Dopisi. Iz Maribora. (Pri občaem zboru družbe duhovnikov) dae 14. t. ra. se je sešlo 22 drušbenikov, ki ao za bodočo triletno dobo 1885—1887 izvolili aaalednjili 7 odboraikov, z ozirom aa večiao glasov tako razvrsteaih: Kosar, Dr. Križaaič, Hrg, Ogradi, Modriajak, Dr. Pajek, Žičkar. Odbor se je sešel o prvi priliki po dokoa?aai seji ia ae vataaovil tako-le: Predsedaik Fraa Kosar, predaednikov aamestaik Lovro Hrg, deaaraičar dr. Ivaa Križaaič, ia za tajaika je bil izmed družbeaikov izvoljea ia z ozirom aa § 14 draštv. prav. v odbor poklicaa profesor Aatoa Ribar. Odbor šteje tedaj za bodočo dobo 8 udov. Izaied obravaav občaega zbora naj doatavimo to-le: Se pred volitvo so izrekli vlč. g. stolai dekaa Ignacij Orožea, od zaoetka družbe ajeai odbornik in od 1. 1878 tudi ajeni deaaraičar, da jim sedaaja premaoga opravila ae dopaščajo, sprejeti nove volitve. Zbor temu ni mogel vgovarjati, zato pa jim je izrekel za maogoletai trud ia ljudomilo sodelovaaje aajtoplejšo zahvalo. Občai zbor je vzel aa dalje z veseljem aa zaanje poročilo o stavljeaju društveaega hrama v Dobraskih toplicab, ter je votiral aavdušeao zahvalo č. g. dekaau Korlu Gajšeku za ajegovo požrtvovalaost v blagor dražbe. V zadevi spremembe društv. pravil pa se je poročalo to-le: Iz 18 dekaaij ai došlo aobeaih aaavetov spreinembe; zaameaje, da so tamošaji družbeaiki s pravili zadovoljai. Štiri dekaaije: sv. Jurij aa Ščavaici, av. Leaart, Smarje ia Zavrče pravila izrečao hvalijo, ia iz Št. Leaartske dekaaije ea sam družbeaik drugi točki § 11 oporeka, toda aeopravičeao. Tedaj le iz dveh dekaaij, iz (Jeljske ia Novocerkovake so došli prav za prav nasveti aa spremembo. Toda v Celjski dekaaiji, ki je takrat štela 13 dražbeaikov, so le 4 gg. premembe nasvetovali, 7 pa se jih je pismeao izreklo zoper vsako premembo. Ia tudi v Novocerkovski dekaaiji jili je med 14 družbeaiki le 6 premembe aasvetovalo. Pri tem položaju je imel odbor pravico, občaemu zboru predlog ataviti aa preliod k daevaemu redu. Veadar pa tega ai storil, temvet je v aledaji seji 1. 1884 skleail, občaemu zborti veatao poročati od §. do §. vae aasvetovaae premembe, aaj potem vkreae, kakor mu drago. Občai zbor pa je aasvete poslušal le do §. 7 ia vse odbivši akleail, črez še ostale aaavete prestopiti na daevai red. Predsedaik je pro3il, aaj bi zbor še eakrat v podrobai pretres vzel aaavet, ki veli, da aaj se za vaelej izpusti, ali vaaj začasao (aa '/4 ali Va leta) nstavi določba § 6 Nr. 3: ,,Kdorkoli bi pozaeje, kakor je tukaj rečeao, priatopiti hotel, plača toliko goldiaarjev letaiae, kolikor let je avoj pristop odlagal"; kajti dopričaaoje, da maogi duhovniki le zato aiso družbi priatdpili, ker so se bali, da se bode pri obravaavi nove koagrue tudi premožeaje podporaih društev v poštev jemalo. Zdaj ko je miaister za uk ia bogočastje v imeau vlade v državaem zboru zagotovil, da se tega ai bati, pa bi pristopili morebiti maogi, ako bi jili doplačilo zamujeae letaiae ae strašilo. To vvaževaje, je občai zbor sklenil, aaj določba ostaae, kakor je, odbor pa aaj ima pravico, kedar ae mu dozdeva vmeatao, doplačilo zamujeaeletaiae apregledati. Ta polaj¦ šava naj služi vsem dubovnim bratora, ki še zvunaj družbe stoje, kakoi* priarčno vabilo k pristopu, kakor ga je izrekla tudi diecezna sinoda v svojem 14. dekretu. Po nasvetu nekega odbornika se tudi letno poročilo z računora ne bode dalje priobčevalo kakor priloga nSlov. Gosp.'1, ampak potem dekanijskih uradov vsem dubovnikom naše škofije. Pri sy. Pavlu v Savinjski dolini. (Smrt) Na praznik od mrtvib vstalega Odrešenika smo v grob položili našega Andreja Kolariča,-katerega je Bog na .veliki petek bil k sebi poklical na plačo za zveato službo. Tako upamo; saj je rajni ,,Andrejcc" rea lepo gospodaril s tulenti od Goapoda mu izročenimi, ter je po človeško sodee, lahko dal račun o svojem hiševanju. Znan je bil Andrej Kolarič ne samo domačim okoličanom temveč tudi mnogim rojakom naaim, in prepričani smo, da bode vsak njegov znanec rad pritrdil bcsudi: Bil je pošten mož A to je gotovo uajlepši glas, katerega mu morejo še po smrti dati Ijudje; Bog pa je, kateri preiskuje srce človeako. Nadejamo se, da je njegovo ime zapisano v knjigi večnega življenja; a gotovo zapisano ostaje v listju krajevue zgodovine naše. Kakor veren sin sv. matere katol. cerkve, tako je bil pokojuik tudl zvest sin alovenskega naroda. Zato časten mu spomin tudi v tem listu, katerega naročnik in marljiv čitatelj je bil naš Andrej! Iz Ponikve. (Nemškutarsko s p 1 e t k e, krajni šolaki svet.) Nemškutarji imajo zvit rep. Nehote se mora človek čuditi njih prekanjenosti in brezsramnoati, s katero si prizadevajo, da bi razširili svojo liberalno modrost med slovenskimi kmeti. Vsako sredstvo jim je •oo volji in če jim eno odreče, liitro si v svojej prebrisanosti izmislijo drugo. Tako so hoteli pri naa narediti poddružnico za razpefauje lažilističa ,,kmetakega prijatelja". Ali 8podletelo jim je. Celjski nemškutarji namreo oddali so tukajšnjemuslovenskemu trgovcu mnogo lističev, da jib porabi pri zavijanju blaga. čea: tako bode liat gotovo in po prav nedolžnej poti prišel v roke kmetu. Ali ni to velika zvijarnost? Nemškutarji dobro ved6, da slovenski kmet rad bere in da bi morda sčasoma so le nalezel njihovega dulia, če bi zdaj pa zdaj dobil kak kos take hrane za vžitek. Ali radi verjamemo besedam trgovca, da v prvcm liipu ni slutil nio hndega ter ni aprcvidel namena nemškutarjev, ja, mi ugovarjamo celo, da bi bil on njiii privrženec, sumljivo se nam pa zdi, zakaj ni Iiotel ,,Kmetskega prijatelja"zamenjati zlistoma ,,Slov. Narodom" in ,,Slov. Gospodarjem", katera 8ta se mu hotela dati v zameno? — ,,Kmotski prijatelj' prihaja pa tudi od drugod na Ponikvo in ima tukaj zelo dobrcga in urnega povcijenika. Veliko listov pride tudi iz Šmarija in kakor zanesljive osobe pravijo, naravno iz rok osobja, ki ima sicer vse drngo opravilo. Odkod pa osobje te liste dobi, nam je jaana uganka. — Zadnjo nedeljo morala bi biti tukaj volitev načelnika kiajnemu šolakemu svetu. Prišli so bili vsi udje kraj. šolskega svota razun enega, to pa jo bilo moŽLi, ki svojo globoko modroat zajema iz ,,Tagospošte" in ,,l)eutsclie Waclit" (slovenskega lista še ni nikdar prebral) dovolj, da je oblastno določil nesklepčnost seje. Kmetje so mu milostno prikimali noni že vejo" ter se razšli. Volitev je sedaj preložena na soboto 25. t. m. Upamo da se tedaj kmetje ne bodo dali vgnati v kozji rog in da bodejo volili enega iz svoje sredine, ne pa ,,gospoda", ki še ni nikdar odločno pokazal svoje narodnosti. Za danes dovolj, gospod urednik, ko ae bodem zopet oglasil, poročal Vam bodem veliko zanimivega, tedaj bodem posegel malo globlje v vreoo in privlekel iž nje jako pisane reči. Iz Cclj a. (Slovenske stranke in n e m š k o uradovanje.) Prijatelj izmed kmetov nam piše: Dva soseda sta se pogodila, da ima eden od njijn pravico, iz zemlje drugega ,,uakop" za svoj vinograd jemati. Vaak Slovencc ve, kaj je nakop pri vinogradih. Gospodje pri dotični sodniji pa tega niso vcdeli, in ker se tem gospodom v prid nemško uraduje, zapisali so pri sodniji v svoji nemščini, da ima poaestnik vinograda pravico ^listje" za avoj vinograd s sosedove zemlje jemati. — Tu ga imate! Kaj je nakop, kaj pa zopetlistje? Tudi ta dogodek kaže, kako škodljivo je za Slovence nemško uradovati. In vendar vse naše zastopnikc, ki nam slovensko pišejo, križem gledajo. Na Paki. V naši vesi imamo dve prodajalnici; v obeh se dobiva izvrstno blago po primerui ceni in tudi postrežba je dobra; le napis nad eno prodajalnico se nam nikakor ne dopade, ker je — nemški. G. prodajalec sam je Slovenec, knpci so tudi izključljivo Slovenci; zato želimo vsi, da se nemški napis odatrani ter se s slovenskim nadomeati. Bilo bi to njerau in občini v čast, ljudstvu pa v spodbudo. Opazovač.