Največji slovenski dnevnik ▼ Združenih državah Velja za vse leto ... 16.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 .1 TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 1. — STEV. 1. NADAUNE BOMBE RAZPOSLANE PO DEŽELI SILNA EKSPLOZIJA V POŠTNEM URADU V EASTON PA., JE ZAHTEVALA TRETJO ŽRTEV Nekateri dolže komuniste, drugi protifaiiste, nekateri pa fašistične najeteže. — Zarotniki so dobro organizirani in imajo na razpolago dosti denarnih sredstev. — Bombe v Chicagu, Detroitu in Youngstownu.—Italijansko poslaništvo v Wash-ingtonu je močno zastraženo. — Italijansko ča-pisje odločno napada protifašistične organizacije. Trinajst oseb linčanih leta 1931 JUGOSLAVIJA NE BO DOBILA POSOJILA Kralj Aleksander se je zastonj dolgo trudil za posojilo. —Nemški moratorij je povzročil pri-mankljaj. Pariz, Francija, 1. januarja. — Kralj Alkesander se je za .slon j trudil dobiti v Franciji posojilo, da bi nadomestil primanjkljaj! UM0B0LN0ST NARAŠČAŠ PROHIBICIJO Pod suho postavo narašča umobolnost.— Mnogo več pijanstva pri mladini. — Vzrok je prohibicija. POZOR ROJAKI IN UPNIKI SAKSER STATE BANK V LIKVIDACIJI MED LINČANIMI JE BIL TUDI NEKI BELOKOŽEC ( ga dolga Xemeije. Francija j«' že posodila Jugoslaviji $21,500,000, da je mogla pokriti svoj primanjkljaj. %ker je bilo Xemeiji dovoljeno plačevanje vojne odkod nine za eno leto. Francoski parlament no dovoli Jugoslaviji posojila, vsled česar bo Jugoslavija najbrže prisiljena opustiti (zlato valuto, ako ne dobi nadomestila /a izgubo nemške vojne odškodnine. Jug«>slovanfc>ki zastopnik na latisanski konferenci glede vojnega dolga, ^ Vojeslav MarinkoviČ, bo nasprotoval vsakemu predlogu glede moratorija, a ko Združene države. Anglija in Francija ne obljubijo finančne pomoči, da leta 1J120, ko je bila vpeljana prohibicija, med ljudmi, ki uži- < vajo alkohol v taki množini, da upliva na živce. Brown opira svoje mnenje, na statistične podatke Washington a, Xew Yorka in zdravstvenega department a. — Tekom zadnjih let prohibi-erje, — pravi dr. Brown, — se je uživanje alkohola nižalo ter je tudi število umobolnih padalo. Od leta 1920 je število umobolnih vsled alkohola vedno naraščalo. Zadnje čase se tudi pojavlja neko posebno zastrupljenje živcev. Duševno stanje je zelo razburjeno in ljudje vsled zastrupijenja v kratkem času umrje j o. V zavo- je mogoče pokriti primanjkljaj de umobolnih prihaja vedno več v znesku osem milijonov dolar- mladih ljudi kot pa v prejšnjih jev. - časih. Neka bolnišnica poroča, da je zadnje earse sprejela veliko število ycencev visokih šol. EINSTEIN SE ZAVZEMA ZA M00NEYA JAPONSKI PARNIK SE JE POTOPIL San Pedro, Cal., 1. januarja. — Profesor Einstein priporoča, da ( Seattle, Wash., 1. januarja. — bi se zopet obnovila obravnava , Velikanski vihan je utihnii (>bup-proti Moonevu. ki se nahaja v je-; ni klic sos iap(>nske{?a tovorne-Č1. že od leta 191«. ko je bil spo- j „a parnika Tamaho -Mani, ki se leta Kot je bilo že predvčerajšnjim poročano, sta eksplodirali v poštnem uradu v Easton, Pa., dve bombi ter usmrtili dva poštna klerka. Na lice mesta je bil pozvan Charles Weaver, izvedenec za razstreljiva v Dupontovih tovarnah. Odprl je tretji zavoj, i n I vsled moratorija za plačilo vojne- 11P,a naraščaja slaboumnosti od bomba v njem je eksplodirala ter ga težko ranila. Odvedli so ga v bolnico, kjer je pa včeraj umrl. Policija, poštni inšpektorji in uradniki tajne službe so noč in dan na delu, da bi izsledili zarotnike, toda dosedaj še niso imeli posebnih uspehov. Nekateri domnevajo, da so so zasnovali zaroto proti italijanskem konzularnim uradnikom komunisti. Drugi so zopet mnenja, da je zarota delo proti-fašistov, dočim nekateri precej drzno domnevajo, da so razposlali bombe fašistični agentje. Poslednja domneva bi se dala tolmačiti na sledeči način: Pred par leti so bili fašisti v Združenih državah precej delavni. Imeli so velike organizacije in so javno predpostavljali Italijo Združenim državam. Slednjič se je pa moral Musssolini udati pritisku ameriške vlade ter je odredil razpust fašističnih organizacij v Združenih državah. Ker se pa skušajo organizacije zopet oživiti, je pač potrebno, da se pokaže protifašiste kot nevarne morilce, Mussolinijeve pristaše pa kot največje idealiste. Dobro poznavanja oseb in naslovov, ki pridejo pri tem vpoštev ter splošno razširjenje komplota kaže, da gre pri tem za organizirano podjetje, ki ima na razpolago neomejena denarna sredstva. CHICAGO, 111., 31. decembra. — Oscar Durante, urednik nekega tukajšnjega časopisa, je dobil po ekspresu zavoj, katerega je izročil policiji. V zavoju je bila bomba. V tukajšnji glavni urad Associated Press je bil poslan zavoj, naslovljen na nekega Italijana. Bombo, ki je bila v njem, je policija razstrelila. DETROIT. Mich., 31. decembra. — Tukajšnjemu italijanskemu podkonzulu je bila poslana bomba. Naslov pošiljatelja se je glasil: 42 Elm St., New York. To je naslov italijanskega urednika Ita-la Falbo. CLEVELAND, Ohio, 31. decembra. - Ko je dospel zavoj z bombo v urad italijanskega generalnega konzula grofa Gradenigo, je policija vdrla v prostore neke protifašistične organizacije, našla pa ni ničesar sumljivega. YOUNGSTOWN, Pa.. 31. decembra. — Tukajšnji konzul Rosapepe je obvestil policijo, da je dobil po pošti zavoj, ki najbrž vsebuje bombo. WASHINGTON. D. C, 31. decembra. — Ker prihajajo iz raznih delov dežele poročila, da so bile razposlane raznim italijanskim konzularnim uradni ko mJaqmbe, je državni department odredil, da mc poslaništvo strogo zastraže- fsljiiijuiIT Washington, D. C., 1. januarja. Ravnatelj za narodno zdravstvo dr. Frederick W. Broun je rekel, , , , . , , - •• • t vprašanja itd., je treba pošiljati da prohibicija 111 preprečila vid-' , 0 , Vsa pisma, ki se tičejo Glasa Naroda, naročnino, naročila za knjige itd., je treba pošiljati na naslov: "Glas Naroda". 216 West 18. Street, New York City. Pisma, ki se tičejo Glas "Naroda, pa so poslana na Sakser State Bank. bodo vrnjena. Vse zadeve, ki se tičejo Sakser State Bank. kot na pr. terjatve, TUSKEGEE, Ala., I. januarja. — Tuskegee Normal and Industrial Institute je izdal svoje poročilo za preteklo leto. Iz poročila je razvidno, da se je za vršilo v Združenih državah leta 1931 trinajst linčanj, torej osem manj kot leta J 93Q na njen naslov 82 Cortlandt St. Ivdor od banke še ni sprejel ti-jskovin za terjatev, naj takoj piše j banki po nje. Nekatera pisma, vsebujoča tisikovine, je namreč pošta vrnila. Ako je bila izstavljena bančna J knjižica na dve osebi, morata terjatev obe osebi podpisati, četudi se nahaja ena v Ameriki ena pa v Evropi. Ako sta imeli naprimer mati in hči naložen denar na eno bančno knjižico, morata terjatev obe podpisati, bodisi da živita skupaj, bodisi da se nahajata v dveh različnih deželah. Podpis na terjatvi mora biti' istotak kot j<* podpis na karti, ki se nahaja v banki. Vsaki terjatvi ("Proofs of Claim«") je treba priložiti bančno knjižico, ako se pa terjatev tiče neizplačane denarne pošiljat ve. ji je treba priložiti originalno potrdilo. Kdor je poslal banki terjatev, pa ni dobil od nje potrdila, naj piše ponj. Deset oseb, ki so bile linčane, • se je nahajalo v rokah oblasti. V sedmih slučajih je ljudska drhal vdrla v jetnišnice ter odtarn odvedla svoje žrtve. Eno f»sebo so odvedli linčarji iz bolnišnice. Dve nsebi sta bili linčani, ki sta oili izpuščeni proti jamščini. "Najstrašnejše linčanje se je za-vršilo, ko je bila neka f>seba najprej obešena, potem pa sežgana. Linčanih je bilo dvanajst zamorcev in en belokožec. V sedem in petdenet slučajih so oblasti linčanje preprečili. Države, v katerih so se linča-nja završila. so naslednje: Alabama, 1; Florida. 2; Louisiana, 1; Maryland, 1; Mississippi, 3; Missouri, 1; iNorth Dakota, 1 ; Tenessee, 1 ; West Virginija, 2. znan krivim bombardiranja 1916 v San Francisco. Dr. Einstein in njegova žena sta prišla iz Neiikčije na tovornem parnikn "Portland". Profesor Einstein namerava skozi zimo i ostati v Californiji, kjer bo vršil svoja opazovanja na Mount Wilson observatoriju. Ko so časnikarski poročevalci prišli na ladjo, so našli, da sta profosor Einstein in njegova žena v najboljšem razpoloženo navzlic dolgi vožnji iz Xem/'ije. Zaprti Moonev je prosil Einsteina. da bi posredoval zanj pri governerju. j»* nahajal ob času nesreče okoli 20 milj i>d Alaske. Štiri ure je br-zojavljal za nujno pomoč. Na parnikn je bilo 45 mornarjev. Parnik je vozil pšenico in les iz Vancouver, B. C. na Japonsko. Kanadski osebni parnik Empress of Russia, ki se je nahajal od japonskega parnika oddaljen okoli 3(H) milj. j«» brzojavil. da zarasli velikega viharja ne more priti na pomoč. Parnik Tamaho Maru j«- odpltd rz Vaneouverja 15. decembra. Ima (>78fi ton in j«» bil zgrajen na Japonskem leta 1?)20. VELIKO ŠTEVILO V CAROUNI — To je slučaj. — j»» rek H dr. Einstcn. — katerega mora dobro premisliti prebivalstvo Californi-je. Pisal sem xr governerju Kolphu in sem povedal *»voje ume-i nje glede te zadeve. , Ocrakokoe Island, H. C., 1. I januarja. — L»-«»s j«' zel«) mnogo V prejšnjih svojih izjavah je' beloglavili ali ameriških orlov, rekel Einstcn. da se je vedno po- Odraščen orel telita 15 funtov in tegoval za to. da bi bil Moonev I meri z razprostrtimi peruti sedem oproščen. i čevljev. VELIKANSKI VIHAR NA JUGU Pet jih je umrlo, petde-deset jih je biro ranjenih. — Vihar v petih državah. — Mati je bila ubita, otrok nepoškodovan. ZEPPELIN BO NAPRAVIL DESET POTOVANJ Friedrichshafen, Nemčija, 1. januarja. — Poveljnik zrakoplova "Graf Zeppelin", dr. Hugo Eckener je izjavil, da bo v letu 1932 napravil "Graf Zeppelin" 10 poletov v Južno Ameriko. RIM, Italija. 31. decembra. — Oficijelno glasilo italijanske vlade "Giornale d'ltalia" dolži protifa čiste, da so zasnovali v Ameriki zaroto proti italijanskim konzularnim uradnikom. Protifašiste oznaca kot krvoločne zločince, ki so se v skrajni sili poslužili terorja. Pravi, da so nevarnost za ameriški narod, za italijanske kolonije in za italijanske diplomate. Jackscm, Miss., 1. januarja. — V velikanskem viharju, ki je divjal po okrajih Simpson in Covington. je bilo ubitih pet oseb, petdeset pa jih je bil nevarno poškodovanih. 1 Po deželi je bilo porušenih več hiš. veliko število domaee živine je poginilo in po gozdovih je bilo porušenih mnogo dreves. Izmed ubitih je bila Mm Anse Everett, stara let. ki je imela v svojem naročju otroka, ko se je hiša podrla. Mati je bila ubita. otrok pa je ostal nepoškodovan. Malo pred viharjem je bil velik naliv, vsled eesar se je zrušil jez pri Gleiidora in poplavil mesto. Ljudje bežijo v višje kraje in gonijo s seboj živino. Rdeei križ ceni. da je vsletl po-voduji in viharja 1200 ljudi brez strehe ter so potrebni nujne po-moe i. UMORIL CEO DRUŽINO Oviedo, Španska, 1. januarja. Ramon de la Fuente, ki je pred kratkim prišel s Kube, je ustrelil svojega očeta, svojo sestro, svaka in dve neeakinji, stari 1* in l(i let. iNato je zaž«*al hišo in u-strelil sam sebe. Samo dva mlada otroka sta se rešila. Policija pravi, da je Fuente pred svojim odhodom s 'Kube umoril svojega tasta in je izvršil zadnji zločin, ker ga domači niso prijazno sprejeli. IZPOVED BANDIT0VE LJUBICE Kiki Roberts je izpreme-nila svojo izjavo. — Diamond je bil pred svojo smrtjo štiri ure pri njej. Boston, Mass., 1. januarja. — Marion (Kiki) Roberts je izpovedala, da je bil Jack (John) Dia-mand v noči, ko je bil umorjen, štiri ure v njenem stanovanju. Poprej je rekla, da je bil pri njej samo četrt ure. To izjavo je Kiki podala okr. pravdniku Johnu T. Delaneyu na svojem domu v Bostonu, kamor .i'* šla k -svoji materi takoj po l)i;»-mondovem umoru. Delanev je rekel, da ne bo zahteval Robert«ove pred sodišee v državo New York, kjer je še pod varščino $2500 pod obdolžbo, da je bila udeležena skupno z Dia-mondom pri mučenju farmarja Parksa. Zaradi tega je bil tudi Diamond pred sodiščem, pa je bil oproščen. Albany, N. Y., 1. januarja. — Generalni pravdnik Bennett je danes izjavil, da mora Marion "Robert priti 8. januarja pred sodišee. da iznova izpove, kar ji je znano o tem. kako je Diamond mučil Parksa z žarečim železom v svoji garaži v Acra, X. Y. FRANCOSKI VOJNI MINISTER IMA TIFUS Pariz, Francija, l. januarja. — Frane<*iki vojni minister Andre Maginot je bil prepeljan v bolnišnico. ker ima tifus. Zdravniki pravijo, da je vsled visoke vročine imel zelo slabo noč. BRIAND JE BOLAN Paris, Francija, 1. januarja. —j Francoski zunanji minister Ari-: stkle Briand ni mogel prisostvovati današnji ministrski seji. Nje- i gov zdravnik mu je svetoval, da si čez praznike privošči popolni počitek, ČIČERIN JE BOLAN Moskva, Rusija, 1. januarja. — Sovjetski zunanji urad j«* odloeno zanikal poročila nekaterih listov, da je bil bivši sovjetski zunanji minister Čleerin v Moskvi aretiran zaradi prosjačenja. Cieerin se je leta 1930 zaradi bolezni umaknil v privatno življenje in je še tudi sedaj resno bolan. Vsled bolezni je navezan na svoj dom in sovjetska vlada mu posveča vso svojo skrb. STAVKA V RUHRU Berlin, Nemčija, 1. januarja. Iz Ks&ena prihajajo poročila, da je tamošnja policija odkrila komunist ieni načrt za splošno stavko v ruhrskem okraju, ki bi se imela pričeti 2. januarja. Stavka je hotela protestirati proti znižanju plač, katere je vlada v sedanji krizi določila. Delavcem je bilo naročeno, da vsi zastavkajo, ako bi gospodarji vztrajali pri znižanju plae. V cirkularjih, katere je našla policija, se delavci poživljajo, da naj nezap'*selni napadejo mestno hišo in naj skušajo vprizoriti splošno stavko, ako bo vpeljano znižanje pla«*. PREMEMBA KRVI ADVERTISE in "GLAS NARODA* San Francisco, Cal., 1. jau. — Dr. Lionel Schmidt je v soglasju z drugimi zdravniki sklenil, da bo polagoma in stopnjevaje izsušil vse žile vseučiliškega profesorja Thomasa P. Sanforda, ki ima bolezen krvavenja kože, in bo žile zopet napolnil z drugo krvjo zdravih ljudi Dr. Schmidt upa, da bo brez nevarnosti odstranil bolnikovo kri in jo nadomestil x drugo, _ ^ j.. it rf i I i i III ^H 'iw M hB B B BB I j« i o Tpnn ^ r- s*ara5an Dmstj ^ i JLj-nLO X\ AllUlJjCi. . i ^^SsS^'- List slovenskih delavcev v Ameriki. U 75,000 Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHelsea 3—3878 _NEW YORK, SATURDAY, JANUARY 2, 1932. — SOBOTA^. JANUARJA 1932 VOLUME XXXX. — LETNIKXXXX. "GLAS NARODA" i" NEW YORK, SATURDAY, JANUARY 2, 1932 THE LARGE8T SLOYEJMg DAILY in U..IL A. PRVI PREDSEDNIK ŠPANSKE REPUBLIKE Carlo do Fram-esclii razpravlja v tržaškem ''Popoln" o učinkih italijanske osnovni*, .srednje in visoke šole na Slovence in prihaja zakJjitf-ka. da so pričakovani uspe-hi baš nasprotni. Pravi, da imajo Slovenci živo narodno čustvo, in poučno delovanje, učitelja se izgublja v družinskem ainbi-jentu, ki ni naklonjen Italiji. Slovenski duhovniki, ki pcJajajo verouk šolskim o-trokom v njihovi materinščini, imajo dovolj prilike, da tudi ovirajo rezultate nacionalnega p< uka. Med Slovenci ><» analfabeti redki in v ljurstvu živi ljubezen do čitanja. Vsaka hiša ima časopise i j i knjige. Družinski oče. Čeprav kmetic, zna poučevati svoje otroke v slovenskem pravopisu. Ko se vrnejo otroci po počitnicah v italijansko šolo, mešajo slovenski pravopis z italijanskim. ''Vzgojni rezultat šole v takem ambijentu je skoro Te dni je bil izvoljen za prvega prezidenta španske republike Al-cala Zamora. Niceto Alcala Zamera Torres je bil rojen 1. 1866 in je andualskega porekla. Študiral je pravo, postal je odvetnik in pristaš liberalno-monarhistične stranke. V parlament je bil irvoljen prvič leta 1900. Bil je dvakrat vojni minister v liberalnem kabinetu grofa Romanona, zadnjič leta 1915. Pozneje je bil še minister javnih del. Zamora je bil hud nasprotnik Primo de Rivere, ki ga je ves čas svoje dikiature preganjal. Tudi proti Berenguerovi vladi je Za*no-ra odločno nastopal. Do novembra 1930 je bil Z a m,era pristaš liberalnih monarhistov. Šele pozneje se je pridružil republikancem in med njimi je tako zavzel vodilno mc-On je bil tisti, ki je pred izjalovljenim pučem lani v decern- J bru podpisal manifest in pozval v! njem k:t prezident španske republike liudstvo, naj vrže monarhijo. Svečani prevzem prvega preži- , denta španske republike je po sv o-j jem zunanjem sijaju v marsičem i spominjal na dobo monarhije r.Ta- j drid je napeto pričakoval zlasti vo-[ jaško parado, ki se je vršila v zve-! zi s svečanim prevzemom presi- j dent'.kih funkcij. Že od poseta per- t tugalskega preeidenta generala i Antonia Carmone leta 1929 ni vi-j del Madrid nobene večje vojaške; parade. V petek je gledal Zamera vojaško parado z istega balkona! crijentalske palače, s katerega so j gledali bivši kralj Alfonz XIII.. pre-' zident Carmona in general Primo de Rivera zadnjo vejaško parado i kraljevine Španije. Zamora je prevzel svoje funkci- j je v petek ob 15. v palači korte- ! sov. Deputacija parlamenta se je odpeljala v odprtih slavnostnih kočijah kertesov pred prezidentovo privatno stanovanje, da ga spremi na svečanost. Prezidentov voz je spremljala častna straža konjenikov v svečanih uniformah. Na po-vratku v palačo kortesov se je vozil prezident v zadnji kočiji s prvim podpredsednikom kortesov. — Prezident je vstopil v palačo kortesov skozi "levji pertal", ki ga rabijo samo ob svečanih prilikih. V veliki sejni dvorani kortesov je sedel Zamora pri predsedniku kor-tes:v Donu Julianu Bcsteiru. Desno od prezidenta je sedel diplomatski zbor, levo pa vojaški dostojanstveniki. predsednik vrhovnega sodnega dvera in predsednik državnega sveta. Klopi poslancev so bile zasedene bolj, kakor na katerikoli svečanosti od otvoritve kortesov. Posebna novost v ceremonijelu je bila, da president republike ni bil zaprisežen. V duhu protikleri-kalne smeri neve španske ustave se je prezident omejil na to, da je ustavi zvestobo samo obljubil. Po teh ceremonijah se je odpeljal prezident v orijentalske palačo, ki je bila od 18. stoletja do 14. aprila 1931 z edinim kratkim presledkom rezidenca španskih kraljev. Spremljali so ga predsednik kortesov, delegacija poslancev in vsi ministri. Na poti med palače- kortescv in orijentalsko palačo so stali v špa-lirju vojaki vseh vrst orožja, med njimi tudi maurska konjenica in pehota. Čim je stepil prezident na veliki balkon svoje palače, se je i pričel defile vojske, ki je po svojem sijaju daleč prekosil defile 14. julija ob otvoritvi kertesov. Po vo- i jaški paradi je president sprejemal! diplomate. OD KOZAKA DO VLADARJA _■v. <1 nice v.' Osnovna šola ne more in se desetletja ne bo mogla ustvariti v slovenskih otrocih italijanskega narodnega čustva. * Slovenski srednješolci živijo izven domačega ambi-jenta, pa se jih vseeno -drže "slovenske nacionalistične blodnje", o čemer pričajo razni procesi. Proučevanje velikih italijanskih rodolji bov in mislecev vzbuja v njih ljubezen do lastnega plemena. Srednjo šolo zapuščajo z zunanjo italijansko kulturo, a z dušo vzgojeno za drugo čustvo, ki jim veli priznavati in ljubiti drugo domovino in če treba tudi žrtvovati se za njo. Na vseučiliščih se slovenski dijaki ndržujejo in organizirajo ter utrjujejo v narodnem duhu. lJe Franeesehi zahteva za osnovno šolo usposobljeno moško učiteljsko osohje, glede srednjih in visokih šol pa nasvetuje, naj se Slovencem kratkomalo onemogoči vsak srednje in visokošolski študij. PROHBICUA BO ODPRAVLJENA NA FINSKEM Helsingsfors, Finska, 1. jan. — Glasovanje za odpravo prohrbiei-je s«- je završilo v razmerju *t:l. Za odpravo prohibit'i je je bilo oddanih nad MofH'tdrM't tisoč gla-*ov. r.H obdrŽanjt* prohihieije pa Te nekaj nad it ir »deset tWoč. Xa Finskem je bila prohibu-ija uveljavljena leta SAKS K Iv BAXK BREZPOSELNOST V _ ANGLIJI PONEHUJE London, Anglija, 1. januarja. Delavski minister je uradno naznanil. da «** je do 21. decembra znižalo Število brezposelnih na 2.506.7J f), kar je 65,883 manj kot pa teden poprej. PRINCESA DOBRA SAMARITANKA Turin, Italija, 1. jamlarja. — Resnična princesinja, ki se je peljala po deželi, je prinesla srečo pohabljeni kmetski deklici D o rini liosia. Dolina, ki je stara enajst let, je * pohabljeno nog*» težko hodila po ert-rfi. ko se pole«; nje ustavi lep avtomobil, iz katerega izstopi Vpa mlada gospa. ki ponudi deklici nekaj kandija. pristoja. Koliko pa stane ! — Kaeun dobimo jut H. Saj veš. da ne gledani na denar, č" ti lahko napravim veselje. Zdravnik, odhajajo«" od težko bolne žene, zmaje z glavo in pravi možu: — Vaša žena mi nič kaj lic ti-gaja. — Meni pa ž«' davno ne ugaja, gospod doktor. — pritrdi mož. m — Zakaj so te zaprli.' — Ker >em preveč mo»"an. Tako sem ga udaril, da mu je takoj ušla duša. — 'Mene pa zato. ker sem preslab. Naložil sem si težko blagajno. pa j»- nisem mogel hitro odnesti. * 'Nekdaj je dejal modrijan, da ve. da ničesar ne ve. današnji modrijani pa vedo vse drugo, samo tega ne. — da ničesar ne vedo. Cesar s»- sam ne moreš naučiti, t.i ne bo mogel nihče vstensti v glavo. \ si nauki so lepi, toda samo. dokler jih poslušamo ter se nam iii treba ravnati pO njih. * Zagovornik:.— Predvsem pa op«izarjam na to. da j«> obtoženec oče petih otrok! Predsednik: — Očetovstvo ni olajševalna okolnost! Obtoženec: — .Jaz sem popolnoma nedolžen pri tem. vprašajte mojo ženo. * — Dokazan«* je. da st»* pred nesrečo zelo drveli. — Odkritosrčno povedano, jr»»-*>pod sodnik, zavore na avtomobilu niso delovale, pa seui drvel d«»- inov. da jih popravim. * * — Obtožence, če priznate, da ste vlomili, bo kazen milejša. — C1«' mi pa ne boste mogli d«»-kazati. bom pa clo oproščen. Prohibicijski ravnatelj Woodcock pravi, da mil mokrači povzročajo dosti tlela. lioga naj zahvali. Če bi ne bilo prohibieije. bi sploh dela n«-imel. * Predno se je kongres sestal, j«-sleherni domneval, da imajo d«--mokratje kak pwelien načrt za odpravo depresije. Vse je napeto -čakalo, kaj bodo storili. Narod je čakal in čakal, toda zaman. Slednji« .se j«' izkazalo, da nimajo nobenega lasttiega načrta, antpak da bodo republikanci sodelovali, ki pa tud} nimajo nobenega načrta. |l "Glas Naroda" ""1 * Owned and PnbMihsd by pbiTiniO rUBUSBING COMTAJT* (A Corporation) ., frnUk BtkMFa PmUmI L. BčuMlk, Plate of tMMftBMi of the oorporaCKan and addressee of above officers: 111 W. lib Itreet. Bwogh of Manhattan, New York City. N. I. "GLAS NARODI" (Tole« of the People) T—» 1 Every Day Except Sundays and Holidays flh t*k> leto Telja Hot m Ameriko. Za Nev York sa celo leto $7.06 In Kanado__________$8.00 Za pol leta ------------------------.$3.50 Wk pol leta--------...$3.00 za inozemstvo sa celo leto_______.57.00 la ftetrt leta ----------------------$1.50 Za pol leta --------------------------—$3.50 _____ Subscription Yearly $$.00.__ Advertisement on Agreement. "Qlas Naroda" Ixhaja rsaki dan bryxemfl nedelj In praanlkov._ Dopisi bres podpisa In osebnosti se ne prlobčujejo. Denar naj se bla-poroU pottljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da os nam tudi prejftnje bivali&če naznani, da hitreje najdemo naslovnika. »GLAS NAftODA", 21$ W. 18th Street, New York. N T. Telephone: CHelsra S—3878 NEUSPEHI POITALIJANČEVANJA NAŠE MLADINE tam** se ft* "Mas Naroda- -ta*****. . — $2.- (SLAB "H A E O D A' !H5W TOBE, SATUTOAT, JAHTTARY 2, 1932 ___I THE LAEQEflT SLOVENE DAILY in TJ. B. A. O H KRATKA DNEVNA ZGODBA AR AMIS: V vsej rodbini 2 močno razpredenim sorodstvom gospode Kri-tlckyh je veljal stari stric Kritlc-ky za najbistrejšo glavo v finančnih vprašanjih. Zato sta ga mlada zakonca Kriticky takoj povabita na va2no posvetovanje, čim je prišlo to grozno znižanje plač državnih uradnikov; rešiti Je bil:> treba težak gospodarski problem: kako shajati? Stric je bil previden. Oba sta mu morala'svečano obljubiti, da ga ne bcsta prosila na posodo, niti naj ?e podpiše na menico. Šele potem Je obljubil, da pride drugi večer na posvetovanje. Za žive in mrtve sta trdila, da jima gre samo za zlat nasvet, kako v bodoče omejiti in urediti domači proračun. Prišel jc strog, kako je bilo vedno. tn že na pragu je vprašal: — Kaj pa prav za prav hočeta cd mene? — Gre za to, da nikakor ne moreva živeti s temi dohodki, pa naj Se tako štediva in računava. A port ranski zaslužek je izključen, o kreditu nc more biti niti govora. — Hm.... Da štedite? Tc bomo šole videli. Vedno se da še bolj šte- diti. — Ce bi nama dragi striček le svetoval, pri čem? — sta dejala oba željno. — Takoj vama povem. Na primer: nc trositi za avto. niti za tramvaj. Pei je treba hoditi. — T: že delava. Vsem znancem zatrjujeva, da hodiva peš zavoljo 'vejega zdravja, na zdravnikov nasvet. — Hm. .. Že dobro. Kaj pa telefon? Tudi ti izdatki so odveč. — Te!ef:na že davno nimava več. Pred dvema mesecema so ga nama odnesli, ker za tri mesece ni bil plačan.. — Pa nadaljujmo: tudi pri razsvetljavi se da mnogo prihraniti. Električnega teka rabita čim manj, pa se bodo izdatki znižali. — Tudi to že delava. Že štirinajst dni električnega toka splch ne rabiva. Tudi elektrike nisva pravočasno plačala, pa so naju izklju- 3TEDITI čili. Tako hodiva vsaj prej spat ali pa sediva v temi. — Odpove j ta radio in novine. — Radio sva že davno odpovedala, na navine pa sploh nisva naročena. Sicer pa, čemu bi se naročala? — je pripomnila ona kot v opravičilo — mož prečita novine v pisarni, kaj se godi po svetu. .. — Reducirati služinčad! — O jej, — je posegel v pogovor mož, — kuharice že -d >zime nimava, žena kuha in pospravlja sama.... Torej vidite, striček, da prav za prav štediti bolj že ne moreva več. — Se vedno se najde, kaj, kar ni nujno potretmo, — je dejal stric Kritcky prepričevalno. Ča-kaja ... še cn nasvet bi imel. — Le hitro na dan z njim. — Čemu prav za prav rabita tri sobe? Eno bi prav lahko oddala v podnajem, podnajemnik bi vama plačeval skoraj vso najemnino. —, Mar ne? — Res je, striček, gotovo bi plačeval.... samo če.... če bi bil. — Kako to? Če bi bil? — Tudi to sva že poskusila, dragi stričko. Danes teden sva naročila mali oglas, trikrat zapored, skoraj deset zlotov sva plačala, toda zaanan. Nihče se ni oglasil, niti pogledat ni prišel nihče sobe. — Nihče? Potem pa res ne vem, kaj bi vama še svetoval.... Podnajemnik je bil doslej edina zanesljiva pot k zboljšanju položaja ljudi, kakršna sta vidva. Če so pa! začeli tudi podnajemniki izumirati, zares ne vem, kaj bi vama še svetoval. In striček Kriticky je cbupanoi skomignil z rameni. ...... •—<—!—r-.v , . v MODA REŠILA NOJE ODKRITJE JUŽNEGA TEČAJA PRED 20 LETI 14. decembra lfll je dosegel ltoalcl Ainundsseu južni tečaj. Dospel je tja pred svojim angleškim tekmecem kapitanom Scot-tcin, ki je odrinil proti južnemu teraju preti norveškim raziskovalcem. Tekma med Amumhcnoiu in Seottoni za odkritje južnega tečaju je v zgodovini iskanja tečaji v eno najbolj pretresljivih poglavij. Čeprav je Seottova ladja odšla na pot pred Amundsenom, je zasledovala Scot t.) neprestana smola. Ko pa j«' premagal zadnje težave, je prišel na južni tečaj — drugi. 15. januarja 1911 je zabeležil .Scott v svoj dnevnik : — Čudovita misel, da je južni tečaj samo dva dni lioda pred nami. Samo še ."»0 km pota inora-ramo napraviti! Toda bojimo se. da tam že vihra norveška zastava. Naslednji dan. Ki. decembra, se je nudil Scottoviui očem porazen prizor: — Dopoldne »nio napravili 14 km. Popoldne smo se odpravili dalje v veselem razpoloženju, da je cilj tik pred nami. Ko smo hodili dve uri. je Hovel's opazil nekaj. kar je prvotno smatral za kažipot. A" silni napetosti smo se odpravili j m p rej. Vse je navdajal strašen sum in meni je hotelo srce počiti, tako mučno mi je bilo. Čez pol ure je ugledal I Jo very nekaj črnikastega. Pospešili smo korake in ko smo prišli bliže, smo uzrli na saneh privezano črno za-! stavo. V njeni bližini pa je bilo zapuščeno taborišče. V snegu so še bili vidni sledovi človeških sto-| pal in pasjih nog. Norvežani so | nas prehiteli — Amundsen je odkril južni ti h" a. j. To strašno razočaranje je navdalo JScotta in njegove tovariše z največjim obupom. Že naslednji dan je zapustil taborišče in se vrnil. Toda svojim tovarišem, ki so čakali njegov oddelek, ni pri-šel nikoli. Zmrznil je s prem I jeva lei vred v šotoru, kjer so ga našli <*seni mesecev pozneje in ga pokopali kakor s«' spodobi junaku. Knjigarna "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, N. Y. .90 Če bi hoteli ugotoviti, kdaj je postalo nojevo.pero okrasek od-nosno kdaj se je pojavilo v modi. bi mrali seči vsaj 4000 let nazaj. Xajkonkretnejsi dokaz trditve, da se moda neprestano ponavlja odnosu o vrača, je baš nojevo pero. (Nojeva peresa vidimo že na staroegipt-skih reliefih, kjer vihrajo na glavah bojevnikov in konjskih grivah. Tudi velike pahljače, ki so z njimi sužnji ali sužnje hladile faraonom glave, so bile narejene iz nojevih peres. Sele v IG. stoletju vidimo, da rabijo ta okrasek tudi dvorne dame na klobukih. Njevo pero j«' pa veljalo za o-krasek tudi pozneje. Leta I.jJK) je zaklical Henrik IV. v bitki pri 1 vrv svojim vojakom: "Zberite se okrog mojega belega čopa Ta čop je bil krasen šop nojevih peres. V času Ludvika Xltll.. ko je vladala moda velikih klobučc-vinastih -klobukov, so nosili tudi velika nojeva peresa. V t eni času je pa nojevo pero že začela obvladovati damsko modo. Dame so krasile z nojevimi peresi celo svoje postelje. Za časa Ludvika XVI. je vse nosilo nojeva peresa. Takratna frizura a la Minerva je zahtevala vsaj 10 velikih nojevih peres, ki so morala biti okrašena se s pavjimi "očesi". Med sprejemnimi dnevi na dvoru so bile dvorane preplavljene z nojevimi peresi. Zanimanje za nje je bilo tako veliko, da so plačevali posebno lepa in dolga po 1000 frankov. Francoska revolucija je napravila konec temu okrasku, in šele restavracija je zopet obudila slavo nojevih peres. Od takrat niso prišla nojeva peresa več iz mode. umakniti so s«- morala od ča-a do časa le .za nekaj let ali desetletij, pa so se zopet vrnila. Tako se je zgodilo tudi letos. Od kod so bila ali so nojeva peresa, ki jih zopet nosijo dame na klobukih kot veliko modo? Pred podjarmljenjeni Alžira po Francozili so živeli noji v velikih jatah v južnih delih t" dežele in Arabci so zbirali njihove peresu Farno" v času musauja. Francozi Jih pa niso posiieifiali. temveč so začeli noje navdušeno lovili, čim so -e polastili Alžira. Tako se je zgodilo, da so jih v nekaj letih skoraj iztrebili in šele potem so začeli misliti, kako bi jih ohranili. Enako so ravnali v sVbjih kolonijah tudi Angleži, ki so iztrebili na tisoče nojev. Do leta 18G0 so izvirala vsa v Evropo uvožena nojeva peresa od svobodno živečih in ubitih nojev. Šele >ko je postajal hoj v Afriki zelo redek, so zaceli razmišljati, kako bi prišli do nojevih peres, lie da bi noje pobijali. Sprožena je bila misel loviti mladiče in u-domačiti jih. V začetku je pa naletel^ to na velike težave. Noj je zelo plah in v ujetništvu se dolgo he pomiri. Več»krat so opazovali. kako se je splaši na jata noji'v v divjem begu zakadila s tako silo v .zapreke, da so se m,iiogi noji ubili ali ranili. V takih primerih so noji zelo nevarni človeku. ker mu lahko polomijo roke in noge. Udarec z nojevim krakom je je tako močan, kakor u-darec s konjskim kopitoiu. Zato se pazniki na farmah v časn va-lenja ne upajo približati nojem brez dogih vilic, ki z njimi drže noja za vrat. dokler se ne pomiri. Drugače pa love noje vedno z la*>m. •Reja nojev se je na farmah ze- Učbenik angleškega jrtika trdo vez. ...................,................L5§ broširano ............................1.25 Lina knjiga in berilo laškega jezik* ..............a.............................60 Uvod v filozofijo (Veber) 1.50 Veliki slovenski spisovnik: zbirka pisem, listin in vlog za zasebnike Sn trgovce ................1.25 Vosriina knjižica .............................-50 Zbirka domačih zdravil ....................60 Zdravilna zelišča ...............................40 Zel in plevel, slovar naravnega zdravilstva.................................1.50 Zgodovina Umetnosti pri Sloven- ■ rib. Hrvatih in Srbih ...........130 Zdravje mladine ................................1.25 Zdravje in bolezen v douutfi MSI, 2 zvezka ....................................1.20 Zgodovina Srbov, Hrvatov tn Slovence« (MeUk) It. zrezek -.............................Jft - - ' , Cena 50c za /# Jm mm VSEBUJE poleg spisov dv&h naših najboljših Opazovalcev—Marka Rtipnik in Franka Troha — dosti čtiva za ljubitelje povesti; tudi več zanimivih člankov, tehničnih razprav in drugih zanimivosti. Bogato je ilustriranih vec člankov s slikami, ki bodo vsakega zanimali. Vpostevajoč slabe gospodarske razmere, smo ga tiskali le omejeno število. Vemo, da boste popolnoma zadovoljni z letošnjim koledarjem in zaradi tega ne odlašajte, pač ga naročite še danes. Slovenic Publishing Company 216 Wert 18th Street New York, N. Y. lo razširila posebno v -Južni Afriki in na otoku .Madagaskar. Leta 1910 m> redili iui farmah .">o:»| tisoč nojev, ki so d 011 a šal i ."»(H) do MM) milijonov čistega dohička let-j U'>. Toda, pri nojih se je treha od-; lomiti -/m selekcijo, kajti nekatere pasme so posebne dobre za rejo. Z;ito so rejo raeijonalizirali in j zdaj vodijo rodovnike nojev prav tako. kakor pri psih. Kadar se moda spomni noje-' vili pere>. postanejo noji pravil zaklad. Velika prednost je v' dolgem življenju nojev, ki žive j <><) do SO l«'t. korist prinašajo že i po prvem letu. Saniei so pokritij s puhastim črnim perjem, velika | peresa v repu in krilih so pa bela, Samiee so enakomerno sivkasto-rjave. .Jajce tehta poldrugi kilo-j gram in samica jih znese do 15. Pert sn. ot I režejo nojem dvakrat v treh letih. V nasprotju z drui 1 lila/. Modic. katerega je bolezen pljučnica tako nenadoma poklicala s tega sveta. Številni prijatelji in znanci ga bodo gotovo pogrešali. lllaž zapušča soprogo in 10 otrok. i — Y Clevelandu je nenadoma umrl po ilolgi bolezni Valentine iJolliar. v starosti 71 let. I»il je sa-m< e ter je prišel v Ameriko pred 45 leti. Doma je bil i/, tare Ziče, pošta liodomlje. — Rojak Anton Dime (znan tudi kot Dimee ali J)imo > si je na račun Slovenskega doma v San Franciscu izposodil neki komični film ter potem izginil. Opeharil je tudi več rojakov za manjše vsote. Ptiček je svoječasho živel v lllinoisu. — V Salidi. Col.. je umrl 14. letni Kudolf Janežič. Bolan je bil skoraj (i mesecev in je bil največji1 upanje svoje matere vdove, da ji bo kdaj kaj pomagal. Sedaj ga ni več. kar je za mater velika izguba. Kmalu nato j«- smrt pobrala mado mater Antonijo (ila-van. staro .'{1 let. Zapušča žalostnega moža Louis Glavana in štiri otroke, enega dečka in tri deklice. stare komaj od 2 do 10 let. Pokojna je bila rojena v Pueblo. Colo. Dva francoska novinarja izginila v puščavi. Dva francosko novinarja, Leon Gervill-Reache in Roger Mathis, sta se po naročilu pariškega Malina napotila v notranjost Sahare. cia bi natančneje proučila ta-mešnje razmere. Iz Maroka sta odrinila na pot z oklopnim avtomobilom. Dc^pela sta do slans puščave med Regau-».m in Timbuktujem, k;er se zadnja področje suženjstva in tam sta neznano kam izginila. Od 1. decembra n> cd njiju nobenega glasu. Zadnje poročilo sta poslala 1. decembra po radiu. Javila sta da sc ju od dveh strani zajele tolpe roparskih nomadov. Ker sta izrazila nado. da se jima morda po-sTeči uiti skozi pas pri Regauu. kamor pa nista prišla, sodijo, da lo divjaški nomadi ubili in se polastili njunega vozila. Smrt zaradi mraza. VATIKAN SE BOJI BOMB Vatikansko mesto, 1. januarja. Xeka mlada žena s kovčegom je pri vhodu v Vatikan zahtevata, la vidi papeža. Straža je ni pri pustila, misleč, da ima žena bombe. l*o dolgem prerekanju je žena odprla kovčeg, v katerem je- bilo nekaj igrač, časopisov in drugih malenkosti. iXjeno obnašanje se je zdelo straži sumljivo in jtt je • izročila palicigi. , KNJIGE VODNIKOVE DRU2BE štiri krasne knjige stanejo s poštnino vred $1.35 "GLAS NARODA" 216 W. 18th St. New York s POZIV! Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem pošla naročnina za list, so n&proseni, da jo po možnosti čimprej obnove. — Uprava "G. N." V Berlinu imajo nekakšno vrsto Gaijevico. tako zvano "Laubenko-lonijo'' in v njej se je te dni odigrala nenavadna tragedija bede. V neki iz desk zbiti kolibi je neki dveletni o:rok dobesedno zmrznil na deskah. Prebivalci kolibe siD tako revni, da nimajo ničesar in si doslej še niso mogli kupiti kuriva. Podpora, ki so jo d.bivali iz si-rotinskega fonda, jc komaj zadoščala za preživljanje. Te dni sta odšla oče in mati čez dan cV:ma in sta pustila otroka v kolibi samega. Siromačck se je zatekel v neki fcut. kjer sta ga našla roditelja zvečer zmrznjenega. Oče je bil nad usodo otr-ka tako obupan, da je takoj poskusil izvršiti samomor. Svetniški kandidati. Rimska kongregacija obredov naznanja, da visi trenutno 551 proces: v za proglasitev blaženosti, ki ie prva stopnja na poti do svetni-štsva. Pred desetimi leti je bilo število aspirantov za svetništvo znatno manjše — znašalo je samo 328 oseb. Poslovno področje kongre-gacije se je torej znatno razširilo, kar pa še ne pomeni, da se je človeštvo v tem času poboljšalo v toliki meri. Največje število svetniških kandidatov je postavila Italija, namreč 271. Za njo pride Francija, ki predlaga za svetništvo 116 "ponižnih služabnikov božjih", kakor se imenujejo vsi kandidati za svetniško čast. Med temi so trije papeži, in sicer: papež Benedikt XII., ki je vladal od 1724 do 1730, papeža Pij IX. in Pij X. Tudi tri kraljice so med njimi: Kunigunda. poljska kraljica, je umrla že 1298. Ostali dve sta v sorodu z italijansko vladarsko hišo. Prva je Marija Klotil-da, sestra Ludovika XVI. Rodom is Francije je bila omožena s sar-dinskim Karlom Emanuelom, Id Je izgubil prestol v metežu revolucije. Druga je Marija Kristina, mati napOtttanskega kralja. Rodom je bila savojska princesa. MOLITVENIKI SVETA URA v platno vez..................... .99 v lino usnje vez ............1.50 v najfinejše usnje vez 1.80 v najfinejše usnje trda vez ......................................1.80 SKRBI ZA DUŠO . v platno vez................. v fino usnje vez ............1J>C v najfinejše usnje vez 1.80 RAJSKI GLASOVI v platno vez................. -80 v usnje vez-------------------1.20; v fino usnje vet......„.1.50 v najfinejše usnje vez. 1.60 KVIŠKU SRCA v imltirano usnje vez. .€0 ▼ usnje vez. ______________80 v fino usnje vez. ______1.— v najfinejše usnje vez. 1.20 v najfinejše usnje trda vez .........................A-501 v bel celluloid vez. -------1.20 j NEBESA NA& DOM v ponarejeno....................1«— v najfinejše usnje vez 1-50 v najfinejše usnje trda vez ..............................—1^0 MARIJA VARHINJA fino vez ..........................1-20 v fino usnje............1JI v najfinejše usnje trda vez —........------------------- Hrvatski molitveniki: t tjcfca j»larmti. fiua vez. ...........1.— Slava Bofu. a mir fina vez 1J* najfinejša vrz ...................U®0 ZvMMTC BM. v |4»tOO ..................JO fina rr* --------------------------------*«— Vlenae, najfinejši ve* ---------------U«0 Angleški molitveniki: tunti rtaytrfcMfc: t btfrule platnice rezano ...JlO ('<»m«» I lilo .Me ...................................SO fino ti7jiin> .................................35 Kr> of Hea\pu: flnu .............................. .35 v umi je vezano .........................70 t ..^JfliH-j^' usnje vpzanu........1.20 (ZA UbllASUSf Kpj of Hr»rn: v t-eloiil vrzauv ........................1.50 v ivl«lro£iniiio ................................1.25 Govedoreja .......................................1.50 Hitri računar .....................................75 Jugoslavija (Melik) 1. zrezek 1.50 •J. zvezek, 1—- Kuuplč ............1.80 Kletarstvo '(Skallrky) ....................2.— Kratka srbska gramatika .................30 Kratka zgodovina sloven frv, Hrvatov in Hrtov ........................J10 Kako se potdane državljan Z. D. .25 Kako s« poatlita, IimtBU državljan .15 Knjisa o doStoJtet vedenju .......Ji0 Kat. Katekizem ........ ....................60 Kubična Raftmfra......................75 Liberalizem .......-.............................«50 M.i^ji^i-. - »n. -r-1 i«!1 ■uunjt IB io(i IIja ........................iJZi l Mlada lata dr. Janata Ev. Enlta .IS Mladeiiii-em. 1. zv............................^0 I J. zv..........................................50 (Oba sknpaj centov) Mlekarstvo ....................-________________h— Nemško-angleški tolmač ................1.40 Najiioljša slov. Kuharica, 068 str. JejHi vrz. (KallDšfk) ................5^— Nemščina brez ufll elja: 1. «1*1 ........................................-• .30 . I!, del ..........................................30 Nemško-slovetiski slovar ................2.25 Največji spisovnik Ijubavnih in drugih pisem .................................75 Ojačeu beton ................................... Obrtno knjigovodstvo ......................2.50 fcrolninarsUo. trdo vez.................1.80 broširano .......-.........................1.50 Prva čitanka .........................................75 Pravila za oliko ...............................05 Psihične motnje ua alkoholskl (tod- lagi ............................................75 Praktični računar ...............................75 Pravo in revolucija (PHaanic) .........30 Pk-edhodaitd in idejni utemelji ruskega idejatizma ....................1^0 Radio, osnovni p6jmi iz Radio telinike, vezano ........................2.— broširano ....................................1.75 Računar v kronrtu iti dinarski veljavi ............-...........................75 Ročni slov. italijanski in ftali- jauski-stovenski tdovar ............00 Ročni spisovnih vsakovTstnih pisem —...................................JSt Solneenjc ..........................................M Slike iz živalstva, trdo vezaua ........JO Slovenska narodna mladina , (ol>sega 45- strani t ................lJ>t) Spretna kuharica,' trdo vezaua ....1.43 1 Sveta Pismo store In nove zavete, | te|»o trtlo vezana ........................Š.— Sadno vin« .......................................,4| i Spolna ris varnost ___________________________JK 1 Sadje v H^fi^njaiia ___ fflareel« AawWse Year Baak „..U Koledar GLAS H A R trto*t. Izpraševala je po vzroku in pred njenimi nogami sem ji priznala vse. Kakor je bila dobra, vendar nisem mislila, da me bo še hotela obdržati in že se mi je zdelo, da som vržena eesto. pognana v neusmiljeni svet. Toda mesto tega nje Ijubez-njivo dvigne in samo reče: — 1'bogi. pbogi otrok! — Wolf, smela t-em pri njrtj ostati. Stala nri je ob strani kot mati, drugače bi bila od obupa tin bolečin umrla. Wolf skoči na noge m naglo stopi k oknu. Tam stoji s čelom na šipi. Kar mu je povedala, ga je globoko presunlio. I»led kot zid se obrne, rekoč: j i *t — In otrok. Marija?.— sikne skozi zobe. — Je bil deček iin je imel tvoje poteze, tvoje ime, Wolf, — pravi tiho. Wolf jo pri vi je k sebi. da jo je bolelo. — Pojdi Wolf, — pravi žaloKtno in očitajoče. — pojdi! Ako nimaš nobenega spoštovanja do mene več, da mi to rečeš, tedaj spoštuj vsaj obleko, ki jo nosim. — Oprosti, Marija. — jo prosi, — popolnoma sem iz uma. odkar te imam zopet. Več ne vem. kaj je prav in kaj ni prav. Ali ne ei|tis, z menoj? O. tako hladna si. Marija; trpljenja svojega zakona ti ne moreni popisati. In zdaj si tukaj — blizu mene in vendar nedosegljiva ! Marija, še enkrat, ali imaš pogum iti z menoj? Zavoljo tebe pustim vse, domovino, poklie! — Kako te ljubim. Marija! Kot te jaz ljubim, ni še nikdo ljubil svoje žene. Z menoj moreš napraviti, kar hočeš. Samo pojdi z menoj, bodi moja! ^Poklekne pred njo m se je oklene okoli ifjenega vitkega telesa. Njegove temine oči jo gledajo proseče, vzdihujoče. Žalostno in resno ga gleda Marija in ravno tako žalostno iu resno mu reče: — Pogum, moj dragi, za to bi imela, kajti ničesar nimam več izgubiti. Toda ti — ti niti ne veš. kaj govoriš — pomisli, kdo si ti! Kaj vsi* boš zavrgel! Imaš otroka, za katerega moraš skrbeti — in potem. Wolf, ko slednjič mine ča.s. kaj imaš potem? — Nikar me ne gleda j tako začudeno, — in zelo tiho pridcne: — Vem. moj dragi, čutim, moja leta so šteta — Tesno jo stisne k sebi in ihtenje stre,sa njegovo telo. Ni bil zmožen govoriti. Grlo mu je bilo kot zadrgnjeno. Marija ga nežno gladi po laseh, v katerih je bilo že limono srebrnih niti. — Vidiš. Wolf, moram ti povedati; vse moramo premisliti. Preteklo zimo sem bila zelo bona. 'Moji napori so bili preveliki. Poleti sera ozdravela, toda sedaj zopet čutim — hrepenim po počitku — tako sem trudna; spala bi. spala — ne res. zdaj greš tudi ti in me pustiš spati? Ze davno je bilo polnoč; Lazo spi tako sladko; zdaj me ne potrebuje več. Pogovorila sva se; to me je olajšalo. — Uodi dober, bodi nriren, moj dragi, zdaj ne more več biti! Prena-šajva. kar nama je bilo dodeljeno. Zdaj pa mi obljubi. Wolf, da me ne boš več iskal, da se me boš izogibal. Vsaka razburjenost ti škoduje. Wolf vstane, jo prime z obema rokama za glavo in ji ostro gleda v njen sladki obraz. — Ne morem te pustiti. — j-e šepetal. — ne morem več! Moja žena moraš biti! To moram doseči. Potem boš tudi ozdravela — manjkalo ti je samo solnea. uboga nežna evetka ! Zdaj pa me še en-l*rat poljubi, potem pa grem. Marija se ga oklene okoli vratu: Wolf jo tesno pritisne k sebi in z dolgim, iskrenim poljubom se ločita. (Dalje prihodnjič.)- ŠIMPANZ, NAJBLIŽJI ČLOVEKOV SORODNIK NAZNANJAMO JUGOSLAVIJE NOVO DIREKTNO SLUŽBO V IN IZ NOVI OGROMNI LADJI začenši v januarju 1932. "VULCANIA" in "SATURNIA" bosta pluli naravnost v DUBROV NIK, na povratnem potovanju se bosta pa ladj i ustavili v SPLITU da vkrcata potnike za Ameriko. Izvrstna železniška zveza za DUBROVNIK in SPLIT. Ta novi spojni člen med JUGOSLAVIJO IN AMERIKO je povzročil veliko zanimanje med Jugoslovani v obeh deželah. Bodoča odplutja: "SATURNIA" 9. januarja — 19. februarja CENA PREVOZA: Vnaprej plačane karte iz inozemstva Iz te dere!e Prva ladja, ki odpluje 1932. je "SATURNIA" iz Splita. 17 BATTERY PLACE NEW YORK, N. Y. COSULICH LINE pisala ! Žalostno /.maje Marija /. glavo. — I)a bi tebi delala težko brce? Xe! Pred poldrugim letom sem ga pokopala. Tukaj je njegova slika! Na prsih si odpre obleko in izvleče sliko, ki predstavlja nad vhe lepega otroka, starega dve do treh let. Xa^lo zgrabi Wolf sliko in jo .olgo opazuje. V njegovem obrazu so se gibale vse žile. Nato pa sliko primerja s spečim otrokom, — da bila sta si podobno, kot si morejo bitii podobni le bratje. Globoko ginjen zakoplje svoj obraz v Marijino naročje in bridko joka. Vslcd ginjenosti se je tresel po celem životu. Pomirljivo pa mu Marija gladi kodrast«' lase. — Marija, zakaj m molčala ? — vzdihuje Wolf. — nisi imela prav meni utajiti otroka, krfjti imel sem pravico do njega. O. kako bi ga iniel rad! Zdaj pa je mrtev, ne da bi ga poznal. Pusti mi saj sliko. — Obdrži jo. Wolf, jih imam še več. — Zakaj ti nisem |>isa-|j»Prvič sem se gospej. pri kateri sem bila v službi, popolnoma pl-edala. dmgie pa sem mislila, da Mi ti v svojem zakonu srečen in zadovoljen. Zakaj bi tedaj vw«ila mir tvojega zakona? Hotela bem biti za tebe mrtva ! In zdaj ije prišlo vse drugače. — Poslušaj dalje. Gospa je obdržala otroka pri sebi in si ga je vtisnila v svoje sree. Jaz sem morala delati in zaslužiti, četudi ji bilo malo. Toda službo sem morala imeti in isi izbrati kak poklic, Tako sem šla in se naučila streči bolnikom, da bi v drurbi trpečih ljudi delala pokoro za to, kar sem iz ljubezni samo do enega pregrešila. V samostan nisem hotela stopiti, ker sem imela nad -seboj greh. toda radi te tudi sprejmejo kot privatno bolniško strežnico. Wolf, otrok je bil moja edina sreča. Živela sem samo zanj. In čas. ko sem mogla biti ž njim. mi j1«- bilo največje razvedrilo. Potem. Wolf, pa je prišla zame strašna ura. najtežja mojega življenja, Dobila sem pismo z naznanilom, da je moj zlati otrok nenadoma umrl. Ob spominu na smrt svojega otroka zaihti in umolkne. Wolf ji nežno gladi lase in pravi: — Ubogo dekle in ves čas sama! Solznih oči se ozre vanj in pravi: — l>a. Wolf, sama! Prihrani mi pripovedovanje mojih bolečin. Edini moj zaklad na svetu mi je bil vzet Tin morala sem molčati. se nisem *mela pritoževati. Ko sem enkrat izgubila otroka, sem postala tiha in udana. Opustila sem vxako željo po sreči. I"re. kot so bile tedaj, ko sem hmpenela po ljubezni, po tebi. niso vee prišla. Moje življenje je bilo zaprto v majhni rakvi tam na po kopališču. Marija »klene roki in skloiri giavo. V njenem obrazu je bila iffka bolečina in tako ginljiva udano»t. da je Wolfa pretreslo. — Marija, moja ljuba — in nič nisem vedel o tem. — Prime jo obe roki in jo sti«ne s tako silo. da Marija zaupije in mu jih od- tO£l»e. — Kunec je kratek. Wolf moj. — nadaljuje Marija. — Stregla »•tin bolnikom pod imenom sestra Konsuelo do časa, ko sem po po-*eedovanju moje gospodinje prišla tu-sem na" kliniko dr. Oinatia Dr. Konerlius večkrat prihaja v Omanovo hišo iu prejšnji teden me je prosil, da bi stregla nekemu otroku in bil je tvoj Lazo. — In tako sva se zopet našla. — pravi Wolf ginjen. Mogoče bi bilo boljše, da se nisva nikdar vee videla; čemu odpirati stare rane? — \e, Marija, tako ne; moralo je tako priti O, Marija, bodi <~oj»et moja kot nekdaj — bodiva zopet srečna med seboj! — Za pusti ta poklic, ker te je škoda. — In tvoja gospa. Wolf? — Naj gre, — pravi trdo. — Že več kot enkrat sem ji dal na razpolago. — Nikdar te ne bo pustila; ljubi te preveč. Nikdar ti ne bo dala »vofoode. Wolf pa se ji nagne k ušesom in jnjtopi svoje lepe oči globoko v njene. — Ali se ne bi mogla k temu odločiti, Marija? Tudi midva iinAva pravico do sreče, — šopeče v strasti ter jo srčno objame". Marija pa ga nežno odrine. vali z stališča sistematike, ki ži-; vali uvršča po njihovi zgradbi v Marija, mrtja ljuba — in kje je? Zakaj mi nisi o tem nikdar i lupine, tedaj opazimo, da s te- I ga stališča cela vrsta živali sliči človeku, tako da jih moramo z njimi uvrstiti v isto družino. To so človeške opice, ki se po duševni zmogljivosti najbolj približujejo človeku, čeprav ostaja tudi tu velik prepad. V splošnem velja, da so opičji otroci veliko bolj slični človeški otrokom nego ordasle oblike. Ze Darwin in Ilaeekel sta 'napravila iz tega pravilni sklep, da čl vek ne izvira od današnjih človeških opic, temveč da se je z njimi vred razvil iz neke skupine, davno izumrle pra-opičje živali. Prej so mislili, da se je ta ločitev med opicami in človekom ■izvršila istočasno, današnja zaia-nost pa je ugotovila, da se je izvršila postopoma. Od skupnega debla so se ločili najprvo giboni z indomalajskega otočja, ki kažejo zato veliko »ličnost z nižjimi opicami. Orangutani so se dru«ri odcepili, to nam dokazuje na pr. že dejstvo, da jim je čelna kost masivna, (ločim vsebuje pri gorilah, šimpan-zih in ljudeh velike, tako zvane čelne votline. Ce se ogledamo po kraljestvu ži-,se kaže tudi v presenetljivi podobnosti semenskih nitk in iz sličnosti kemičnih poskusnih reakcij z njihovo krvjo. Iiaš te re-aklije pa dokazujejo, da je šim-panz človeku še sorodnejši nego gorila, dasi bi zunanji videz dal prednost temu. ki je kakor orangutan na zunaj človeku bolj podoben nego šimpanz in je tudi talna žival, (ločim živi šini|)auz večinoma v vejevju pragozdov in so mu roke ter noge temu primemo manj slične človeškim nego pri gorilah. .Šiiifpanz pa kaže v gradbi svoje gornje čeljusti večjo podobnost s človekom, doba nosečnosti je pri njegovih samicah skoraj ista in tudi v drugih fizioloških podrobnostih se približuje človeku neprimerno bolj nego vse ostale opice. Šimpanz je bil torej zadnji naš sorodnik, ki se je neposredno pred njimi ločil od skupnega razvojnega debla. Današnja znanost je celo v stanu navesti kolikor toliko točno določen čas, ko sta šla s človekom "vsaksebi". Ker izvirajo najstarejši ostanki bitja, ki je še lahko nosilo človeško iroe, ostanki tako zvanega "pekinškega človeka", iz začetka ledene dobe pred več sto tisoč let. se je morala omenjena ločitev med človekom in šini pan zoni izvršiti še prej. torej v terciarni 6 DNI PREKO OCEANA Najkrajša In najbolj ugodna pot za potovanj« na ogromnih oarnJkfh: PARIS 15. jan. (10 P.M.) ILE De FRANCE 30. jan.; 17. feb. (12.05A.M.H12.05AJVI.) NaJkraJSa pot po železnici. Vsakdo Je v posebni kabini z vsemi modernim) •idobn-istml. — 1'ijača ln slavna fraa j coska. kuhinja, izredno nizko cene. Vprafiajte kateregakplli pooblaSCenega agenta FRENCH UNE 19 STATE STREET NEW YORK. N. V POZOR, ROJAKI Gorila in šimpanz sta torej člo veku najbližja vrsta živali, kar dobi. Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 3878 POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN Iz naslova na listu, katerega pre. jemate, je razvidno, kdaj Vam je naročnina pošla. Ne čakajte toraj, da se Vas opominja, temveč obno. vite naročnino ali direktno, ali pa pri enem sledečih naših zastopnikov i CALIFORNIA Fontana, A. Hoclievar San Francisco, Jacob Laushln COLORADO Denver. J. Schutte Pueblo, Peter Culig, A. Saftlč Salida, Louis Costello WaUenburg, M. J. Bayuk INDIANA Indianapolis, Louis Banich ILLINOIS Aurora, J. Verbich Ch.cago. Josepn Blish, J. Bevčič, Mrs. J. Lukanich, Andrew Spillar Cicero, J. Fabian Joliet, A. Anzelc, Mary Bambich. J. Zaletel, Joseph Rrovat La Salle, J. Spelich Mascoutah, Frank Augustln North Chicago, Anton Kobal Springfield, Matija Barborich Waukegan, Jože Zelene KANSAS Girard, Agnes Močnik Kansas City, Frank Žagar MARYLAND Steyer, J. Cerne Kitzmiller, Fr. Vodoplvec MICHIGAN Calumet. M. F. Kobe Detroit, Frank Stular MINNESOTA Chisholm, Frank Gouže. Fran* Pucelj Ely, Jos. J. Peshel, Fr. Sekula Eveleth, Louis Gouže Gilbert, Louis Vessel Hibbing, John Povše Virginia. Frank Hrvatlch MISSOURI St. Louis. A. NabrgoJ MONTANA Klelo, John R. Rom Roundup, M. M. Panian Washoe, L. Champa NEBRASKA Omaha, P. Broderlck NEW YORK Gowanda, Karl Strnlsha Little Falls. Frank Masle OHIO Bartoerton, John Balant, Joe Hi: Cleveland, Anton Bobek. Chaf Karlinger, Jacob Resnik, John Slap nik, Frank Zadnik. Euclid. F. Bajt Girard, Anton Nagode Lorain. Louis Balant in J. Kurršf Nlles, Frank Kogovšek Warren, Mrs. F. Rachar Younastown Anton Kikelj ZNIŽANE CENE ZA TJA IN NAZAJ Do LJUBLJANE IN NAZAJ PICEKO HAMBURGA V TRETJEM RAZREDU (U. S. Davek Posebej) Ta cena je zdaj veljavna na vseh naših parnikih i.i .i j rncivu $174. Za podrobnosti vprašajte lokalne agente ali Hamburg-American Line 19 BROADWAY NEW TOOK r:.:: ess e i■;; sraxsmt......mectbskt :: arsn• r m.wa- m r.kmmkj.«.:., uum 4 . ......•! ^rnir:r,-ri,i!ii!;:!r:;?!:iiBi!!!iiaiinaii; "nrjcTiw" OREGON Oregon City, Ore.. J. Koblar PENNSYLVANIA Ambridge, Frank Jakš* Bessemer, Mary Hribar Braddock. J. A. Germ Bridgeville, W. R. Jakobccfc Broughton, Anton Ipavec Claridge. A. Yerina Conemaugh, J. /anšek Brezovec, V. Ro Crafton, Fr. Machek Export, G. Previč, Louis Zupan :ič, A. Skerlj Farrell, Jerry Okorn Forest City, Math Kamin Greensburg, Frank Novak Homer City in okolico, Frank Fe renchack Irwin. Mike Paushek Johnstown, John Polanc, Martli Koroshetz Krayn, Ant. TauželJ Luzerne, Frank Balloch Manor, Fr. Demshar Meadow Lands. J. Koprivšek Midway, John Žust Moon Run, Frank Podmilšek Pittsburgh, Z. Jakshe. Vi«c. Arh j. Pogačar Presto, F. B. Demshar Reading, J. Pezdirc Steelton, A. Hren Unity Sta. In okolico, J. Skerlj, Fr. Schifrer West Newton, Joseph Jovan Willock, J. L'eternei UTAH Helper. Fr. Kreb» WISCONSIN Milwaukee, Joseph Tratnik in Jo>. Koren Sheboygan. John Zorman WEST ALLIS Frank Skok WYOMING Rock Springs. Louis TauehAr Dlamondrille, Joe Rollcfc Vsak zastopnik izda potrdilo za svoto, katero Je prejel. Zastopnike rojakom toplo priporočamo. Naročnina za "Glas Naroda": Za eno leto $6.; za pol leta $3.; za štiri mesece $2.; za četrt leta $1.50. New York City je $7. celo leto. Naročnin« ta Evropo t« S7. za celo leto. ___iz te aeic:e 3-TJI KA/.KKli < SI:K1>.N'.II U \Z!tKl> 2-OI 1CAZKKI> _T^_I Nazaj _T ju_ I _Xazaj_ ~Tja | Nazli/ 100 1 164 120 "i 216 150 27o"~ 105 170 127 | 216 155 280 105 170 127 216 155 280 101 | - - j _____ luuuuuuuuinjuianjuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuu j Pomladni Sen aEiMaciaian^ BOMAM 12 2iviJBNJA.8ii!e*i!«iaiBiBfiF| Za Glas Naroda priredil I. H. (Nadaljevanje.) ! 3-TJI SKKI»NJI j l>i:t"Cl TRST 115 122^0 147.50 DUBROVNIK 110 | 130.OO i 155.00 SPLIT 110 130.00 155.00 SUSAK (preko Trsta) 1 Mali Oglasi I imajo velik uspeh s \\ i BI 1 Prepričajte se J