešanega pevskega zbora Svoboda Šoštanj ob
15-letnici delovanja. V programu bodo sodelovali tudi Mošk"i
pevski zbor Skladateljev Ipavcev iz Šentjurja in Dekliški pev-
ski zbor iz Vrhnike.
Kulturni dom Štore
V	soboto, 18. maja bodo v kulturnem domu gostovali člani
Gradskega amaterskega pozorišta iz Paračina, ki prihajajo v
Štore kot gostje pobratenega amaterskega gledališča Železar
Celje-Štore. Ob 19.30 uri bodo uprizorili komedijo »Seljaci,
radnici i prirodna inteTigencija«.
Zdravilišče Laško
V	Zdravilišču bo danes ob 20. uri koncert moškega pevskega
zbora Polyhymnia iz Nizozemske, prihodnji četrtek, 23. maja
pa boste lahko prisluhnili koncertu Tamburaškega orkestra in
pevskega zbora kulturno umetniškega društva Vrh nad La-
škim.
Cerkev pri Križu - občina Šmarje
v soboto, 18 maja bo ob 20. uri v cerkvi pri Križu koncert
Slovenskega okteta in organista Huberta Berganta.
Zdravilišče Dobrna
v hotelu Dobrna bo danes družabni večer s Celjskim Polde-
kom, jutri pa bo v zdraviliški dvorani koncert nizozemskega
moškega zbora Polyhymnia iz Heerlena ob sodelovanju
Komornega moškega zbora iz Celja. Koncert se bo pričel ob 20.
uri.
Slike Iz Dudovice v Muzeju revolucije
Do konca tedna je še v spodnjih razstavnih prostorih Muzeja
revolucije odprta razstava likovnih del slikarske kolonije Brat-
stvo-enotnost Dudovica. Pričujoča razstava je oblikovana iz
obsežnega slikarskega fonda kolonije v Dudovici, ki je bUa
osnovana 1975. leta v spomin na bivanje izgnancev šestega
transporta iz Slovenije, v času druge svetovne vojne. Iz Celja
potuje razstava v Šmarje pri Jelšah in Slovenske Konjice.
Knjižnica Edvarda Kardelja Celje
V	avlah knjižnice Edvarda Kardelja sta odprti razstavi: Kon-
centracijska taborišča v Italiji in Nemčiji ter Prvi dnevi svo-
bode 45. Obe razstavi si lahko ogledate v času, ko knjižnica
posluje za bralce.
Rekreativno igranje tenisa vsak dan od 8. do
20. ure. Rezervacija igrišča pri varnostniku
na telefon 33-098.
Tečaji tenisa:
-	prvi tečaj od 20. 5. do 31. 5.
-	drugi tečaj od 3. 6. do 15. 6.
Pričetek tečajev za odrasle in otroke 20. 5. in
3. 6. ob 18. uri.
Prijave sprejema varnostnik dvorane
Golovec.
Bazen - prosto plavanje vsak dan od 7.30 do
19.30.
Savna - vsak dan od 15. do 21. ure.
Kegljišče vsak dan od 12. do 22. ure.
Sejem rabljenih avtomobilov vsako soboto od
8. do 12. ure.
Vabljeni!
12. STRAN - NOVI TEDNIK
16. MAJ 1985
Z igro in pripovedovanjem je mlade šabiste letos prvič navdušil tudi šahovski mojster,
sicer pa novinar, Ivo Bajec iz Ljubljane.
Matej Dobrave iz 1. razreda je prvi remiziral s Francijem Pešcem, ki mu je čestital zi
medaljo, izdelkom Zvonka Škete iz Letuša.
ur
Dan šole, 10. maj 1985, je na celodnevni
osnovni šoli »Marije Brez« v Bistrici ob
Sotli minil v znamenju zgodovinske ure,
risanja na asfalt, izdaje glasila Rožce,
ustanovitve pionirske zadruge, prikaza
številnih dejavnosti in šahovske simul-
tanke, ki sta jo tokrat s 93 mladimi šahi-
sti (toliko bi bil letos star tovariš Tito)
odigrala šahista Franci Pešec iz Celja in
Ivo Bajec iz Ljubljane, pokrovitelj pa je
bila Železniško transportna organizacija
iz Celja.
»Svet sestavljajo šahisti in nenormalni,« je
nekoč rekel eden najboljših šahistov na sve-
tu, pa tudi eden največjih čudakov, Bobi Fi-
sher, »Ženske igrajo šah slabše od moških,
ker je treba pet ur molčati,« je misel Smislo-
va, »Če bi šah zakonsko prepovedali, bi po-
stal zločinec« pa je menil Talj. To so samo tri
misli velikih mojstrov šahovske ah kraljev-
ske igre, kot jo mnogi tudi radi irnenujejo in
zato ni čudno, da je med ljudmi vsega sveta
mnogo ljubiteljev črno belih polj. To velja
tudi za osnovno šolo »Marija Broz« v Bistrici
ob Sotli, kjer imajo dva šahovska krožka - za
nižjo in višjo stopnjo, sodelujejo in dosegajo
uspehe na občinskih in republiških tekmo-'
vanjih ter vsako leto priredijo veliko simul-
tanko na toliko šahovnicah, kolikor bi bil
star njihov veliki vzornik, tovariš Tito.
Letos je za šahovnice sedlo kar 93 pionirjev
in pionirk izmed 211, kolikor jih trenutno
obiskuje celodnevno osnovno šolo, ki jo je
s Francem Pešcem in Ivom
Bajcem so igrali:
1.	razred: Renato Verbanič, Adrijan Černelč,
Ervin Biderman, Toni Černelč, Matej Dobrave,
Zdenka Ivačič, Sandi Narat in Damir Dervarič.
2.	razred: Blaženko Dobrina, Rok Rainer, Jo-
že Hudina, Bojan Pregrad, Roman Jakopin,
Boštjan Zorenč, Evald Gregi in Bernard Požeg.
3.	razred: Domen Tominšek, Boris Srednik,
Oto Narat, Peter Kunej, Ivan Juričko, Primož
Babič, Franci Robek, Stanko Božičnik, Roman
Strlek, Matjaž Lipej, Joži Zorenč, Simon Narat,
Boštjan Kunej in Jani Kunej.
4.	razred: Zoran Vahtarič, Matej Lojen, Pri-
mož Dobrave, Bogdan Narat, Gorazd Gregi, Joži
Požek, Maijan Požek, Joži Butkovič, Andrej
Kramer, Dani Korenini, Dragica Vračun, Sabina
Vračun, Cvetka Dobrina in Daija Gracer.
5.	razred: Nevio Kramer, Srečko Pečnik, To-
maž Gabron, Primož Rainer, Peter Kunej, Iztok
Horvat, Franc Černelč, Tonči Uršič, Toni Krava-
rič in Boris Butkovič.
6.	razred: Boris Vahtarič, Darko Polak, Bran-
ka Kostanjšek, Damjana Babič, Sanda Tkalčič,
Andreja Gregi, Mojca Ivačič, Jože Černelč, Dar-
ko Ulčnik, Jani Tominšek, Dejan Čutič, Dušan
Pregrad, Toni Ulčnik, Milko Valenčak, Bogo
Knez, Robi Pasarič in Ivan Volf.
7.	razred: Boris Pavlin, Boris Černelč, Miran
Romih, Peter Geršak, Marko Kliček, Anton Ja-
veršek, Roman Klakočar, Daija Vovk, Maijan
Uršič in Aleksander Božičnik.
8.	razred: Alenka Kunej, Klavdija Uršič, Vin-
ko Strlek, Mihael Zorenč, Jožko Vovk, Robert
Javeršek, Dani Božičnik, Roman Hudina, Veri-
ca Ratajc, Gregor Fendre in Tonči Pregrad.
slovesno odprl 10. maja 1979 tovariš Tito med
svojim zadnjim obiskom v krajih, kjer se je
rodil, preživel mladost in tudi kasneje števil-
ne lepe ter težavne ure. Pobudnik te simul-
tanke je bil znani celjski šahist Franci Pešec,
ki je do letos igral sam, letos pa je povabil k
sodelovanju tudi šahovskega mojstra Iva
Bajca iz Ljubljane, dobrega poznavalca šaha
in novinarja. Ivo je vsem šolarjem najprej
demonstriral eno izmed svojih najboljših
partij. Znova je dokazal, daje resnično dober
poznavalec, ki zna mladim skrivnosti šaha
prikazati na pristopen in predvsem na raz-
umljiv način. Po prikazu partije je sledil še
pogovor, kjer dolgo ni zmanjkalo vprašanj.
»Prvič sem zaradi šaha potoval z ekipo po-
štarjev v Bruselj leta 1956, kjer smo osvojili
prvo mesto. Kasneje sem kot novinar videl
večino Evrope pa južno Ameriko in Kanado.
Doma sem igral z vsemi znanimi šahisti, reci-
mo z Ghgoričem šestkrat, enkrat sem izgubil
in petkrat remiziral. Šah me je naučil igrat
oče, ki mi je v začetku dal prednost dveh
topov in kraljice, kasneje pa vedno manj in
ko sva oba igrala z vsemi figurami, je že
prišel čas, ko je začel tudi izgubljati. Bral sem
literaturo in šahiral s prijatelji. Prvi turnir
sem odigral leta 1946 v Rožni dohni, kjer je
bil sodnik oče. Moral bi igrati in biti v šoli.
Oče me je diskvalificiral, ker je rekel, sin,
prva je šola, potem vse drugo. Zakaj si se pa
narobe zmenil! Dogodek? Pri zadnjem poto-
vanju v Kanado so mi izgubili kovček s po-
polno smučarsko opremo, ki sem ga dobil
šele doma, vendar je bila žena bolj vesela
moje vrnitve, kot kovčka.« To je samo nekaj
odgovorov na vprašanja mladih iz osnovne
šole v Bistrici ob Sotli, sledila je še razlaga
pravil igranja simultanke in začetek.
Vsak po tri remije
Mladi šahisti so se odločno podali v boj s
Pešcem in Bajcem. Eni z več, drugi z manj
šahovskega znanja. Bolj kot vse to pa je po-
membno, da imajo radi to igro. Eni so se
predali kar kmalu, drugi so igrali mnogo dalj.
Nihče ni bil razočaran, ko je izgubil, saj je
vedel, s kom igra. Šest pa jih je le bilo bolj
veselih od drugih, saj jim je uspelo remizi-
rati.
Franci Pešec je remiziral z Matejem Do-
bravcem iz 1. razreda in Jožetom Černelčem
ter Robijem Pasaričem iz šestega, Ivo Bajec
pa je oddal vse tri remije v 8. razred: Alenki
Kunej, Romanu Hudini in Tončiju Pregra-
du. N^bolj pomembno je, kar sta iskreno
potrdila tudi oba šahista, da noben remi ni
bil podarjen. Največ (17) šahistov je bilo iz
6. razreda, med 93 nastopajočimi pa je bilo
tudi 14 pionirk.
Dragica Šket je mentorica šahovskega
krožka za mlajšo skupino od I. do 4. razreda:
»To delo sem prevzela lani, ko sem se zapo-
slila na šoli. Sem domačinka, na pedagoški
akademiji pa sem končala matematiko in fi-
ziko, kar tudi poučujem. Vsak teden imam
po dve šahovski uri za učence 1. in 2. razreda
(okoli 10 šahistov) in 3. ter 4. (okoli 15). Začeh
smo z osnovo šahovske igre, nadaljevali z
igranjem. Bili smo tudi na občinskem prven-
stvu, kjer so se uvrstili v sredino vseh nasto-
pajočih. Na višji stopnji je veliko zanimanje
za šah, vodi pa ga zunanji sodelavec.«
Denar ŽTO Celje za kmetijsko
orodje
v zadnjih letih se vse bolj vključuj^ejo v
simultanko ter sodelovanje s šolo tudi Želez-
niško transportno podjetje Celje, ki je ob
letošnjem obisku šoli podarUo 20 tisoč dinar-
jev ter spominska darila. Za kaj bodo nagra-
do porabili?
- Ravnateljica šole Magda Dobrave: »Usta-
novili smo pionirsko zadrugo in potrebuje-
mo kmetijsko orodje za obdelovanje zemlje.
kjer želimo pridelati sami čimveč hrar
šolske potrebe. Lani smo pridelali 20(
krompirja, letos pa smo ga posadili tolik
bi ga morali ob ugodni letini pridelati zi
naše potrebe, to pa je okoli 4000 kg. Pos
bomo še fižol, zelje, paradižnik, zelenja
Starši nam pomagajo pri oranju, kmet
zadruga z umetnimi gnojili, semeni in nj
ti. Pri krompirju bodo pionirji petega i
stega razreda (okoli 60 jih je) opravili
okoli 4,5 delovnih ur - uro in pol so ga s
prav toliko ga naj bi okopavali in ob kon
pobrali ter spravili. Pionirska zadruga
svoj odbor, ki ga vodi Melita Božičnik
razreda, tajnik je Alenka Černelč iz p«
blagajnik Andrejka Zorenč iz sedmej
gospodarja Toni Ulčnik iz šestega ter
jan Uršič iz sedmega razreda.«
iVIravljinček namesto Smrkce
Čebelice
šolarji sami so se odločali o tem, kal
bo njihova pionirska zadruga imeno
Med tremi predlogi »Smrkci, Čebelica, J
Ijinček« je bil izbran zadnji. Sicer pa v p
ski zadrugi ne bo prostora samo za polj
sko dejavnost, temveč tudi za sadjarske
nje), cvetličarsko (nasadi in lončnice), g(
dinjsko (vse leto pripravljanje jedilnii
kosilo, nadaljevanje spoznavanja osno*
tenja in vezenja), delo v delavnicah (izde
nje raznih vizitk za različne priložnosti
proste igrače in okrasni elementi), hui
tarne, delovne in druge akcije (zbiranj
padnega papirja, nabiranje šipka in di
kostanja, skrb za spomenike, obiske
ostarelih v krajevni skupnosti, očišče
okolice in obdelovalne površine, raznai
pošte za potrebe KS, nabava učbenikov
Prišla je tudi Kostanjškova Ai
Vsako leto vsaj na dan šole je gost pi
jev v Bistrici ob Sotli zdaj že 86-letna se
na tovariša Tita Ana Kostanjšek iz T
Tudi letos je prišla, prisostvovala progi
nato pa najmlajšim od prvega do čet
razreda pripovedovala o svojih spomin
tovariša Tita. Ana zdaj ne skrbi več za r
ob svoji hiši, »ker so pač leta - leta. i
zaklenem še! Skrbim pa za vrt, sicer !
stvari prinaša čistilka šole, ki tudi poski
čistočo muzeja. Včasih sem veliko brala
ne morem več. Vid mi peša.«
Spomni se tudi zadnjega srečanja v d
čih krajih s Titom: »Za otvoritev šole v i
ci nisem dobila vabila. Pa je prišel Tito i
me ni videl, je vprašal, kje je Ana. Tak)
se spomnili in prišli po mene.« Zanimiv
Ana Kostanjšek še rri bila povabljena
novno šolo »Maršala Tita« v Kumrovec
je bil na proslavi šole tudi ravnatelj iz
rovca Rudica Tramišak, ki je Ano po
da bi bila pri njih 25. maja. »Bom prišla,
če bom doma,« je odgovorila vedno '
Ana in zdiktirala svojo telefonsko števj
Ob koncu dneva šole je ravnateljica N
Dobrave še povedala: »Dobro sodeluje
delovnimi organizacijami Metko in D
jem ter v zadnjih letih še z ŽTO Celj|
seveda z našo kmetijsko zadrugo. Dobila
tudi pozdrave pobratenih šol Niš, Uro5
Derventa in Gevgelija ter našega rojaka
ta Uršiča, komandanta TO v Celju, kij«
poučeval pri nas. Izdali smo tudi glasil"
ce, ki je pregled naše dejavnosti. Dobro
lujemo s krajani in lahko rečem, da sm'
vo srce kraja ter njegovih zaselkov.«
TONE VP
Foto: EDI MAS
Pioniri OŠ Marija Broz v Bistrici ob Sotli so znova z največjo mero pozornosti prislubnili
pripovedovanju Ane Kostanjšek.
NOVI TEDNIK - STRAN 13
uammma^i^^mmmmm
V času in družbi izguiiileni
siilcar Konrad Topoiovec
»SUka nI nič vredna, gre za namišljeno vrednost, tako kot bi prodajal bankovce za
bankovce^'
Gotovo je za človeka
najtežje, včasih tudi tra-
gično, če se ne ujame s ča-
som in družbo, v kateri ži-
vi. Primerov je tako v
daljni kot v bližnji prete-
klosti nemalo, še najbolj
pa so nam znane tragične
usode med umetniki, ki so
svojo bolečino prelili v
dela, ki jih občudujejo no-
ve in nove generacije.
Družba posameznika, ki
ne sprejme pravil igre, iz-
loči in odloži na stranski
tir dogajanja. Ugotovitev
velja za vse dosFej znane
družbene ureditve, tudi za
socialistično samouprav-
no ureditev, le da je ta kri-
vična za manjšino.
Celjslci akademslci slikar
Konrad Topoiovec, ki ga pri-
jatelji in znanci kUčejo Tupo,
je človek, ki se milo rečeno
ne znajde v življenju. Z dru-
gimi besedami, svojega zna-
nja in sposobnosti ne zna
prodati, ker je praktično
brez vseh organizacijskih in
poslovnih sposobnosti. Sam
pravi: »Ne morem reči, da
me družba ne razume, prej
velja obratno.« In kdo je Tu-
po? Gre za enega najboljših
učencev ljubljanske Likov-
ne akademije, ki je pred dve-
ma letoma končal šolanje z
odliko. Svoje diplomsko de-
lo je prodal za 1000 zahodno-
nemških mark, je pa to tudi
edino njegovo likovno delo,
ki gaje doslej vnovčil. Ker se
s svojim delom ne zna pre-
življati, se je odločil za na-
daljne šolanje: »Zaprosil
bom za štipendijo, čeprav
me ne jemljejo resno. Rad bi
študiral barve v Mehiki ah
pa oblike v Afriki, ki so iz-
jemne. Štipendijo si bom
skušal izboriti z razstavami.
Če svojih slik že ne znam
prodti, jih bom skušal vsaj
pokazati ljubiteljem likovne
umetnosti.«
Živeti »zastonj« Je
človeka nevredno
Ni presenetljivo, da se
mnogi odločijo, da bodo ži-
veli »zastonj«, kot bi temu
dejal Nietzsche. Po Nie-
tzscheju je »človek nekaj kar
je treba preseči« (ibid.: 205),
je most med živaljo in nad-
človekom. Iz nadljudi nasta-
ja novo plemstvo, ki je na-
sprotnik vsej sodrgi in vse-
mu oblastniškemu (ibid.:
209). Sodrga po Nietzscheju
niso revne množice, niti ne-
izobražene množice, ampak
ljudje, ki »hočejo živeti za-
stonj«, ki so brez hotenja po
popolnosti, brez resničnosti
in brez prihodnosti. Če v po-
samezniku ni volje po moči,
če v njih ni nenehne težr^e
po preseganju samega sebe,
se »življenje žrtvuje za
oblast« (ibid.: 121).
Ekonomska neodvisnost
je gotovo eden pomembnej-
ših pojgojev za »normalno«
življenje in razvoj osebnosti,
zato bi lahko površni opazo-
valec dejal za Tupota, da je
nezrel oziroma da živi para-
zitsko življenje, vendar se na
srečo vse le ne da meriti z
denarjem. Kakorkoli že, Ni-
etzschejeva ugotovitev ne
velja za Tupotovo likovno
delo, kjer skuša preseči svo-
je sposobnosti, kar še ne po-
meni, daje »nadčlovek«, go-
tovo pa ne sodi med »so-
drgo«.
»Ni mi dovolj, da delam v
okviru svojih možnosti, ho-
čem več. Likovni rokopis
imam v malem prstu, kar pa
me ne zadovoljuje, hočem ga
nadgraditi. Le v svetlih tre-
nutkih naredim slike, ki so
izraz mojih sposobnosti, zato
sem svoj čas veliko slik str-
gal in jih zmetal proč. Zdaj
jih zadržim, so pač slabše in
temu primerno ostale boljše.
Delam po predlogi, ki je lah-
ko fotografija ah pa moje
lastno likovno delo, včasih
tudi črta na papirju. Na foto-
grafijah me n^bolj navdih-
neta nasmeh in krik. Pri tem
me ne zadovoljuje obhkova-
nje telesa, temveč me priteg-
ne glava, ki izraža psihična
stanja. Včasih sem fotografi-
je tudi kopiral, če sem čutil,
da so mi blizu.«
Slike so prepuščene
zobu časa
Tupo živi v podstrešni so-
bici, ki jo je moč opisati
nadvse idiUčno: »Vzpneš se
po lesenih stopnicah, ki še
vonj^o po gozdu. Greš skozi
prostorno podstrešje in pajki
se ti smejijo v pozdrav. Izza
nizkih vrat vdre toplina in
duh po ustvarjalnem življe-
nju. Ko vstopiš v lično sobi-
co, se ti odpre čudovit po-
gled na Sv. Ano...,« Opis pa
je lahko tudi popolnoma
drugačen: »Že na strmih
stopnicah se ti zavrti v glavi,
ko greš skozi podstrešje pa
te popade paničen strah,
medtem ko se spotikaš in za-
radi črne teme na veš, ali je
med ropotijo tudi kaj živega,
ki tu in tam tudi grize. Ozka,
vlažna, temna ni razpadajoča
luknja, v kateri živi in dela
Tupo, nelagodje še po-
veča...«
Sam prostor nenazadnje
niti ne bi bil tako pomem-
ben, če ne bi slike, v katere je
vloženo vehko študija in tru-
da, ležale vse zaprašene na
podstrešju, prepuščene zobu
časa, ker v sobici, ki meri
manj kot deset kvadratnih
metrov, ni niti toliko prosto-
ra, da bi se lahko pošteno
obrnil.
»Če bi imel velik atelje, bi
vse slike razobesil po zido-
vih, jih opazoval in nenehno
dogr^eval. Svoj čas sem
imel na steni obešenih deset
majhnih risbic, opazoval
sem jih s postelje in dodajal
tu eno pikico, tam spet dru-
go, tako dolgo dokler nisem
bil z izdelkom povsem zado-
voljen. Pri tem ne gre za uži-
tek do »malanja«, temveč za
užitek v rezultatih dela, do
katerih sem prišel po študij-
ski poti. Če bi bil umetnik -
»uradnik«, že davno ne bi
imel gmotnih težav, tako pa
se preživljam s priložnost-
nim delom in s pomočjo star-
šev. Zaradi tega sem pri svo-
jem delu zelo omejen, nika-
kor pa nisem zagovornik
prepričanja, da mora biti
umetnik reven, če hoče
ustvarjati velika umetniška
dela.«
Ko se bo tudi drek
prodajal?
Za umetnike pogosto trdi-
mo, da so svet zase, ki jih ne
zanimajo vehki družbeni
problemi, še manj pa vsak-
danje težave, s katerimi se
spopadlo navadni smrtniki.
Ljudje jih ogovarjajo in buli-
jo vanje, kot da so najmanj
malo premaknjeni, če že ne
sodijo med štirinožce. Goto-
vo je tudi Tupo, s svojim na-
činom življenja, brez bele
srajce in kravate, večkrat ne-
obrit kot obrit, ne odnese
mnogo bolje, ko z odsotnim
pogledom korakoma meri
celjske uhce. Vendar, ali ga
sploh k^, razen njegovega
slikarstva, prizadene? Samo-
upravljanje in lačni v Afriki
malo manj, zato pa toliko
bolj nenehno padanje stan-
darda pri nas, ko revni posta-
jajo še revnejši.
»Zablužil sem v svojerri
delu, kar glede na kakovost
dela ni slabo, vendar zaradi
tega sam živim slabše kot bi
sicer lahko. Je pač tako, če
se žrtvuješ za svoje delo in
prepričanje. Med drugim me
je prizadela zadnja podraži-
tev mleka, ki sem ga včasih
spil vsak dan liter, zdaj pa ga
le še tu in tam povoham. Si-
cer pa je sedanje stanje do-
bro ilustriral Henry Miller z
besedami: »Kad budo govna
imala vrijednost, sirotinja če
se radati bez guzica.« Upam,
da se sam nisem rodil brez
riti, čeprav zaenkrat ni videti
tako.«
Ena izmed Ukovnih vred-
not, ki je po vojni cenjena na
Slovenskem, je profesionali-
zem. Temu primerno veljajo
pri nas za višek slikarskega
ustvarjanja likovna dela aka-
demskih slikarjev. Le-ti pa
nemalokrat v svojem priza-
devanju za čimvečjo profesi-
onalnostjo zanemarjajo av-
tentično doživetje, ki bi
pravzaprav moralo biti smi-
sel shke. O samem šolanju
na ljubljanski Likovni aka-
demiji pa so mnenja deljena,
tako med amaterskimi kot
profesionalnimi slikarji.
»Kaj morem, če sem šo-
lan?« domala vzkipi Tupo in
nadaljuje: »S to šolo je tako,
prej sem imel komplekse,
ker je nisem imel, zdaj pa jih
imam, ker sem šolo končal,
kajti vsi pričakujejo od mene
več kot od drugih. Mnogi tu-
di pravijo, zlasti amaterji, kaj
ti bo tista šola, vseeno je, če
jo imaš ali ne, kar je končno
res. Akademija te nauči le
discipline, ne moreš pa nare-
diti ničesar več, samo zato,
ker S'jo končal.«
VILI EINSPIELER
Foto: EDI EINSPIELER
»Nisem proti ustvarjalne-
mu iskanju novega, recimo
v slikars^tvu, kiparstvu in
drugih umetnostih, ker je to
potrebno in dobro. Sem pa
proti temu, da dajemo de-
nar skupnosti za tako ime-
novana modernistična dela,
ki nimajo nobene zveze z
umetniškim ustvarjanjem,
z našo stvarnostjo pa sploh
ne.
Po umetniški plati so v
modernem slikarstvu tudi
pomembna dela, včasih tu-
di trajne vrednosti, obstaja-
jo pa tudi dela, ki so brez
umetniške vrednosti. Toda
prav ta dela brez vrednosti
so danes precej zastopana
na naših umetniških razsta-
vah in jih za drag denar vsi-
ljujejo raznim ustanovam.
Kdo je potem kriv, če je za-
čela prevladovati taka kva-
ziumetnost? Vsekakor tisti,
ki kupujejo takšne stvari in
trošijo zanje državni denar,
včasih pa dajejo tudi nagra-
de. Če se hoče kdo ukvarjati
s takim slikarstvom in ki-
parstvom, potem naj to dela
na svoje stroške, skupaj s
tistimi, ki zagovarjajo ul-
tramodemistično, abstrakt-
no umetnost.
Poleg tega pa se s tem du-
ši razvoj resnične umetno-
sti. Mar naša stvarnost ne
nudi dovolj bogatega mate-
riala za ustvarjalno umetni-
ško delo? Toda prav njej po-
sveča velik del mladih
umetnikov najmanj pozor-
nosti. Beže v abstraktnost,
namesto da bi oblikovali
našo stvarnost... Razume
se, da tu ne more biti govo-
ra o nekakšni administra-
tivni intervenciji. Vendar
javnost ne sme biti pasivna
do teh problemov.« (Josip
Broz Tito: VII. kongres ljud-
ske mladine 1963)
»Poglejmo, kakšen je odnos režima do slikarjev. Po
otroški bolezni, imenovani .socrealizem', režim pušča sli-
karjem umetniško svobodo pod pogojem, da ne slikajo
tega, kar bi lahko režim interpretiral kot napad nase.
Poleg tega pa obst^ajo bolj skriti načini za cenzuro ozi-
roma za ustvarjanje klime, v kateri se čuti, kaj je dovo-
ljeno in kaj ne in kaj je zaželeno in kaj ne. Slikar je v
komunizmu človek na vrvici in roka, ki drži to vrvico, je
roka režima. Režim kontrolira Akademijo, štipendije, raz-
stave - skratka, vso materialno oziroma družbeno stran
slikarstva.
No, ampak v sosednji Hrvaški imajo na las podoben
režim in kljub temu prosperirajo taki slikarj, kot je Edo
Murtič, ki po mojem merilu vsebuje mnogo tega, kar
mislim, da manjka slovenskemu povojnemu slikarstvu:
namreč živa barvitost, svoboda tretmana (geste), nekaj
ameriškega, nekaj drznega, odprtega in energičnega,
nekaj mediteranskega.
Torej lahko zaključimo, da ni problem v komunistič-
nem režimu, ampak v karakterju in temperamentu Slo-
vencev.« (Jernej Vilfan: Prazna trdnjava ali kaj ti je sli-
kar? - Nova revija 1984, št. 31/32).
»Socrealizem, ki je še vedno uradna umetnost obstoječe
ideologije, ni slovenska posebnost, temveč v slovenski
prostor prinesena .umetnost' totalitatističnih držav
Evrope. Glede na sedanjo evropsko situacijo pa socreali-
zem še vedno obstaja kot možnost, da pokrije vse sloven-
ske likovne (oblastniške) potrebe. Zaradi očitnega neso-
glasja in odmika od policijskega socializma vzhodnih
držav se je v petdesetih letih odprla možnost za ponovno
vključevale v širšo evropsko miselnost. To vključevanje
se je izraziteje občutilo ravno na kulturnem in gospodar-
skem področju. Odpor oblasti je bil neprikrit in deloma
traja še danes, vendar ustrezno prekvalificiran. Heteroge-
nost evropske ustvarjalne tvornosti je skorajda neome-
jena. zato je bilo potrebno izbrati primerne smeri (vloga
galerij) in jih polagoma vključiti v slovenski prostor.
Oblast je prek komunikacijskih sredstev omogočila pod-
poro neproblemski. površinski, dekorativni, poneumlja-
joči neumetnosti. Po opravljeni selekciji deluje ta meha-
nizem brezhibno. Vse bolj liberalizirajoči se malomeščan
pa je tu našel svojo možnost, svoj modus vivendi, tako kot
vedno doslej. Ta nekultura ja postala njegov izraz in ga
takč izoblikovala. Vsak globji resnejši poskus vključiti se
v globje ustvarjalne strukture Evrope (Oder 57, Perspek-
tive itd.) pa se je končal administrativno in tako odvrnil
resnejše konzume kulture od takih prizadevanj.« (Mak-
sim Sedej mlajši: Anketa Sodobnosti II. Slovenska
likovna situacija: Sodobnost XVII, 1969)
14. STRAN - NOVI TEDNIK
16. MAJ 1985
Več življenja
letom
Teden od 13. do 19. ma-
ja je v Celju posvečen sta-
rejšim občanom. Priredi-
tve, ki jih ta teden organi-
zirajo v Celju m okolici za
starejše, potekajo pod ge-
slom »Več življenja le-
tom«. Pod tem naslovom
so tudi pionirji pisali spi-
se, risali in fotografirali.
Njihove izdelke so v po-
nedeljek razstavili v celj-
skem domu upoko-
jencev.
Delo mojega očeta
Moj očka je po poklicu mizar.
Njegovo delo je zame vsak dan
bolj enolično. Izdeluje razne lese-
ne izdelke. Pri tem mu včasih
pomagam tudi jaz ali mamica.
Tudi brat mu je včasih pomagal,
toda ker. je odšel po njegovi poti
in hodi v lesno šolo v Maribor,
mu moram večinoma pomagati
jaz. Nima preveč napornega dela,
zato je z njim tudi zadovoljen. V
delavnici vsak dan veselo pojejo
kladivo in stroji. Kadar se rnu
kakšna stvar ne posreči, je slabe
volje in takrat se v pogovore raje
ne vmešavam. Nastopijo tudi
dnevi zadovoljstva. Takrat je do-
bre volje in veselega obraza.in
takoj opazim, da mu je nekaj
uspelo. Ob doseženem usehu do-
bi še večje veselje do dela. Spo-
štujem njegovo delo in uspeh in
ponosna sem nanj, kajti mnogo-
kje opazim njegov izdelek.
ROMANA OCEPEK. 6. a
OS Bratov Letonje
ŠMARTNO OB PAKI
SisrememEse v naravi
Letošnja zima je bila mrzla. Za-
to sem komaj čakal pomladi, da
bo zasijalo toplo sonce in bo vse
zazelenelo.
Nekega sončnega dne sem šel
v gozd in videl, da je vse zeleno.
Tudi na travniku se vidi, da je
prišla pomlad. Trava je dobila
temnejšo barvo, tu in tam pa so
se pojavile prve spomladanske
cvetice: zvončki, trobentice in vi-
jolice.
Po grmičevju cvetijo mačice. V
naši vasi imajo marsikje pred hi-
šo narcise in tulipane. Pomlad je
zelo lep letni čas.
MATEJ DROBEŽ, 4. r
OŠ GOMILSKO
Moje mesto se
spreminja
»Joj, ali je to sploh Laško?« bi
se vprašal kdo, ki že več let ni bil
v Laškem. Še enkrat bi pogledal
na karto in ugotovil, da je prišel
prav.
Ko bi se malo razgledal, bi opa-
zil kar velike spremembe. Go-
stišča Hum ni več, nov most veže
levi in desni breg Savinje, toda to
še ni vse. Ko se ozremo proti Hu-
mu, kjer se v čudovitem soncu
budi pomlad, opazimo še eno
spremembo. Razvaline starega
gradu pod Humom niso več raz-
valine. Sedaj je to obnovljen, ro-
storen grad, v katerem so gostin-
ski prostori. Na cesti pod gradom
je polno avtomobilov. Seveda si
je treba to novo stvar ogledati.
Zlahka najdemo pot, ki jo kažejo
razni smerokazi. Ko pridemo na
cilj, ugotovimo, da nekaj manjka.
Toda kaj? Opazimo, da stolpa ob
gradu ni več. Le zakaj? Stolp so
morali podreti, saj ga je zob časa
že preveč načel.
Tako se spreminja moje mesto.
TANJA ŽABKAR, 7. d
OŠ Primož Trubar
LAŠKO
Pri zobozdravniku
Nekega dne sem moral k zo-
bozdravniku. Zelo sem se ga bal,
zato sem se skril pod mizo. Mami
me je komaj dobila ven. Tako
sem le moral k zobozdravniku.
Bolj sem se bližal ambulanti,
manj me je bolel zob. Mamici
sem predlagal, da bi šla domov,
ker me zob ni več bolel. Mami mi
je rekla, da sem strahopetec, ker
si ne upam k zobozdravniku.
Prepričala me je. da moram iti.
In tako sem šel. Pri zobozdravni-
ku sem slišal po zvočniku: Jager
Kristjan.
Vstopil sem v ordinacijo. Ko
sem vstopil, sem zagledal zobni
sveder. Svedra sem se bal. Toda
na mizi sem zagledal nalepke. Te
nalepke so me prepričale, da mo-
ram pogumno sesti na stol. Sedel
sem. Zobozdravnica je rekla, da
ne bo bolelo. Ko mi je naredila
zvezdico, res ni bolelo. Na koncu
sem dobil nalepko in z mamico
sva odšla.
Od takrat sem rad hodil k zo-
bozdravniku. Pa tudi zobe si red-
no umivam.
KRISTJAN JAGER, 3. b
Prva osnovna šola
CELJE
Povedali so mi...
Nekoč je prišla k nam iz Pod-
srede teta Mara. Povedala mi je
tale doživljaj:
»Bilo je pozno jeseni. Mara je
bila v partizanih za kuharico. Ko
je šla v klet zajet mast.-se je na
pragu pokazal neki moški. Hote-
la ga je pozdraviti, ko pa je vide-
la, da je Nemec, se je obrnila in
nadaljevala z delom. Nemec jo je
prosil, naj mu da nekaj masti. Po»
kazal je na dve jajci. Mara je v
papir zavila dve žlici masti in mu
jo dala v žep.
Nato jo je vprašal, če je videla
kakšnega partizana. Rekla je, da
je tu že dvajset let, pa še ni nobe-
nega videla. Komaj je to izgovori-
la, že šo se zunaj zaslišali streli.
Nemci so hitro zbežali po gozdu
navzdol, kjer jih je čakala zaseda.
Partizani so vse postrelili.«
Mara pa je še naprej kuhala
partizanom, čeprav je rekla, da ni
nikoli nobenega videla.
DRAGO URŠIČ, 7. r
COŠ Marija Broz
Bistrica ob Sotli
Moj vrt
Imam svoj vrt v maminem vr-
tu. Mama mi ga je pomagala zlo-
patati. Jaz sem nasadila čebulice
ih posejala peteršilj. Zdaj sama
obdelujem svoj vrt. Peteršilj
bom dala mami, rože pa bom
imela za svojo sobo.
Klavdija
Jaz pa sem na travniku razgra-
bila krtine in nasadila zvončke in
trobentice. Stara mama pa ni ve-
dela, da je to moj vrt pa je vse
razgrabila in mi uničila pridelke.
Petra
Imela sva vrt s sestro Dorotejo
in sva se mučili. Pozneje sva vi-
deli, da je.zrasel le en krompir-
ček, menda zato, ker je bil vrt v
senci.
V vrtu imam svojo gredico. Na-
sadila sem tulipane, ki so mami
ostali. Zdaj so lepši kot mamini.
Sonja
Moj vrt je velik dva metra in v
njem raste solata, česen in rože.
Veliko veselja imam z njim.
Andreja
Učenci OŠ STRANICE
Pionirji fotografirajo
Prvič se v naši akciji pionirji fotografirajo pojavlja tudi
Jože Povše iz Titovega Velenja s športnim posnetkom, ki se
sicer redkeje pojavljajo v naši rubriki. Napravil je pravilen
(maksimalen) izrez in seveda tudi ujel pravi trenutek skoka.
Imel je nekoliko daljši čas snemanja, kar ima za posledico
nekohko neostre roke in noge, ki so v gibanju.
Jože bo prejel kupon Fotolika, kjer si bo nagrado v njihovi
prodajalni izbral sani. Fotolik pa pripravlja tudi nagrade za
zaključno prireditev-^Pioniijr fotografir^o, ki bo v začetku
junija. Kje in kako, bomo objavili v prihodnji številki, za sedaj si
zapcTmnite datum 27. m^. Do takrat sprejemamo vaše izdelke,
komisija pa bo naslednji dan izbrala najboljše.
Atkina zanka
v zgornji razpredelnici je nek^ polj praznih.
Vanje moraš vpisati črke, s katerimi se začenjajo
besede, kijih kažejo sličice. Ko boš izpolnil razpre-
delnico preberi vse stolpce od zgoraj navzdol in
dobil boš geslo današnje nagradne uganke. Poleg
samega gesla pa moraš za pravilno rešitev napisati
še, kateri teden je naslovljen z njim. Odgovor na to
vprašanje pa boš našel nekje na tej strani.
Dopisnico pošlji na NOVI TEDNIK. Trg V. kongresa 3 a,
63000 CELJE, do torka. 21. maja 1985. Tovarna AERO je
pripravila lepo nagrado za enega od reševalcev.
Prejšnja Atkina zanka vam ni delala težav, saj ste jo vsi
pravilno reših. Nagrado pa dobi: Olivera Kučera, Čopova
3, 63310 Žalec.
INDUSTRIJSKO KOVINARSKA IN
OBRTNO MONTAŽNA DO IKOM
ŠMARJE PRI JELŠAH
Delavski svet TOZD
KOVINARSTVO
Razpisuje
dela in naloge
1.	Vodje TOZD KOVINARSTVO
2.	Tehničnega vodje TOZD
1.	Za vodjo TOZD KOVINARSTVO je lahko imenovan
kandidat, ki poleg pogojev navedenih v zakonu o
združenem delu izpolnjuje še naslednje:
-	da ima visoko ali višjo izobrazbo strojne smeri in 3
oziroma 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju del in
nalog s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
-	da poda pismeni predlog o načinu realizacije raz-
vojnega programa TOZD
-	da ima organizacijsko in vodstveno sposobnost
ter smisel za delo z ljudmi
-	da ima moralno politične vrline.
2.	Tehnični vodja TOZD mora izpolnjevati naslednje
pogoje:
-	imeti mora višjo izobrazbo ustrezne smeri in 3 leta
delovnih izkušenj
-	imeti mora organizacijsko in vodstveno sposob-
nost ter smisel za koordinacijo.
Kandidata bosta izbrana za 4 letno mandatno ob-
dobje.
Pismene prijave s prilogami naj kandidati pošljejo 15
dni po objavi na naslov: Industrijsko kovinarska in
obrtno montažna DO IKOM Šmarje pri Jelšah - ka-
drovska služba, kjer se bodo prijave zbirale. Prijav-
ljeni kandidati bodo o izbiri pismeno obveščeni 15
dni po izvedenem izbirnem postopku.
LIBELA CELJE
Industrija tehtnic in
finomehanike
Komisija za delovna razmerja TOZD tovarna tehtnic
na osnovi pravilnika o delovnih razmerjih delavcev
TOZD in pravilnika o razvidu del in nalog
OBJAVLJA
prosta dela in naloge:
1.	VODENJE SKUPINE IN
PROJEKTIRANJE MEHANSKIH
TEHTALNIH SISTEMOV
2.	DOLOČANJE TEHNOLOGIJE ZA
ELEKTROPROIZVODNJO
3.	POMOČ PRI VODENJU ELEKTRO
PROIZVODNJE
4.	OPRAVLJANJE ZAHTEVNIH
ELEKTRO DEL PRI IZDELAVI
ELEKTROTEHTALNIH SISTEMOV
Poleg splošnih zakonskih pogojev morajo kandidati
izpolnjevati še naslednje:
Pod 1.
-	visoka izobrazba strojne smeri
-	tri leta delovnih izkušenj pri opravljanju podobnih
del in nalog
-	odslužen vojaški rok
Pod 2.
-	višja izobrazba elektro smeri
-	dve leti delovnih izkušenj pri opravljanju podob-
nih del in nalog
-	odslužen vojaški rok
Pod 3.
-	srednja izobrazba elektro smeri
-	18 mesecev delovnih izkušenj pri opravljanju del
in nalog pri preizkušanju komandnih pultov
-	odslužen vojaški rok
Pod 4.
-	KV - elektro smer - šibki tok
-	18 mesecev delovnih izkušenj pri opravljanju po-
dobnih del in nalog
-	odslužen vojaški rok
Za opravljanje zgoraj navedenih del in nalog združu-
jemo delo za nedoločen čas s polnim delovnim ča-
som in 3 mesečnim poskusnim delom.
Pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošlji-
te na naslov: LIBELA CELJE, Opekarniška 2, 63000
CELJE, kadrovska služba, v 8 dneh po objavi.
Kandidati bodo o izboru pisno obveščeni v roku 8
dni po sklepu KDR.
NOVI TEDNIK - STRAN 15
o Mihael L. iz Trubarje-
ve ulice v Celju je v petek
zvečer razgrajal v stanova-
nju. Miličniki so umirili Mi-
haela in sostanovalcem za-
gotovili mirno spanje.
• Nebojša S. in Milka B.
sta v soboto, nekaj po pol-
noči že precej utrujena za-
gledala bicikel. Ne da bi
dosti pomišljala, sta si ga
»sposodila«, a so ju kmalu
odkrili. Ker se taka dejanja
kaznujejo, se bosta verjet-
no še dolgo spomin^jala so-
botnega ponočevanja.
• Prejšnji četrtek zvečer
sta v stanovanjskem bloku
v Goriški ulici Izudin M. in
njegov pajdaš pretepla
Florjana P. Vzroke pretepa
bo raziskal sodnik, ki bo tu-
di odmeril primerno kazen
nasilnikoma.
• V gostišču »Ribič« pa
sta se zravsala Igor Z. iz
Umaga in Bojan G. iz Bu-
kovžlaka. Oba sta skupila
nekaj udarcev, gostom pa
pripravila zanimivo pred-
stavo.
o Martin S. je pozno po-
noči prikolovratil na po-
škodbeni oddelek celjske
bolnišnice in začel razgra-
jati. Imel ga je kar precej
pod kapo, a ker ni bil ra-
njen in je motil tako paci-
ente kot zdravnike, so mu
na poškodbenem oddelku
odrekli gostoljubje, zato pa
so mu miličniki odstopili
prenočišče v prostorih za
treznenje na Postaji milice.
• Prejšnji teden so milič-
niki morali dvakrat posre-
dovati v Iršičevi ulici v sta-
novanju, kamor zahaja
Ivan L. iz Medloga. Vse pa
kaže, da se Ivan s svojo
znanko ne razume najbolje,
zato so tudi pogosto na spo-
redu precej glasni prepiri
med rxjima.
• Prejšnji teden sta »pri-
stala« v prostorih za trezne-
nje Matjaž L. iz Pregrade in
Anton T. iz Šentjurja. Mat-
jaž je razgrajal, Anton pa se
kasneje ni strinjal s postop-
kom miličnikov, ki so prišli
delat red.
S.Š.
Priznanja ob dnevu varnosti
Ob dnevu varnosti je bila
osrednja slovesnost na na-
šem območju v Narodnem
domu v Celju, lia kateri je
govoril Rafko Mlakar, pred-
sednik medobčinskega sve-
ta zveze sindikatov, ob tej
priložnosti pa so podelili
tudi odlikovanje in več
priznanj.
Red dela s srebrnim ven-
cem je prejel Anton Brezov-
šek, zvezne plakete varnosti
pa: Jože Glavan, Venčeslav
Bobik, Nikola Čalasan, Vin-
ko Gregom, Franc Lavrič,
Ivan Marguč, Angelca Radi-
šek, Jože Šinkovec,, Savo
Vujanovič in Andrej Žaberl.
Zlati znak zasluge za varnost
so podelili Petri Plevnik, sre-
brni znak Vinku Senici in
Jožetu Škobernetu, bronasti
znak pa Dušanu Antoloviču,
Nikoli Čalasanu, Adolfu Do-
hnarju, Emilu Golcu, Anto-
nu Golobu, Dragu Horvatu,
Vinku Kodriču, Alojzu Le-
nartu, Rafajelu Mohorku,
Milanu Petroviču in Ivanu
Robačerju. Pismeno pohva-
lo zasluge za varnost so pre-
jeh: Darko Delakorda, Janko
Kolar, Franjo Kunej, Zvon-
ko Leskovšek, Aleksander
Majcen, Emika Mlačnik,
Slavko Potočnik, Božidar
Puhič, Zofija Retko in Milan
Šantl.
Svet za splošno ljudsko
obrambo in družbeno sam.o-
zaščito pri celjski občinski
skupščini pa je podelil priz-
nanja za požrtvovalno in
uspešno delo na področju
splošne ljudske obrambe in
družbene samozaščite. Pre-
jeh so jih: Martin Cvetko, Mi-
ra Gologranc, Rudi Kramec,
Franc Kerk, Antonija Lud-
vig, Mirko Paj, Emil Pepel-
njak, Alojz Urbane in Valen-
tin Vidmar.
V Šentjurju so proslavo
organizirali delavci milice in
komiteja za SLO. Priznanja
komiteja za SLO so prejeli:
Franc Srimf in Ferdo Žagar,
oba iz Šentjurja in Janez Pa-
ul, načelnik UNZ Celje.
Deklica padla z balkona
V četrtek zjutraj je z balkona stanovanjskega bloka na
Koroški cesti 8a v Titovem Velenju padla pet in pol letna
Katja D. Pri padcu 16 metrov globoko se je deklica tako
hudo ranila, da je bila takoj mrtva.
Nesreča seje pripetila zjutraj ob približno 6.20. uri, ko seje
njena mati že odpravila v službo, oče pa se še ni vrnil z
nočnega dela. Deklica se je zbudila in odšla na balkon.
Kasneje so tam našli njene igrače in stol ob ograji, nad-
stropje nižje pa njeno jopico. Zaradi tega sklepajo, da ji je
jopica padla čez ograjo, potem pa naj bi šla po stol in
pogledala, kje je jopica. Pri tem seje nagnila čez ograjo, tako
da je omahnila v globino.
Čez cesto Izven
prehoda
Pri domači hiši št. 22 na Sa-
vinjski cesti v Žalcu je izven
prehoda za pešce prečkala ce-
stišče 75-letna ANA LJUBEJ.
Mimo je nekoliko prehitro pri-
peljal z osebnim avtomobilom
BOJAN RIBAR, 19, iz Migoj-
nic, ki je Ljubejevo zbil po ce-
stišču. Poškodbe so bile tako
hude, daje Ljubejeva na kraju
nesreče umrla.
Eksplozija plina v Jašku
Prejšnjo sredo se je v eksploziji plina huje opekel 21-letni
Ivan Turnšek iz Gorice pri Celju. Turnšek je skup^ z
drugimi delavci PTT, Tozd Tehnična služba v sredo ob 7. uri
na Ulici 29. novembra v Celju odprl jašek telefonskih
kablov. Jašek so potem pustili dve uri odprt, da seje prezra-
čeval, nekaj po 9. uri pa se je Turnšek spustil vanj o nalogu
samostojnega monterja. Ko je z vžigaUco poskušal prižgati
plinski gorilnik, se je vnel plin v jašku. V eksploziji je dobil
Turnšek hude opekhne (opečeno je 18 odstotkov telesa) in
so ga prepeljah v celjsko bolnišnico.
V ovinku v levo
Po lokalni cesti skozi Beli
potok je vozil z osebnim avto-
mobilom VALTER KRONEI-
SEL, 59, iz Lienza v Avstriji. V
levem ovinku je zapeljal v levo
in zaprl pot vozniku kolesa na
pomožni motor JOŽETU HA-
LOŽANU, 24, iz Rogaške Slati-
ne, ki je pripeljal nasproti. Ha-
lužan je padel in si zlomil levo
nogo, škode pa je za 70.000 di-
narjev.
Našli trupli ponesrečenk
Delavci SUP iz Bihača so sporočili, da so po daljšem
iskanju našli trupli Nataše Pečnik in Ingrid Topolak, ki
sta 27. aprila utonili v narasli Uni. Takrat se je namreč
prevrnil kanu, v katerem so se peljali Tone Kadilnik, Edo
Einspieler in obe dekleti, vsi doma iz Celja. Kadilnik in
Einspieler sta priplavala do brega, trupli obeh deklet pa so
našh kakšen kilometer ni^e od nesreče.
Požar v stanovanju
v sredo popoldne je zagorelo v stanovanju Zorana
Božiča v Vrunčevi ulici v Celju. Kot je pokazala preiskava,
je nekdo v zapuščeni kuhinji v kleti, ki so jo uporabljali kot
shrambo, prižgal štedilnik, na katerem je bil star papir.
Gasilci so sicer hitro posredovali, vendar je vseeno nastalo
za mihjon dinarjev škode.
^iiliKP
Aiicolloiizem in šport
v enem od prejšnjih člankov smo lahko prebrali nekaj
o pomenu rekreacije in športa pri rehabilitaciji alkoholi-
kov, danes pa se bomo seznanih s tem, kako alkohol in
alkoholizem vplivata na ljudi, ki se ukvarjajo s športom.
Vrhunski športniki praviloma niso alkoholiki, saj jim
ob njihovem načinu življenja alkoholna omama ni
potrebna. Le redki med njimi kadijo. Zanimivo je, da se
mladi raje zgledujejo po modnih glasbenikih in igralcih,
kakor po uspešnih športnikih. Kaže, da vse premalo
storimo za to, da bi se mladi ljudje naučili ceniti z
lastnim trudom priborjeni uspeh.
Znano je, da nekateri športi pogojujejo razvoj pivskih
navad, drugi športi pa zahtevajo od športnikov popolno
abstinenco. Med te gotovo spadajo vsi letalski in motori-
stični športi, pa strelstvo, alpinizem in nekateri vodni
oziroma podvodni športi.
Ob današnjem razvoju delavskih športnih iger vedno
bolj pogosto naletimo na zlorabo alkohola v neposredni
zvezi s športno aktivnostjo. Zgodi se, da se posamezniki
udeležujejo t. i. sindikalnih tekmovanj predvsem zaradi
(pivskih) zabav, ki takim prireditvam skoraj redno sle-
dijo. Še huje je, kadar tekmovalci pijejo že pred tekmo-
vanjem. Tako pride do nešportnega obnašanja, pa tudi
do pogostih poškodb med igro. Te poškodbe povzročajo
precejšnjo izgubo delovnih ur zaradi bolniških staležev,
obstaja pa tudi nevarnost trajne invalidnosti.
Menimo, da bi športni referenti v posameznih delov-
nih organizacijah smeli dovoliti nastop samo treznim in
telesno dobro pripravljenim delavcem. Opažamo
namreč, da alkoholiki, ki se ukvarjajo s športom, ne
znajo prenesti poraza. S svojim nešportnim vedenjem
vzbujajo odpor pri ostalih (treznih) igralcih ali pa vsako
pravo športno aktivnost popolnoma opustijo. Veliko
raje sodelujejo kot gledalci, navijači in kritizerji - kot
taki so glasni in nedisciplinirani. Ljubši jim je pogovor o
določenem športu, kot da bi sami redno vadih. Kakor
sicer v življenju, si tudi za področje športa izoblikujejo
dvojna merila - ena veljajo za njih same, druga (bolj
stroga) pa za vse ostale udeležence. Zaradi pomanjkanja
vztrajnosti, delovnih navad in samozavesti v športu ne
d>- segajo dobrih rezultatov. Raje se primerjajo s slabšimi
od sebe - podobno kot to počno pri ocenjevanju posle-
dic lastne odvisnosti od alkohola.
V procesu zdravljenja alkoholizma si prizadevamo, da
bi bivši alkoholiki dobili drugačen odnos do športa in si
z n,jegovo pomočjo olajšali življenjsko pot abstinenta.
Gotovo vas bo zanimalo, katere športe bomo priporo-
čili zdravljenim alkoholikom. Splošnih pravil ni, vsak
zdravljenec naj si izbere šport, ki je primeren njegovim
interesom in možnostim. Kot najpreprostejši in najce-
nejši šport priporočamo tek in hojo v naravi. Za bolj
prizadevne je primerno planinarjenje ali atletika. Mnoge
napotimo v telovadna društva (predvsem ženske), kjer
se ukvarjajo z gimnastiko. Za uspešno rehabilitacijo
zakoncev je primerna oblika rekreacije tudi športni ples
ali za začetek vsaj plesni te^aj. Ob prijetni glasbi in
sproščenem gibanju hitreje pride do ponovnega zbliža-
nja med prej odtujenima partnerjema.
Le redki zdravljenci se odločijo za redno kolesarjenje,
čeprav je zelo koristno za krepitev celega telesa. Zani-
mivo je, da je med alkoholiki precej šahistov, katere po
končanem zdravljenju napotimo v šahovski klub.
Vidimo torej, da športna aktivnost lahko prispeva
svoje k uspešni rehabilitaciji bivših alkoholikov. Ob tem
pa ne smemo pozabiti, da so se mnogi od njih pogosto
srečevali z alkoholom na športnih igriščih in ob njih.
DR. ZDENKA ČEBAŠEK-TRAVNIK
16. STRAN - NOVI TEDNIK
16. MAJ 1985
Predstavnik Kolesarskega kluba Merx Celje Edi Stepišnik
izroča priznanja najboljšim trem v zadnji etapi s ciljem v
Celju na Ljubljanski cesti. Desno je tretjeuvrščeni Jugoslovan
Andrej Žaubi, kije pozimi kot trener veliko pomagal celjskim
kolesarjem, pa še zdaj občasno med njib rad zaide ter z zna-
njem obogati mlade športnike.
Foto: EDI MASNEC
Prvomajski spust
po Savinji
Sekcija kajak - kanu pri dru-
štvu za šport na vodi Nivo Ce-
lje je tudi letos uspešno izvedla
prvomajski spust po Savinji
od griškega mostu do Celja.
Nastopilo je rekordnih 130 tek-
movalcev iz en^stih sloven-
skih klubov. Med nastopajoči-
mi so bili tudi številni sedanji
ter nekdanji državni reprezen-
tantje. Lep uspeh so dosegh
člani celjske sekcije, med kate-
rimi gre posebej izdvojiti zma-
govalca v K-1 med člani Matja-
ža Murglja, ki je med drugim
tudi premagal tovariša iz dr-
žavne reprezentance Iztoka
Bregaija iz Rašice. Med mla-
dinci v K-1 je bil drugi Celjan
David Žličar, med članicami je
zmagala domačinka Živa Can-
kar pred klubsko kolegico
Sandro Anderle. Iz Celja so še
nastopili Dejan Martinkovič,
Jernej Bradan, Lučka Cankar,
Jože Bovha, Igor Felicijan,
Branko Tkalec, Vlado Kranj c,
Silvo Kovče, Pavel Vrhovšek
in Edi Žnidar.
Nov čoin Je preiiiter
že tretjič je na pripravah v
Zvezni republiki Nemčiji
Matjaž Murgeij, član sekcije
kajak-kanu pri Društvu za
šport na vodi Nivo Celje. Z
ostalimi Jugoslovani se pri-
pravlja za nastop na svetov-
nem prvenstvu, ki bo v Gar-
mischu od 7. do 9. junija in
sicer na divjih vodah. To je
velik dosežek celjskega šport-
nika, da bo v tej panogi zasto-
pal Celje in Jugoslavijo na ta-
ko pomembni mednarodni
prireditvi.
»Z vestnimi pripravami sem
začel že lani oktobra,« pripove-
duje 21 letni Matjaž Murgeij
»in do danes sem preveslal že
okoli devet tisoč kilometrov.
Pozimi, ko je bilo najbolj hu-
do, so me poslali na priprave v
Rovinj in Vrsar, daje bilo lažje
delati. Zdaj imam nov čoln iz-
delan v ZR Nemčiji. Je izredne
kvalitete, vendar za mene, vsaj
dokler se nanj ne bom privadil,
prehiter.«
Kakšna je reka,kjer bo sve-
tovno prvenstvo?
»Prevozil sem jo okoli štiri-
desetkrat. Huda je, kar še po-
sebej velja za zgornji del. Na
eni tekmi, kjer so druge evrop-
ske reprezentance izbirale tek-
movalce za svetovno prven-
stvo, sem bil trinajsti. Dobro je
to. Do prvenstva bom to progo
še najmanj štiridesetkrat pre-
vozil in upam, da bom dobro
pripravljen.«
Si kdaj zaplaval?
»Ne, drugi pa so.«
Na svetovnem prvenstvu bo
nastopilo okoli sto tekmoval-
cev iz petnajstih držav. Kaj
pričakuje Matjaž?
»Uvrstitev v prvo tretjino bi
bila velik uspeh. Sam sem še
mlad, kajti vrhunec v tej disci-
plini dosegajo tekmovalci pri
27-28 letih. Moj čas torej šele
prihaja. Morda leta 1991, ko bo
po tridesetih letih svetovno pr-
venstvo znova pri nas, v Bovcu
na Soči.«
Matjaž je v torek odpotoval
na zadnji trening, po vrnitvi pa
bo odšel na svoje prvo svetov-
no prvenstvo. Prvi športnik iz
Celja na svetovnem »vodnem«
prvenstvu.
TONE VRABL
Točki Aeru in
Velenju
II. zvezna rokometna I
moški: Aero je doma igral
mo neodločeno z Dinamon
Pančeva 25:25, polčas pa so
bili gostje. Razgor je dal 8
lov. Na lestvici so Celjani 03
v naslednjem kolu pa gosti
jo pri zadnje uvrščeni Mehj
ki v Metkovičih.	^
II. zvezna rokometna I
ženske: Velenjčanke so osv
le na domačem igrišču
membno točko z vodečo ek
Dinamom, ko so igrale 18
Juričeva je dala 6 golov,
lenjčanke so na 10. mestu, v
kolu pa gostujejo pri Mini
ki ima točko več in je m«
pred njim.
Republiška liga moški:
kola pred koncem si je Šošt|
že skoraj zagotovil svoj do^
največji uspeh - osvojitev |
slova republiškega prvaka
uvrstitev v II. zvezno ligo. i
ma so s težavo premagali 1
rektnega konkurenta za najij
je mesto Ajdovščino 32:30, q
boljši strelec pa je bil zno
Puc (14). Minerva je izgubi^
Hrpeljah z Astra Jadranom)
22. S ,tremi točkami predn^
vodi Šoštanj, Minerva pa jej
veta. 19. kolo: Šoštanj gostt
v Krškem, Minerva pa igra |
ma s Ferrotehno.
Republiška liga ženske:
boju za obstanek pomem^
zmaga v gosteh za Šmar
proti Fužinaiju 14:20, najbo
strelka Omladič 9. Na lestv
je zdaj Šmartno osmo, v j
hodnjem kolu pa igra dom
Branikom.
Tretjina »A-A« po Celjskem
Med petimi etapami na 19.
mednarodni kolesarski dirki
Alpe-Adria v skupni dolžini
777 km sta se kar dve končali
na celjskem območju. To je
nov dokaz, da dobivamo zla-
sti v Celju pa tudi v njegovi
širši okolici nov popularen
šport - kolesarjenje.
Začetek je bil lani, ko so čla-
ni KK Merx Celje uspešno iz-
peljali organizacijo cilja in
starta dveh etap v Celju na
Ljubljanski cesti. Letos se je
organizator dirke, ki vodi po
cestah Slovenije, avstrijske
Koroške in Italije, odločil, da
Celjanom zaupa organizacijo
tretjine dirke!
To je bil za člane mladega
kolesarskega kolektiva velik
zalogaj, ki pa so ga v splošno
zadovoljstvo vseh odlično iz-
peljaU ter tako dobili zaupanje
vseh, ki bodo tudi v bodoče
razdeljevali organizacijo te in
drugih kolesarskih dirk.
Na celotni dirki je bil v urad-
nem spremstvu tudi član KK
Merx Edo Krajnc: »Kolesarji
so bili navdušeni nad Roglo,
kjer je bil cilj četrte etape z
najvišjim gorskim ciljem na vi-
šini 1517 m. Čeprav je bilo na
cilju hladno in so se pojavile
celo snežinke, je vse kolesarje
z vodstvom vred ogrelo gosto-
ljubje domačinov ter objekti.
Na Rogli so bili vsi v enem
prostoru, medtem ko so v dru-
gih krajih bili »razmetani« po
raznih objektih na daljših raz-
daljah. Dirka na Roglo pa nam
je že skoraj zagotovila tudi or-
ganizacijo državnega gorskega
prvenstva.«
Edi Stepišnik, predsednik
skupščine občine Čelje in do
letos tudi predsednik KK
Merx Celje: »Vse bomo storili,
da se bomo prihodnje leto na
dirki »A-A« pojavili tudi s svo-
jo ekipo. Imamo mlade tekmo-
valce in zakaj se ne bi preizku-
sili tudi na takšni dirki. To bo
nova privftčnost za številne
ljubitelje kolesarstva, ki so se
zbirali na vseh mestih, kjer so
kolesarji vozili, še posebej veli-
ko pa jih je bilo na cilju v Ce-
lju. Hvaležni pa smo za pomoč
združenemu delu, prometni-
kom, železničarjem, gostin-
cem, saj brez njih ne bi mogli
tako kvalitetno izpeljati verjet-
no letos v Celju največje med-
narodne športne prireditve.«
Generalni pokrovitelj 4. eta-
pe je bil Unior Zreče (pomaga-
la sta tudi Konus in Comet), 5.
etape pa Gorenje. Prisoten je
bil tudi Merx! Celjani so pri-
pravili tudi kristalne pokale za
tri najboljše v zadnjih »celj-
skih etapah«, zmagovalec Ro-
gle pa je dobil darilo, sliko Jo-
žeta Horvata-Jakija.
Sicer pa je letošnja dirka »A-
A« minila v znamenju zmago-
slavja Jugoslovanov, ki so
zmagali ekipno, med posamez-
niki pa je bil najboljši Jure Pa-
vlič. Jubilejna, dvajseta dirka,
naj bi bila znova vsaj speljana
po celjskem območju, če že ne
tu tudi zaključena.
TONE VRABL
NA KRATKO
29. pohod po poteh
partizanske
Ljubljane
v partizanskem maršu na 28
kilometrov je zmagala ekipa
ZTKO Velenje v postavi Šamu,
Popetru in Hudournik.
Štafete: nastopilo jih je 110, ve-
lik uspeh pa so dosegli tudi pred-
stavniki celjskega območja. V
štafeti zmage 3 x 100 m za pi-
onirje so slavili predstavniki Voj-
nika: Trobentar, Hus in Linder.
V štafeti zmage za mladinske ob-
činske reprezentance so zmagali
mladinci Celja Krajnc, Knez in
Kokovič, tretji pa so bili Velenj-
čani Žavbi, Steiner in Pažin. V
štafeti bratstva in enotnosti
3 X 1000 m je bilo Velenje drugo
v postavi Stropnik, Molnar in
Podpečan. V štafeti zmage
3 X 600 m so slavile pionirke Co-
kan, Kvas in Nikolič z OŠ Ivan
Kovačič-Efenka iz Celja, v štafeti
zmage 3 x 600 m za občinske re-
prezentance pa so bile Celjanke
četrte.
V teku prijateljstva je bil Živko
(TV) četrti, Rozman (Kladivar)
šesti in Miklavžina sedmi, ekip-
no so bili Velenjčani tretji in Kla-
divar sedmi.
Plavalci so startali v
odprtih bazenih
v Ljubljani je bil tradicional-
ni mednarodni plavalni miting
»Ilirija 85«, kjer so nastopili šte-
vilni domači in tudi tuji tekmo-
valci, med njimi skupina PK
Klima - Neptun iz Celja. Naj-
boljši je bil Tešovič, ki je zmagal
na 100 in 400 m kravi ter 200 m
mešano, zmagali pa sta še Ander-
letova na 100 m prsno in S. La-
vrič na 100 m delfin. Srebrne in
bronaste medalje pa so še dodali
Fermentinova, Jurak, Drezgiče-
va in N. Lavrič.
31 ekip v Rečici pri
Laškem
Na strelišču v Rečici pri La-
škem so se pomerili strelci na
občinskem sindikalnem prven-
stvu z zračno puško. Med žen-
skami je nastopilo 15 ekip, zma-
gala pa je KZ Laško pred Pivo-
varno in SIS Laško, med posa-
meznicami pa so bile najboljše
Vera Krašek, Saša in Helena Vi-
deč. Med moškimi ekipami so bi-
li prvi člani občine Laško pred
Elektrokovinarjem Laško in
Rudnikom Laško, med posamez-
niki pa Roman Matek, Rudi
Rumbak in Ludvik Lavrinc.
Člani »s. Šlander«
uspešni v ZRN
Sedem članov društva za bo-
rilne veščine »Slavko Šlander«
iz Celja je s pomočjo delovne
organizacije Cinkarna nastopi-
lo na močnem turnirju v semi
kontaktu v Willichu v ZR Nen>
čiji. Nastopilo je 261 tekmoval-
cev iz Evrope, Azije in ZDA. Vsi
Celjani so dosegli doslej svoj naj-
večji uspeh v mednarodnem me-
rilu Rezultati: kategorija do
69 kg 8. Stojan Ilič, 10. Drago Du-
rič, do 74 kg 1. Andrej Kovačič,
do 79 kg 1. Boštjan Kranjec, 2.
Branko Čretnik, do 84 kg 7. Ha-
san Ibrič in nad 84 kg 4. Stane
Špiljak.
Uspešni modelarji
Modelarji, člani LT EMO Ce-
lje so sodelovali na Kurento-
vem pokalu v Ptuju, kjer so na-
stopili tekmovalci sedmih jugo-
slovanskih mest. Celjani so bili
znova uspešni: Sinjo Zarič je
zmagal v kategoriji »zračni boj«
in bil drugi pri akrobatskih mo-
delih, ekipa Peter Bezgovšek-
-Branko Leskošek je zmagala v
ekipni dirki ter dosegla rezultat,
ki je pomemben tudi v medna-
rodnem merilu. Bezgovšek-Le-
skošek tako nabirata vse potreb-
ne pogoje za nastop junija na
evropskem prvenstvu v Angliji.
V ekipni dirki sta bila Stanko
Fartelj-Sinjo Zarič šesta.
V nedeljo na Celjsko
kočo
ZTKO Celje pripravlja za nede-
ljo, 19. maja tradicionalno trim
akcijo »Pot pod noge, krepimo
srce«. Start pohoda na Celjsko
kočo bo med 7. in 10. uro na igriš-
ču pri Skalni kleti, na cilj pa bo
treba priti najkasneje do pold-
neva.
Š. čuk sedmi na
evropskem prvenstvu
Na evropskem prvenstvu v ju-
du je lep uspeh dosegel član ju-
do kluba Ivo Reya iz Celja Šte-
fan Cuk, ki je po treh zmagah in
dveh porazih v svoji kategoriji
osvojil T.mesto. Očevidci pravi-
jo, da je bil tokrat Cuk izredno
blizu medalje ter da bodo morali
v bodoče vsi najboljši judoisti
starega kontinenta z njimi resno
računati.
Odlična Križetova
v Novi gorici je bil otvoritve-
ni atletski miting, kjer so nasto-
pili številni domači in tuji atle-
ti. Nastopila je tudi skupina Kla-
divarja iz Celja. Najbolj se je iz-
kazala skakalka v višino Križeto-
va. ki je osvojila 2. mesto z odhč-
nim osebnim rekordom 184 cm.
Na 1500 m je bila Nagličeva tret-
ja, to pa je uspelo tudi Mijaču v
metu diska.
Ob 25 letnici ustanovitve
sekcije za dviganje uteži pri
Partizanu Celje mesto bo v so-
boto, 18. maja ob 18. uri v dvo-
rani Cetisa na Trgu V. kongre-
sa tekmovanje najboljših slo-
venskih dvigalcev uteži za po-
kal Celja. Nastopilo bo okoli
25 povabljenih tekmovalcev
iz vseh klubov.
Ado je v kategoriji do 100 kg
dvignil v potegu 105 kg, v sun-
ku 127,5 in v olimpijskem biat-
lonu 232,5 kg, vsi trije dosežki
pa so novi republiški rekordi
za njegovo kategorijo.
Republiška liga 21. kolo: Kladivar je dose^gel izredne
pomembno zmago, ko je doma premagal Železničarja
gladko 3:0, strelca pa sta bila Marinček 2 in Zukič. S tenj
so se popravile možnosti za obstanek, saj je do konca š€
pet kol. Šmartno je gostovalo v Ljubljani in izgubilo z
Ihrijo 3:2, Grobelšek in Kolenc pa sta bila strelca. Zmaga
je tudi velenjski Rudar, ki je doma z golom Plemenitiji
ugnal Vozila. Rudar je deveti, Kladivar dvanajsti it
Šmartno zadnje, štirinajsto. 22. kolo: derbi bo v Šmartneni
med domačini in Rudarjem (TV), Kladivar pa mora nsl
neugodno gostovanje v Mursko Soboto k Muri.
Vzhodna republiška liga: v 18. kolu je prišlo do presene
čerxj, ki so razredčile ekipe, ki se borijo za prvaka. Elkroj j<
doma igral samo 1:1 s Pobrežjem, tekma pa je bila preki-
njena zaradi napada gostov na sodnika zaradi dosojeni
enajstmetrovke za domačine. Steklar je izgubil na Ptuju 3
Dravo 2:0, Dravirya pa je doma igrala neodločeno 2:2 s
Partizanom. Elkroj je drugi. Steklar tretji in Dravinja zad
^a. 19. kolo: Aluminij (vodi) - Dravinja, Ojstrica - Elkroj
in Fužinar - Steklar.
Liga mali n^omet KS Žalec 12. kolo: Cosmos - Rekre-
acija 4:3, PM Žalec - Sokoh 4:2, IGM Gradnja - Sušil de
Brasil 4:1, Juteks - Borut 2:3 in Partizan - Manchester 3:1.
Ta tekma pa bo verjetno registrirana s 5:0 za Manchester,
ker igralci Partizana niso imeh urejenih legitimacij.
Lestvica: Manchester 19, Borut 16, Juteks 15 itd. 10. kolo 2.
hga: Cesar - Rimljani 2:3, Ferraht - Lotos 2:8, Delfin -
Opekar 3:0 in Triglav - Modelarna 3:8. Lestvica Lotos 18.
Delfin 16, Rimljani 15 itd. Vse tekme so sodili Pesjak
Roje, Vernšek in Šarlah.	.	TV
Urankar ilržavni
prvak, Kundih
tretji
v Sarajevu je bilo državno
prvenstvo za starejše mladin-
ce v dviganju uteži, kjer sta
nastopila tudi člana sekcije
za dviganje uteži pri Partizan
Celje mesto Marko Urankar
in Ado Kundih. Oba sta se vr-
nila z medaljama - zlato in
bronasto - ter z vrsto novih
rekordov.
Marko je v kategoriji do
82,5 kg v potegu dvignil
137,5 kg (2,5 kg boljše od abso-
lutnega republiškega članske-
ga rekorda), v sunku 165 kg
(nov rekord za mladince) in v
olimpijskem biatlonu prvič
več kot 300 kg ali natančno
302, s čimer je izenačil dva-
najst let stari absolutni rekord
ilvojega očeta Jožeta. Drugo-
uvrščenega tekmovalca je
»predvignil« kar za 32 kg.
Še zadnja nagradna Igra Partizana
Finalno žrebanje bo 7. junija na akademiji Partitf
Gaberje ob 40-letnici osvoboditve. Srečni dobitnik bo do
možnost letovanja pod okriljem Ljubečne iz Celja, pripravlje
pa je še več tolažilnih nagrad. Tudi pri nagradni igri štev. 1'
prispelo veliko število odgovorov - 146, vsi pa so bili pravilni,
so spoznali našega rekorderja v smučarskih poletih Malj
Debelaka. Gosta v oddaji Andrej Končan in Srečko Smola
izžrebala:
I. nagrada: Slavka Bučar, Čopova 16, Celje, 2. nagrada: Ja
Trotovšek, Drešinja vas 18/a, Petrovče in 3. nagrada: Jure IV®
vič, Pucova 5, Celje. Dobili bodo nagrade Utoka iz KamnikJ
sicer po pošti.
NAGRADNA
IGRA PARTIZAN
15
Slovenija je pred tremi meseci dobila
nov časopis - mesečnik, ki postaja
osrednji časopis za množično rekre-
acijo in oddih. Kako se imenuje?
DELO - ŠPORT
UTRIP
POLET
Odgovor pošljite v uredništvo najkas,-
neje do petka, 24. maja 1985.
Nagrajuje SIP ŠEMPETER!
Preberite...
Tradicionalno srečanje celjskih dru-
štev Partizan bo v Štorah 23. maja za
cicibane In pionirje In sicer v rekreativ-
ni gimnastiki.
Naslednji dan 24. maja pa se bodo sre;
čall na Igriščih Lipe v Štorah še ostali
člani društev v odbojki, malem nogo-
metu, namiznem tenisu, kegljanju, ba-
linanju In streljanju.
V času od 7. do 9. junija Partizan Ga-
berje gosti 100 članov Partizanov H
Rakovice in Vukovarja. Tradicionalno
srečanje, ki bo zlasti namenjeno Izme-
njavi bogatih večstranskih izkušenj ter
poglabljanju bratskih vezi med članstvl
treh organizacij Partizan bo v šport-
nem delu Izvenelo v odbojki, malenn
nogometu, streljanju, kegljanju In pla-
vanju, pričelo pa se bo v petek, 7. juni-
ja ob 20. uri zvečer na telovadišču Par-
tizana Gaberje s svečano akademij"
ob 40-letnici osvoboditve.
16. MAJ 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 17
18. STRAN - NOVI TEDNIK
16. MAJ 1985
Mlatiči so odvrteli partijo, ko jih je Angelca prišla
klicat k zajtrku. Pri mizi je sedel Ivan; to jutro ni imel
obstanka v postelji in je z domačimi vred vstal. Zamu-
diti ni hotel ničesar. Prvič v življenju je imel priliko
opazovati mlatiče pri delu.
Fantje so se pošalili: »Ivan, ti nimaš dosti dela, pa
lahko neseš namesto nas metlo klepat. Če jo boš nesel k
Boštjanu, si brez skrbi, ne bodo te ulovili; tam mlatijo še
na cepe, samo stari ljudje so na podu.«
Ivan ni imel pojma o čem govorijo in za kakšno metlo
gre. Videl je klepati kose in srpe, ampak metlo...
Kakšna nesramnost, da se takole norčujejo iz njega in
mu pokvarijo začetek dneva.
Vprašal jih je: »Pojasnite mi prosim, kaj mislite s to
metlo, jaz vas prav nič ne razumem.«
»Ne no, nikar ne bodi takoj užaljen. Pri nas imamo
tak običaj, da si mlatiči, ki na isti dan mlatimo, poši-
ljamo eden drugemu metlo klepat. Metla je lahko lepa
ali pa grda. Odvisno je od marsičesa... Jaz sem danes
take volje, da bi jo nesel Močnikovim. Noge imam urne,
saj zlodej me ne bi ujel,« seje navduševal France.
Za metlo so se navdušili tudi ostali mlatiči in že so se
dogovorili, kako bodo akcijo speljali; Koprivčeva mama
pa je na te stvari drugače gledala, zato je pripomnila:
»Nisem proti špasu, ampak včasih iz tega nastane
sovraštvo. Spominjam se, kako so v neki vasi mlatiči
poslali dekleta z grdo metlo k sosedu. Dekle ni bilo
dovolj urno, pa so jo ujeli. Slekli so ji spodnje perilo,
krilo zasukali nad glavo in zvezali. Takšna je morala
skozi vas. Lahko si mislite, kakšne posledice je to
pustilo na mladem dekletu.«
»Tudi jaz sem to slišal,« je rekel Jurček. »Toda nam se
kaj takega ne more primeriti, Francelj je nekaj dru-
gega...«
Odšli so naz^i na delo in z vso iHto vrteli mlatilnico.
Skoznjo so spustili vso pšenico, nato so se razdelili: eni
so ravnali slamo in delali škop, drugi pa odšli pripravit
metlo. V grmovju so našli vse, kar so rabili: koprive,
praprot, trnje in srobot. Vse to so povezali v butaro in ji
dodali rdečo mašnico iz krep papirja. Ko je bila metla
nared,je prišel na vrsto Francelj, dajo varno, neopazno
spravi na Močnikov pod. To pa niso bile mačje solze.
Čeravno je poznal pot in tudi pri Močnikovih seje dobro
znašel, saj je nešteto noči blodil tam okoli, mu je tokrat
šlo za nohte in še pod kožo. Dohiteli ga res niso, čeprav
seje vsula za rjjim cela četa ljudi. Staknil pa je grdo rano
na nogi, iz katere mu je curljala kri in so ga že od daleč
slišali, kako se je pridušal, da grde metle nikoli več ne
bo nosil...
»Kar si iskal, to si dobil,« se mu je rogal Jaka in mu
strgal korenček. »To je bila tvoja zamisel in kar se pri
neumnosti dobi, se lahko potrpi,« je dodal Blaž in se
hudomušno režal.
Delali so naprej, kot da se ni nič zgodilo. Pa vendar je
vsak zase ugibal, kaj se bo iz tega izcimilo, če ne bodo
morda dobili vrnjene metle.
Popoldan je Franceljeva noga grdo zatekla, moral je iz
poda in si polagati obkladke na razbolelo mesto. Zdaj so
morali ostali mlatiči še bolj poprijeti za delo, če so hoteli
vso pšenico omlatiti do noči.
Seveda se jim še sanjalo ni, kaj med tem delajo Močni-
kov! mlatiči in kakšno presenečenje jih čaka. A niso še
dobro posedli pod lipo, da bi malicali, ko zaslišijo gla-
sove, ki so prihajali vse bliže in bliže.
»Tristo kosmatih! Najbrž dobimo vrnjeno metlo! Brž
se skrijmo in jih presenetimo... ne bodo nam pobeg-
nili,« je dajal povelja Maks, kije imel že nekaj izkušenj z
grdimi metlami.
Komaj so se utegnili skriti, že se je na hribčku,
nedaleč od skednja pojavil konjenik, kakršnega bi naj-
manj pričakovali. Jezdec je bil oblečen v oficirsko uni-
formo avstro-ogrske vojske.
»Kaj pa ta maškerada pomeni, saj ni pust!« je bil
radoveden Jurček. Take uniforme še svoj živi dan ni
videl. Tudi ostali so bili na moč presenečeni nad tem
obiskom.
»Boste že izvedeli,« je važno odvrnil Jaka. »Kot naj-
starejši med vami mi pripada, da ga pozdravim. Kolikor
se na te reči spoznam, bi rekel, da nam ne prinaša grde
metle. Konj je okrašen s cvetjem ob sedlu pa mu nekaj
visi... in ne bi rekel, če ne ena prav trebušasta košara.«
16. MAJ 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 19
20. STRAN - NOVI TEDNIK
16. MAJ 1985
Skrbimo za boljše duševno zdravje šolarja
Smo v času, ko se ljudje srečujemo s
številnimi pretiranimi zahtevami. Hla-
stanje za materialnimi dobrinami nam
omejuje prosti čas. Številni starši v
iskanju boljšega in večjega nimajo več
časa za pogovor z otrokom in mu niti
prisluhniti niso več pripravljeni. Otrok
tako ob vseh materialnih dobrinah trpi
čustveno sušo.
V čustvenih stiskah, ki jih s seboj pri-
naša vsakdan s svojim šolskim delom in
družbo s sovrstniki, otrok pogosto potre-
buje našo podporo in razumevanje, še
zlasti pa razumevanje staršev. Če tega ne
najde, se lahko pojavijo različne motnje
duševnega zdravja.
Naše otroke in mladostnike bremeni
tudi akceleracija - prezgodnja zoritev.
Opažamo jo v civiliziranih deželah neka-
ko od sredine prejšnjega stoletja. Kaže se
v večji telesni višini in teži ter hitrejšemu
spolnemu dozorevanju. Zaradi tega so
vsi organi, še posebej srce in ožilje, do-
datno obremenjeni. Temu mlad organi-
zem ni dorasel in kaj lahko pride do po-
sledice, kot na primer bolečin pri srcu ali
v trebuhu, bruhanja, glavobola, zvišane-
ga kr\'nega pritiska in podobno.
BTMBBMBBBHBHIIBMMBIPffrHlIMBBI
Zaradi pretiranih zahtev šole in staršev
danes bremeni stres kar 40 odstotkov
otrok, po podatkih Svetovne zdravstvene
organizacije pa kaže blažje znake motenj
duševnega zdravja četrtina otrok in mla-
dine. Naši podatki so skromnejši, vendar
veijetno zato, ker uvrstimo marsikatero
motnjo med obolenja določenega organa,
ne pa duševnega zdravja.
Med motnje duševnega zdravja uvršča-
mo vedenjske motnje, nevrotske motnje,
nezadosten duševni razvoj, psihoze in
psihične motnje zaradi okvare, centralne-
ga živčnega sistema. V šolskem obdobju
so najpogostejše vedenjske in nevrotske
motnje, zato več o njih.
Vedenjske motnje povzroča konflikt
otroka in njegovih čustvenih potreb z
okolico. Otrokovo vedenje-je odraz oko.
Ija v katerem živi in možnosti, da odgo-
vaija na njegove zahteve. Če se zahteve
okolja ne skladajo z njegovimi željami in
nagoni in zanje ni razumljivega opraviči-
la, se jih otrok brani. Bistvo vzgoje je
prav v postopnem odpovedovanju otro-
kovih egocentričnih želja oziroma njiho-
vi uskladitvi z zahtevami družbe in oko-
lja. Otroka mora okolje sprejeti, mu nudi-
ti oporo in razumevanje. Razumljivo je,
da se otrok često upira razmeram, ki jih
še ne zna ali ne more obvladati. Znana so
obdobja trme, togote, plahosti, umika in
podobno. Navadno so to varovalni poja-
vi, ki izginejo sami od sebe. Kadar pa
postavljamo pred otroka prevelike zahte-
ve in mu v zameno za njegov napor ne
dajemo dovolj podpore in topline, izgubi
občutek gotovosti.
Kadar otrokove osnovne čustvene po-
trebe - biti sprejet in doživeti uspeh za
svoje napore - niso zadovoljene, se poja-
vi nezaupanje, negotovost in strah. Uma-
kne se v obrambo, ki lahko spremeni
njegovo vedenje v moteče. Takšna
obramba je lahko laganje, trma, kraja,
nagnjenost k pretepu, beg od doma ali
šole, umik, plahost, nesamostojnost,
strah... Vedeti moramo, da se pogosto
prav najslabši in najbolj problematični
učenci čustveno močno prizadeti in po-
trebujejo veliko več topline in razumeva-
roa kot na primer odhčnjaki.
Dr. MARJAN VEBER
(nadaljevanje prihodnjič)
•	Porumenelo notranjost
emajlirane posode boste naj-
hitreje odpravili tako, da v
njej nekaj minut kuhate zrel
paradižnik ali pa dodate vodi
žličko paradižnikovega kon-
centrata.
•	Kozarca, ki sta se zata-
knila drug v drugega boste
najlažje ločiU, če spodnjega
potopite v toplo vodo, čez
zgornjega pa spustite curek
hladne.
•	Žvečilno gumo, prilep-
ljeno na oblačila, najlažje od-
stranite tako, da date oblači-
lo za uro ali dve v zmrzoval-
nik. Zamrznjen žvečilni gu-
mi se zlahka odstrani. Če je
oblačilo preveliko, da bi ga
lahko dali v zamrzovalnik,
polagajte na madež žvečilne-
ga gumija ledene kocke tako
dolgo, da ta zamrzne.
BOGDANA FERLEŽ,
Grobelno
•	Če pripravljate majone-
zo sami, vmešajte na koncu
vanjo še sneg enega beljaka.
Majoneza bo bolj rahla in
bolje se bo držala za okras in
razne poslastice.
•	Telefonska slušalka je
pogosto lahko tudi vir okuž-
be. Koristno bo, če jo boste
večkrat očistili z malo alko-
hola.
ELIZABETA OREL,
Radegunda
BOLNIKI, POZOR!
HEBIVIELIKA - E^ARAVNO
ZDRAVILO
ŠE NA ZALOGI!
s
Spet se oglašam v NOVEM TEDNIKU kakor vsako
pomlad, poletje, jesen in zimo. Že 21 let predelujem zdra-
vilno zelišče hermeliko - (sedummaximum) v tinkturo, s
katero uspešno in učinkovito zdravim bolnike z nasled-
njimi boleznimi: revmatizem (sklepni, živčni, mišični),
išias, šen, otekline nog, čir na želodcu in dvanajsterniku in
druga notranja vnetja, vnetja mehurja, ledvic in jeter, ope-
kline, posledice udarcev, slaba prebava, gastritis, želodčni
in črevesni katar, tudi krčne žile - in odprte stare po več
deset let in sveže, tromboze, arterioskleroze, glavobol,
sinuse, ekceme, vrne vam tek - suhi bolniki se zredijo,
uravnava preveč ali premalo želodčne kisline na normalo,
zdravi ozebline in vse vrste oteklin, hemeroide, tumorje na
maternici, beli tok, otrdline na dojkah, razne podkožne
tumorje in še veliko drugih bolezni.
Iskreno vam priporočam, zdravite se s tem mojim prepa-
ratom! V Celju, Mariboru, Murski Soboti, Ljubljani in po
vsej Sloveniji me že dobro poznajo. Mnogi bolniki, ki so se
zdravili s hermeliko, predelano po mojem postopku, so
ozdraveli, o čemer ste pred leti lahko brali v različnih
slovenskih časopisih. Prav tako so bile objavljene izjave
bolnikov o uspešnem zdravljenju.
Če se želite tudi vi zdraviti z mojim naravnim zdravilom,
mi TAKOJ in vedno pišite in na kratko opišite svojo bo-
lezen.
HERMELIKO (tinkturo) BOM DOSTAVIL V CELJE, MARI-
BOR IN MURSKO SOBOTO po 10. 6. (junija) 1985. O
točnem kraju, datumu in uri izdaje zdravila vas bom pravo-
časno pismeno obvestil. Pri prevzemu zdravila dobite tudi
tiskano navodilo za uporabo v slovenskem in srbohrva-
škem jeziku. O vsem, kar vas bo še zanimalo, se bomo
ustno pogovorili.
Zdravljenje z mojo zdravilno hermeliko vam priporočam,
ker se boste sorazmerno poceni, enostavno in hitro poz-
dravili.
Pišite na naslov: PREDELAVA ZDRAVILNIH ZELIŠČ,
HERMINA (in STIPE) PIVČEVIČ, Glinškova ploščad 8, -
61113 LJUBLJANA-BEŽIGRAD.
OPOMBA: Moje zdravilo hermelika lahkp dobite pri
meni v Ljubljani na gornjem naslovu - (prvo nadstropje,
stan. 10).
Moj telefon je: (061) - 348-170.
RECEPT TEDI^
Beli krompirjevi žganci
Potrebujemo: pol kilograma krompirja, pol kilograma
pšenične moke, dve žlici zaseke, vodo in sol.
Olupljen krompir narežemo na kose in ga damo kuhat v
slano vodo. Voda naj sega precej nad krompir. K napol
kuhanem krompirju vsujemo presejano moko. Ko dobro
prevre, napravimo s kuhalnico v sredi moke luknjo in
kuhamo, dokler ni krompir popolnoma mehak. Takrat je
kuhana tudi moka. Precej vode, v kateri se je jed kuhala,
odlijemo in spravimo.
Kuhano moko in krompir gladko zmešamo v homogeno
maso in če je potrebno, prilijemo malo žgančevke, pač glede
na to ah želimo imeti suhe ali mehkejše žgance. Polovico
zaseke zmešamo med žgance, z drugo polovico pa žgance
zabehmo. Če imamo žgance rajši bolj suhe, jih nadrobimo z
vilicami, mehkejše pa narežemo z žlico v primerne žličnike.
Kot prilogo skuhamo brstični ohrovt in ga ocejenega pre-
mešamo s prepraženimi drobtinami.
HmTiKi|yijiV:KOTič%
Oskrbovanje sobnih azalej
(nadaljevanje in konec)
Če se hočemo pozimi ali pozno pomladi ob cvetoči aza-
leji veseliti, ji dajemo pravo mesto, primerno toploto in
redno zalivanje z mehko ter toplo vodo. Te reči so najvaž-
nejše in moramo se jih držati.
Ko azaleje odcvetejo, je zunaj še zima ali vsaj hladno. Zato
jih moramo še naprej zadrževati v notranjih prostorih. Zdaj
je visoka temperatura še bolj škodljiva. Imejmo jih v pro-
storu, kjer ne kurimo, kjer je nekaj stopinj nad ničlo. Ko
bodo prenehali mrazovi, postavimo azaleje ven na svež zrak,
ki jim je nadvse pomemben in koristen. To bodo težko
storili tisti, ki nimajo svojega vrta. Takim priporočamo, da
rastline odnesejo znancem, ki vrt im^o, sicer bodo azaleje
težko pripravih za naslednje cvetenje. Balkon je slab nado-
mestek za vrt, predvsem zato, ker je suh. Manjka mu zračne
vlage, te pa je v vrtu veliko več.
Preden damo azaleje ven, jih presadimo. Mlade presadimo
vsako drugo leto, starejše pa vsako tretje ali še bolj poredko.
Potem rastline z loncem vred vglobimo v zemljo, recimo
pod kakim drevesom, ki ima rahlo krošnjo, oziroma na
mesto, ki je večinoma zasenčeno. Loncev pa ne smemo
vglabljati v navadno vrtno zemljo, razen če je kisla. Zemljo
moramo prinesti iz gozda (borovka, vresovka), jo na vrtu
stresti na kup, vanj pa vglobiti lonce z azalejami. Zakaj
tako? Ker navadna vrtna zemlja vsebuje razne soli, ki azale-
jam škodujejo. Iz tega tudi sledi, da moramo azaleje saditi v
posebno prst. Ta neg bo nekohko kisla in rahla. Najboljša je
tista, ki jo dobimo v borovem gozdu. Tam poberemo gornjo
plast humusa z iglicami vred. Taka gozdna prst je po svojem
fizikalnem in kemičnem sestavu primerna, nima pa v sebi
zadostnih hranilnih snovi. Zato moramo azaleje vsako leto
gnojiti. Gnojimo jih lahko z kurjakovo prevrelko ali mineral-
nimi gnojili, ah enkrat z enim, drugič z drugim. Od mineral-
nih gnojil smemo vzeti le tista, ki so kisla, npr. superfosfat. Z
njim gnojimo vsakih deset dni. V litru vode raztopimo tri
grame superfosfata. Konec julija prenehamo gnojiti.
Čez poletje se bodo azaleje pripravljale za naslednje cvete-
nje. Pozno poleti so novi popki že vidni. Jeseni, tik pred
zimo, vzamemo rastline spet v notranje prostore. Prostor naj
bo svetel, s temperaturo okoli 5 stopinj. Ko se popki malo
napnejo, vzamemo rastline v nekoliko toplejši prostor, zlasti
če hočemo cvetenje pospešiti. Potem se spet vse začne tako
kot smo že navedli.
Vidimo torej, da se oskrba azalej nekoliko razhkuje od
os'krbe drugih lončnic. Ni pa pri tej oskrbi nič nemogočega.
Poznamo ljubitelje, ki imajo azaleje že celo desetletje in več.
HORTIKULTURNO DRUŠTVO CELJE
Lestvici Radia Celje
Zabavne melodije:
1.	SEKCRIME - EURVTHMICS
2.	ZORA JE SVANULA - NEDA UKRADEN
3.	GU GU PLAY FOR YOU - GU GU
4.	VONJ POLETJA - PLAMEN
5.	DO THEY KNOW IT'S CHRISTMAS - BAND AID
6.	NAD MESTOM SE DANI - DITKA HABERL
7.	ANDREJA - REGATA
8.	NADA - GABV NOVAK
9.	SE M-INNAMORO - RICCHI E POVVERI
10. WE ARE THE VVORLD - USA FOR AFRIKA
Lestvica zabavnih melodij je na sporedu Radia Celje
vsako soboto ob 17,15 uri.
DomaČe melodije:
1.	DEKLE POVEJ - SLAK
2.	NAJIN SVET ŽELJA - SLAVČEK
3.	POLKA, VALČEK IN ROČK IN ROLL - HENČEK
4.	NAGELJ IN ZELENI ROŽMARIN - SAVINJSKIH 7
5.	MAMICA - MATIJA SLAK
6.	SPOMINI-TRIM
7.	DOLGE CESTE - OGLARJI
8.	PRAV FLETNO SE IMAMO - AVSENIK
9.	NA SPREHOD-GORENJCI
10. AH, TA TVOJ DEŽNIK - ŠTIRJE KOVAČI
Lestvica domačih melodij je na sporedu Radia Celje
vsak ponedeljek ob 17,15 uri,
KUPON
lestvica zabavnih melodij____
izvajalec______
lestvica domačih melodij_
izvajalec____
ime in priimek__
naslov___
Nagrajenca: Lea Šoti, Stegenškova 6, Laško
Pika Kompan, Malgajeva 2a, Celje
Pišite na naslov: Novi tednik-Radio Celje,
trg V. kongresa 3a, Celje
, Vsakič nagrada - velika plošča, ki jo izžrebanci izberejo
v nrndaialni MFI (IDLIA vColin
RADIO CEUEi, ^
ČETRTEK, 16. 5.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vam
vmes ob 8.30 Obvestila, 9.00 Druga poročila, 9.35 Esperanti
10.00 Zaključek sporeda, 15.00 Poročila, 15.10 Obvestii
16.00 Čestitke in pozdravi, 17.00 V živo: O pripravljanj
srednjeročnih in dolgoročnih razvojnih načrtov na cel
skem območju, 18.00 Zaključek sporeda.
PETEK, 17. 5.: 8.00 Poročila, 8.05 Petkov mozaik, vmes o
8.30 Obvestila, 9.00 Druga poročila, 9.35 Žveplometer, 10.0
Zaključek sporeda, 15.00 Poročila, 15.10 Obvestila, I6.(
Čestitke in pozdravi, 16.30 Šport ob koncu tedna, 17.(1
Kronika, 17.15 Glasbo vam izbira, 17.45 Turistična oddcU
18.00 Zaključek sporeda.
SOBOTA, 18. 5.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vam
vmes ob 8.30 Obvestila, 9.00 Druga poročila, 9.05 Kuharsi
kotiček, 9.15 Koledar prireditev, 9.30 Filmski sprehodi, lO-d
Zaključek sporeda, 15.00 Poročila, 15.10 Obvestila, 16i
Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, 17.15 Lestvica zabavni
melodij, 17.45 Kulturni feljton, 18.00 Zaključek sporeda.
NEDELJA, 19. 5.; 10.00 Poročila, 10.05 Obvestila, 10.3
Kekčevi prijatelji, 10.45 Vedno lepe melodije, 11.00 Žvepl'
meter (ponovitev), 11.30 Kmetijska oddaja, 12.00 Poročil
12.15 Literarna oddaja, 12.30 Iz domačih logov, 13«
Čestitke in pozdravi, 15.00 Zaključek sporeda.
PONEDELJEK, 20. 5.: 8.00 Poročila, 8.05 Športu
dopoldne, 8.30 Obvestila, 9.00 Druga poročila, 10.00 Zaklj"
ček sporeda, 15.00 Poročila, 15.10 Obvestila, 16.00 ČestitU
in pozdravi, 16.30 Reportaža, 16.45 Nove plošče, 17.00 Ki^
nika, 17.15 Lestvica domačih viž, 17.45 Športni pregib"
18.00 Zaključek sporeda.
TOREK, 21. 5.: 8.00 Poročila, 8.05 Iz sveta glasbe, vmes o*
8.30 Obvestila, 9.00 Druga poročila, 10.00 Zaključek spored^
15.00 Poročila, 15.10 Obvestila, 16.00 Čestitke in pozdra^'
16.30 Srečanje z leti, 17.00 Kronika, 17.15 Iz arhiva res"
glasbe, 17.45 Iz delovnih organizacij, 18.00 Zaključek sp^
reda.
SREDA, 22. 5.: 8.00 Poročila, 8.10 Pokličite in vprašajt'
vmes ob 8.30 Obvestila, 9.00 Druga poročila, 9.30 Koledj
prireditev, 10.00 Zaključek sporeda, 15.00 Poročila, 15!
Obvestila, 16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30 Iz krajevn"
skupnosti, 16.45 Iz zakladnice zborovske glasbe, 17.00
nika. 17.15 Glasbene vzporednice, 17.45 Aktualno, 18"
Zaključek sporeda.
16. MAJ 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 21
22. STRAN - NOVI TEDNIK
16. MAJ 1985
16. MAJ 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 23
24. STRAN - NOVI TEDNIK
16. MAJ 1985
Otroci so v dimu in prahu zgrmell v klot
Gorškovim Iz Raven nad Šoštanjem Je plaz porušil hišo. Hitra pomoč.
Gorškovi iz Raven nad
Šoštanjem so imeli tokrat
srečo v nesreči, ali kot so
rekli nekateri sosedje, pri-
kazala se jim je Marija. Za-
radi plazu in dotrajanosti
stanovanjske hiše, ki je sta-
ra več kot sto let, so se zru-
šila kuhi^ska tla. Otroci
Mirko, Kristina in Ivi, ki so
takrat ravno zajtrkovali, so
v dimu in prahu zgrmeli v
klet, vendar so ostali vsi ne-
poškodovani. Starša sta
otroke pravočasno rešila iz
ruševin, oče Ivan Goršek si
je pri tem preklal levo sto-
palo, ker je skočil iz sobe
naravnost na razbiti štedil-
nik. Njegovi sestri Faniki,
ki je kuhala in stregla otro-
kom, pa so ruševine stisnile
noge, vendar ni resneje po-
škodovana.
Zgodilo se je prejšnji te-
den, nekaj minut čez sedmo
uro, tik zatem, ko je mati Jo-
žica Goršek odšla v štalo, da
nakrmi živino. Fanika pripo-
veduje: »Ivi, ki je sedel za
mizo in zajtrkoval, je rekel:
»Glej po zidu nekaj leti/ »Ko-
maj je to izgovoril, že mi je
zmanjkalo tal pod nogami in
skupaj s štedilnikom sem
zgrmela v klet. Slišala sem le
strašanski hrup, okoli mene
pa je bilo polno dima, prahu
in ognja, ker se je vnel štedil-
nik. Otroci so začeli jokati,
vendar jim nisem mogla pri-
skočiti na pomoč, ker mi je
stisnilo - noge. Z naporom
sem se osvobodila in po vseh
štirih splazila iz kleti. Še da-
nes imam oči in pljuča polna
prahu, tako da komaj gle-
dam in diham.«
Ivan Goršek je najprej sh-
šal silen pok, takoj zatem pa
jok otrok. Stekel je v hišo, ne
da bi vedel za kaj pravzaprav
sploh gre. Zaradi dima in
prahu ni ničesar videl, ven-
dar ga to ni zadržalo, da ne bi
storil vse kar je v njegovi
moči, da reši svoje otroke.
Skočil je v klet: »Priletel
sem naravnost na goreč šte-
dilnik, vendar od strahu ni-
sem čutil nobene bolečine,
čeprav sem še dolgo potem
puščal za seboj krvavo sled.
Da so otroci živi in zdravi
sem uvidel šele takrat, ko
sem jih s pomočjo žene rešil
iz kleti. Pretresljivega joka
otrok in silnega strahu, ki
sem ga ob tem občutil, ne
bom zlepa pozabil.«
Mati Jožica Goršek pa se
spominja: »Niti minuta ni
minila, ko sem odšla iz kuhi-
nje, in že je strašno zagrme-
lo. Ozrla sem se in videla, da
je vse črno od dima. Stekla
sem v hišo, otroci so jokali.
mož pa je kričal: »Zadušil se
bom, zadušil... »Ko sva z
Ivanom rešila otroke iz ruše-
vin, so bih črni, kot da bi jih
potegnila iz dimnika.«
Hitra
in učinkovita pomoč
že čez petnajst minut je bi-
la na mestu nesreče enota ci-
vilne zaščite krajevne skup-
nosti, ki je takoj ugotovila,
kaj Gorškovi najnujneje po-
trebujejo. Gorškovim so naj-
prej pripeljali zasilne poste-
lje in štedilnik, tako da so si
lahko uredili v garaži vsaj
minimalne pogoje za biva-
nje. Gasilci so pogasili ogenj
že pol ure po nesreči, sosedje
pa so iz hiše znosili vse pohi-
štvo, ki je še bilo uporabno.
Na pomoč je priskočila tudi
civilna zaščita iz velenjske
občine, ki je zagotovila Gor-
škovim 200.000 din nepo-
vratnih sredstev iz občinske-
ga sklada za elementarne ne-
sreče. Delavci Vekosa iz Ti-
dovega Velenja so v nasled-
njih dveh dneh ometali pro-
store in vzidali okna v sosed-
nji zgradbi, kjer naj bi bilo
spr\'a gospodarsko poslopje
z garažo.
Ivan Stvarnik, predsednik
sveta kr^evne skupnosti
Ravne, je ob tem povedal:
»Krajani smo se še isti dan
zbrali na izredni seji, kjer
smo se dogovorih, da bomo
izkopali jarek za vodovod,
tako, da bodo imeh Gorškovi
v garaži vsaj vodo. Dogovor
smo uresničili že naslednji
dan, pripravljeni pa smo po-
magati tudi v prihodnje.
Gorškovim bomo tudi omo-
gočili, da bodo lahko zastonj
obdelali les v Vegradovi de-
lovni organizaciji Lesna Šo-
štanj.«
Gorškovi bodo dobili tudi
50.000 din, kijih bo prispeva-
la Era Velenje tok Kmetij-
stvo Šoštanj, ker je Ivan Gor-
šek že vrsto let njihov koope-
rant. Dobili pa bodo tudi po-
sojilo v višini 200.000 din na
25-letno odplačevanje s 4 od-
stotnimi obrestmi, ki je bilo
Goršku odobreno že lani,
vendar ga ni izkoristil.
Pomoč je bila tokrat res-
nično hitra in učinkovita, še
zlasti pa je treba pohvaliti
pripravljenost vseh, sose-
dov, krajanov, civilne zašči-
te, delovnih organizacij in
drugih, ki bodo pomagali
Gorškovi družini dokler se
ne bodo vsehh v novo stano-
vanjsko hišo, ki bo kmalu
primerna za bivanje.
VILI EINSPIELER
Foto: EDI MASNEC
Mali Mirko, star tri leta in pol, bo na prestani strab in
grozo kmalu pozabil, saj se ne zaveda, da je smrti ušel le
po srečnem naključju.
Gorškovi, Ivan, Jožica in Mirko, še zdaj ne morejo verjet
da je kuhinja, kjer so preživeli veliko prijetnih uric, kt
izginila, kot da je nikoli ni bilo. Na staro bišo so zel
navezani in če bi bilo kakorkoli mogoče, bi naredili vs
da bi se lahko ponovno vselili vanjo.
Tekmovanje novinarjev v kegljanju
Na štiristeznem kegljišču moteh
Merx v Šentjurju je bilo tradicionalno
že četrto po vrsti prvenstvo novinarjev
severovzhodne Slovenije v kegljanju
Tekmovanje je s pomočjo pokrovite
Ijev SOZD Merx in Kovinotehna tei.,
ob pomoči ZTKO Celje in delovni!
organizacij z našega območja zelo do
bro organiziral celjski aktiv Društvj
novinarjev Slovenije.
Nastopilo je 39 tekmovalcev, ki sc
metali 25 lučajev (25 na polno, 25 čišče
nje). Med ekipami so bih najboljši no
vinarji »Dela« (Praprotnik iz Sloven,
, gradca, Jerman iz Maribora in Utenkai
iz Slovenske Bistrice), drugo mesto jf
zasedla ekipa Koroške, tretje pa ekip!
Novega tednika in Radia Celje. Me(
posamezniki je zmagal Ivan Mlakar
Koroške, drugi je bil Ivan Praprotnik
tretji pa Jože Jerman. Med ženska«
je prvo mesto zasedla Tatjana Čuden-i
Novega tednika in Radia Celje, drug
je bila Mlakarjeva s Koroške, tretja P
Zvonar iz »Večera« Maribor.
S.
Nevesta ni ušla
Večer pred ohcetjo je potovalo iz
Zagrada v Šmartno v Rožni dolini
sporočilo za Cveta Krajnca. »Neveste
ti kar tako ne damo. Nekaj »bo treba
odšteti,« so sporočali člani dramske
skupine DPD Svoboda Zagrad. Cveta "
si je za svojo bodočo ženo izbral nji-
hovo članico Jožico Vrbovšek, ki je
skupini pomagala pri šivanju ko-
stimov.
Čim so naslednje jutro svatje vstopi-
h v nevestin do^, so mladi Zagrajčani
zaprli cesto na Bregu pri Celju. Pred s
pomladnim cvetjem in zelenjem ozalj-
šano šrango so se ustavljali mimoidoči
in z nasmehi opazovali dogajanje. Kaj
takega v Celju res ne vidiš vsak dan.
Ko je naposled prispel tudi svatovski.
sprevod, se je začelo pogajanje. Mladi
Zagrajčani so bili dobro založeni z vse-
mi vrstami pijač in so lahko ustregli
vsem željarti nasprotne strani. Res pa
niso preveč navijali cene, saj so hoteli
le obuditi spomin na nekdanje običaje
in pokazati, da jim je žal, ker Jožica
odhaja. Tako so si oboji kmalu udarili
v roke, in ko so z (sicer nekoliko zarja-
velo) žago prežagali šrango, je bila Jo-
žica Cvetova.
Mladi »šrangarji« so se mladoporo-
čencema odkupih z majhnim darilom,
potem pa so vsi skupaj še nazdravili na
srečo novopečenega zakona. Nad šran-
gar^em presenečena Jožica pa je na
koncu obljubila, da bo še prišla med
mlade igralce.
N. K.
Povsod kolesarimo
Prenekaterim je v teh dneh kolesarjenje pravi užitek, posel)^!
užitek pa imajo tudi dekleta plesnega gledališča iz Ce^a, '
kolesom tudi plešejo. Svoj kolescu-ski show so pr\'^ič pripravi*
na zaključku dirke Alpe Adrija v Golovcu, kjer so bili predvse^
tekmovalci navdušeni nad Celjankami in njihovimi kolesarsK'
plesnimi sposobnostmi.	MASN^-^