Prešernove nagrade podeljene Prejeli so jih Jože Kovačič, Miloš Magolič,> inž. arh. Tone Bitenc, dr. Pavle Blaznik in Zveza - kulturno prosvetnih organizacij Tržič , ^eSernove nagrade, ki jih najzaslužnejšim gorenjskim kulturnim {nožem ob našem največjem prazni-podeljujejo gorenjske ODCine, so v soboto, 9. februarja, po-delUi v Tržiču. Slovesnost je bila na osnovni Soli heroja Bračiča. Udele-H *i? 8e naJvidnejši predstavniki aružbenega in političnega življenja gorenjske. Zadnjih pet let, odkar gorenjske občine podeljujejo nagra-or. Franceta Prešerna, je to naj-mož pr^nanje Prejel0 22 zaslužnih im^ia 8obotni prireditvi v Tržiču je skunsxuvodno besedo predsednik „^^e občine Tržič inž. Vili Lo-J „ tJal Je, da je občanom Tržiča renisti i°ueast> ker ser največji go-v fSS -kulturni dogodek vrši prvič biva if i obCini in t0 v času, ko do-vloco Ura V U8tavni ureditvi večjo cefie Pretresa in pesti svet. Pričakovali jo SICei% vendar ne še zdaj, ne še letu 1973. Marsikoga je hudo presenetila saj je .nikdar prej ni jemal prida resno. In prav v brezbrižnem odnosu do virov surovin nema-fa Poglavitni vzrok težav, v ka-7 k se znašle industrijske dežele ^anoda, zlasti Evrope. Tudi Jugo-•ovan, nismo izjeme. Čeprav sosede P««! predvsem pomanjkanje petro-rS^' inas pa elektrika, gre v osnovi za POPolnoma isto stvar: za dilemo, i™0 hitreje nadoknaditi zamu-IZ°> kaJko premostiti zevajoči pre-Potrebami in razpoložlji-v»?r Z gami energije. Da bi obšli n^J1Va novinarska ugibanja, je Hini • GIasa Prepustilo besedo ^Piomuanemu ekonomistu Janezu nrf^^ rePuhliškemu poslancu in Či«L, !ku odbora skupščine SRS, Dnik naloga Je urejanje vprašanj Kn?ega ,družbenega pomena nI nSES" elektrogospodarstva. (Mi-"ogrede: kolegi v slovenskem parla-« entu omenjeni skupini strokovnja- rrPAao JO kar »Sterov odbor«), t-ii, • S! NekaJ let naz«j ste prek dalifM® dokaJ točno napove-sčL? !ktnčni »kolaps«, ki je na-«opjl jeseni lani. Na čem so te- POKlavH«*6* KJe tičijo ske? ra2l°^ nenadne sti- »Ce se hočemo rešiti glavobola,... J. S.: Prognoza je temeljila na dveh bistvenih spoznanjih: elektroenergetiki so s preučevanjem trenda dviganja potrošnje natanko izračunali, koliko energije bomo potrebovali v prihodnosti, obenem pa sem kot predsednik odbora kmalu spoznal, da naše elektrogospodarstvo ni povezano v homogeno celoto, saj ga je sestavljal dolg niz samostojnih podjetij, ki so poslovala tako kakor katerakoli delovna organizacija, proizvajalka najbolj običajnih tržnih aktiklov. O kakem enotnem slovenskem sistemu, organsko vključenem v jugoslovansko in v širše evropsko omrežje, ni bilo niti sledu. V podkrepitev bom navedel primer Aerodrom Ljubljana-Pula Letališko in turistično podjetje objavlja naslednja prosta delovna mesta: za TOZD Aerodromska dejavnost: 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. referent za informiranje — novinar interni revizor samostojni referent carine proste trgovine knjigovodja OD I fakturist več prodajalk v carine prosti trgovini več loadsheetmanov za balans letal več stewardes8 za sprejem in odpravo potnikov, za informacije in razglasno službo višja medicinska sestra skladiščnik izvoznega skladišča blagovni evidentičar v avioblagovnem skladišču i* ®tr°jni ključavničar več delavcev za delovno mesto KV mehanik — voznik C — gasilec delavcev za delovno mesto KV voznik C — gasilec več delavcev za delovno mesto delavec — traktorist — gasilec KV voznik viličarja več pomožnih delavcev za delo v prtljažno blagovni službi več pomožnih delavcev za delo v tehničnem sektorju več snažilk 24 25 26 ja TOZD Gostinstvo inturizem: več KV natakarjev — točajev «1. več PK natakarjev — točajev 22. več KV kuharjev 23. več PK kuharjev obratni blagajnik več pomožnih kuharjev — pomivalk več snažilk 27. več pomožnih delavcev za pobiranje vstopnine 28. več pomožnih delavcev za prodajo sladoleda Poleg splošnih morajo kandidati izpolnjevati Ae naslednje Posebne pogoje: * 1.: visoka ali višja izobrazba družboslovne smeri, najmanj 1 leto delovnih izkušenj v novinarstvu * 2.: višja izobrazba ekonomske smeri, 3 leta delovnih izkušenj na podobnem delovnem mestu * 3.: višja ali srednja izobrazba komercialne smeri, 3 leta delovnih izkušenj * 4.: srednja izobrazba ekonomske smeri, 2 leti delovnih izkušenj na podobnem delovnem mestu * o.: srednja izobrazba, po možnosti nekaj delovnih izkušenj * 6., 7. in 8.: srednja izobrazba z aktivnim znanjem angleškega jn še enega tujega jezika, dolžni so opraviti strokovni izpit, ki ga oo organiziralo podjetje * 9.:višja medicinska sestra z vsaj 1 letom prakse k 10. in 11.j srednja izobrazba ali VK z ustrezno prakso pri Manipulaciji z blagovnimi pošiljkami * 12.: VK strojni ključavničar in 3 leta prakse ali KV strojni Ključavničar in 5 let prakse * 18., 14., 15. in 16.: so dolžni opraviti strokovni izpit za delo pri k« 1,1 k 13-» 14- in 15> 66 gasilski izpit na podlagi tečaja, ki ga organiziralo podjetje * 20. in 22.: K V natakar oziroma K V kuhar, zaželena 3-letna 24.. srednja izobrazba ekonomske smeri, po možnosti nekaj Prakse 8., 19., 20., 21., 22., 23., združujejo delavci delo za dolo6en Na delovnih mestih pod točko 6., 7 25., 26., 27. in 28. združujejo gj^a objavljena delovna mesta se zahteva poskusno delo 7" delovna mesta, za katera se zahteva visoka ali višja šolska ^obrazba ne več kot 90 dni Vl*a delovna mesta, za katera se zahteva kvalifikacija KV ali delavca ali srednja šolska izobrazba ne več kot 60 dni p"fc.Zj delovna mesta, za katera se zahteva kvalifikacija NK ali r|v delavca, ne več kot 45 dni. rfc$i«Ve 8 Potrebnimi dokazili o izpolnjevanju pogojev K°®ijite do 27. februarja 1974 na naslov: Aerodrom Ljub-jjana-Pula, Splošni sektor — Kadrovska služba, Kranj, P* P« 33. EGM (Elektrogospodarstvo Maribor — op. p.), ki je opravljalo dolžnost dobavitelja električne energije iz Bosne in Hercegovine. V obdobju, ko so cene električnega toka v BiH daleč zaostajale za cenami v Sloveniji, je EGM brž podpisal obsežne nabavne pogodbe in kot edini posrednik prodajal energijo naprej po znatno višjih tarifah. Prišlo je do tožbe, a sodniki so se odloČili v prid Mariborčanov. Toda čez leto dni se je položaj obrnil. Cene v Bosni so občutno poskočile ter EGM spravile v položaj, ki bi mu, upoštevajoč sklep sodišča, prinesel čisto izgubo. In kaj je sledilo? Štajerski kooperant enostavno ni več hotel obnoviti odkupnega sporazuma z Bosanci! GLAS: Torej smemo v kratkem pričakovati reprizo jesenskih večerov ob svečah, izpadov v proizvodnji in pozivov k varčevanju? W' A m ri ■H^k v ffjg' cm j R * % p ■ Rslf^ moramo najprej okrepiti prenosno omrežje... J. S.: Nedvomno nas čakajo določene težave. Nihče sicer ne ve, kolikšen obseg bodo zadobile, toda previdnost je nujna. Ne kaže namreč zanemariti dejstva, da smo lanske redukcije doživljali ob uravnoteženi energetski bilanci (botrovali so jim izključno le nenormalno pogosti izpadi v Šoštanju in Trbovljah ter izredno slabe hidrološke razmere), medtem ko napovedano pomanjkanje ne bo zgolj plod morebitnih okvar in neugodnega vremena, temveč bolj posledica deficita v energetskem potencialu, ki ne dohaja skokovito rastoče potrošnje. Nevzdržne razmere še poslabšuje žalostna resnica, da nam bratske republike — recimo Srbija, kjer je, zahvaljujoč djerdapskemu gigantu, elektrike dovolj — ne morejo pomagati, kajti daljnovodi so pravcata redkost oziroma jih enostavno ni. Vzhodni del države spaja s Slovenijo en sam, vendar je njegova zmogljivost veliko preskromna. Ko so ga jeseni, v tednih najhujšega »mrka«, preobremenili, je odpovedal in povzročil totalni razpad jugoslovanskega elektroenergetskega sistema — če slednji sploh zasluži ta naziv. GLAS: Kakšni so konkretni sanacijski ukrepi? J. Š.: Ostanimo kar pri problemu prenosne mreže. Dolgo, predolgo smo jo zanemarjali. No, napako obeta odpraviti 380-kilovoltna »zanka«, ki bo zaobjela vseh šest republik in ki je že v izgradnji. Dela sofinancira Mednarodna banka za obnovo in razvoj. Ni skrivnost, da edino čvrsta, sklenjena povezava posameznih regij omogoča učinkovito vključevanje v širši evropski prostor. Prednosti tega povezovanja tičijo v nemotenem izravnavanju nihanj znotraj SFRJ ter, nič redkeje, znotraj stare celine. Seveda so izravnave samo kratkoročna rešitev. Dolgoročno lahko omogočijo le lastni, dovolj zmogljivi proizvodni objekti. Večina projektov zanje smo brez pridržkov odobrili. V mislih imam plinsko elektrarno (PE) Brestanica z močjo 69 megavvatov, ki bo dokončana konec decembra 1974, ter hidroelektrarno (HE) Moste (10 MW), nekakšen miniaturni prototip kasnejše HE Pohorje, katere akumulacijsko {'ezero naj bi ponoči polnili s pre-»itkom energije nuklearnega orjaka v Krškem, da bi nato, ob dnevnih konicah, pomagala tešiti potrošniško lakoto. Nadalje velja omeniti rekonstrukcijo HE Fala (17 MW), postavitev PE Trbovlje (60 MW) — stekla bo najpozneje do 31.12. letos lil Gorenjska oblačila Kranj vabi k sodelovanju več mlajših kvalificiranih ali nekvalificiranih delavcev šiviljske stroke, ki želijo delati v konfekcijski industriji na delovnih mestih konfekcijski šivalec. Objava prostih delovnih mest velja za novo tovarno v Kranju. Vse pismene ponudbe vložite na upravi podjetja Gorenjska oblačila Kranj, Prešernova c. 6. Osebni dohodki so zagotovljeni s pravilnikom o razdeljevanju OD. Ponudbe se sprejemajo do 26. februarja 1974. Splošna vodna skupnost Gorenjske Kranj Cesta Staneta Žagarja 30 odbor za medsebojna razmerja objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. 2 gradbenih delovodij 2. 2 KV zidarjev 3. 2 KV tesarjev 4 KV mehanika 5. KV strojnika težke gradbene mehanizacije d KV šoferja Kandidati morajo poleg splošnih pogojev za pridobitev lastnosti delavca v združenem delu v delovni organizaciji izpolnjevati še naslednje pogoje: pod tč. 1.: — imeti morajo gradbeno delovodsko šolo s prakso; pod tč. 2., 3., 4. in 6.: — imeti morajo poklicno šolo zaželene stroke s prakso, pod tč. 4 je zaželena praksa pri popravilih gradbenih strojev in šoferski izpit; pod tč. 5.: — imeti morajo potrdila ustrezne izobraževalne ustanove, da lahko upravljajo stroje težke gradbene mehanizacije in da imajo prakso. Poseben pogoj za sprejem je tudi enomesečno poskusno delo. Stanovanje — družinsko ali samsko zaenkrat ni zagotovljeno. Prijave s priloženim življenjepisom in dokazilom o strokovnosti poftljite na naslov, najkasneje 15 dni po objavi. ... nato pa racionalizirati porabo. 1976, pa termoelektrarne Šoštanj IV (300 MW) in jedrske elektrarne ■Krško (600 MW), dveh glavnih slovenskih adutov. Naprave v Krškem bodo nared januarja 1979, poldrugo leto za šoštanjskimi. Poleg naštetega je odbor podprl zamisel o HE Kobarid (59 MW), a spričo odločnega nasprotovanja zagovornikov neokrnjene doline reke Soče bržkone ni razumno pričakovati, da bi kdaj postala stvarnost. In stroški? Oboje, daljnovod in proizvodne kapacitete, bo stalo okrog 10 milijard dinarjev. Ker tolikšnega zneska Slovenci nismo sposobni zbrati, je elektrogospodarstvo prisiljeno najemati tuje in domače bančne kredite. GLAS: Je intenzivno investiranje edini izhod iz zagate? . J. §.: Ne. Znatne rezerve so skrite v bolj smotrnem trošenju, ki zaenkrat ni najbolj racionalno. Elektriko marsikdaj dobesedno razmetavamo. Očitno je prepoceni. V sedanjih razmerah se utegne zgoditi, da bodo koristniki zaradi podražitve nafte in naftnih derivatov spet »presedlali« na druge vire energije, tudi na elektriko. GLAS: Predsednik IS SRS inž. Andrej Marine je poudaril, da sta energetika in prehrana panogi, ki v bodoče terjata maksimalno mero skrbi skupnosti. Ali nastala situacija ne bo potisnila v ozadje komaj vznikla prizadevanja za zaščito okolja? J. Š.: Jasno je, da bomo v varstvo narave prisiljeni vložiti več denarja in truda kot doslej. Sem zagovornik pametnega optimuma. Odklanjam ideje skrajnežev — in naj pripadajo katerikoli strani. Zahteva po, denimo, umetnem zaviranju in omejevanju gospodarske rasti ni niti smotrna, niti praktično izvedljiva, ... in hkrati povečati lastno proizvodnjo elektrike,... — in investicijsko sodelovanje pri realizaciji načrtov termoelektrarne Tuzla V. Kajpak ne smemo pozabiti hidrocentrale Srednja Drava II (112 MW), ki bi morala, podobno kot TE Tuzla V, začeti obratovati januarja Ampak vmes bomo pokurili še precej sveč.« kajti zmeraj mogočnejši vojski mladine smo dolžni poiskati ustrezna delovna mesta in ji zagotoviti vsaj minimalne eksistenčne pogoje. Najmanj, kar mladi pričakujejo od socializma, sta zaposlitev in spodobno bivališče. Ampak tega določen krog ljudi, ki si je že ustvaril soliden »socialistični« standard, ne priznava. GLAS: Kakšna so stališča »Šterovega odbora« do izgradnje najosnovnejše infrastrukture v okolici bodočega rudnika urana v Žirovskem vrhu? Kot smo obveščeni, ni storjenega še nič otipljivega. Nihče ne ve, kdo bo dal denar — dasi naj bi bila gore-njevaška ruda najmočnejše orožje v odpravljanju energetske krize. J. Š.: Za industrijsko eksploatacijo kopov so sredstva zajamčena. Uran pač predstavlja surovinsko bazo neprecenljive vrednosti. Je izjemno rentabilna naložba in bo, če naj verjamemo strokovnjakom, prinašal mastne dobičke. S stališča Poliancev pa ni ravno razveseljiva pridobitev. Cisto upravičeno so nejevoljni. Toda kar zadeva infrastrukturo (stanovanja, ceste, vrtci itd.), bomo ravnali enako kot drugje. Skupščina občine Velenje je, na primer, našemu odboru poslala seznam stroškov, ki jih terja planirana okrepitev obstoječe infrastrukture in ki so v neposredni zvezi z zidavo TE Šoštanj IV. Prepričan sem, da sodi Gorenja vas v isto kategorijo krajev in da bo deležna zadostne podpore družbe. Pripravil: Igor.Guzelj Foto: Franc Perdan %J! Sreda, 13. februarja 1974 CDonit kemična industrija Medvode objavlja prosta delovna mesta: 1. 30 delavcev in delavk za delo v proizvodnji 2. mizarja — obžagovalca plošč 3. voznika viličarja Pogoji: pod l.i NK z vsaj 6. razredi osemletke, starost nad 18 let, za izmensko delo na delovnih mestih v proizvodnji tesnilnih materialov, plastičnih mas in filtrov; pod 2.: poklicna šola mizarske ali tesarske stroke; pod 3.: izpit za voznika viličarja. Nastop dela je možen takoj ali po dogovoru. Podjetje nudi delavcem urejeno prehrano v vseh izmenah; stanovanj trenutno ni. Informacije in pojasnila lahko dobite po telefonu 71-106, interno 215. Ponudbe kandidatov sprejema kadrovska služba v Medvodah 59 do zasedbe delovnih mest. -- Tovariš Kucelj je imel v občini Grofovska Planjava na skrbi protokol, proslave in sploh stvari, ki so bile v zvezi z obveznim vsakoletnim prazničnim rompom in pompom. Svoje delo je opravljal skrajno vestno in zavzeto, kajti zavedal se je, da so mu zaupali izjemno odgovoren posel, kjer najbolj očitno prihaja do izraza, koliko kdo velja, na kako visokem stolčku sedi in v kateri sloj družbene smetane sodi. Nikakor si ni smel privoščiti spodrsljaja in, denimo, na akademiji ob otvoritvi modernega šolskega poslopja župana posaditi v četrto vrsto, med v. d. upravnika kemične čistilnice in gimnazijskega kurirja, sekretarja pa v bližino zasebnih obrtnikov, ki so jim zaradi pomanjkanja denarja, zbranega s samoprispevkom, tapetniške, kleparske in tesarske storitve plačali kar iz borčevskega sklada in ki jih zdaj ne morejo zaslužku ustrezno »priviti«. Predsednike, poslance in razne visoke goste iz republiških in zveznih organov je zato nameščal v ospredje, da bi začelje zapolnil z direktorji, občinskimi odborniki in načelniki svetov, sredino s predstavniki kulturnih institucij in šol ter ozadje in škripajoči balkon s četrto-kategorniki, s penzioniranimi aktivisti, novinarji in anonimnimi sestavljalci programa. Nikdar ni pogrešil, nikdar napravil napake. Pa so napočili novi časi. Novi, drugačni odnosi so zavladali v razvejanem organizmu družbe, nov veter je zapihal skozi že nekoliko okostenelo ožilje demokratične skupnosti. V prvi plan sta stopila proletarec in kmet, torej neposredna proizvajalca, nosilca ekonomskih temeljev, brez katerih bi bleščeča nadgradnja imenitnih vrhnjih plasti — kot so povedali učeni ideologi — kaj hitro propadla. Osuplo, zmedeno je Kucelj sledil spremembam v svoji okolici, zaprepaščen je prebiral smernice o nujnosti razvijanja delavskega turizma, o zidavi delavskih stanovanj, o delavski kulturi, o kmetu-samoupravljalcu, o delavski kontroli. v tovarnah... Težko so njegovi redoljubni, v predalčke razporejeni možgani dojemali revolucionarno preobrazbo v deželi. Zbegano je prek televizije spremljal odprtje sodobne štiripasovne magistrale in strmel v brkatega orjaka, voznika buldožerja, ki so ga določili, da je po uvodnem nagovoru zastopnika podjetja Slovenijasteze prerezal trak, napet med dve olupljeni smrečici. In se je v rahlo zarjavelem pomnitvenem mehanizmu Kucljeve glave nekaj premaknilo. Treba bo ukrepati v smislu aktualne politične klime, je sklenil sam pri sebi. Treba bo odpraviti eliti-zem in monopolistični odnos do vrhunskih kulturnoumetniških dobrin. Kulturna revolucija v Grofovski Planjavi Približno teden dni kasneje so v Grofovski Planjavi pripravili veliko prireditev, posvečeno letošnjim občinskim nagrajencem: uspešni arhitektki, prizadevni kuharici v menzi, športnemu pedagogu, zdravniku, kvalificiranemu strugarju, starosti tabornikov in kolektivu firme Supertrans. Tri noči je Kucelj prebedel nad spiski povabljencev, črtal in dodajal imena, planiral, programiral in kombiniral ter nazadnje izoblikoval čudežno formulo, ki naj bi omogočila, da bo volk ostal sit in koza cela. V skupino volkov so kajpak sodili vodilni forumi v komuni, v razred koz pa je protokolist uvrstil ljudske množice, za katere na podobnih slavjih doslej ni bilo prostora. Če tokrat uglednim tovarišem nakloni samo po eno vstopnico, če kulturni revoluciji v prid spregleda njihove žene, hčerke in prijateljice, utegne prihraniti kakih petdeset sedežev, ki bi jih lahko zasedla navadna publika. Vzhičen nad genialno domislico je Kucelj velel tajnicam razposlati v svet vabila, medtem ko so prebitek kart zaupali biljeterki. Le dva tisočaka bodo stale, kar je — upoštevajoč dejstvo, da nastopajo tudi člani znanega Spodnjedolskega seksteta — smešno nizka vsota. Praznični večer je minil v znamenju neznanske gneče. Okrog Centralne mestne dvorane so se drenjale trume kulture lačnih prebivalcev. Vstopnic je zmanjkalo že poldrugo uro pred začetkom slovesnosti. V takšnem položaju sta Kucelj in upravnik doma jela prodajati stojišča in priklopnike. Vse bi potekalo v najlepšem redu, če ne bi odgovorni faktorji nenadoma opazili, da so najboljši sedeži čisto pod odrom nezasedeni. Zavladalo je skrajno neprijetno vzdušje, v katerem bi šef protokola v navzkrižnem ognju kritičnih pogledov najraje razpadel v sončni prah. A saj revež ni mogel slutiti, da bodo številni ugledni individuumi napačno razumeli dobronamerno, duhu naprednih, humanih idej prikrojeno potezo. Ena tretjina dobitnikov zastonj-karske karte je bila namreč prepričana, da so nenadoma padli v nemilost, prihod druge je preprečila smrtna užaljenost vstran odrinjenih soprog, tretji pa so kršitev ustaljenih navad učinkovito izkoristili ter jo uporabili kot opravičilo za izostanek, saj jim je obiskovanje dolgočasnih, po znanem kopitu narejenih svečanosti že močno presedalo. Raje so doma prižgali televizor ter v copatah, ob kavici in pivu, spremljali napeto košarkarsko tekmo. Ja, če bi spored vseboval zakusko, bi se zadeve nemara še udeležili! Okrog sto primerkov malega človeka pa je zunaj zaman upalo, da bodo smeli brezplačno zavzeti prazna mesta v Centralni dvorani. Ampak vratar ni hotel odstopiti od prejetih direktiv. In prav je storil, kajti razmere so pokazale, kako brez predhodnega poglobljenega teoretičnega pristopa k problemom prenašanja kulture v bazo ne more biti resničnega uspeha. O slednjem v Grofovski Planjavi pravkar pripravljajo osnutek zajetne ekspertize, ki bo kmalu dana v široko javno razpravo. Avtor študije je, kakopak, tovariš Kucelj. V_J Razstava del gorenjskih likovnih umetnikov V petek so v paviljonu arhitekta Franca Novaka v Murski Soboti odprli razstavo del skupine gorenjskih slikarjev pod naslovom »Gorenjski pejsaži«. V prekmurski metropoli razstavljajo svoje stvaritve Boris Jesih, Janez Hafner, Herman Gvar-djančič, Pavle Florjančič, Kamilo Legat, Henrik Marchel, Franc Novine in Ive Šubic. Razstava bo odprta do 24. februarja. -jg Občinska turistična zveza Škofja Loka objavlja razpis za zbiranje barvnih diapozitivov z motivi naravnih, folklornih in kulturnozgodovinskih značilnosti Selške in Poljanske doline, ki naj predstavljajo tudi možnost rekreacije. Diapozitivi bodo uporabljeni za tisk turističnih prospektov. Biti morajo v okvirčkih s ste-kelci. Diapozitive, ki jih bo izbrala strokovna komisija in bodo objavljeni v prospektu bo OTZ odkupila ali pa izplačala avtorski honorar za enkratno objavo po pravilniku JAA in jih vrnila. Diapozitive je treba poslati do 1. marca 1974 na naslov: Občinska turistična zveza Škof j a Loka, informacijska pisarna, Titov trg 4. Zaželeni so diapozitivi formata 6x6 cm in večji, manjši format pa le ob izredno dobri kvaliteti. Neobjavljeni diapozitivi bodo vrnjeni do 20. marca 1974. Osrednja proslavitev kulturnega praznika v radovljiški občini je bila v soboto zvečer v festivalni dvorani na Bledu. Na prireditvi je nastopil tudi pevski zbor iz Radiš na Koroškem (na fotografiji). — Foto: F. Perdan Lep kulturni dogodek v Prešernovi rojstni hiši Ob 8. februarju, slovenskem kulturnem prazniku, so bile povsod po jeseniški občini proslave, med drugim tudi v kulturni dvorani na Za-breznici, v jeseniškem gledališču, osrednja pa je bila vsekakor v petek, 8. februarja, v Prešernovi rojstni hiši v Vrbi. Vsako leto že po tradiciji prihajajo na kulturni praznik v Vrbo vsi tisti, ki so našega največjega pesnika vedno spoštovali ne le zaradi njegovega dela, temveč tudi zaradi njegove osebnosti. Proslava v okolju, kjer se je pesnik rodil je zatorej še veliča-stnejša, pristnejša in bolj doživeta, četudi le s skromno predstavitvijo pesnika in njegovih del. Vsi, ki so prisostvovali proslavi v Vrbi so bili veseli lepega kulturnega dogodka in marsikatero oko se je ob doživetih pesniških izpovedih ali pesmih orosilo. Proslavo v Vrbi je pripravila jeseniška kulturna skupnost, sodelovali pa so recitatorji gimnazijskega lite* rarnega krožka in oktet iz Žirovnice. D. Sedej leumika Industrijsko in montažno podjetje za izolacije Ljubljana, Kamniška ul. 25, Delavski svet TOZD proizvodnja Škofja Loka razpisuje prosto delovno mesto strojnika — šoferja za upravljanje delovnih strojev (nakladalnikov) ter kamionov — kiperjev (B, C in D kategorije). Ostalo po dogovoru. Prošnje pošljite na naslov Termika, obrat Trata pri Škofji Loki V petek, 8. februarja, je bila v Prešernovi rojstni hiši v Vrbi proslava, ki jo je pripravila kulturna skupnost Jesenice. Na proslavi so sodelovali jeseniški študentje, gimnazijci in oktet iz Žirovnice. — Foto: D. S. Protestno pismo ob dogodkih na Koroškem V Svečah na Koroškem je bila v začetku februarja spominska svečanost ob 30-letnici smrti narodnega heroja Matije Verdnika-Tomaža. Svečanost sta organizirala občinski odbor ZZB NOV Jesenice in Zveza koroških partizanov, v kulturnem programu pa so sodelovale kultiirne skupine z Jesenic in Koroške. Udeležence spominske svečanosti, ki je bila na pokopališču v Svečah pa so ob vhodu na pokopališče neprijetno presenetili žaljivi napisi, ki so jih celo varovali žandarji. Heimat-dienst je postavil table z napisi kot »Južna Koroška ni severna Šloveni* ja«, »Ni slovenske Koroške« itd. Ne* katere udeležence proslave, ki so pr1* šli v Sveče z Jesenic pa so nekateri celo osebno žalili z »Vindišer Hund«-Ob teh dogodkih so družbenopolitične organizacije z Jesenic sestavile protestno pismo in ga poslale avstrijskemu generalnemu konzulu v Ljubljano. Med drugim v protestnem pismu ostro obsojajo minul® dogodke in poudarjajo, da take l ljivke in napadi nikakor ne vodijo K dobrim sosedskim odnosom. D. S. Koncert operetnih napevov Komisija za kulturo pri tovarniški konferenci sindikata ter Zveza kulturno prosvetnih organizacij jeseniške občine bosta v petek, 15. februarja, pripravili koncert operetnih napevov v dvorani gledališča na Jesenicah. Na koncertu bodo sodelovali solisti ljubljanske Opere: Sonja Hočevar, Zlata Ognjanovič, Rudolf Franci, Drago Čuden, Marcel Osta-ševski, pri klavirju pa jih bo spremljala Zdenka Lukec-Cudnova. D. S. Uspela prireditev V nedeljo so člani dramske skupine Kulturno umetniškega društva v Mavčičah na domačem odru zaigrali Finžgarjevo Deklo Ančko. Delo je režiral Filip Lavriša. Gledalci so bili nad predstavo navdušeni. Zato so mladi igralci sklenili, da bodo igro ponovili na domačem odru, gostovali, pa bodo tudi v sosednjih vaseh. -fr Počastili praznik Ob slovenskem kulturnem prazniku so pripravili proslavo tudi člani kulturno umetniškega društva Oton , Zupančič iz Sore. Nastopili so člani društva, učenci osnovne šole Sora, gojenci glasbene šole iz Medvod in folklorna skupina Emona iz Ljubljane. -fr Ob Prešernovem grobu v Prešernovem gaju v Kranju je bila v četrtek zvečer svečanost, na kateri sta sodelovala pevska zbora France Prešeren iz Kranja in učiteljski pevski zbor Stane Žagar. Svečanosti so se udeležili tudi igralci Slovenskega narodnega gledališča iz Maribora (na sliki), ki so se ob pol osmih zvečer predstavili v Prešernovem gledališču z delom Primoža Kozaka — Afera, (jk) — Foto: F. Perdan SEM TER TIA PO CERKLJANSKEM Samoprispevek za mostove V nedeljo, 17. februarja, bodo prebivalci krajevne skupnosti Log v Poganski dolini odšli na volišča. Na referendumu se bodo odločali o samoprispevku za gradnjo mostov. Mostovi so že od nekdaj najbolj boleča točka, problem, ki je najbolj zaposloval odgovorne može v krajevni skupnosti Log. Kar pet lesenih Je na tem področju! Vsaj vsakih de-8®t let jih je bilo treba temeljito obnoviti, manjša popravila pa so se vrstila iz leta v leto. Da bi bile težave še večje, že nekaj let ni bilo mogoče dobiti zadostnih količin ustreznega trdega lesa. Promet pa iz leta v leto narašča. Prek Sore so vozili težko natovorjeni kamioni. Gramoz m les so vozili z desnega brega Po-Jjanščice, brega, ki je hudo neprikla-aen za gradnjo kakršnekoli prometen.. Prav zato je tudi potrebnih toliko mostov. Nanje je vezanih več kot polovica prebivalcev s področja krajevne skupnosti Log. In če bodo volivci v nedeljo rekli »da,« bo najkasneje v desetih letih k n.®Jbolj ž?oč problem rešen! Na zborih volivcev pred dnevi so se že da bodo trije mostovi v prihodnje dovolj. Seveda prebivalci vasi Log, Na logu, Brode, Gabrk, valterski vrh, Visoko, Kovski vrh, oukov vrh (del), Smoldno (del) in ^abrška gora (del) ne nameravajo več postaviti lesenih. SGP Tehnik iz okofje Loke je pripravilo načrte in Po njih je moč ugotoviti, da betonski ne bodo bistveno dražji od lesenih — razlika je komaj dvesto tisočakov. Mostovi pa bodo postavljeni v Bro-aeh — gradnja tega naj bi se začela prihodnje leto — na Logu in na visokem. Posebno slednji bo izjemnega pomena tudi za razvoj turizma, rrek njega se bo mogoče zapeljati do Bavčarjevega dvorca in pisateljevega groba ali pa prek Črnega vrha celo do Ljubljane. 7JSpajevna skupnost Log šteje blizu /UO prebivalcev, na referendumu pa je jih bo odločalo okrog 400. Volišča bodo na štirih mestih: v šoli na ^abrku, v dvorani zadružnega doma v Logu, pri kmetu Dolincu v Bukovem vrhu ter pri Kumrovi domačiji v. Logu. Po predvidevanjih naj bi Plačevanje samoprispevka ne bilo za nikogar prehudo breme. Zaposleni naj bi prispevali po 2 odstotka od svojih osebnih dohodkov, upokojenci z nad 1000 din pokojnine po 1 odstotek, obrtniki in gostinci po 4 odstotke od dohodka za odmero prispevka, kmetje 10 odstotkov od davčne osnove, kmetje — lastniki gozdov po 4 odstotke od poseka lesne mase po obračunu za dobo desetih let ter nekmet je — lastniki gozdov po 8 odstotkov od posekane lesne mase za dobo desetih let. Na ta način bo zbranih 1,200.000 din, razliko do 3,200.000, kolikor naj bi veljala vsa dela, pa bo potrebno pokriti z denarjem, ki ga bodo prispevali neposredni koristniki mostov ter z družbeno pomočjo občine in Gozdnega gospodarstva. Del sredstev bo po priporočilih na zborih volivcev namenjenih tudi vzdrževanju cest na področju KS Log. Ampak toni osamljena akcija na tem področju. Prebivalci z desnega brega reke Sore — 7 kmetov — prav zdaj grade vodovod. Dobra studenč-nica jim bo nadomestila kapnico. Celotna investicija bo znašala okrog 250.000 din. Seveda pa so že doslej koristniki vodovoda v gradnjo vložili več kot 5000 prostovoljnih delovnih ur. »Lesenih mostov smo se naveličali. Zdaj pa se mi zdi, da je najbolje, če napravimo betonske, da bodo v redu. Lepo je, če ima kraj urejene komunalne naprave,« je dejal Anton Rupar iz Bukovega vrha. »Akcijo sem podpiral od vsega začetka,« pravi Jože Čadež iz vasi Na logu. »Ce se ne bi odločili za samoprispevek, nam ne bi nihče pomagal. Danes ne gre več brez solidarnosti. Tudi tisti, ki niso vezani na te objekte, morajo pomagati I« »Z ozirom na vse večji promet je treba vedeti, da leseni mostovi skorajda ne pridejo več v poštev. Zdaj večkrat kar malo v skrbeh gledamo za kakim avtomobilom, če se mu bo .posrečilo' prevoziti most. Prav lahko bi se zgodila nesreča!« pa je menil Polde Prevodnik iz Brodov. J. Govekar o exoterm 64001 kranj KEMIČNA TOVARNA jugoslavija objavlja več prostih delovnih mest za izmensko delo v proizvodnji. Pogoji: — dokončanih vsaj 6 razredov osnovne šole — starost nad 18 let "T Poskusna doba 60 dni. Osebni dohodek je 2500 din, prevoz na delo je zagotovljen. Ponudbe sprejema splošni oddelek do zasedbe delovnih mest na naslov: Exoterm, kemična tovarna Kranj, Struže-vo 66. Cestno podjetje v Kranju razpisuje zbiranje pismenih ponudb za prevoz 24.000 kub. m apnenčevih frakcij v času april — september (cca 4000 kub. m mesečno) iz kamnoloma 1. Slovenija ceste, Ljubljana — Preserje ali 2. Montaža Žalec — Liboje ali 3. Cestno podjetje Celje — Pi-rešica v asfaltno bazo Naklo pri Kranju. Ponudbe sprejema komercialni sektor podjetja. Zadnji rok za vlaganje ponudb je 20. februar 1974. Center za rehabilitacijo in varstvo slepih in slabovidnih Skofja Loka objavlja prosto delovno mesto kuharice (kuharja) Pogoj: kvalificirana kuharica (kvalificiran kuhar) in 2 leti delovnih izkušenj. Prijave sprejemamo do vključno 15. dneva po objavi. Kandidati naj prijavi priložijo dokazila o izpolnjevanju zahtevanih pogojev. Odbor za medsebojna razmerja pri tovarni prešitih odej Odeja Škofja Loka razpisuje prosto delovno mesto korespondenta— fakturista v komercialni službi Za to delovno mesto se zahteva: 1. Nižja šolska izobrazba z znanjem strojepisja in najmanj 3 leta prakse 2. Srednja šolska izobrazba z znanjem strojepisja in 1 leto prakse Ker je na tem delovnem mestu stik s strankami stalen, je poleg strokovnega znanja potrebno še: tekoče govorjenje, sproščen nastop in vsakodev-na primerna urejenost. Rok za prijavo na prosto delovno mesto je 7 dni od dneva objave. (54. zapis) Ker sem že omenil veliko — in še vedno se veča! — mednarodno brniško letališče, ki ima svoj začetek na južnem koncu Lahovč, moram zapisati v spomin še žalni dan, 1. septembra 1966. Takrat, sredi noči, se je tu zrušilo angleško potniško letalo. V nesreči je našlo smrt kar 96 dobrih ljudi, ki so želeli letovati v Jugoslaviji. Hudo in lažje ranjenih je bilo 21 oseb. LUČ POD MERNIKOM Tako so včasih rekli za nadarjenega človeka, čigar talent se ne more razkriti ali uveljaviti. Kot tudi luč pod mernikom ne razsvetljuje okolice. Tak, nadarjen, z naprednimi idejami prežet človek, ki pa je skoro že utonil v pozabi, je bil že zadnjič omenjeni — Ivan Belec (1856—1889), nekdanji duhovnik v Lahovčah, pri sv. Florijanu, sicer pa radomeljški rojak. V 23. letniku Drobtinic (1. 1889) je dr. Frančišek Lampe resda napisal pravcati slavospev (str. 218—25) o župniku in pisatelju Ivanu Belcu — toda bolj s stanovskega stališča. Urednik Lampe Belcu pripiše obilo vrlin, tudi to, da ga imenuje »najboljšega socijologa svoje dobe«. Socialno naprednih mislecev pa med slovanskimi duhovniki vse do Kreka ni bilo dosti. Zato bi to stran Belčeve osebnosti rad razkril Lahov-cem in drugim bralcem mojih poti po cerkljanski deželici. GLASNIK NOVE DOBE Pisateljsko delovanje Ivana Belca lahko delimo na dvoje obdobij, na slovanofilsko in na socialno. Že kot semen iščnik se je Belec bavil s slovenskimi vprašanji. Pisal je v Slovenski Narod, posebno ob turško - ruski vojni članke in poročila na podlagi ruskih virov. Našteval je koristi te vojne za slovanstvo, poudarjajoč, da si morajo Slovani sami pomagati ih ne pričakovati pomoči od nikoder; ostro je napadal angleško in madžarsko politiko, ki je ščitila Turke (tako poroča zgodovinar Dragotin Lončar). Ivan Belec je bil tak slovanofil, da je priporočal celo ustanovitev enotnega slovanskega časnika, čigar naloga bi bila širjenje slovanske vzajemnosti. Šibal je v svojih spisih slovensko narodno malomarnost in zagovarjal najprej združenje Slovencev, vendar je predlagal ruščino za skupen slovanski jezik, vsaj v književnosti. No, tak je bil čas v letih Belčeve mladosti. Takrat so cvele hejslovan- Sodelavko za pomoč v kuhinji v popoldanskem času zaposli za nedoločen čas restavracija Park Kranj. Podrobnejše informacije dobite na gornjem naslovu. ske ideje, ne glede na gnilobni cari-zem, ne glede na sibirska taborišča in poteptano, razdeljeno Poljsko. Matjuška Rusija — spas tedaj še neosvobojenih slovanskih narodov (Čehov, Slovakov, Lužiških Srbov, Hrvatov in Slovencev)! Nekateri menijo, da je bil Ivan Belec predhodnik Janeza Evangelista Kreka. Tudi Belec je umel mnogo slovanskih, germanskih in romanskih jezikov — kot poznejši Krek. Le to ju je razlikovalo: Belec je bil bolehen človek (v Lahovče se je prišel pravzaprav zdravit, bolj kot službovat) in bolj teoretik — Krek pa je bil zdrav, rdečeličen možak in uspešen praktik. Vendar pa bo zanimivo zvedeti, za kaj vse je Ivan Belec sukal pero, kot socialist-utopist. Po Jurčičevi smrti, ki je bil prvi urednik Slovenskega Naroda, je Belec pričel pisati v Slovenca, glasilo katoliške stranke. Dostikrat je zaradi svojega pisanja prihajal v spore s svojimi stanovskimi tovariši. Kajti ideje, ki jih je v svojih spisih poudarjal, so bile za oni čas kar močno revolucionarne. Če že to ne, pa vsaj zelo napredne. Na primer, razprava o protinarav-nosti in škodljivosti zemljiškega kredita. Ko se zemljišče, čigar rodovitnost je skoro stalna, meri z denarnim kapitalom, ki pa nima stalne vrednosti. Belcu se vidi narobe, ker se je zamljišču vzelo njegov družinski značaj, izročilo se je samovolji posameznika, češ, da kapital oplaja zemljo, dasi je le delo pogoj gospodarstva nad gmotnimi dobrinami. Zemeljsko blagostanje je le sredstvo za doseganje človeškega razvoja in napredovanja. Mar ni vrsta takih idej tudi zaobjeta v našem novem zakonu o kmečkih zemljiščih? SOCIALIST - UTOPIST Še pred Belcem ve naša zgodovina za socialnega reformatorja, pravega utopista (utopija — sanjarija, neuresničljiva fantazija; po Leninu pa: »želja, ki je ni mogoče uresničiti ne danes ne kdaj pozneje; želja, ki se ne opira na družbene sile in katere ne podpira rast, razvoj političnih, razrednih sil«) Andreja Bernarda Smolnikarja (1795—1869), rojaka iz Kamnika, v celovški dobi (1832) tudi Prešernovega prijatelja. O njem in njegovih idejah bo še kdaj morala steči beseda tudi v naših zapisih. Nekaj Belčevih idej — ostvarlji-vih morda le v idealni bodočnosti — naštejem: Zahteval je odkup kmečkih dolgov po državi in ustanovitev stalnih kmečkih domov (angleško: home-stead), ki se ne bi smeli niti zadolževati, ne na dražbah prodajati ne razkosavati. Kmetijske zadruge naj bi imele poleg gospodarskih tudi sodne in politične pravice. — Glavni steber kapitalizma so obresti, to je, dohodek brez dela, jemanje tujega zaslužka, ker denar je le menjalno sredstvo in sam na sebi nima nobene vrednosti ali rodovitnosti. Čisti dobiček je izmišljotina ali celo ode-ruštvo, kar pomenijo v bistvu tudi vsakršne obresti. IVO ZORMAN 85 Draga moja Iza Smrt ima toliko obrazov, kolikor je ljudi. V vojski in v miru. in miirU Se z,5iraj0 °koli pokojnika sorodniki, znanci in prijatelji , ^Pletejo legendo o poslednjih trenutkih ... kako je že zdavnaj »»"tU konec ... kaj je še rekel... Tudi o Stanetu so veliko go-°riy' ?koli njegove smrti so spletli legendo. vojski ni časa za to, v vojski uporabljamo za mrtve eno ,o besedo, ki pove vse ali nič. j ade| je, pravimo. t Ljudje največkrat ne sprašujejo za podrobnostmi. Samo ma-zacT •• "a^Prej Pomislijo na bolečino, ki jo je občutil otrok ob eor / Uu*' in k* to bolečino rade delile z njim, če bi bilo to mo-8g' c'e b> človek ne bil v smrti tako sam. dva prt 11113 tuc^ v vojski tisoč obrazov, priznavamo pa ji samo za zrn nega Za Premagance, ki umirajo strahopetno, in drugega nih ki umirajo hrabro. Koliko pesmi je bilo napisa- izzv° i em umiranju, koliko veličastnih žalnih koračnic je enelo mrtvim junakom v spomin. ludivOlgov spomin. Olga V° ime na kamnitem stebru na Žalah ... Miloš Trpin ... Pro?igrVa S^a v s starinami. .. zraven očetove ... slika s materi svilenim trakom ... z odlikovanjem, ki so ga izročili nam^T"1^0^ svetane besede, ko je na slovesnosti izročal že-Člnv^i, rnini odlikovanja za mrtve sinove... dali so vse, kar p more dati... lep0 feS/ebr"i deklice z belo pentljo v laseh ... Veš, mama Glerl\etl " '• so*ze • • •in Pesem ° pomladi, ki se vrne ... sem m iSem in Poslušal in Miloš je rasel pred menoj. Komaj šolo v bgfVerjeti' da Je bil nekoč droben in plah, da je hodil v Golob I® b n°gavicah in da je otrdel od groze, ko mu je spustil in da nj artmčka za srajco ... da se je bal, da bi ne ostal sam ... K»i prenesel, ko je moral zares ostati, vejevje^? km Z ^ašPerjem vrnila v Rakove jame in odstranila vrnitve'JG / V mrtvem pogledu strah ... s te poti ni • • • črte na bledem obrazu pa mu je poglobila podobna groza kakor jeseni pred Cegnarjevo hišo, ko so v izbi počili streli. Široko razprte oči so bile skoraj osuple spričo resničnosti, napol odprta usta pa kakor da so onemela, preden so mogla iztisniti krik. Zato včasih mislim, da je umiral Olga s Cegnarjem, daje bilo že jeseni odločeno, da ne bo dočakal pomladi. Kar smo zapustili Ravno, je bil dostikrat odsoten, kakor da je ostal tam, pri Cegnarju. Še roke so mu nekam mlahavo opletale ob telesu, kot bi ne bile njegove. Ob nenadnem glasu se je zdrznil in prebledel, in večkrat je sredi poti spraševal kje smo. Kakor se je včasih skrbno sezuval, če je začutil mokroto v čevljih, kakor je izkoristil dotlej vsako priložnost, da se je lahko okopal in preoblekel, tako je postal povsem brezbrižen. Še tega ni gledal, kam bo stopil, zato so bili njegovi čevlji navadno blatni. Če je prišvedral v kako izbo in pustil za seboj umazano sled, je začudeno gledal stopinje od vrat do klopi, kakor bi ne bile njegove. »Zdrami se!« ga je tu pa tam dregnil Gašper. In Olga, ki je zares pogledal okoli sebe, kakor da se je pravkar prebudil, je neumno dejal: »Saj ne spim.« Bili so hudi meseci. Konec je bil tako blizu, da si ga že čutil. Vsak dan so prihajale nove vesti in vsaka je prinašala s seboj upanje. Pa vendar negotovost, ali boš konec tudi dočakal ali ne, nikoli ni bila tolikšna in nikoli tako boleča. V januarju, ko se je zdelo, da je ni pedi zemlje, kjer bi se lahko v miru ogreli, najedli in naspali, smo se umaknili v San-dijev podzemni bunker v dolini Bele. Sandi nas ni bil nič vesel in nam je to tudi povedal. »Preveč nas je že,« je rekel Gašperju. Gašper pa tudi ni popustil in je odločil: »Skupaj se bomo laže prebijali.« ' Sandija smo srečali po naključju, v Benedikovi bajti, kamor je prišel po hrano. Če bi nas bil zagledal o pravem času, bi se nam bil umaknil, o tem nič ne dvomim. Vsak se je oklepal lastne varnosti in marsikdo bi se bil najraje zavlekel pod zemljo in zimo prespal in se zbudil, ko bi bila zadnja nevarnost mimo. Sandi se je, a tudi pod zemljo očitno ni imel miru, čeprav se je izgovarjal, da mora ostati tiskarna skrita in da zato nikogar ne sme voditi tja. »Čez mesec, čez dva boš tiskal v mestu,« je rekel Tinko. »Tam te čakajo drugačni stroji.« . »Že Boruta in Noča bi ne bil smel vzeti, a sta se kar vsilila. Pa še uši sta prinesla, da smo ves teden parili...« »Uši menda nismo nikjer pobrali,« je rekel Tinko. »Tega človek nikoli ne ve.« »Ve se pa res ne,« je rekel Tinko. Sandijev bunker je bil dobro skrit v mladem smrečju, samo oko izkušenega gozdarja bi nemara opazilo, da ne stoje vse smreke, kakor bi morale, in bi odkrilo loputo nad vhodom. »Pa nos policijskega psa tudi «je čemerno rekel Sandi. Do bunkerja smo morali po strugi, po vodi, ki nam ni segala čez gležnje, a je bila strupeno mrzla in mi je prebadala telo z ostrimi bolečinami, ki so mi segale prav v možgane. »Saj bi lahko napravili most,« je posmehljivo rekel Sandi, »pa bi po njem našli pot za nami tudi drugi.« Sandi je nosil škornje, ki niso puščali, meni pa je že ob prvi stopinji v strugo pricurela voda med prste. V bunkerju je stal tiskarski stroj, ki ga je bilo treba poganjati z rokami, a tiste dni nikoli ni tekel, ker je zmanjkalo papirja in barve in ker ni bilo kurirjev, da bi odnašali tisk. Ob eni steni je stala dolga delovna miza, ob drugi dva pograda drug nad drugim in v sredini železna peč. »Postlati si boste morali kar na tleh,« nam je Sandi odkazal prostor za tiskarskim strojem. Že skraja ni bilo nobenega dvoma, kdo bo v bunkerju ukazoval. Prav nenavadno je bilo videti Tinka in še bolj Gašperja, kako sta se molče uklonila Sandijevi volji in nista postavljala nobenih zahtev. Tinko se je razgledal po tesnem prostoru za strojem, kamor so navadno bržkone odlagali papir, kakor da so mu namenili prijetno sobo z balkonom. Na zgornjem pogradu sta spala Berta in Križ, na spodnjem Sandi sam, na delovni mizi pa Borut in Noč, ki nista sodila k Sandijevim ljudem in sta se v stiski kar vsilila, ko nista vedela kam. »Z Jernejeve kurirske postaje sta,« je povedal Sandi. Seveda je hotel Tinko vedeti, kje so drugi, pa je Noč v odgovor samo zaklel: »Hudič vedi kje!« Borut je povedal nekaj več: »Razbili smo se, pa se vsak zabija, kakor more in zna.« In Noč, kakor da se je odtajal: Roman je izdal Zavod Borec. Delo je bilo letos nagrajeno s Kajuhovo nagrado in z nagrado vstaje slovenskega naroda. Sreda, 13. februarja 1974 ■ -- - prodam ostalo prireditve Preklicujem in obžalujem neresnične trditve, ki sem jih izrekel v gostilni na Zgoši o tovarišu Mencinger Antonu, sedlarju iz Zgoše. Zahvaljujem se mu, da je odstopil od nameravane kazenske tožbe. Nemec Valentin, Nova vas št. 12, pri Radovljici 877 izgubljeno 9. februarja je ušel zelen PAPA-GAJČEK, sliši na ime KOKI, na levi nogi ima obroček. Vrnite proti dobri nagradi. Bernik Jože, Mestni trg 6, Škof j a Loka 871 Na poti na Šmarjetno sem v četrtek popoldan dne 7.2. izgubila Gostišče Ažman pri Vidi Nomenj pri Bohinjski Bistrici bo odprto 20. februarja 1974 — kmečki narezek — žabji kraki — postrvi — ajdovi žganci — ostala domača (kmečka) jedila — poskrbljeno je tudi za dobro domačo kapljico Nad cenami ne boste razočarani. Skupine do 25 oseb imajo 15 odstoten popust (tel. št. 76-154). Vabljeni! posesti Oddam v najem večje asfaltirano SKLADIŠČE. Naslov v oglasnem oddelku 870 SREDA, l.J. februarja, ob J 7. uri — Milan Jesih: GRENKI SADEŽI PRAVICE; gostuje Eksperimentalno gledališče Glej; ČETRTEK, 14. februarja, ob 19.30 — Tone Partljič: SCUKE PA NI; Primorsko dramsko gledališče Nova Gorica; PETEK, 15. februarja, ob 10.30: Ustvarjalni in gledališko-izvedbeni aspekti slovenskega dramskega avtorja — tčma Tedna slovenske drame 74; ob 19.30 — Janez Žmavc: PODSTREŠJE; gostuje Akademija za radio, gledališče, film in Sporočamo žalostno vest, da nas je v 73. letu starosti zapustila naša ljubljena mama, stara mama, sestra in teta Rozalija Kolman roj. Draksler Pogreb drage pokojnice bo v četrtek 14.2.1974 ob 16. uri v Mavčičah. Žalujoči: sin Marjan z družino in ostalo sorodstvo Mavčiče, Dorfarje, dne 12. februarja 1974 stanovanja zaposlitve obvestila kupim vozila Sorodnikom, prijateljem in znancem sporočam žalostno vest, da nas je v 75. letu starosti zapustila naša draga sestra in teta Frančiška Rozman roj. Gašperlin iz Vogel j Pokopali so jo 23. januarja 1974 na pokopališče Coraopolis, Pa. ZDA Za njo žaluje sestra Marija z družino in nečaki z družinami. Voglje, 11. februarja 1974 Zahvala Ob nenadni smrti drage mame, stare mame, sestre in tete Ane Toporiš Mesnikove mame se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za pomoč in iskreno sožalje, za podarjene vence in šopke, vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala dr. Novaku za zdravljenje v času njene bolezni. Zahvaljujemo se tudi g. župniku za pogrebni obred ter pevskemu zboru iz Gorič. Hvala za podarjene vence ZB ter sodelavcem Creine, Save, Iskre Kranj in Jelovice Škof j a Loka. Žalujoči: sinovi Jože, France, Mirko in Janez, hčerki Ančka in Marija ter ostalo sorodstvo Srednja vas pri Golniku, 11. februarja 1974 zahtevajte PILS! poglejte pod zamašek! KUNO BELICO. Poštenega najditelja prosim, da jo odda v Dom upokojencev, Planina, Kranj 872 AKTIV MLADIH ZADRUŽNIKOV Kmetijske zadruge Sloga Kranj, prireja KVJZ in PLES z zabavo dne 16.2.74. Pričetek ob 16. uri. Vabljeni! 879 MLADINSKI AKTIV TRBOJE prireja vsako soboto MLADINSKI PLES s pričetkom ob 19. uri. Igra ansambel »TURISTI«. Vabljeni! BALETNA SOLA KRANJ uprizori v nedeljo 17. 2.1974 ob 10. uri v Prešernovem gledališču pravljico ZLATA PIŠCAL. Ponovitve ne bo! Vabljeni! 873 Prodam dobro ohranjen KLAVIR, primeren za šole, kulturne ustanove in podobno. Ponudbe vsak dan od 15. do 16. ure na telefon Ljubljana 21-690 841 Prodam PRASlCA za zakol, 150 kg težkega. Prešeren Peter, Homec, Bolkova 11, Radomlje 842 Prodam mlado KRAVO po prvi telitvi. Mavčiče 40 843 Prodam malo rabljen plinski ŠTEDILNIK. Naslov v oglasnem oddelku 844 Prodam nov TRAKTOR DEUTZ 25 KM s kosilnico. Valburga 21, Smlednik 845 Prodam TELEVIZOR RR-NIŠ in električni loščilec na tri krtače. Jan Marjan, Kidričeva 21, Kranj 846 Prodam PRAŠIČA, 150 kg težkega. Sr. Bitnje 7 847 Prodam lipove HLODE. Naslov v oglasnem oddelku 848 Prodam PUNTE, BANKINE, konzolno dvigalo in ZASTAVO 750. Binkelj 5, Skofja Loka 849 Prodam dva KONJA, stara nad 14 let, sposobna za vsako delo. Slat-nar, Ambrož 7, Cerklje 850 Prodam zgodni semenski KROMPIR satena in A. 2. panje. Praprot-na polica 19, Cerklje 851 Prodam smrekove DESKE za opaže (pavijon). Poizve se v trafiki Cerklje 852 Prodam VOLA, ca. 570 kg težkega, vajen vsega dela, se ne boji avta, zamenjam tudi za KRAVO, dobro mlekarico. Štefanja gora 27, Cerklje Prodam KONJA. Zadraga 18 854 Prodam eno leto stare KOKOŠI. Zadraga 18 855 Prodam mlado KRAVO s teličkom in enoletnega BIKCA. Pleste-njak, Gorejek 6, Medvode 856 Prodam 30 kg oprane ZIME. Zi-herl Anton, Kamnitnik 10, Škofja Loka 857 Kupim dobro ohranjen BETONSKI MEŠALEC. Pišite na naslov Berdajs Anton, Dvorska vas 18, 64275 Be gunje na Gorenjskem 867 Prodam FIAT 850, letnik 1971, kombibus, tudi na kredit. Naslov v oglasnem oddelku 776 AUSTIN 1300, ugodno prodam, letnik december 1969. Ogled vsak dan. Zorč, Betonova 22, Kokrica, Kranj 779 Prodam avto VW 1300, letnik 1966, registriran do konca 1974. Tu-šek, Lenart 11, Selca nad Škofjo Loko 858 FIAT 850 sport kupe, odlično ohranjen, dobro opremljen, prodam. Ogled v nedeljo. Hribar Janez, Golnik 38 859 Poceni prodam FIAT 750, Breg ob Savi 10a, Kranj 860 Kupim RENAULT L 4, od letnika 1967 naprej, na mesečno odplačevanje. Naslov v oglasnem oddelku 861 Prodam ZASTAVO 750, registriran do februarja 1975. Dijaški dom, Tomšičeva 21. Ogled od 14. ure naprej. 862 Prodam ZASTAVO 750, letnik 73. Nazorjeva 10, Legac, Kranj 863 Prodam ZASTAVO 750. Zalog 53 RENAULT 4 — katrco, junij 1971, odlično ohranjeno, prodam. Hočevar, Prešernova 34, Bled. Ogled popoldan 865 Ugodno prodam MOPED TO-MOS V-14, letnik 1971. Sp. Brnik 20, Cerklje 866 Iščem enosobno STANOVANJE v Kranju ali okolici. Ponudbe pod »Predplačilo« 868 Sprejmem FRIZERSKO POMOČNICO, samostojno moč. Frizerski salon Kunstelj, Kranj 869 REZERVNE DELE ZA TRAKTORJE, traktorske gume, akumulatorje, nudi KŽK Agromehanika po tovarniških cenah v trgovini Kranj, Koroška cesta, nasproti restavracije Park. Podjetja, večji potrošniki dobijo še posebne rabate 874 Lesene in plastične ROLETE in ZALUZIJE, naročite zastopniku ŠPILERJU, Gradnikova 9, Radovljica, tel. 75-610 ali pišite, pridem na dom 502 INSTALACIJE za centralno kurjavo in vodovod, vam hitro in solidno naredimo. Naslov v oglasnem oddelku 838 Avtomobilske gume vseh vrst in akumulatorje, po tovarniških cenah, nudi trgovina v Kranju, nasproti restavracije Park, KŽK Agromehanika, Kranj 875 AMD Podnart obvešča kandidate za šoferje B kategorije, da bo vpisovanje in začetek novega tečaja v nedeljo 17. februarja 1974 ob 8. uri v domu AMD v Podnartu 876 pod zamaški piva PILS vas iillf čaka več kot 100 000 nagrad: - * 2 avtomobila (RENAULT 5 gg in VW 1200), jg| 4 barvni televizorji, HJ 10 prenosnih televizorjev, 50 kasetnih magnetofonov, JT 4 000 pivskih vrčkov, 2" zaboji piva in steklenice * piva PILS. m f Zberite 4 zamaške z enakimi, a raznobarvnimi slikami ene izmed nagrad in dobitek bo brez žrebanja vaš. Zaboje in steklenice piva PILS dobite ob predložitvi 4 ustreznih nagradnih zamaškov; na vsakem prodajnem mestu Komplet nagradnih zamaškov za ostale nagrade pa pošljite v vrednostnem pismu na naslov TALIŠ MARIBOR, m<-//sa<( 10 6Pooo MARIBOR Niiyr,n1ni / ntiqriidnv / ugotavljamo le, da je D» ta derbi hud moralen udarec za ves jugoslovanski hokejski šport. Zavedati se moramo, da je pred nami v marcu svetovno prvenstvo B skupine v hali Tivoli. Steber naše reprezentance pa sestavljajo prav igralci teh dveh moštev. Razprtije med njima pa lahko pokvarijo dosežke, ki jih od naše reprezentance pričakujemo prav na tem prvenstvu. Olimpija : Jesenice 2:2 Ljubljana, I. ZHL, Olimpija : Jesenice 2:2 (1:0, 1:2, prekinjeno v 41. minuti), gledalcev 5000, drsališče v dvorani Tivoli. Olimpija: Albreht, Prusnik, Jakopič, Lap, Zvan, Kumar, Savič, Vnuk, D. Hiti, R. Hiti, Petač, D. Beravs, Svetlin, Puterle, Lepša, Seme, Kavec, Bahč. Jesenice: Knez, Zbontar, S. Košir, Jug, Pipan, B. Jan, I. Jan, Ravnik, S. Beravs, R. Smolej, Mlakar, Hafner, Felc, Poljanšek, Eržen, T. Košir, M. Jan, Škrjanc, F. Smolej. -dh Občinsko prvenstvo v veleslalomu Odbor za šolska športna društva pri TTKS Kranj bo ob organizaciji SŠD osnovne šole Lucijana Seljaka prireditelj letošnjega občinskega prvenstva osnovnih dol v veleslalomu. Start tekmovanja bo jutri ob 9.30 na Krvavcu. Pravico nastopa imajo vsi učenci in učenke osnovnih šol kranjske občine, ki izpolnjujejo pogoje o sta-* rostnih kategorijah. V ekipi centralne šole lahko nastopijo tudi učenci in učenke podružničnih šol. -dh r Kovačeviča ter Kranjčanov Šilarja, Skubica in Lipovca. Novoteks : Triglav 72 : 69 Igrišče telovadnice v OŠ Bršlin, mSni"F® R«ytmajer (Celje) in Rad-®jgv* (Maribor) TRIGLAV: Košir 4, Mavrič 11, 30vac 4. Kalan 10, Skubic 14, Kla-vora6,Šilarl4,Slokan6. « je imela dva dela; v prvem J.111, boljši domačini, v drugem pa »osti, ki so se favoriziranim domači-f. dokaj pomlajeno ekipo dobro upirali. V drugem polčasu so sicer parkrat prešli v vodstvo, toda ob izgubi nekaj ključnih igralcev so jim ob koncu pošle moči. Posebej velja Pohvaliti izvrstno obrambo Kranjčanov. Med posamezniki pa velja omeniti dobro igro Novomeščana Z. Lestvica: Novoteks Vrhnika Triglav Beti Marles Maribor Elektra Ježica Postojna 3 30250: 220175: 32 1 245: 3 1 2244: 1 10 70: 21 1154: 3 1 2 192 202 155: 30 3 173 184 6 136 4 243 4 222 2 52 2 1412 260 2 186 0 2310 V naslednjem kolu bo kranjski Triglav gostil ekipo ŽKK Maribor. B. Bogataj Kegljanje Turk in Česen v ospredju Na novo zgrajenem avtomatskem kegljišču v Novski je bila tretja tekma za izbiro moške državne reprezentance, ki bo maja nastopila na svetovnem prvenstvu v ZRN. Tokrat je bil najboljši Česen, ki je z 941 podrtimi keglji postavil tudi rekord kegljišča. Rezultati: 1. Česen (Gradiš) 1839, 2. Boroš (Novi Sad) 1793, 3. Biber (Grmoščica) 1792, 4. Muše (Medve-ščak) 1761, 5. Turk (Triglav) 1751, 10. Prijon (Triglav) 1715. Vrstni red po treh nastopih: 1. Turk (Triglav) 5412, 2. Česen (Gradiš) 5370, 3. Biber (Grmoščica) 5328, 4. Muše (Medveščak) 5262, 5. Miklavčič (Koper) 5249, 6. Boroš (Novi Sad) 5248, 11. Prijon (Triglav) 5111. -dh cenjeni potrošniki počakajte z nakupom pohištva do 15. februarja prip*a popust . . . dostava, posojilo brez porokov Kabaret humorja in glasbe . Marjan Kralj Nela Eržisnik Oto Pestner Veritas ; petek, 15. februarja 1974 ob 20.30 v kinu Center pre atuer\sKi dntem>era "ST Predprodaja s Po svetovnem prvenstvu v alpskih disciplinah Odlični dosežki naših alpincev Miran Gašperšič V St. Moritzu se je z moškim slalomom končalo letošnje 23. svetovno prvenstvo v alpskih disciplinah. Ob zmagoslavju Italijanov v veleslalomu in slalomu, saj je v obeh disciplinah zmagal njihov predstavnik Gustavo Thoeni, so se tudi naši trije Gorenjci odlično odrezali. Vsi trije so bili v prvi dvajseterici, kar se doslej na takih in podobnih tekmovanjih še ni zgodilo. Vozili so tako kot se mora, saj so dali vse od sebe. Najboljše mesto je zasedel najstarejši v jugoslovanski odpravi Jeseničan Miran Gašperšič, ki je bil odličen enajsti. Malo za njim je zaostal mladi Tržičan, komaj 17-letni dijak šentviške gimnazije, Bojan Križaj, ki je na trinajstem mestu. Poseben pečat je dodal še Radovljičan Dušan Gorišek, ki je bil devetnajsti ter s sedmim mestom v kombinaciji dosegel enega največjih povojnih uspehov jugoslovanskega alpskega smučanja na svetovnih Prvenstvih. Z enakim dosežkom se ponaša iz leta 1939 le Ciril "raček, ko je bil v Zakopanih v slalomu sedmi. Če smo bili prvi dan nad našimi tekmovalci posebno v moškem slalomu razočarani, so v zadnjem nastopu pokazali kaj znajo in da letos ni bil zaman njihov napor. Poleg trenerja naše reprezentance Mariborčana Vogrinca gre velika zasluga za takšen uspeh tudi članoma tovarne Elan Janezu Smitku in Janezu Bohincu, ki sta med prvenstvom s svojimi nasveti in treningom obilno pomagala. Najboljše uvrstitve Jugoslovanov na vseh prvenstvih, ki so se jih udeleževali: 7. Ciril Praček 1939 — Zakopani, slalom 7. Dušan Gorišek 1974 — St. Moritz, kombinacija 10. Irena Jež 1974— St. Moritz, kombinacija 11. Miran Gašperšič 1974 — St. Moritz, slalom 11. Blaž Jakopič 1970 — Val Gardena, kombinacija 12. Majda Ankele 1968 — Grenoble, slalom 13. Ciril Praček 1939 — Zakopani, kombinacija 13. Janko Štefe 1952 — Oslo, smuk 13. Bojan Križaj 1974 — St. Moritz, slalom 13. Franc Cvenkelj 1956 — Cortina, kombinacija Najuspešnejša država po odličjih je bila na letošnjem svetovnem prvenstvu Avstrija, saj je osvojila kar 8 kolajn. Ponaša se s tremi zlatimi, tremi srebrnimi in dvema bronastima. Lep uspeh so dosegli tudi tekmovalci Lichensteina, ki so osvojili eno zlato, eno srebrno in eno bronasto medaljo. Razočarani pa so predvsem predstavniki organizatorja — Švicarji, saj jim je uspelo dobiti le eno bronasto medaljo. Med posamezniki je dvakrat zlat ter najuspešnejši prav italijanski predstavnik Thoeni, z enakim osvojenim naslovom pa se ponaša mlada Francozinja Serrat. -dh Spet nov rekord Boruta Petriča delfin: 1. Majnarič (Ml.) 1:12,3, 2. Pečjak 1:15,9, 3. Štemberger (obe Tr.) 1:35,3; 400 m prosto: 1. Pavle-tič (Ml.) 4:57,2, 2. Porenta 5:12,9, 3. Damjanovič (obe Tr.) 5:54,6, 4. Za-hrastnik (Ml.) 6:24,2. -dh Po domačih • A • V.VV.I m tujih smuciscih V zimskem bazenu so plavalci Triglava v okviru priprav za prvi jugoslovanski plavalni pokal, državno prvenstvo in Slovensko prvenstvo gostili lanskoletnega državnega prvaka zagrebško Mladost. V tem prijateljskem dvoboju so bili doseženi poprečni rezultati, med katerimi lahko za boljše prištevamo le v ženski disciplini 400 m prosto, saj je Svetlana Pavletič preplavala to progo v času 4:57,7, ter na 100 n* hrbtno Rebeke Porenta s časom 1:12,9. Izkazal pa se je spet mladi talentirani 12-letni plavalec Triglava Borut Petrič, ki mu je na 400 m prosto uspelo s časom 4:54,1 postaviti nov slovenski rekord za starejše pionirje. Rezultati — moški: 100 m prosto: 1. Matič (Ml.) 59,3, 2. Troha (Tr.) 1:04,5, 3. Milečki (Ml.) 1:05,2, 4. B. Petrič (Tr.) 1:05,3; 100 m prsno: 1. T. Slavec 1:14,3, 2. Grošelj (oba Tr.) 1:15,0, 3. Košuta (Ml.) 1:20,5, 4. Jerman (Tr.) 1:28,8; 100 m hrbtno: 1. Milkovič (Ml.) 1:13,9, 2. Šmid (Tr.) 1:16,6, 3. Mušura (Ml.) 1:16,9. 4. Sladoje (Tr.) 1:24,0; 100 m delfin: 1. T. Slavec (Tr.) 1:07,3, 2. Matič 1:07,9. 3. Rupčič (oba Ml.) 1:27,4, 4. Jerman (Tr.) 1:36,2; 400 m prosto: 1. Vlašič (Ml.) 4:33,0, 2. Smid 4:51,7, 3. B. Petrič (oba Tr.) 4:54,1, 4. Milečki (Ml.) 5:54,3; mlajši mladinci: 100 m delfin: 1. Zmitek (Tr.) 1:11,4; pionirji: 100 m prosto: 1. Šali 1:16,4, 2. Oblak 1:21,8, 3. Golob 1:23,2, 4. D. Petrič (vsi Tr.) 1:29,1; 50 m delfin: 1. Šali 39,8, 2. Golob 39,9, 3. Oblak 42,6; ženske: 100 m prosto: 1. Pavletič (Ml.) 1:06,3, 2. Pečjak 1:08,6, 3. Damjanovič (obe Tr.) 1:15,2, 4. Per-kovič (Ml.) 1:34,1; 100 m prsno: 1. Pajntar (Tr.) 1:22,5, 2. Peras (Ml.) 1:24,1, 3. Mandeljc 1:24,2 4. Štemberger (obe Tr.; 1:28,0; 100 m hrbtno: 1. Porenta (Tr.) 1:12,9, 2. Peras (Ml.) 1:23,2, 3. Bradaška (Tr.) 1:30,7, 4. Arlov (Ml.) 1:39,1; 100 m MURAU — Tu se je v mednarodni konkurenci pomerilo 50 skakalcev iz osmih držav. NajboljSi je bil Švicar Steiner, medtem ko Marjana Mesca zasledimo že na odliCnem 6. mestu. 11.Je bil Blaznik, 18. Demšar, 20. Lo-Strek, 26. Zupan, 31. Dovžan, 37. Krznarič ter 38. Kobal. HARAHOV — V klasifinih smučarskih disciplinah za pokal prijateljstva mladih so nastopili tudi Jugoslovani. V izredno močni konkurenci so bili najboljSi predstavniki SZ in Vrstni red mladincev 10 km: 1. VVeitze (NDR), 16. Zupane, 19. Djuričič, 21. Grah, 24. Nastran; mladinke 5 km: 1. Kleindistz (NDR), 20. Šporčič, 25. Marincelj, 29. Munih, 32. Tajnikar; 3 x S km mladinci: 1. SZ, 8. Jugoslavija; S z S km mladinke: 1. NDR, 7. Jugoslavija; skoki: 1. tekma: 1. Mučalov (SZ), 12. Kaizer, 16. Tršar; 2. tekma: 1. Mučalov (SZ), 16. Tršar, 23. Kajzer. PLANICA — Za kategorizacijo so se v tekih na progi Planica—Tamar—Planica borili člani, članice ter mladinci in mladinke. Rezultati — člani, 15 km: 1. Kalan (Gorje) 46,21, 2. Jelene (Triglav) 46,23, 3. Dornik (Olimpija) 46,42, 4. Ogrin (JLA) 49,48, 5. Gort-nar (Triglav) 49,51; mlajši člani, 15 km: 1. Kolander (JLA) 49,37, 2. Brajnik (Fužinar) 50,13, 3. Šolar (JLA) 50,23; starejši mladinci, 10 km: 1. Bešter (Triglav) 31,09, 2. Kordež (Plamen) 31,21, 3. Smolej (Olimpija) 31,54; mlajši mladinci, 5 km: 1. Cvajnar (Olimpija) 15,34, 2. Pogačar (Jesenice) 17,13, 3. Kordež (Plamen) 17,17; članice, 10 km: 1. H. Bešter 34,44, 2. Kordež (obe Triglav) 34,54, 3. Popovič (Olimpija) 40,43; starejše mladinke, 5 km: 1. Bizant (Olimpija) 18,55, 2. Fister (TViglav) 20,15; mlajše mladinke, 5 km: 1. Dovžan (Jesenice) 20,32,2. Slebir (Kamnik)20,55. CRNI VRH nad Idrijo — 2. marca bo v Črnem vrhu nad Idrijo prvi trnovski smučarski maraton na 25 km. Po dosedanjih prijavah bo, kot vse kaže, prireditev množična, saj so prireditelji dobili že 228 prijav tekačev. -dh 7 Sreda, 13. februarja 1974 Vm v*vi • i v* • • Trziski občini evi-dentira^^ Statutarna komisija občine pripravila nov predlog o sestavi in številčnosti zborov občinske skupščine V petek je bila v Tržiču skupna seja občinske konference SZDI, in občinskega sindikalnega sveta ter izvršilnih teles drugih družbenopolitičnih organizacij, na kateri so analizirali družbenopolitično in gospodarsko življenje v občini ter ocenili priprave na bližnje volit ve. Uvodno besedo je imel predsednik občinske konference SZDL Tržič Milan Ogris, ki je med drugim dejal, da v tržiški občini v okviru možnosti uresničujejo program, ki si ga je ob zadnjih volitvah zadala občinska konferenca SZI)L. Prav tako so se bolje organizirale družbenopolitične organizacije, čeprav organizacija še ni popolna. Tu imajo komunisti najpomembnejšo vlogo. Načelo, da mora biti sleherni komunist aktivist socialistične zveze, mora postati stalna praksa. Milan Ogris je nadalje govoril o financiranju interesnih skupnosti in družbene potrošnje nasploh, kar mora biti urejeno z družbenim dogovarjanjem. Ocenil je uresničevanje ustavnih dopolnil in ustanavljanje temeljnih organizacij združenega dela v občini ter dodal, da bodo morali v Tržiču v prihodnje posvetiti več pozornosti vsebini samoupravnih sporazumov. Predsednik občinskega sindikalnega sveta Ivko Bergant je nato govoril o načelih kadrovske politike, ki jih moramo upoštevati pri predlogih za kandidate za delegate, sekretar izvršnega odbora SZDL Zora Semrl pa je ocenila dosedanji potek pri- prav na volitve. Povedala je, da so v tržiški občini evidentirali 526 možnih kandidatov za delegate. Največ je neposrednih proizvajalcev, kvalificiranih delavcev in ljudi s srednjo šolo. Komunistov je 153, žena pa 126. Kandidatov, mlajših od 27 let je 179, mlajših od 35 let 112 in mlajših od 45 let 120. Na petkovi seji je bila podana tudi informacija o stališču statutarne komisije občine o sestavi in številčnosti zborov občinske skupščine. Merilo za sestavo zbora delegatov združenega dela naj bi bilo število zaposlenih. Na vsakih 170 do 200 zaposlenih naj bi prišel en delegat. Seveda bodo morale imeti tudi ob takšnem »ključu« nekatere manjše delovne organizacije in ustanove v tržiški občini skupne delegate. Osnova za delegatska mesta v zboru krajevnih skupnosti pa naj bi bilo število volilcev, vendar s pogojem, da mora imeti vsaka skupnost svojega delegata. Družbenopolitični zbor tržiške skupščine pa naj bi bil po predlogu statutarne komisije sestavljen takole: SZDL in sindikat 10 delegatov, ZK 4 in ZMS in ZB NOV vsaka po tri delegate. V soboto nameravajo v Tržiču organizirati seminar za člane koordinacijskih odborov za volitve po organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih. Na njem bodo razpravljali o praktični organizacijski plati priprav na volitve ter o izdelavi statutov krajevnih skupnosti. J. Košnjek Danes naj bi se torej odločilo. Od izida kvalifikacijske nogometne tekme med reprezentancama Španije in Jugoslavije je odvisno, ali bomo po dolgih dvanajstih letih končno spet postali udeleženec svetovnega prvenstva, ali pa so bili upi in želje milijonske armade gorečih pristašev žogobrcništva zaman. Popolnoma logično je, da vlada za srečanje v Frankfurtu velikansko zanimanje, saj nogomet, kar zadeva popularnost, pri nas nima konkurence. Vendar trezni opazovalci nehote dobivajo občutek, da navijaška mrzlica polagoma začenja preraščati okvire normalnega, še sprejemljivega, in da prehaja v množično obsedenost, ki grozi roditi najrazličnejše (nepredvidene) posledice. Kaže, da nogomet že zdavnaj ni več zgolj ena od priljubljenih športnih panog, zgolj oblika bodisi pasivne, bodisi aktivne zabave, ampak (v določenih predelih) nepogrešljiv del družbenih dogajanj, družbene stvarnosti, ki posredno kroji razpoloženje, obnašanje in storilnost najširšega kroga prebivalcev. 2e zato je pomembno, da odločno posežemo vanj, ga očistimo negativnih primesi, mu opredelimo vlogo in položaj v našem vsakdanu ter preprečimo pojave, ki z zdravim telesnovzgojnim udejstvovanjem nimajo nič sorodnega. »Primer Frankfurt« bi nemara lahko rabil kot vzorec nečesa, kar zasluži, mnogo več pozornosti, kot se zdi na prvi pogled. Športna mrzlica ali obsedno stanje? Predvsem je vprašljivo, ali je nogomet upravičen do naslova »športa nad športi«, kakršnega v Jugoslaviji dejansko uživa. Ali pretekli dosežki posameznih igralcev, klubov in reprezentance opravičujejo nastali direndaj, ali odtehtajo milijonske naložbe vanje? Odgovor, ki bi v huronskem vpitju zariplih navijačev sicer predstavljal le drobno kapljo v morje nasprotnih trditev, je negativen. Negativen je tudi, če poprečnega člana nogometne reprezentance SFRJ postavimo ob bok poprečnemu članu izbrane ekipe rokometašev, košarkarjev ali, denimo, telovadcev. Vemo, kakšno mesto v svetovnem merilu zavzemajo naši roko-metaši, košarkarji in telovadci, vemo, kaj so dosegli v minulem desetletju in koliko medalj hranijo v svojih vitrinah, vemo celo, da število njihovih pristašev naglo narašča — vendar v tisku in na televiziji ne morejo konkurirati slavnemu Džajiču, ki si istega dne, ko v neki »tretji« zvrsti zabeležimo prvorazredni uspeh, nategne kito. Zakaj omenjamo sredstva javnega obveščanja ? Nesporno so v dobršni meri kriva nastalega položaja. O frankfurtskem dvoboju, denimo, srbski časniki zadnje tedne pišejo obširneje kakor o svetovnem prvenstvu v alpskem smučanju, košarkarski ligi, rokometu, hokeju in ostalih sorodnih dogodkih skupaj. Polovica zadnjih treh TV pregledov v nedeljo zvečer je obravnavala priprave reprezentančnih kandidatov za Frankfurt, prinašala izjave trenerjev in strokovnjakov, posredovala napovedi nesojenih jasnovidcev, obveščala vesoljno občinstvo, kako se celi poškodba Oblaka in katero mesto bodo zaupali Karasiju ter prikazovala Mariča posebej pri dopoldanskem in posebej pri popoldanskem treningu. Vmes so oddajali odhod v ZRN, uvodna »otipavanja« terena itd. Je to pametno? Je to sploh sprejemljivo? Vzdušje, ki preveva narod(e), smo spravili nevarno blizu vrelišča. Živ krst ne zna napovedati, do česa bo prišlo, če »plavi« danes zvečer sredi Nemčije izgubijo. Streznitev utegne biti združena z množičnimi izgredi, z masovno demonstracijo nakopičene jeze in rušilnim sproščanjem razočaranja —podobno kot bi zmaga sprožila napad nacionalne histerije neslutenih razsežnosti. Kje so potemtakem meje? Kaj naj si nepristranski opazovalec misli o informaciji, da je precej kooperantskih podjetij iz Hrvatske, BiH in Srbije slovenskim delovnim organizacijam kar naravnost sporočilo, kako dva dneva pred tekmo in dva dneva po njej ni dostopen noben odgovorni uslužbenec? In če ne bo direktorjev, potem bo odsoten tudi določen del podrejenih. Pa proizvodnja? Eh, le kdo bi v tako odločilnih, usodnih trenutkih mislil na proizvodnjo! Par stotisoč izgubljenih ur si konec koncev sme privoščiti sleherna država, kajne ? I. Guzelj V torek, 12. februarja, je trgovsko podjetje Rožca po predhodnem referendumu podpisalo samoupravni sporazum in s tem pristopilo k združenemu podjetju ABC. ZTP ABC združuje zdaj že štirinajst OZD, med drugim tudi Loko iz Škofje Loke. TP Rožca z Jesenic praznuje letos 22-letnico svojega obstoja in je tako kot vsa podjetja v ZTP ABC iz majhnega kolektiva prerasla v veliko delovno organizacijo. V skladu z našo novo ustavo in naših novih družbeno-ekonomskih odnosov so člani kolektiva pravilno razumeli, da le združevanje vodi k boljšemu gospodarjenju, k enotnejšemu nastopanju na tržišču, k največjim možnim uspehom na tem področju. — D. S. — F o to: F. Perdan Podpredsedniki republiških skupščin na Bledu V soboto so prišli na Bled pod- f predsedniki republiških in pokrajin- . skih skupščin in začeli pripravljati sestanek vseh predstavnikov republiških ustavnih komisij. Sestanek predstavnikov republiških ustavnih komisij se je začel v ponedeljek v Golf hotelu. Podpredsedniki skupščin so si ogledali tudi blejski grad in Zatrnik, potem pa odšli naprej na Pokljuko. Tudi Kranjčani na Stol V nedeljo, 24. februarja, bo 9. tradicionalni zimski pohod na Stol, ki ga organizirata občinska organizacija Zveze borcev NOV Jesenice in jeseniški alpinistični odsek. Naši največji zimski planinski spominski prireditvi se bodo letos pridružili tudi Kranjčani. Planinsko društvo Kranj vabi vse člane in ljubitelje gora, da se pohoda udeležijo v čim večjem številu. Prijave sprejemajo v pisarni Planinskega društva Kranj na Koroški cesti. Udeleženci bodo do Završnice potovali z avtobusi, ki bodo izpred hotela Creine odpeljali ob štirih zjutraj. -jk kino Kranj CENTER 13. februarja amer. barv. risani film MAČKE IZ VISOKE DRUŽBE ob 16., 18. in 20. uri 14. februarja amer. barv. film GETAWAY ob 16., 18. in 20. uri 15. februarja amer. barv. film GETAWAY ob 16. in 18. uri, ob 20.30 HOLANDSKA ZVEZA, predpremiera angl. barv. filma, z ZABAVNIM PROGRAMOM POD PAVLIHOVO MARE-LO (sodelujejo Nela EržiSnik, Oto Pestner, Veritas in Marjan Kralj; predprodaja vstopnic pri blagajni kina) Kranj STORZlC 13. februarja amer. barv. film BOSTONSKI DAVITELJ ob 16., 18. in 20. uri 14. februarja amer. barv. risani film MAČKE IZ VISOKE DRUŽBE ob 16., 18. in 20. uri 15. februarja danski barv. film REKTOR V POSTELJI (ni primeren za otroke) ob 16., 18. in 20. uri Tržič 13. februarja ital.-franc. barv. film PRINCU JE POTREBNA DEVICA OB ob 18. in 20. uri 14. februarja ital. barv. film UBIJALEC PRIHAJA IZ GROBA ob 18. in 20. uri 15. februarja ital. barv. film UBIJALEC PRIHAJA IZ GROBA ob 18. in 20. uri Dražji liter mleka? Po enem od predlogov naj bi se odkupna cena za liter mleka povečala povprečno za 27,3 odstotka, maloprodajna za mleko in mlečne izdelke pa za približno 32 odstotkov — Različne premije za družbene in kooperacijske (zasebne) proizvajalce mleka — Sedanja odkupna cena zmanjšuje mlečno proizvodnjo in povzroča izgubo — Gorenjski kmet porabi za proizvodnjo litra mleka poprečno 2,85 dinarjev Kamnik DOM 13. februarja nem. barv. fijm SMRTNA NAPAKA ob 18. in 20. uri 14. februarja nem. barv. film 3MRTNA NAPAKA ob 18. in 20. uri Duplica 13. februarja grSki barv. film LJUBEZEN V BAZUKI RITMU ob 19. uri 14. februarja grški barv. film LJUBEZEN V BAZUKI RITMU ob 19. uri Skofja Loka SORA 13. februarja atigl. barv. film DEKLE Z OTROKOM ob 18. in 20. uri 14. februarja angl. barv. film KRALJICA ZA TISOČ DNI ob 20. uri 15. februarja angl. barv. film KRALJICA ZA TISOČ DNI ob 17.30 in 20. uri Železniki OBZORJE 13. februarja amer. barv. film LEGENDA O ČRNEM CHARLEYU ob 20. uri 15. februarja amer. barv. film LEGENDA O ČRNEM CHARLEYU ob 20. uri Radovljica 13. februarja franc. barv. film BREZ NALOGA ob 20. uri 14. februarja ital. barv. film SKRIVNOST CRNE ROKAVICE ob 20. uri 15. februarja ital. barv. film AGENT 077 ob 20. uri Jesenice RADIO 13. februarja amer. barv. film PANCHO VIL LA JEZDI 15. februarja jug. film NE JOČI, PETER Jesenice PLAV2 14. februarja ital. barv. film V MILANU UBIJAJO OB SOBOTAH 15. februarja amer. barv. film PANCHO VILLA JEZDI Kranjska gora 13. februarja amer.-jug. barv. film ROMANCA KONJSKEGA TATU 14. februarja amer. barv. film PANCHO VILLA JEZDI Zadnje čase slišimo v Sloveniji precej ugibanj in predlogov za novo odkupno ceno mleka. Izvršni odbor podpisnikov sporazuma govedorej-cev pri Gospodarski zbornici SRS je prvi predlog, da bi se odkupna cena mleka povečala od sedanjih 55 par za tolščobno enoto na 65 par, zavrnili! Proizvajalci mleka so izračunali, da tolikšno povečanje odkupne cene ne more pokriti večjih stroškov mlečne proizvodnje. Zadnji dve leti, odkar velja sedanja minimalna cena 55 par za tolščobno enoto, so se stroški prireje mleka povečevali letno za 20 odstotkov. To pomeni, da se je proizvodnja mleka na družbenih obratih in v kooperaciji v zadnjih dveh letih povečala za 40 odstotkov. Izvršni odbor podpisnikov sporazuma je imenoval komisijo, sestavljeno iz proizvajalcev in predelovalcev mleka, predstavnikov Zadružne zveze Slovenije in kmetijskega poslovnega združenja. Zadolžil jo je, da izdela nove predloge za spremembo odkupnih cen mleka. Komisija je ponovno pregledala stroške pri družbeni in kooperacijski prireji mleka ter postregla z dvema predlogoma. Z njima bo seznanila tudi republiški izvršni svet ter druge pristojne organe. Po prvem predlogu naj bi se vrednost tolščobne enote povečala od sedanjih 55 par na 70 par. Premija za liter mleka v družbeni reji ne bi znašala več 34 par, temveč 54 par, premija za proizvodnjo v kooperaciji pa naj bi ostala nespremenjena. Družbeni proizvajalci bi tako iztržili pri litru mleka s 3,7 tolščobnih enot 2,59 dinarja. Ob upoštevanju premije 54 par bi znašala odkupna cena za s sodišča Nezgoda s traktorjem V soboto, 9. februarja, popoldne se je v gozdu na Bukovici pripetila nezgoda Francu Potočniku (roj. 1917) z Bukovice 24. Potočnik je vozil traktor vzvratno po gozdni poti, pri tem pa je zadel v panj. Zaradi tega se je s traktorjem prevrnil kakih 22 metrov po strmini. V nesreči se je Franc Potočnik huje ranil. Škode na traktorju je za 10.000 din. Lahkomiselni sprevodnik Prav nič drugače kot*za lahkomiselnega se da označiti sprevodnika Franca Krivca, starega 23 let iz Gorenje Tribuše. Zaposlen je bil pri Transtu-ristu v Škofji Loki. Ne da bi bil v kaki posebni denarni stiski, mu je prišlo na misel, da bi si lahko prilaščal denar od prodanih avtobusnih vozovnic. Eno leto je delal pošteno, nato pa je od decembra 1972 do avgusta lani zadržal večje vsote denarja, in tudi dnevnih obračunov pogosto ni oddal. Kontrola njegovega dela je pokazala primanjkljaj 25.553 din. Ves ta denar je, kot je sam povedal, zapravil po gostinskih lokalih, ne da bi pomislil, kaj bo, ko bodo njegovo poneverbo odkrili. O tem kaznivem dejanju je pred nedavnim razpravljalo tudi okrožno sodišče v Kranju in Franca Krivca, ki je dejanje odkrito priznal, obsodilo na Eoldrugo leto strogega zapora. Pri tem je sodišče sicer upoštevalo, da je brivec še mlad in da še ni bil kaznovan, ni pa moglo mimo tega, da je v razmeroma kratkem času poneveril dokaj visok znesek in še brez posebnega razloga. liter s 3,7 tolščobnimi enotami 3,13 dinarjev. Odkupna cena za liter v kooperaciji proizvedenega mleka z enako količino tolšče pa bi po tem predlogu znašala 2,93 dinarja. Toliko naj bi dobila kmetijska organizacija kot organizatorica proizvodnje, kooperant pa 2,69 dinarja. Odkupna cena za mleko bi se tako povečala za 27,3 odstotka, prodajna (potrošna) cena mleka in mlečnih izdelkov pa bi morala »poskočiti« za približno 32 odstotkov. Drugi predlog komisije prav tako upošteva enotno vrednost tolščobne enote v litru mleka. Znašala naj bi 65 par. Vendar predvideva za družbeno proizvodnjo drugačne premije za liter kot v zasebni (kooperacijski) proizvodnji. Če bo imel liter mleka 3,2 tolščobni enoti, bo znašala premija- za družbenega proizvajalca 66 par, za kooperacijskega pa 46 par za liter mleka. Po mnenju komisije za kmete ta predlog ni slab, saj bodo dobili več denarja in premij pri reji plemenskih telic. Slovenija računa na višje premije in izbor širšega kroga živali. Po tem predlogu bodo dobili družbeni proizvajalci za liter mleka s 3,2 tolščobne enote 2,74 dinarja, s 3,7 pa 3,16 dinarjev. Liter mleka iz kooperacije pa naj bi ,stal' 2,54 dinarjev, če bo imel 3,2 tolščobne enote in 2,93 dinarjev pri 3,7 enotah-Kooperant bi v tem primeru dobil 2,34 oziroma 2,70 dinarja, razliko do 2,54 oziroma 2,93 dinarja pa kmetijska organizacija, organizatorica proizvodnje. Predlagalci omenjenih novih odkupnih cen za mleko so upošteval) izkušnje in stroške, ki jih imata pri proizvodnji mleka posestvo v Kočevju ter zasebni proizvajalci mleka na Gorenjskem, ki jih je zbral medzadružni svet našega področja. V Kočevju, kjer imajo največjo slovensko kravjo čredo s poprečno mlečnostjo nad 4 000 litrov na kravo letno in kjer so proizvodni stroški nizki (paša, silaža, zelena krma) so decembra lani znašali stroški za liter mleka 3,07 dinarja. Gorenjski podatki pa so izračunani za kmetijo s šestimi kravami z mlečnostjo 2 800 litrov na kravo letno. Poprečni stroški za liter mleka so znašali 2,8-' dinarjev (poleti, sredi pašnega obdobja 2,55 dinarja, pozimi pa 3,07 dinarja). Cena po vrednosti tolščobne enote 65 par, ki so jo živinorejci zavrnili-torej ne bi pokrila niti čistili proizvodnih stroškov, temveč o1 povzročala marsikje pri litru mleka celo do 56 par izgube. j Košnjek