CENA 50 din - Leto XXXIX - Št. 15
KRANJ, torek, 25. 2. 1986
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO
MERKUR kranj
Danes v Gorenjskem glasu
stran 3:
prihranili bi lahko četrtino
stran 4:
Punčko so odvlekli na gestapo
stran 5:
Grumova nagrada za Kalevalo Daneta Zajca
Stran 6:
Gobarji vznemirjajo divjad!
stran 12:
Za čaj in flancat
j)
V SREDIŠČU POZORNOSTI
Minuta izgubljena ne vrne se nobena
Dokument Strategija tehnološkega razvoja SFRJ gre skoraj neopazno mimo nas. Toda, če bi kaj zaslužilo pozornost v teh burnih mesecih pregledovanja lanskih rezultatov, navajanja na nove predpise in priprav na volitve, je to ta dokument. Toliko bolj, ker načrtujemo razvoj za pet in petnajst let.
Dokument izbira več smeri tehnološkega razvoja, na katera naj bi osredotočili organizacijske in denarne moči, kijih nimamo veliko. Osredotočili na razvoj tistega, kar v svetu imenujejo bazna tehnologija: informacijske tehnologije, mikroelektronika, računalniki, telekomunikacije, robotika, fleksibilne tehnologije, laserska tehnologija, tehnologija novih snovi, biotehnologija, energetske tehnologije, jedrske tehnologije in kozmične tehnologije. Dokument podrobneje opisuje, kaj vse naj bi razvili oziroma osvojili na teh področjih.
Vse te panoge tehnološkega razvoja so zapletene in sestavljene, osvojiti jih moramo, ker jih najbolj razvite dežele vse bolj skrbno skrivajo pred drugimi, osvojiti, ker so temelj za široko izbiro izdelkov.
Namen dokumenta je torej, spodbuditi tehnološki razvoj, poskus, da bi vstopili v tehnološko dirko. Žal ne s svetom, temveč za svetom. Poskus torej, da bi ustavili zaostajanje za svetom, kije narahlo že na dve, tri desetletja; da bi se naše gospodarstvo slednjič premaknilo s starta in tako skušalo preprečiti najhujše: da se ne bi dosedanje zaostajanje spremenilo v brezupen položaj.
Kajti tehnološka dirka v svetu je čedalje hujša, kolikor bolj se približuje cilju, toliko hitrejša je, cilj pa ni omejen, dirka traja v neskončnost.
Če kje, potem v tej tehnološki dirki velja reklo: minuta izgubljena ne vrne se nobena! Že nekaj časa je temeljna značilnost sodobnega sveta pospešeni znanstveni in tehnološki razvoj, ki bo seveda čedalje bolj vplival na mednarodne odnose in položaj vsake države. Zaostajanje, predvsem pa izostajanje iz tega razvoja bo gospodarstvu vsake države prineslo podrejenost, kar bo imelo seveda tudi velike politične posledice.
M. Volčjak
Včeraj je godoval Matija, ki led razbija, če ga ni, ga pa naredi. Letošnja zima je bila radodarna s snegom, mrzla pa ni bila preveč. Smuka je torej ugodna, kako zgodnja pa bo pomlad,pa Matija ni napovedal. Foto: F. Perdan
&o tudi za nas nafta Cenejša
Beograd, 23. februarja — Čeprav rf ^.a^a na svetovnem trgu vedno ce-eJša (na newyorški borzi je cena °dčka 14,7 dolarja), pa Jugoslavija °slej ni kupila niti kilograma cenej-6 nafte, je dejal Rade Pavlovič, j^edsednik zveznega komiteja za ,Uergetiko in industrijo. Dodal pa je, ,a sedaj obstaja realna možnost, da di mi pridemo do cenejše nafte. Za J10 od držav (imena ni povedal) se ogovarjamo, da bi plačali sodček po dolarjev. Računajo, da bi prve po-.^Jke te nafte prišle k nam že v za-etku prihodnjega meseca. Vprašaje pa je, če bo nižja cena nafte vpli-a'a na cenejša goriva. Dolar v primerjavi z dinarjem raste in zato bo P°cenitev težko doseči. Prav tako se ve bi smele spremeniti sedanje dav-^e 'obremenitve, če želimo imeti l2Jo prodajno ceno naftnih goriv.
-j k
Dražja zdravila, višja participacija
KRANJ - Od 1. marca dalje bodo zdravila, zdravstvene storitve in različni pripomočki v ortopediji in ortodontiji dražji. Gre za redno vsakoletno povečanje prispevka, ki ga za zdravila in zdravstvene storitve plačujejo občani. V povprečju so se ti prispevki podražili za 98 odstotkov, to je toliko, kot so se lani v Sloveniji povečali osebni dohodki. Višina prispevkov (participacija) se v gorenjskih občinah nekoliko razlikuje od liste sprejete po republiškem samoupravnem sporazumu; tako so, na primer, občani na Gorenjskem že doslej plačevali prispevek k receptu, v drugih občinah pa prispevek k posameznemu zdravilu.
stran 3:
........1.........'i"!.....m   i.......".ulji
Črni petek za
samoupravljanje po telefonu
Puščavski pesek nad Gorenjsko?
Jesenice, februarja — Letos se sneg dolgo »drži«, zato se v krajih, ki jih onesnažuje industrija, za dolgo časa kažejo vsi njeni škodljivi vplivi.
Naselja okoli jeseniške Železarne občasno lahko opazujejo rdeč prah, ki se useda na sneg. Ekološko vedno bolj zavzeti krajani stalno obveščajo oddelek za ekologijo pri jeseniški Železarni o vseh spremembah v okolici. Tudi v začetku februarja so želeli pojasnilo, zakaj je sneg tako rumen.
Dragica Bezlajeva iz oddelka za ekologijo pri jeseniški Železarni jim je po ustreznih meritvah takoj odgovorila. Ugotovili so, da se prašne usedline, ki so jih videli v bližini železarskih obratov in tudi v daljni okolici, niso pojavile zaradi onesnaževanja iz hladne valjarne Bela, temveč so drugega izvora. Take usedline so opazili tudi v Radovljici in celo v Bohinju; odvzeli so več vzorcev na raznih mestih v več slojih. Primerjave po prvih analitskih ocenah kažejo alkalno naravo rumenega prahu in ne kislo, ki bi prihajala iz regeneracije kisline v valjarni.
Zdaj analize še delajo in pravi rezultati bodo znani nekoliko kasneje. Hidrometeorološki zavod iz Ljubljane pa je prašne usedline v Sloveniji opazil že večkrat; očitno so iz puščavskih predelov Afrike.
D. S.
Ij2 milijarde ugodnega posojila za kmetijstvo
Vsa dokazovanja le niso
zaman
Kmetijci se strinjajo, da mora imeti denar realno vrednost in da Morajo biti tej primerne tudi obresti; (načelno) dovoljujejo tržno gospodarjenje v kmetijstvu, čeprav takšnega gospodarjenja, vsaj v klasiki obliki, ne poznajo niti v kmetijsko razvitih državah. (Mimogrede Povedano: v deželah Evropske gospodarske skupnosti je v stroških pridelave hrane 25 do 30 odstotkov raznih subvencij in dotacij; pri nas, kjer povprečna kmetijska posest meri le tri hektare in je v kmetijskih Pridelkih še vedno precej socialnih poudarkov, le dva do tri odstotke.) Kmetijci, naj jim to še tako oporekajo, vedno znova in znova dokazujejo, da dejavnost, v kateri so vloženi denar zaradi narave proizvodnje °brača petkrat do šestkrat počasneje kot v industriji, kratkomalo ne Prenese visokih obresti — tudi zato ne, ker je v preteklosti akumulaci-Ja iz kmetijstva odtekala v industrijo in ker je kmetijstvo usmerjalo v naložbe tudi obratna sredstva. Takšno obračanje denarja'se jim zdaj ^aščuje, saj zakon o temeljih bančnega in kreditnega sistema v 193. členu določa, da delovne organizacije, ki nimajo dovolj svojih °bratnih sredstev, ne morejo najemati posojil, razen če zanje ne jamči °bčina.
Vsa dokazovanja pa vendarle niso zaman. Republiški izvršni svet ^ pred nedavnim, upoštevajoč nekajletno slabšanje razmer v kmetijstvu (delež obresti v dohodku se je v industriji povečal od 1983. do ^85. leta s 13,3 na 23,2 odstotka, v živinoreji, na primer, pa s 15,3 na 11""^.7), namenil za izboljšanje položaja v živinoreji 1,2 milijarde dinar-
posojila po ugodni, 2-odstotni obrestni meri.
(cz)
Opravičilo —V petek precej naših naročnikov ni dobilo Gorenjskega glasa. V tiskarni Ljudske pravice v Ljubljani se je pokvaril rotacijski stroj in so pravočasno stiskali le polovico naklade časopisa. Naročnikom se opravičujemo in upamo, da bodo še naprej naši zvesti bralci.
Uredništvo
Kranjska gora pomaga vrhunskim smučarjem— Predstavniki krajevne skupnosti Kranjske gore, družbenopolitičnih organizacij in turističnega gospodarstva iz tega kraja so v četrtek podpisali samoupravni sporazum o ustanovitvi sklada za pomoč vrhunskim smučarjem, ki so krajani Kranjske gore in tekmujejo za klube z območja krajevne skupnosti. Kranjska gora bo štipendirala vse člane prvih članskih smučarskih selekcij iz kraja, obenem pa se tekmovalci obvezujejo, da bodo nosili reklamo Kranjske gore skladno s predpisi FIS, kraj pa se obvezuje, da bo tekmovalcem po končani karieri zagotavljal tudi delo doma. Žal k skladu ni pristopil tudi Kompas, ki ima sicer pomembno vlogo v kranjskogorskem turizmu. Obenem so v četrtek podpisali prvi takšen sporazum z našo najboljšo smučarsko tekačico Jano Mlakar, ki bo iz tega sklada dobivala 50 tisoč dinarjev štipendije. Na sliki: Jože Borštnar, predsednik TD Kranjska gora, in Jana Mlakar podpisujeta sporazum, (jk) — Foto: F. Perdan
Kranj, 21. februarja — Otvoritev razstave Boruta Pečarja Iz oči v oči , ki sta jo poleg avtorja pripravila Gorenjski muzej in Prešernovo gledališče iz Kranja, je bila uvod v Teden slovenske drame, ki te dni poteka v Kranju. Na otvoritveni slovesnosti v Prešernovem gledališču pa so podelili nagrado Slavka Gruma za najboljše slovensko dramsko besedilo v lanskem letu. Dobil jo je pesnik Dane Zaje za dramsko besedilo Kalevala-. Podelil mu jo je direktor Prešernovega gledališča Jakob Kurat. — V. Stanovnik — Foto: F. Perdan
co KOMPAS > KRANJ
S» tel.: ž 28-472 128-473
»C/5
< KOMPAS
•«w JUGOSLAVIJA
PO SLOVENIJI IN JUGOSLAVIJI
Jugoslavija in Eureka
Beograd — Zvezni izvršni svet je obravnaval možnosti za sodelovanje Jugoslavije v evropskem razvojnem projektu Eureka. Naša vlada je ugotovila, da sta nesporna interes in potreba jugoslovanskega gospodarstva za vključitev v ta program. Predlogi za vključitev Jugoslavije morajo izhajati iz strategije tehnološkega razvoja Jugoslavije.
Hude posledice poplav
Titograd — Bilanca nekajdnevnih ujm v Crni gori je tragična. Ena oseba je izgubila življenje, več sto hiš je poplavljenih, škoda pa je neprecenljiva. Najhuje je na območju Cetinja. Črnogorski izvršni svet je namenil temu območju 50 milijonov denarne pomoči. Izseliti so morali več kot 500 družin, prizadevajo pa si rešiti številne kulturne spomenike s tega območja. Žal pa je že sedaj znano, da je nekaj kulturne dediščine svetovne vrednosti popolnoma uničene.
Železniški popusti ostanejo
Beograd — Napovedi, da na jugoslovanskih železnicah ne bo več tra-
dicionih popustov, se niso uresničile. Ugodnosti bodo veljale tudi po 1. marcu, so povedali na skupščini jugoslovanskih železnic. Da bi morali popustiti pri prevozih z železnico ostati, so menili tudi na posebnem sestanku v zvezni konferenci Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije.
Zamuda ni nenadomestljiva
Ljubljana — Členi republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so ugotovili, da sedanja debelina snežne odeje ustreza kmetijskim prispevkom. Obseg jesenske setve v Sloveniji je bil dosežen 96-od-stotno, imamo pa možnosti, da zamujeno še nadoknadimo. Člani komiteja so še posebej opozorili, da je treba maksimalno izkoristiti za setev vsa razpoložljiva kmetijska zemljišča.
Najvišji jadranski val
Reka — Naprave hidrografskega instituta Jugoslovanske ljudske armade so 30 kilometrov stran od obale pri Puli izmerile doslej najvišji val na Jadranu. Njegova višina je presegla 10 metrov. Po podatkih val ni povzročil škode ne na morju, ne na plovilih, ne na obalah.
Prepozna delegatska pobuda
Če bi mene tako volili — hvala lepa
Jesenice, februarja — Šolniki so prepozno predlagali, da bi v volitve vključili tudi sedanjega župana in predsednika izvršnega sveta — Marsikje bodo izpadli dobri, ker ni prave evidence in je ponekod odnos do volitev premalo resen
V jeseniški občini imajo precejšnje težave s kandidati za predsednika občine in izvršnega sveta. V socialistični zvezi pravijo, da zato, ker so se odločno zmenili, da ne bo nikakršnega »kroženja«. Zelo dolg je bil že spisek kandidatov za predsednika izvršnega sveta, po vseh kandidacijskih postopkih pa je nepričakovano prišla pobuda Vzgojnoizobraževalne-ga zavoda Jesenice, posredovana na seji zbora združenega dela: predlagajo, naj SZDL vključi v nove volitve tudi sedanjega predsednika občinske skupščine in predsednika izvršnega sveta.
Delegacija meni, da je »zadnja štiri leta občina Jesenice kljub zaostrenim materialnim možnostim doživela precejšnjo razgibanost in razvoj in se odprla v slovenski prostor, precej po zaslugi ustreznega vodenja predsednika skupščine in predsednika izvršnega sveta, ki sta pokazala več pripravljenosti in osebne zavzetosti za razreševanje problemov na vseh mogočih področjih ...« Nadalje pravijo: »Kontinuiteta razvoja bi bila bolj zagotovljena, če se ne bi naenkrat zamenjali vsi vodilni delavci v občini...« In še: »Menimo, da bi morali oba vključiti na vodilna mesta v občini (npr. kot občinskega sekretarja ZKS). Sprašujemo tudi, če je bil res sedanji predsednik izvršnega sveta evidentiran kot občinski sekretar ZKS (v zdravstvu) in kje je vzrok, da ga ni bilo na nobeni kandidatni listi ...«
Mi pa smo voditeljico delegacije najprej vprašali, če so ju šolniki sploh kje in kdaj sami evidentirali, da zdaj (prepozno sicer) terjajo njuno kandidaturo. Dejala je, da ne; je pa, menijo, še dovolj zgodaj, čeprav so mimo že vse kandidacijske konference v krajevnih skupnostih in v združenem delu.
Resnici na ljubo: Franc Brelih kot župan in Srečo Mlinaric kot predsednik izvršnega sveta sta neumorno gnala občinski razvoj. Marsikatere njune odločitvo so bile nujne, čeprav za nekatere neprijetne. Šolniki se upravičeno bojijo, saj se zdaj pojavlja kopica imen, ob katerih so le formalne obrazložitve, funkcije, ki o delu in sposobnostih človeka ničesar ne povedo. Prave kadrovske evidence v občini ni, zato mrzlično iskanje kandidata ljudem požene kri v glavo. In ubogi prihodnji vodilni! Nekdo, ki je bil do grla sit praznega besedičenja o tem, kateri kandidat je primeren in kateri ni, je cinično pripomnil: če bi mene tako mleli in tako volili — hvala lepa!
Prepozna delegatska pobuda je le še eno opozorilo več, da so v teh naših, sicer skrajno demokratičnih volitvah vrzeli in spodrsljaji.
D. Sedej
Volitve '86
Programskovolilna konferenca ZKS Tržič
Prisotni na vseh ravneh
Tržič, februarja — Tržiški komunisti so v četrtek zvečer, po volilnoprogramski konferenci, na prvi seji 29-članskega komiteja izvolili za predsednika OK ZKS Tržič 62-letnega Milana Ogrisa, za sekretarja predsedstva OK ZKS Tržič pa 41-letnega Jožeta Klofutarja. ZK je odigrala v občini pomembno vlogo. Med ljudmi je še vedno dovolj pripravljenosti za delo, vendar vsi pričakujejo, da bo ZK pokazala izhod iz krize, je v poročilu ugotovil dosedanji sekretar Slavko Teran.
Sekretar je analiziral lanske gospodarske uspehe tržiških delavcev. Čeprav so dobri izvozniki in so kar za 9,5 odstotka povečali fizični obseg proizvodnje, so pri izplačilih osebnih prejemkov na repu lestvice gorenjskih občin.
»V kolektivih si moramo zagotoviti takšno proizvodnjo, ki bo zagotavljala delo in primeren zaslužek vsem šest tisoč zaposlenim,« je strnil misli Teran.
Dosedanji predsednik OK ZKS Tržič, Andrej Pehare, trdi, da bi morali spremeniti metode dela na vseh ravneh. Brez odstranitve dvojne morale ne morejo nastati kakovostne spremembe. Opozoril je na premajhno učinkovitost inšpekcijskih skužb ter na obsežni profesionalizacijo in administrira-nje, ki vodita v etatizem (sistem, v katerem si država lasti monopol odločanja v vsem družbenem življenju).
Vera Umek je menila, da je v kolektivih premalo sodelovanja med OP ZKS in drugimi družbenopoliti-
čnimi organizacijami. ivKo tter-gant pravi, da kljub obsežnemu evidentiranju ni nobenega Tržiča-na na republiški listi. Mogoče tudi zato ne, ker nima nihče od Tržiča-nov stanovanja v Ljubljani, kot tistih 70 odstotkov evidentiranih, ki so prišli v ožji izbor. Slavka Trstenjak je povedala, da v Zlitu pripravljajo enovito delovno organizacijo. Ivo Majdič meni, da imajo komunisti pred volitvami še veliko dela. Boris Bavdek, sekretar Medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko, je povedal Tržičanom, da dosedanje analize štrajkov na Gorenjskem kažejo slabe odnose v kolektivih. Vendar prihaja v njih po pretresih le do manjših kadrovskih sprememb. Opozoril je na slabo nagrajevanje strokovnjakov. Štefan Gros trdi, da ni dobrega gospodarjenja brez vnaprej znanih gospodarskih razmer in dobrega nagrajevanja izvoznikov. Rešimo se le z izvozom, če se res hočemo otresti dolgov.
Mirko Kunšič
V Kranju zadržani pri odprtih listah
Kranj, 20. februarja — Četrtkova prva občinska kandidacijska konferenca je pokazala, da so v kranjski občini zadržani pri odprtih listah, tako na ravni občine kot v temeljnih okoljih. Število možnih kandidatov za opravljanje funkcij na ravni občine, ki so jih presojali v temeljnih okolij, so na seji zmanjšali: po dva kandidata predlagajo le za predsednika in podpredsednika občinske skupščine.
Vseh temeljnih kandidacijskih konferenc v kranjski občini niso opravili pravočasno, in sicer treh v krajevnih skupnostih in 34 v združenem delu, od tega deset v delovnih organizacijah. Prišlo je tudi do grobih poenostavljanj in napake bodo morali popraviti do 1. marca. V združenem delu so strokovne službe premalo priskočile na pomoč, smo slišali na seji občinske kandidacijske konference, v nekaterih krajevnih skupnostih pa so kandidacijske konference opravili v sestavih, ki niso v skladu z volilnim pravilnikom, saj se je sestalo le po deset, dvajset ljudi. Nasploh pa lahko rečemo, da so v kranjski občini zadržani pri odprtih kandidatnih listah, saj so se 80-od-stotno odločili za zaprte. Naslednja skupna značilnost pa je, da se odločajo za manjše število delegacij in za manj delegatov. V nekaterih delovnih organizacijah imajo tako za svoje delegacije le po pet kandidatov, kar je najmanjše možno število. Celo večje organizacije združenega dela pa so za samoupravne interesne skupnosti oblikovale kar skupno delegacijo.
Na temeljnih kandidacijskih konferencah so se izrekli tudi o možnih kandidatih za opravljanje najodgovornejših delegatskih dolžnosti v ob-
činski skupščini in skupščinah občinskih interesnih skupnosti. Na januarski skupni seji občinske konference SZDL in občinskega sindikalnega sveta so delegati zastavili vprašanje, zakaj je predlagan le en možni kandidat za predsednika občinske skupščine. V obravnavo na temeljne konference pa so dali vse tiste kandidate, ki so po opravljenih razgovorih bili za možno kandidaturo. V razpravah so podprli odprte kandidatne liste, rekli, naj upokojenci ne bi opravljali odgovornih funkcij, ob imenih možnih kandidatov pa bi morale biti napisane utemeljitve.
Posebej velja pogledati, kakšno podporo so v temeljnih okoljih dobili možni kandidati za opravljanje najodgovornejše delegatske dolžnosti v občini, za predsednika občinske skupščine torej. Vsem trem kandidatom so dali podporo v 39 krajevnih skupnostih in na 157 temeljnih kandidacijskih konferencah v združenem delu. Janez Osojnik je posebno podporo dobil v 5 krajevnih skupnostih in 13 OZD, Vili Tomat v 10 krajevnih skupnostih in 10 OZD, Ivan Torkar pa v 8 krajevnih skupnostih in 37 OZD. Vendar pa so na četrtkovi seji pojasnili, da je Janez Osojnik zaradi zdravstvenih razlogov umak-
nil kandidaturo in sta kot kandid* za predsednika kranjske občin? skupščine predlagana Vili Tomat Ivan Torkar.
Dva kandidata pa so predlagali' di za podpredsednika občinske S» ščine in sicer Iva Miklavčiča in'' leno Škraba. Draga Šubica so um* nili s kandidatne liste, pri čemer navedli, da ni bil evidentiran v meljnem okolju, tudi za družbeno? litični zbor ni predlagan. Seveda' šlo brez pripomb, ki so resnično meljene, saj bi to v socialistični morali storiti, preden so ga tem* nim okoljem dali v presojo kot m" nega kandidata.
V četrtek so na seji določili kandidata za predsednika občinSlj ga izvršnega sveta, to dolžnost na) še naprej opravljal Henrik nelj, ki je dobil tako rekoč sogla5" podporo.
V temeljnih okoljih so razpravi! tudi o možnih kandidatih za op' vijanje najodgovornejših delež1 skih dolžnosti v republiki in de skih dolžnosti v zvezni skupš^ Zavzemali so se za odprte liste $ na ravni republike, za moralno materialno odgovornost funkciofl' jev, za pomladitev njihovih ^ Podpore na treh temeljnih kandi1" cijskih konferencah ni dobil Fra"1 Popit kot možni kandidat za p1* sednika predsedstva SR Slovenj na eni pa Majda Poljanšek možna kandidatka za predsedfl1 zbora občin. Izpostavili so tudi za* panost kranjske občine, ki je s\> tudi pri delegatskih dolžnostih v# zni skupščini.
M. Volčja*
Kandidata za vodilni funkciji: B. Tonejc in P. Žerovnik
Radovljica, 20. februarja — Predlog kandidatne liste, nastal na podlagi stališč ljudi, izraženih na temeljnih kandidacijskih konferencah v krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah, je na prvi občinski kandicacijski konferenci doživel le malo sprememb. Za večino vodilnih funkcij v občinski skupščini in skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti sta predlagana po dva kandidata, za šest funkcij po trije in za sedemnajst najodgovornejših dolžnosti le po eden.
Za predsednika občinske skupščine je kot edini predlagan sedanji predsednik Bernard Tonejc, za podpredsednika Boris Šetina in Zvone Šolar, za. predsednika zbora združenega dela Ana Por, zbora krajevnih skupnosti Jože Rebec, Jože Dežman in Jože Kapus ter družbenopolitičnega zbora Darko Kovač in Miroslav Birk. Za predsednika izvršnega sveta je kot edini predlagan Pavel Žerovnik, sicer predsednik komiteja za plan in gospodarstvo pri radovljiški občinski skupščini. Za to, da je na listi za funkcijo samo en kandidat, sta vsaj dva razloga: Žerovnik je dobil večinsko podporo v krajevnih skupnostih in v delovnih organizacijah; in drugič: kar sedem gospodarstvenikov je odklonilo prevzem te funkcije.
Za predsednika skupščine kulturne skupnosti sta predlagana Jošt Rolc in Marija Borštnar, zbora uporabnikov Marija Pavlin-Urh, Danijela Ambrožič
in Nada Koder ter zbora izvajalcev Ja-kobina Bračič in Ida Gnilšak; za predsednico skupščine otroškega varstva Vanda Boštjančič in Marijana Reber-nik, zbora uporabnikov Milica Kun-stelj in Irena Kovač ter zbora izvajalcev Tatjana Vidic; za predsednika skupščine izobraževalne skupnosti Jože Skumavec in Marija Koman, zbora uporabnikov Jože Jelene in Jože 1'faj-far ter zbora izvajalcev Janez Zupan in Biserka Mertel-Mandeljc. Za predsednika skupščine zdravstvene skupnosti sta kandidata Ivo Čučnik in Ivica Tau-tovič, zbora uporabnikov Peter Zupan in Danijela Jarkovič ter zbora izvajalcev Leopold Zonik in Jaka Bahun; za predsednika skupščine telesnokultur-ne skupnosti Mišo Serajnik, zbora uporabnikov Lado Kržišnik in Jože Vari ter zbora izvajalcev Zvone Potočnik in Jože Faganel, za predsednika skupščine skupnosti socialnega skrbstva An-
ton Suhadolnik, zbora uporabni Marija Štibelj in Zdenka Mlačnik zbora izvajalcev Miloša Ovsenik-^ za predsednika skupščine stanov* ske skupnosti Stane Košnik in šte! Jutriša, zbora uporabnikov Ljudf Blažič in Andrej Kokot in zbora i* jalcev Metka Piber-Rutar. Za pred*1 nika skupščine raziskovalne skup*1? | so predlagani Peter Petriček, Ja* Žvegelj in Jože Jesenko, social*^ varstva Anica Ježek in Milka A^ pokojninskega in invalidskega zaVjj vanja Jelka Jakopin in Varja Jens1 ter skupnosti za zaposlovanje S*1 Mlinaric in Vera Vahtar.
Delegati so obravnavali tudi sta'J in predloge temeljnih kandidacij* konferenc o predlaganih kandidati)1 vodilne funkcije v republiki. Meni'1 da bi bil namesto predlaganega ka1 data za predsednika predsedstva Slovenije primernejši Janez Sta11 nik, da je med kandidati za opra nje ključnih funkcij na vseh ra^ premalo mladih in da je še pr* »kroženja« — prehajanja z ene fvv je na drugo. Zahtevali so, naj bi kandidatni listi za nosilce vod* funkcij več imen, in obenem pre li, naj bi na naslednjih volitvah nO-ključnih funkcij na vseh ravneh iz" li na neposrednih (tajnih) volitvah C. Zaplotn1
_I
J 1
Občinska kandidacijska konferenca v Tržiču
Odločili so se za zaprte kandidacijske liste
Tržič, 21. februarja — Največ pripomb so ljudje na temeljnih kandidacijskih konferencah v občini dali na kandidiranje v republiške in zvezne organe, kjer niso bili upoštevani predlogi iz Tržiča in tudi z Gorenjske. Čutijo, da imajo premalo vpliva na iz-
bor najodgovornejših ljudi v republiki in federaciji. Kandidate v občini so potrdili, spričo kadrovskih težav so se sprijaznili tudi z zaprtimi kandidacijskimi listami.
Delegati 41 temeljnih kandidacijskih konferenc v združenem delu in 13 v krajevnih skupnostih — vse so bile opravljene v dogovorjenem roku — so zrelo razpravljali tudi o številnih vprašanjih, ki jih morajo rešiti v prihodnjih letih. Veliko pripomb so imeli na izbor kandidatov za funkcije v republiki in federaciji, saj se je izkazalo, da jih ne poznajo dovolj. Obravnava ožjega predloga je tako izzvenela bolj kot seznanitev z izvršenim dejstvom kot pa resnično odločanje o imenih na kandidacijskih listah. V republiških in zveznih organih pogrešajo Tržičane in Gorenjce, moti jih prehajanje s funkcije na funkcijo (denimo kandidata za predsednika predsedstva SRS), predlagajo, naj se funkcionarji, ki so izpolnili pogoje za upokojitev, umaknejo mlajšim ...
Glede kandidatov za odgovorne naloge v skupščini občine in skupščinah SIS je bilo nekaj pomislekov, zakaj se niso opredelili za več kandidatov. Marica Praprotnik, predsednica občinske konference SZDL, je^pojasnila, da so imeli zanje sicer evidentiranih 180 ljudi, vendar se je po opravljenih razgovorih z možnimi kandidati to število močno skrčilo. Težka kadrovska problematika v občini jih zato sili v zaprte kandidacijske liste. Nekatere kadrovske rešitve morda niso ravno najbolj posrečene in tako bi tudi nekaterim ljudem v vodstvih občinske skupščine in skupščin SIS lahko očitali presedanje s funkcije na funkcijo.
Največ težii\ so imeli s kandidiranjem predsednika izvršnega sveta. Zanj so evidentirali štiri možne kandidate, vendar nobeden od njih ni bil za
kandidaturo, zato so za funkcijo dpj no evidentirali Slavka Terana z oP* skega komiteja ZKS. Marica PraP nik je odgovorila tudi na pogosto I pombo, da za odgovorne funkcije ™ didira preveč upokojencev. SodW da se na njihovih izkušnjah I mnogo naučimo, zato jih kaže vkU vati v samoupravno delo, dokler * voljni delati. Na vprašanje, kdaj upoštevane številne pripombe, ki dali na temeljnih kandidacijskih' ferencah, je odgovorila, da so de*j že (denimo pri sestavi družbeno^1 čnega zbora), glede pripomb na o*J bor kandidatov za funkcije v rep111 pa je Slavko Osredkar, gost iz rep/ ške konference SZDL, dejal, da F do pretresli potem, ko bodo mirn^ občinske kandidacijske konferen^ In kateri so kandidati v tržišni činsko skupščino? Za predsed1^ kandidira Ivan Kapel, za podpre^ nika Karel Pečnik, za predsednic, podpredsednika zbora združenega\ la Mojca Lampič in Boris Jane, za. krajevnih skupnosti Janko AhačLj obrobne krajevne skupnosti bel j) in Boris Rozman, za družbe^ litični zbor pa Ludvik Perko in Bi*,! Rožič. D z »\$
TOREK, 25. FEBRUARJA 1986
GOSPODARSTVO
3. STRAN Mš^JM^IESGLAS
V Gorenjski predilnici naredili posnetek porabe energije
Prihranili bi lahko četrtino energije
Škofja Loka, februarja — Gorenjska predilnica iz Škofje Loke je prva gorenjska tovarna, ki namerava najeti tuje posojilo za ^manjšanje porabe energije na enoto proizvoda. V ta namen so morali narediti natančen posnetek zdajšnje.porabe in izkazalo se je, da bi je lahko prihranili četrtino. To pomeni, da bi lahko delež porabljene energije v izdelkih z 8 zmanjšali na 6 odstotkov.
Rezultati analize niso prav nič osupljivi, saj je treba vedeti, da naša industrija še ni napravila večjih korakov pri smotrni porabi energije. Pri nas smo izrekli že veliko besed o varčevanju z energijo, delili smo nasvete, kako naj ravnajo gospodinje, da bi privarčevale kakšno kilovatno uro elektrike. Zelo malo pa je bilo storjeno v industriji, kjer se kar boje objavljati podatke o porabi energije na enoto proizvoda, saj bi se kaj hitro Pokazalo, kako potratni so.
Gorenjska predilnica je torej med prvimi, ki se je tega problema korenito lotila. A se ga morda ne bi tako ce-lotivo, če najetje tujega posojila ne bi terjalo tako natančne analize. Na tujem imajo pač metodologijo ugotavljanja možnih prihrankov pri porabi energije natančno izdelano in svetovna banka za razvoj jo je zahtevala, Preden bo posojila dodelila.
Gre za tuje posojilo o višini 50 milijonov dolarjev, ki pa ga nameravaio
čim bolj razdrobiti, da bi lahko prišlo na vrsto več tovarn. V posel se je vključila tudi Ljubljanska banka, ki je zbrala interesente. Sprva se jih je oglasilo 12, zdaj pa lahko rečemo, da je osem resnih, med njimi so predvsem večje tovarne, na Gorenjskem le Gorenjska predilnica.
V pripravo strokovne dokumentacije, posnetka porabe energije torej, se je vključil ljubljanski Smelt, ki sodeluje z zahodnonemško firmo Ficht-ner, katere strokovnjaki imajo ustrezne izkušnje.
Kaj je pravzaprav takšen posnetek stanja porabe energije, kje in kako jih iščejo? Najprej so pregledali energetske vire, pri čemer so dali poudarek porabi domačih. Pri tem so se najdlje ustavili ob vprašanju kurjenja s premogom, ki so ga tuji strokovnjaki najbolj zagovarjali. Vendar pa so kasneje le upoštevali dejstvo, da se bo Gorenjska predilnica priključila na slovenski plinovod, kar so
na začetku letošnjega leta že napravili (raziskavo so končali septembra lani). Pri tem so upoštevali dobre plati kurjenja z zemeljskim plinom, predvsem v pogledu varstva okolja, kakor seveda tudi zanesljivost oskrbe.
Naslednja stvar je bil izračun porabe energije na enoto proizvoda. Kakor smo že zapisali, ima energija v izdelkih Gorenjske predilnice 8-odstot-ni delež.
Nato pa so šli v podrobnosti. Pri porabi električne energije je to predvsem znižanje konične porabe, na kar niso imeli pripomb, saj imajo v Gorenjski predilnici to dobro urejeno: nadzoruje jo procesni računalnik.
Ugotovili so, da v Gorenjski predilnici porabijo preveč toplotne energije; v tehnoloških postopkih, ne za ogrevanje. Pregledali so stroje in naprave v proizvodnji in le pri tistih, ki so zelo zastareli in energetsko požrešni, predlagali nakup novih. V glavnem pa je šlo za prihranke na obstoječi strojni opremi. Tuje posojilo pač ni namenjeno nakupu novih strojev, temveč energetskim prihrankom, do katerih je moč priti z izboljšavami na sedanjih strojih in napravah ter pri tehnoloških metodah, z izkoriščanjem odpadnih toplot in podobno.
Iz analize se je izcimilo pet projektov: štirje v proizvodnih linijah, peti v kotlovnici. Reči je treba, da se je izkaza'o, da so bili že doslej v Gorenjski predilnici pri prizadevanjih za smotrno porabo energije na pravi poti. Raziskava je pozitivno ocenila dosedanja prizadevanja in ukrepe, pokazala pa je tudi na nove.
S temi petimi projekti bodo konkurirali pri banki in predvidoma marca bo znana odločitev, ali bodo tuje posojilo dobili ali ne. Možnosti so seveda dobre. V štirih letih bodo te projekte uresničili. Tuje posojilo bodo morali odplačati v petnajstih letih,
imeli pa bodo triletni odlog odplačevanja. Seveda pa ne bo šlo brez lastnih sredstev; zagotoviti jih bodo morali 40 odstotkov.
Z uresničitvijo teh projektov bodo v Gorenjski predilnici prihranili četrtino energije, delež porabljene energije v izdelkih bodo z 8 zmanjšali na 6 odstotkov. Nepoznavalcem ta podatek seveda ne pove vsega, zato povejmo, da bodo letno prihranili 920 ton mazuta, 656 megavatnih ur električne energije in 56 ton tekočega naftnega plina.
M. Volčjak
^počitniškem domu Jugovinil na Stari Fužini
Crni petek za samoupravljanje po telefonu
y Stara Fužina,21. februarja—Peterica Bohinjk, delavk počitni-sk*ga doma Jugovinil, je v sredo zaradi neurejenih samoupravah odnosov in nizkih plač prekinila delo. Od vodilnih v Splitu, kter je sedež delovne organizacije, je zahtevala ureditev razmer, a namesto tega je v petek dobila telegrame — o suspenzu.
^ Delovna organizacija Jugovinil iz ,Phta ima za letovanje svojih 3500 de-^Vcev počitniški dom s 55 ležišči v Sta-z1 Fužini v Bohinju. Kot je povedal i Pravnik Milan Stare iz Srednje vasi, Je dobro zaseden prek vsega leta, saj v Ijlem letujejo tedaj, ko je prost, tudi
ejavci reške rafinerije, Petrola in še
ekaterih delovnih organizacij. O do-^uJe bilo doslej bolj malo slišati. Delo
.^Jern je potekalo po ustaljenem redu: Trpine so se neprestano menjavale,
e'avke pa so skrbele, da so se gostje v
°Jiu dobro počutili.
.Zaposleni — upravnik, sobarica, na-^karici in tri kuharice — so že več let . telefonskih razgovorih z vodilnimi v klovni skupnosti Družbeni standard j r v pisni obliki prek pošte opozarjali,
i j So kot pozabljeni v bohinjski luknji, j in ^e samoupravno odločanje okrnjeno I r^kveščanje O dogajanju v Jugovinilu ' t*   anJ kij ivo, da so pri delu preobremeni, da osebni dohodki ne zadobio več za človeka vredno življe-okp'"'' to(*a vedno je ostalo le pri i DlJubah. V sredo je delavkam prekipe-. • zjutraj so še skuhale zajtrk, potem Jo r?° Obvestile upravnika, da prekinja-§ dei0 in da zahtevajo, naj se vodilni v Pjitu sestanejo. Milan Stare je obve-
ajj1 odgovorne v Jugovinilu, k: so de-i Vi*^am Ponudili rešitev — ze četrtino '     Je plače. Bohinjke se s tako skrom-i1       povišanj em osebnih dohodkov ni-' v?.,  rinjale. Zahtevale so še enkrat ' S i    P^ace °d decembrskih, ker bi se , 'e potem, kot so dejale, izenačile z ^Poslenimi v drugih gostinskih orga-l2acijah v Bohinju.
1Q upravnik doma ima šestnajst let de-j 53Vne dobe in je decembra zaslužil ^| S(.,^s°č dinarjev, kuharice okrog 46 ti-s „^akov, natakarici 41 tisoč in sobarica jev6 leti delovne dobe le 37 tisoč dinar-
mj^emo, da dobivamo plače po pravilnu, kakršen velja za vse delavce Ju-
vljenje na splošno nekoliko dražje kot v sosednji republiki,« so povedale delavke. »V času, ko je dom polno zaseden in je treba pripraviti okrog 60 kosil, pospraviti 55 ležišč in razen tega postoriti Se vse drugo, smo preobremenjene. Več kot štiri mesece na leto ne poznamo prostih sobot in nedelj, dodatka za nedeljsko in praznično leto ne prejemamo, tako kot ga mnogi drugi, zaposleni v gostinstvu. Dva se vozita na delo iz Srednje vasi in bi jima morali po pravilniku povrniti izdatke prevoza, vendar o tem nočejo nič slišati. O tem, da sindikat v Jugovinilu vsako leto organizira nakup ozimnice, smo zvedele od naših gostov, delavcev iz Splita. Naši otroci so prikrajšani pri dedku Mrazu — in še bi lahko naštevali. Danica Pekovec je sicer članica 'rvršnega odbora sindikata v temeljni organizaciji Družbeni standard, a doslej še ni dobila nobenega gradiva za sestanek ali zapisnik s seje. Za volitve in referendume smo nekajkrat prejeli gradivo šele potem, ko je bilo že vse odločeno. V delavskem svetu nimamo svojega predstavnika, ker pravijo, da bi bilo to predrago; lahko pa bi nas obveščali, kaj so obravnavali in o čem so odločali...«
Prekinitev dela je občutilo tudi 45 gostov v počitniškem domu. Upravnik Milan Stare je poskrbel, da je bilo v sobah vse dni toplo, v nedeljo je že dobil
v pomoč sobarici iz Splita, na hrano pa so gostje hodili v hotel Jezero.
V četrtek sta delavce počitniškega doma Jugovinil obiskala tudi predstavnika radovljiškega sindikalnega sveta in priporočila delavkam, naj z zahtevami pisno seznanijo vodstvo temeljne in delovne organizacije, potem pa naj se vrnejo na delo. Delavke so tako tudi storile: v petek so res prišle na delo, toda le za kratek čas, ker so iz Splita že prispeli v Bohinj telegrami z novico, da so suspendirane in da do nadaljnjega nimajo vstopa v dom.
Delavke bodo morale zaradi kršitev delovnih obveznosti pred disciplinsko komisijo. Ob tem, da so bile po 20. decembru minulo soboto in nedeljo prvič »proste« ob koncu tedna, jih najbolj zanima to, ali bodo člani komisije prišli v Bohinj ali pa bodo one morale (prvič v življenju in po možnostih še z letalom) v Split?!
C. Zaplotnik
Nad turizmom spet črni oblaki
Zadnja leta so bila turizmu naklonjena, zdaj spet prihajajo težki časi. Vseh posledic še ni moč napovedati, toda črnih oblakov je toliko, da je zaskrbljenost upravičena. Toliko bolj v turističnih krajih, kjer dobrih let niso znali ali hoteli izkoristiti. Lažje jim bo tam (na Bledu, v Portorožu), kjer so jih znali in hoteli.
Kakšne Črne oblake imamo torej v mislih? Začeti moramo seveda z novo devizno zakonodajo, nadaljevati pri večjih davkih in prispevkih ter pri naraščanju cen in končati pri ohranjanju nerealnega tečaja dinarja.
Turistično gospodarstvo je izraziti izvoznik, pomembnejše od tega pa je, da je njegov neto devizni učinek kar 82-odstoten. V zadnjih letih je drugo gospodarstvo pokazalo veliko zanimanja za vlaganja v turizem in s tem za delež pri zasluženih devizah. Spregledati pa ne smemo tudi dohodka, ki so ga turistične organizacije dobile z odstopanjem deviz. Vsega tega zdaj ne bo več; ocenjujejo, da se bo akumulativna sposobnost slovenskega turističnega gospodarstva zmanjšala za 35 odstotkov, kar velja za tiste, ki z izvozom ustvarijo 65 odstotkov svojega dohodka.
Zrahljale se bodo verjetno tudi povezave s preskrbovalnimi organizacijami, ki so prav tako temeljile na deviznem interesu. Neznatne pa so tudi uvozne pravice turizma. Se bo torej ponovila slaba preskrba izpred treh let, ki je našemu turizmu napravila na tujem tako slabo reklamo?
Zmanjšanje izvoznih spodbud pa ne bo vplivalo le na dohodek turističnih organizacij, temveč tudi na skupna sredstva za turistično propagando. Za skupno propagando Slovenije se bodo namreč sredstva zmanjšala za okoli 60 odstotkov, torej ne bodo mogli uresničiti vseh akcij za večji obisk tujih gostov.
Boljši poslovni rezultati so v zadnjih dveh letih prinesli tudi boljše osebne dohodke v turizmu. Na Bledu in v Portorožu so izboljšali sestavo zaposlenih, v gostinske šole so se začeli vpisovati celo odličnjaki, ne več le osmošolci z zadostnim spričevalom. Ti razveseljivi premiki bodo zdaj zastali.
Že zdaj tako lahko napovemo, da turizmu letos ne bo uspelo zgraditi dva tisoč novih ležišč, kakor so načrtovali; z lastnimi sredstvi kvečjemu tretjino. V naslednjih letih bo težko zagotavljati 25 odstotkov lastnih sredstev (prej 15 odstotkov), kakor predpisuje novi zakon o posebnih pogojih za naložbena posojila. Turistične zmogljivosti bodo tako prej ali slej omejile nadaljnjo rast turističnega prometa in s tem deviznega priliva.
Črne oblake, ki se zgrinjajo nad turizem, bomo lahko razganjali le z realnim tečajem dinarja, z bančno politiko, ki bo usmerjala naložbena sredstva v turizem, pri čemer bi bilo treba poleg spodbujanja vlaganj v turizem poiskati ugodnosti tudi za razvoj trgovine. V obračun izvoznih spodbud pa naj bi vključili tudi zdravniške storitve, obiske naravnih in kulturnih znamenitosti, športno rekreativne storitve in drugo ter zagotovili sredstva za turistično propagando v tujini.
V takšnih razmerah naložbe ne bodo več ekonomska odločitev turističnih organizacij, kakor so bile lahko zadnja leta, ko se je dododbra pokazalo, kako so v nekaterih turističnih krajih znali izkoristiti boljše turistične čase, drugod pa se niso predramili. Namesto lastne skrbi za razvoj torej za turizem spet prihajajo časi olajšav, saj novi predpisi turizmu ne dajejo podpore, kakršne bi kot pretežni izvoznik moral biti deležen in katere neto devizni učinek je za devizno bilanco naše države zelo pomemben. \| Volčjak
Kdo ne mara prodajalcev zelenjave?
Kranj, 19. februarja — Ko je minulo sredo kranjski izvršni svet obravnaval spremembe odloka na področju obrti, se je vnela vroča razprava o zasebnih prodajalcih zelenjave in sadja v kranjskem mestu: so potrebni ali ne? Končno so z dvema glasovoma proti le izglasovali, da bodo v osnutku odloka pustili možnost, in razprava naj pokaže, ali so zasebni prodajalci sadja in zelenjave v Kranju dobrodošli ali ne.
Samo po sebi se zastavlja vprašanje, kdo nasprotuje boljši ponudbi, ki jo zasebni prodajalci vsekakor prinesejo. Po zgled ni treba daleč, do Škofje Loke, kjer imajo zasebni prodajalci boljšo ponudbo, prodajalne pa odprte tudi tedaj, ko so vse druge zaprte, celo ob nedeljah. V splošno zadovoljstvo ljudi seveda.
Kdo torej v Kranju nasprotuje boljši ponudbi zelenjave in sadja? Poznavalci pravijo, da zdaj ni dobra, da je treba v »zelenjavi« sredi mesta
r v>nila; razlika je le j tem, da se mo-me s tem denarjem prebijati iz eseca v mesec v Sloveniji, kjer je ži-
MERKUR kranj
Iz delovnih kolektivov Iskri plaketa JLA
Kranj, februarja — Metrološki laboratorij ML-18 v Iskrinem institutu za kakovost in metrologijo je prejel plaketo in diplomo JLA. To visoko priznanje jim je JLA podelila za dosežene rezultate in prispevek k razvoju metrologije ter učinkovito delovanje sistema standardizacije in metrologije v oboroženih silah SFRJ. (vs)
Pogovori med malico
Jesenice, februarja — V elektrod nem oddelku jeseniške Železarne so se odločili za izviren način izobraževanja delavcev. Zmenili so se, da se bodo o proizvodnji in novostih ter o problemih pogovarjali v podaljšanem času za malico.
Do zdaj so na sproščen način in odkrito že spregovorili o izrabi delovnega časa, spremljanju kvalitete
proizvodov in možnostih za povečanje produktivnosti. Delavcem so razdelili tudi pisno gradivo, da bi bili bolje seznanjeni z dolžnostmi na delovnih mestih.
Vodstvo elektrodnega oddelka je s tako obliko izobraževanja zadovoljno, sprejeli pa so jo tudi delavci, ki morajo biti stalno seznanjeni z novostmi v proizvodnji elektrod.
D. S.
Za 5 milijonov dinarjev prihranka
Jesenice — Januarja so inovatorji jeseniške Železarne prijavili trinajst koristnih predlogov, odbori za gospodarstvo pa so jih ocenili na sejah. Skupni prihranki znašajo približno 6 milijonov dinarjev, 23 avtorjev pa je prejelo 558.000 dinarjev posebnih nadomestil ali 9 odstotkov od ugotovljenih koristi.
tudi pol ure čakati na solato. Torej je kupcev dovolj tako za družbene kot za zasebne prodajalce, konkurenca pa je vrh tega seveda tudi zdrava. Morda pa prav v strahu pred konkurenco tiči razlog, da nekateri skušajo iz odloka črtati to možnost. Njihovi argumenti so namreč slabi, slišati je bilo, na primer, da zasebni prodajalci kaj radi kršijo predpise in včasih po čudnih poteh nabavljajo blago. Seveda takšni prekrški niso stvar občinskega odloka, temveč stvar inšpektorjev, nikakor pa to ne more biti razlog, da Kranjčani ne bi imeli večje in boljše izbire sadja in zelenjave.
Če smo malce pikri, lahko rečemo, da se konkurence boje družbene prodajalne, Živila torej, ki so kot vse kaže, pri sprejemanju odloka rjastopila kot lobisti v angleškem parlamentu.
M. Volčjak
Kaj bo z vinsko kletjo?
Kranj, 19. februarja — Po preselitvi v Naklo so prostori nekdanje delovne organizacije Vino pivo prazni, tudi vinska klet je opuščena. Pred časom je padla zamisel, da bi bila tam kranjska tržnica. Vendar vse kaže, da s tem ne bo nič. Kranjsko tržnico nameravajo namreč sanitarno izboljšati, novo lokacijo pa bodo izbrali, ko bodo napravili ureditveni načrt Kranja. Kaj bo torej v Mladinski ulici? Še donedavna je bilo slišati, da bodo dala Živila prostore v najem Polikemovemu tozdu Chemo, ki bi imel tam prodajalno. Iz zdajšnje se bo namreč moral kmalu izseliti. Torej v tem primeru z gradnjo nove Chemove trgovine na Zlatem polju ne bi bilo nič. Po zadnjih vesteh pa je moč sklepati, da Živila nam< iva-jo objekt zadržati zase, vsaj a petnajst let. Seveda pa se zastavlja vprašanje, koliko se splača vlagiti v objekt, ki je pravzaprav zidana baraka. Pametno bi bilo ohraniti klet, zunanje poslopje pa porušiti in zgraditi kaj novega, saj je lokacija sredi mesta zelo zanimiva. Toda za kaj takšnega bi potrebovali dosti der arja. Tega pa ni. mv
V nedeljo v Železnikih
Odločali se bodo o samoprispevku
Železniki, 22. februarja — O referendumu za samoprispevek so v krajevni skupnosti razmišljali že lani v razpravah o srednjeročnem planu do leta 1990. Potem pa je skupščina krajevne skupnosti 6. februarja sprejela sklep. Program del, o katerem se bodo odločali na referendumu, je ocenjen na skoraj 530 milijonov dinarjev.
* Za to srednjeročno obdobje je bilo v razpravah v naši krajevni skupnosti veliko želja. Ko smo ocenjevali, kaj vse potrebujemo in koliko bomo zmogli, smo ugotovili, da z rednimi sredstvi krajevne skupnosti ne bomo mogli veliko narediti. Zato smo začeli v organih krajevne skupnosti razmišljati o referendumu. Potem smo izdelali referendumski program,« je v soboto na zboru krajanov v dvorani salona pohištva Alples pripovedoval predsednik sveta krajevne skupnosti Franc Benedik. Podoben zbor je bil v petek tudi v dvorani kulturnega doma v Železnikih, razprave o pripravah na referendum pa so na območju celotne krajevne skupnosti.
Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka je skupščina krajevne skupnosti sprejela 6. februarja. Za samoprispevek pa se bodo
krajani na območju celotne krajevne skupnosti odločali v nedeljo, 2. marca. Če se bodo zanj odločili — plačevali naj bi ga pet let — se bodo lotili zelo obsežnega programa in z uresničitvijo zelo obogatili krajevno skupnost oziroma ta del škofjeloške občine. Celoten program je namreč po cenah iz konca minulega leta ocenjen na 530 milijonov dinarjev.
Denar, ki bi ga zbrali s samoprispevkom, bi vložili na mestnem področju Železnikov (Studeno, Češnji-ca-Log, Kres-Dašnjica, Otoki-Racov-nik-Trnje-Škovine ter na Plavžu-Je-senovec) v gradnjo telovadnice ob osnovni šoli, v gradnjo pretvorniške mreže za dodatni televizijski program za Zagreb in Koper, v gradnjo mrliških vežic in sofinanciranje pokopališča v Selcih ter v rekonstrukci-
ja zboru krajanov so v soboto podprli referendumski program v krajevni skupnosti
jp javne razsvetljave v zgornjem delu Železnikov.
Na področju vaških odborov (Pod-lonk-Prtovč, Ojstri vrh-Smoleva, Martinj vrh in Zali log) pa bi denar namenili za asfaltiranje cest. Povsod bi asfaltirali po štiri kilometre cest, v Zalem logu pa štiri kilometre in pol. Razen tega pa bi v Zalem logu odkupili in adaptirali tudi dvorano. Razen samoprispevka   bodo krajani na
področju vaških odborov s prostovoljnim delom pripravili ceste in poti
za položitev asfalta.
Obveznost, s katero naj bi se krajani v krajevni skupnosti odločili za samoprispevek, je zelo pomembna. Zbrali naj bi namreč eno petino potrebnih sredstev (92 milijonov) za uresničitev celotnega programa. Kar polovico denarja (262 milijonov) bi prispevale občinske samoupravne interesne skupnosti, manjkajočo razliko pa bi dodale še organizacije združenega dela iz Selške doline.
Na vseh dosedanjih razpravah so krajani takšen program in predlog za samoprispevek podprli; tudi na sobotnem zboru v dvorani Alplesa, kjer so delegati iz Prtovča oziroma Podlonka imeli le pomislek, da so že za urejanje pašnih površin vložili veliko naporov. Povsod je prevladalo mnenje, da brez samoprispevka ne bodo dobili tudi drugih sredstev, kar bi pomenilo, da bi morali celoten program opustiti. To pa bi bilo zelo neugodno za tisti del programa, ki vključuje gradnjo telovadnice ob osnovni šoli. Graditi naj bi jo začeli proti koncu tega obdobja. Nova telovadnica je nujna. Že zdaj učenci v sedanji telovadnici ne morejo imeti rednega predpisanega pouka telesne vzgoje. Ko pa bodo prihodnje leto začeli ob šoli graditi dodatne učilnice (1500 kvadratnih metrov) in ko bodo leta 1988 prešli na enoizmenski pouk, bo nova telovadnica še pomembnejša.
»Samoprispevek, za katerega naj bi se odločili v nedeljo na referendumu, bo v tem, sicer težkem obdobju izredno dobro naložen,« je v razpravi na sobotnem zboru poudaril eden od krajanov. •
A. Žalar
Gradili bodo tudi na Trsteniku in v Besnici
tranj, 19. februarja — Še zadnjič je kranjski izvršni svet obravnaval pripombe na družbeni plan občine v prihodnjih petih ozi-oma petnajstih letih, v sprejem gre zdaj občinski skupščini.
ajveč pripomb je bilo seveda na njegov prostorski del, na pre-
stalega jih ni več.
V sredo so na seji še enkrat pretresli najbolj »vroče« pripombe, pri čemer so se skušali kar najbolj držati veljavne zakonodaje, da bodo argumenti pri odklonitvi tehtni.
Niso ugodili pismu osmih krajanov glede zazidljivosti njihovih parcel v Britofu. Kupili so jih, še preden je začel veljati interventni zakon o varovanju kmetijskih zemljišč, ki je prinesel prepoved gradnje na zemljiščih, kakršno je njihovo. Malce imajo torej le poseben značaj, vendar pa je treba reči, da so v kranjski občini morali tedaj črpati gradnje kar na 100 »industrijskih« lektarih in na 244 hektarih, ki so bili .ooprej namenjeni za stanovanjsko gradnjo. Če bi torej zamižali pri teh parcelah v Britofu, bi bržkone morali '>e pri katerih. Odgovor na pripombo je bil negativen, lastnikom tamkajšnjih oarcel torej preostane le tožba.
Nekaj  stanovanjskih hiš bo moč zgraditi na Trsteniku, saj so ugodili pripombi krajevne skupnosti, ki jo je x>dprla z utemeljitvijo, da tamkajšnji Iružbeni objekti zadoščajo tudi za de-iet do 16 novih hiš. Načrtovano stano-/anjsko gradnjo so od Golnika prek i jorič potegnili še do Trstenika. Z zazi-( lalnim načrtom pa bodo rešili tudi amkajšnje črne gradnje, ki so bile 1 >red časom zelo sporne.
Podobno bo možno nekaj hiš zgraditi .udi v Besnici, saj so vendarle ugodili ielji krajevne skupnosti, da nekaj kra-;anov ob cesti postavi nove hiše. Načr-ovalci bodo zaokrožili naselje in torej , lapravili izjemo. Besničani so bili s vojimi pripombami zelo glasni, saj so porekali, da je bilo tam postavljenih •eliko počitniških hišic, domačini pa
Težave imajo s pošto
Srednja Dobrava — V krajevni »kupnosti Srednja Dobrava v radov-jiški občini imajo nenehne težave s >ošto. Ob sobotah je ne dobivajo. Še 'ečji problem pa je, ker del krajevne skupnosti pokriva pošta Kropa, dru--?i del pa pošta Kamna gorica. Vča-;ih mine tudi štiri in več dni, da naslovnik dobi pošto. To še posebno noti krajane, ki imajo različne samoupravne zadolžitve in so doma na Zgornji Dobravi. Sedež krajevne ;kupnosti je namreč na Srednji Do->ravi. . c_ R_
ne morejo graditi hiš. Tudi obstoječim družbenim objektom nekaj novih hiš ne bo delalo težav. V razpravi smo slišali, da bi morali o stanovanjski gradnji v Besnici in okolici temeljito razmisliti, saj bi morda v bodoče tja lahko razširili kranjsko mesto, napravili pa bodo raziskave, ali je tam v zemlji res topla voda ali ne.
Iz Dupelj pa je prišel (prvi) obratni predlog: nekaj zemljišč bodo namenili kmetijski obdelavi.
Negativen pa je bil odgovor na predloge krajevne skupnosti Bitnje, kjer se skušajo izogniti pozidavi. Tja naj bi se namreč v bodoče širilo kranjsko mesto, tam naj bi zraslo mestno naselje s 17.500 prebivalci. Krajani skušajo nekaj zemlje ohraniti, odmik so tako že napravili v Spodnjih Bitnjah, sporno je še območje v Srednjih Bitnjah. Če bi se odprla možnost za stanovanjsko gradnjo na izpraznjenem prostoru opekarne in puškarne, jo bodo lahko skrčili tam, kjer imata krajevni skupnosti Bitnje in Žabnica pripombe.
M. Volčjak
Zlata poroka pri Lasnikovih
Punčko so odvlekli na gestapo
Jesenice, 22. februarja — Marija in Mirko Lasnik s Koroške Bele sta med vojno sodelovala s partizani — Marija je otroka rodila v zaporu
Zlatoporočencema v življenju ni bilo lahko, še posebno ne Mariji, ki je v boju za vsakdanji kruh za številno družino na lastni koži občutila okupatorjev teror. Lasnikova Marija se je rodila pri Žvagnu na Jesenicah, v znani partizanski družini, ki so jo Nemci stalno nadzorovali. Vseh devet Žvagnovih otrok se je po zgledu očeta in brata trdo upiralo okupatorju in spoznalo kruto maščevanje, tudi nad lastnimi otroki.
»Spominjam se,« pravi Marija,« kako so bili pri nas doma vsak večer partizani, vedno smo jih skrivali in jim dajali hrano. Najhuje pa se je začelo tedaj, ko sta morala oče in brat med partizane, sicer bi ju ujeli in ubili. Tedaj sva bila z Mirkom že poročena in sva imela majhne otroke. Doma nismo mogli več živeti, zato smo se preselili na Hruško. Vendar sva bila tudi tam v stalnem stiku s partizani, še posebej z očetom, ki mu je najina komaj osemletna hčerka vsak dan popoldne nosila hrano. Bil je ranjen in je potreboval pomoč.
Ni šlo brez zapletov: Nemci so otroka počakali. Ne vem kako, vendar je punčka že tedaj slutila, da ne smejo videti kanglice, zato jo je iznajdljivo potisnila v sneg in pokrila s smrekovo vejo. Nič ni pomagalo, otroka so odvlekli na postajo, na jeseniški gestapo, in šele na progovarjanje dobre sosede so punčko izpustili.
Meni nikoli niso prizanašali — nosečo so me odvlekli v tiste nagnusne jeseniške zapore in pretepali, češ, kje imam brata in očeta. Tako zelo so me ranili, da so me morali potem odpeljati v bolnico, kjer so me zdravniki zadrža-
li, da sem lahko v miru in — prezgodaj — rodila.
Posledice nosim vse življenje, slabega zdravja sem, velikokrat v bolnici. Kljub vsemu se veselim življenja, predvsem pa svojih otrok. Na moža, ki je 41 let delal v Železarni, sem bila včasih res malce huda, zato, ker je dneve in dneve preživel v gledališču in še danes poje v pevskem zboru. Saj veste: veliko otrok in ena sama revna plaćica.« D Sedej
PISALI STE NAM...
OGROŽENE SO TUDI ŽIVALI
Sprašujem se, zakaj nikjer v javnih občilih ne zasledim, naj občani pozimi ogroženim živalim priskočijo na pomoč. Neverjetno, kako slabo je ponekod pozimi poskrbljeno za pse čuvaje, mačke in ptice. Ljudje, ki ne skrbijo za živali, jih s tem posredno mučijo. Ali ni žalostno, da pes čuvaj v snežnem metežu brez zavetja (pasje ute), na prekratki verigi, prezebel in lačen ter bolan čaka na usmiljenje gospodarja.
Pa tudi na mačke radi pozabimo. Dvomim, da imajo kje pri hiši kar 365 miši za vsakega mačka, da bi bil vse leto sit. V večji vasi blizu Ljubljane sem pred nedavnim le pri petih domačijah ugotovila kolikor toliko ugodne bivalne razmere za pse čuvaje. Videla pa sem nič koliko sestradanih mačkov.
Naj opozorim, da so gospodarji psom čuvajem dolžni urediti zavetje (pasjo uto in nastilje), najman štiri metre dolgo verigo in najmanj enkrat na dan dati dovolj tople hrane in vodo. Preštevil-no razmnoževanje mačk bi lahko urejali s sterilizacijo in kastracijo pri veterinarju. Tako delajo društva proti mučenju živali v naprednih državah. Naša moralna dolžnost pa je, skrbeti tudi za zunanje ptice. V trgovinah se že dobi ptičja krma, še posebno pa so priporočljive lojeve pogačke ali pa kar loj. Vsekakor pa pticam pri pripravi jedi ne smemo dodajati soli, masti, masla ali margarine. Tudi kruha in svežih kruhovih drobtinic ptice ne smejo dobiti. Škodijo pa jim tudi začinjeni ostanki hrane.
Morda bi tudi komunalne službe v sodelovanju z društvi proti mučenju živali poskrbele za ptice. Predvsem naj
bi prevzele redno krmljenje golobov, krmi pa primešale ornisteril, ki znižuj« plodnost golobic. Tako na primer, skr bijo za golobe v Dubrovniku. In ne pO" zabimo na vodne ptice. Vodne race, gO" si, labodi prihajajo pozimi, ko gladin* zamrzne, k bregu po hrano. Posebno na Bledu se to pogosto dogaja.
Potrudimo se malo, kaj več pravzfl' prav ni treba!
Lea Eva Muller, Ljubljana, Titova 23
Morda pa se bo zdaj gospodar sponi' nil? — Lea Eva Muller iz Ljubljane nam je poslala precej dolgo pismo o ogroženih živalih pozimi. Povzetek tudi objavljamo. Tegale prezeblega psa čuvaja smo odkrili na Gorenjskem, blizu Kranja. Skoraj zatrdnO smo prepričani, da ga bo gospodaf spoznal. Upamo va tudi, da bo vsaj ■zdaj bolje poskruel zanj! — A. Ž. — Foto: F. Perdan
i... KRATKE PO GORENJSKI
Kranjska gora bo gostila invalide
• Kranjska gora — Društvo invalidov Jesenice bo v nedeljo, 2. marca, gostitelj zimskega rekreativnega in športnega tekmovanja invalidov Slove* nije. Ob 10. uri se bodo ob hotelu Kompas zbrali tekmovalci za tek na smu; čeh, v Savskih jamah nad Jesenicami pa bodo sankaške tekme z navadnim1 sanmi. ^ g
Sporočilo obiskovalcem Lubnika
• Škofja Loka — Iz Planinskega društva v Škof j i Loki so nas obvestili da bo Planinski dom Borisa Ziherla na Lubniku ponovno odprt in stalno oskrbovan od sobote, 1. marca 1986, dalje. Planince in druge ljubitelje nara' ve vabijo, da ga obiščejo. (S)
OD TU IN TAM...
Planinstvo približati srednješolcem
Br, Kr še? in rei
in »c< ko le* ki ta
na
srr Ph de vil
io, tal tal ne Pri
dr, *0: tO* čn Le do tič h
ki;
Po tel stt Hi
os
k
Kranj — V preteklosti so se kranjski srednješolci, zlasti v tekstilni šoli in dijaškem domu, zelo aktivno ukvarjali s planinstvom. Zal se je ob izmenjavi dijaških rodov povezava z matičnim planinskim društvom povsem pretrgala in je organiziranost planinske mladine postala zelo šibka. Zato si je vodstvo kranjskega planinskega društva zadalo nalogo, da se na srečanju s predstavniki srednjih šol dogovori o načrtnem seznanjanju dijakov s planinstvom.
Sestanek je bil sredi februarja, na njem pa so s predstavniki vseh srednjih šol sklenili, da se bodo poslej redno srečevali na kratkih posvetih. Že na
prvem srečanju bodo sestavili odbo' mladinskega odseka planincev ifl >M vključili vanj poleg mentorjev najbolj fl0 prizadevne mladince. Začrtali bodo program dela in v šole povabili predavatelje iz planinskih vrst. Ob pomoči društva bodo ob koncu šolskega leta pripravili vsaj dva pohoda v gore. Med
Pri di, re, in
počitnicami pa bi organizirali planin; a
f>b i     f oUak       Cirili »li     V-v /~\     *-\     t\^ir>lrn4-i     4ilHl ~
ski tabor. Skušali bodo poiskati tudi kandidate za mladinske vodnike ifl . tekmovalce za orientacijske nastope- J}1 Organizirali bodo še kviz o planinstvu Kasneje pa se bodo dijaki lahko pri' družili sodelavcem odsekov, ki v drtf štvu skrbijo za razna področja planin skih dejavnosti.
S. Saje
Naselja se širijo
Škofja Loka, 25. februarja — Drevi ob 17. uri se bodo sestali dele' gati stanovanjske zadruge Sora v Škof ji Loki. Najbolj živahna bo razprava o delu zadruge v minulem letu in o načrtih za letos-Gre predvsem za gradnjo v stanovanjskih soseskah Pod PlevnOi Dašnjica, Puštal, Frankovo naselje in Žiri.
do
dv
te
ta
Stanovanjska soseska Pod Plevno je značilna predvsem po svoji arhitektonski pozidavi in načinu ogrevanja. Vsak objekt bo imel svojo toplotno črpalko. Ogrevano vodo bodo uporabljali iz čistilne naprave na Suhi. Del glavnega dovoda je že zgrajen. S takim načinom ogrevanja bosta zagotovljena čisto okolje in varčevanje z energijo.
Stanovanjska soseska Pod Plevno obsega 96 stanovanjskih hiš, otroški
V soboto je minilo natanko petdeset let, odkar sta se poročila sedaj 70-letna Marija in 77-letni Mirko Lasnik s Koroške Bele. Marija je bila doma v znani partizanski družini pri Žvagnu na Jesenicah. — Foto: D. Sedej.
vrtec in trgovino. Zaradi motečih gospodarskih objektov, ki jih bodo porušili do konca aprila letos, je gradnja razdeljena v dva dela. V prvem delu je 60 hiš, od tega 25 montažnih in 35 klasičnih. Zgrajenih je že 60 hiš, komunalna oprema, zadružniki že imajo toplotne črpalke iz LTH. Po porušenju gospodarskih objektov bo mogoče dokončati komunalno opremo in se lotiti gradnje še 36 stanovanjskih hiš, vrtca in trgovine.
Druga večja soseska, ki raste pod okriljem škofjeloške stanovanjske zadruge, je Dašnjica II, ki vključuje 45 hiš. Lani se je nekaj zadružnikov že vselilo. Letos bo končana fekalna kanalizacija, v postopku pa je tudi pridobivanje novih zemljišč v tej soseski, na katerih bodo začeli graditi predvidoma 1988.leta.
V stari Loki je zadruga lani oddala v uporabo že zadnji objekt. Zgradili so telefonsko napeljavo, ki bo predvidoma marca priključena na omrežje. V vseh drugih stanovanjskih soseskah, kot so Puštal, Žiri in Frankovo naselje, bo komunalna in stanovanjska gradnja letos nepredovala pač toliko, kolikor bo denarja. V soseski Sv. Duh zadruga pridobiva zemljišča.
Lani so Ločani v organizaciji stanovanjske zadruge Sora gradili 452 hiš, od tega 140 v družbeni usmerjeni gradnji in 312 v individualni gradnji, kar predstavlja 69 odstotkov vseh graditeljev oziroma deset odstotkov več kot leto prej.
H. Jelovčan
KULTURA
5. STRAN (MM&5JJ©IEHGLAS
Razvrednotena Noč do jutra
^anfco Hofman: Noč do jutra Krstna uprizoritev. Premiera v Pre-ternovem gledališču 21. februarja, dramatizacija: Pavel Lužan T*žija: Matija Logar dramaturg: Taras Kermauner Jcena: Niko Matul *°stumi: Meta Sever *ktor: Ludvik Kaluža bbor glasbe: Oliver Telban HjTalci: Tine Oman, Miran Kenda, hance teme,  Biba  Uršič, Jože *Unšek, Janez Dolinar, Slava Ma-ToŠevič, Tone Dolinar, Rasto Tepi-n°-> Dušan Čipe, Tina Primožič
Sproščeno politično ozračje v s&iislu večje demokratičnosti in Pluralizma je na prehodu v osemdeseta leta botrovalo nastanku štednih umetniških del, ki se lotevajo ena manj druga bolj radikalno, ^ko imenovanih prepovedanih ali ^bu tem. To se je dogajalo v celotam jugoslovanskem kulturnem Gostom in posledica tega je, da podamo danes že vrsto filmov, Plinskih besedil in njihovih upri-^ritev in čisto literarnih umotvo-£°v, ki se dotikajo najbolj travmati-jnega dogajanja pri nas po vojni. V^to je posledica nenadne in zgodovinske odločitve takratnega poli-
ega vodstva, ki je ob Resoluciji
°Tmacijskega biroja 1. 1948 izre-
*lo svoj »ne«, kar v najbolj grobem P°ttieni, da je veliki in idealni vodi-^lj Josif Visarionovič čez noč po-5^1 najhujši zločinec, sovjetska Jurija pa simbol največjega mračnjaštva. Komuniste, ki niso zmogli
ez noč zavreči še včerajšnje svetinj6, so prilagodljivi in zgodovinsko °sveščeni pripadniki partije izločili
,2 svoje sredine, jih označili za iz-^aJalce in jim temu primerno odvali Vse družbenopolitične funkcije, ?a koncu pa jih strpali še na ne-Iakšen otok, kjer naj bi ob fizični i duhovni torturi spregledali svoje ?aPake, se jih pokesali in se kon-
■0 prevzgoieni vrnili v novo družbo.
Žal jih j
e ob stalinističnih meto-prevzgajanja (sic!) precej zalogo pomrlo, od tistih, ki so se vrni-^Pa so si le redki upali o golooto-
4ah
Pem življenju sploh javno govon-I: Tukai so bili soet ur
taj so bili spet umetniki tisti, so prvi dregnili v osir. Posledice znane: Grličev film Samo jed-
filedl'^6 ^-u^* (nagraJen> popularen,
Jiv, čisto korektno delo) obsta-,v Jugoslaviji v eni sami in težko stopni kopiji, ki se javno ne
*;redvaia    Tlriori hnnnio Karna QO"
spo-
Qvaja, Rdeči boogie Karpa ^CLj Je prav tako umaknjen s
jfln ln ne nazadnje sta Hofman d L Zupan morala počakati vrsto let
a Nov
1
i;L* Jzid svojih romanov. Zaključki
1 vSi^uJe3° sami P° seDi' 11 L. '(takšni skrivnostni in nedoreče-
J'B . mi Je Hofmanov roman Noč R° Jutra, ki je bil dokončan že pred k/anajstimi leti, mogel iziti pri Slo-L nski matici šele pred petimi leti. Lr?manu je poieg temeljnega sporila z literarno domišljijo Ogovoriti o usodi enega izmed
množice anonimnih robijašev z Golega otoka — pomembnih več stvari: Najprej to, da se vse zgodi v eni noči, v krčevitem in nevrotičnem obupu, ki ga mora osrednji nosilec romana, Peter, potešiti, da bi dosegel tako želeno spravo s samim seboj in s svetom, ki še vedno živi v noči, ki skriva v sebi gnojno rano, katere se noče zavedati in je ne more ozdraviti. Jutro prinese Petru pomirjenje v sebi, prvič se odpravi s hriba v mesto, iz svoje utesnjenosti prestopi v svet in roman se torej optimistično konča.
Potem je pomembno spoznanje obeh — rablja (Kovač ) in žrtve (Peter), da sta žrtvi pravzaprav oba: žrtvi usodnega časa, ki ni izbiral sredstev, od človeka pa je zahteval hipno odločitev. Prilagodljivi razumski ljudje (Kovač) so to zmogli. Ljudje pa, ki so bili predvsem čustveno zvezani z revolucijo in partijo (Peter), so klonili; čustva se čez noč spreobrniti pač ne da.
In treba je prepoznati še dosledno dvojno, simetrično strukturo romana, ki s kompozicijskim spreple-tom odnosov med svojimi nosilci ustvarja kontrast, kar omogoča spoznanje na višjem nivoju. Dogajanje v romanu namreč poteka sin-hrono. Sledimo dvema dogajanjema, ki se po svojih protagonistih stakneta. Prepoznavna je takšna shema: v prvem odvijanju sta v ospredju dva odnosa: Peter—Kovač in Jože—Marija. V drugem pa odnos med Minkinima očetom in materjo ter odnos inšpektorja Vajde do njiju (Minka, ki je storila samomor, ima vlogo sprožilnega mehanizma, tako kot Peter v prvem primeru). Nosilci dogajanja so mnogo-plastni, Hofman raziskuje silnice, psihične in socialne vzgibe, ki jih vodijo v različna razmišljanja in dejanja. Medtem ko je odnos znotraj obeh zakonskih parov docela identičen, je temeljna razlika v odnosu obeh preiskovalcev (Kovača in Vajde) do svojega primera. In temeljna razlika je tudi v odnosu obeh »žrtev« (Minke in Petra) do svoje življenjske usode.
Na tak način je Hofman z vso paleto oseb, njihovih psihičnih zgradb, sprepletov med njimi, z razklanostjo v njihovem spominu in z njihovo mladostno deziluzijo ustvaril pomenljiv roman, ki navdušuje že z izbiro snovi, nič manj pa z moderno kompozicijsko in pripovedno tehniko ter s korektnostjo in nepristranskostjo pri vrednotenju usodnih zgodovinskih in posameznih človeških pojavov.
Lužanova dramatizacija v splošnem prevzema sinhrono strukturo romana, ki je že sama po sebi dra-matotvorna, ker omogoča in spodbuja dialog. v najbolj grobem smislu Lužan tudi poenostavlja shematično simetrijo nosilcev dogajanja. Edina novost je v razpletu tistega, kar se odvija v Petru: zaključna perspektiva je tukaj pesimisti-
čna, usodovska, a zdi se, da ni v skladu s potekom dogodkov na odru, še najmanj s tistim razgovorom o mladi generaciji ne. V vsem drugem dramatizacija ne vzdrži primerjave z romanom; bodisi da je temu kriva že sama različnost zvrsti, bodisi da k temu pripomorejo igralci z nezainteresirano igro. Dejstvo je, da je na mnogih ključnih mestih preveč enoplastna, a v njej se ne manjka tudi kakšnega anahronizma, ki je sicer postranskega pomena.
Takšni dramatizaciji dosledno sledi režija Matije Logarja, ki je tokrat opravil zgolj reproduktivno delo — besedilo je čisto enostavno postavil na oder, ne da bi ga kakorkoli nadgradil, a še to s tradicionalno in v ničemer inventivno rutino. V takšni postavitvi zbledi skoraj celotni sporočilni naboj besedila, izgubijo se tisti drobni odtenki, ki določajo in sprožajo vzdušje v drami. Pričakovali smo grozljiv spopad med človekoma, ki sta se vsak po svoje zapisala revoluciji, pričakovali smo intenzivno samospraše-vanje in nemočno obsojanje, pričakovali smo konec koncev grozljivo napeto vzdušje, dramatično stopnjevano in na koncu razjasnjeno; pričakali pa smo blede recitacijske skeče brez notranje dinamike in enoplastne, ob katerih smo se, hočeš nočeš, že kar dolgočasili.
Z izjemo živahne in zelo življenjske Slave Maroševič ter Janeza Dolinarja, ki je po našem vtisu poleg Maroševičeve edini ujel vsebino svojega lika, in v tistih nekaj kratkih replikah še Rasto Tepina, ki je bil dovolj nonšalanten, kot ga zahteva vloga, se zdi, da so vsi ostali »igrali« mimo vlog, ki jim jih določa besedilo. Predvsem je bilo v njihovem »igranju« premalo vitalnosti, njihovi liki so bili brezkrvni. Hudo moteča je bila zlasti glasovna artikulacija (z izjemo Maroševičeve), saj kot da igralci ne obvladajo stavčnih intonacij. Takšen re-citacijski govor pa je mrtev in dolgočasen. Z zvočnimi učinki in z ve-ristično in funkcionalno sceno, ki z različnimi osvetlitvami v pravih trenutkih učinkuje dramatično, je ustvarjeno sicer neko grozljivo vzdušje pričakovanja, a le-to je v popolnem razglasju z ostalimi nosilci predstave.
Besedila, ki kljub pomanjkljivi dramatizaciji še vedno omogoča predstavo, ki bo gledalca prizadela, ustvarjalci kranjske postavitve niso uspeli izrabiti v nobenem primeru. Izvedbeno je bila to prej slabša bralna vaja kot gledališka predstava in zato ni čudno, če gledalec odhaja ogorčen iz dvorane: a ne zara di vsebine, ki bi jo vanj lahko vtis nila predstava, marveč zaradi površnega in neprizadetega izdelka, ki v ničemer ne zavezuje. In zato ga bomo z lahkim srcem kmalu pozabili.
M. Pušavec
S^zija in slikarstvo na skupni razstavi
kri
lvna gaz
J^.sta se pred desetimi leti Bojan 0r in Marko Aljančič predstavila v i irskem muzeju z Rekviemom f3o, smo ugotavljali, da je foto-i^ska in pesniška interpretacija i$r>Tme zarurTUva novost, ki je ne m *U(** v D°d°če pogrešati v ga-jjskem življenju Kranja. isa zamisel o povezavi dveh umet-to3*ft medijev v Kranju ni zamrla, jnn Pričajo v letih 1976 in 1980 izveli* Rfenosi pesniških tekstov Fran-^ Pibernika v oblikovane in barv-I azsežnosti grafičnega prostora, k j? je oblikoval Nejč Slapar. Njim h>j.^dila razstava pesniških listov LOZINE Franca Černigoja v y      prepesnitvi Lucij ana Bratu-
ErjraJšnja razstava v Mestni hiši v fj^iu pomeni poskus slikarske in-i^tacije pesniškega teksta, ko ^hezne verze pesmi Bojana Pi
podobe avtorice niso po ■F* samostojni likovni organizmi, l^druženi v celoto, podobno kot lj0l v pesmih Bojana Piska, zazve-Ip0\Sv°Ji izrazni moči. Tej zamisli
!d0vTreja tucii galerijska postavitev: ^.e ob spremljavi večjezičnega liLSkega teksta sklenjeno sledijo • Kam---------
^--^-ciic vexv,t: peami uujaiia i i-
rlo a vna &az spremlja slikarsko ^l^lenke Kham-Pičman.
prostora
i H°dobitev Alenke Kham-Pičman t( "Jo bili ilustracija dane pesni-i^.Predloge, temv* č se bolj ali '^n Sv°bodno navezujejo na posa-verze, spremljajo njihov ri-^ s svojo barvno simboliko sku-
šajo prisluhniti pesnikovemu občutju. Na oblikovno razgibano risano osnovo, ki zveni kot neke vrste pod-ton, se lepijo barvne gmote v vlogi kompozicijskih dominant, predvsem pa kot nosilke osnovne vsebinske zasnove pesniške predloge.
Cene Avguštin
Bojan Pisk
Literarni nastopi Bojana Piska jege-neracijsko in programsko povezan s tistim rodom slovenske povojne poezije, ki se po viharnih valovanjih polagoma preveša v literarno klasiko.
Piskova pesniška biografija je nekoliko manj vihrava, kar kaže dejstvo, da beleži samo po eno pesniško zbirko na desetletje ustvarjanja. Že naslovi njegovih zbirk odstirajo zanimiv pesniški svet. Upadla gladina iz zgodnjih 60 let, Polnoletje odpovedi iz leta 1971 ter Predrti klic iz leta 1983 variirajo razmerja, ki jih je Bojan Pisk neponovljivo definiral v pesmi Name se krušijo zlogi stvari in iz katerih se oblikuje nadzor trpne-ga vztrajanja sredi sveta. Kljub izraziti erotični preokupaciji, ki jo srečujemo v njegovih objavah v periodičnem tisku (Plamenica, Beseda, Perspektive, Problemi, Prostor in čas, Dialogi, Sodobnost) in knjižnih objavah, se je intonacija njegove pesniške vizije sveta prevešala v mol ter z opazno genitivno metaforo uhajala v abstrakcijo, dokler ni z globoko zarezo ob ciklusu Rekviem za hišo prera-
sla v posebno izpovedno in oblikovno manifestacijo. v vrsti prireditev, ki so raziskovale proscor med likovno govorico in besedno umetnostjo, je Piskov Rekviem za hišo odprl nekaj izjemno pretanjenih teoretskih vprašanj. Niti objava v pesniški zbirki, torej beseda sama na sebi, niti v intimi radijskega nokturna ob mra-kobni glasbeni spremljavi ciklus ni zgrabil sveta tako popolnoma in sce-la kakor pri objavi v reviji Problemi, ki je bila ne le nadaljevanje razstave, temveč je ob soočenju s fotografijami Marka Aljančiča omogočila izjemno stopitev v osupljivi muki str-menja  sredi  opustošenega sveta. Tloris oblik iz sveta, ki razpada — v najnovejši poeziji se mu pridružujejo še podrobnosti rastlinstva in živalstva — jasno kaže lego lirskega jezika, ki je statičen, četudi uporen, ki je priklenjen, četudi se vzpenja k širja-vam. Z jambskim valovanjem in sintaktičnim vzorcem pristavka, apozicije, se steka v trpno deležniško shemo, ki ne more in ne sme biti naključna:   odkriva   razmerja, ki ustvarjalno in aktivno udeležbo človeka v svetu potiska v strmečo pozicijo mamuta pred opustošenjem ledene dobe, volka samotarja pred grozljivim iztrebljanjem.
Franc Drolc
Lutkovna predstava
Kranj — V okviru lutkovnih četrtkov za otroke, ki jih organizira Gledališče čez cesto, bo v četrtek, 27. februarja, ob 17. uri v koncertni dvorani Delavskega doma (vhod 6) nastopila lutkovna skupina osnovne šole Bratstvo in enotnost Kranj. Predstavili bodo lutkovno igrico J. Trnke in Saša Kumpa Vrata.
Šestnajsto srečanje slovenske dramatike
Grumova nagrada za Kalevalo Daneta Zajca
Slavnostni govornik Tone Patrtljič, predsednik Društva slovenskih pisateljev, je v uvodnem govoru poudaril: »Slovenska gledališča so v bližnji preteklosti odigrala avantgardno vlogo in prehitevala s svojo zavestjo družbeni razvoj, kar dokazuje tudi to, da smo govorili o gledališki krizi že pred dvajsetimi leti. Hodili smo pred časom, kakor je družba velikokrat zahtevala od nas. Morda pa je to, čemur pravimo kriza, boljše od navideznega miru, zatišja, pričakovanja ... Kako se lahko v takih težkih časih znajde slovenski dramatik, ki bi mu naj bil predvsem namenjen Teden slovenske drame, če mu že niso posvečeni drugi podobni festivali s Sterijevim pozorjem na čelu. Tu bi bilo mogoče resnično reči kaj takega, kar bi nas moralo siliti k razmisleku in tudi k spremembam. Odpraviti pa jih moramo mi, gledališki ljudje, sami, kajti povsem pritrjujem Matjažu Kmeclu, ki je ob letošnjem kulturnem prazniku poudarjal, da ne bo nihče ničesar postoril namesto nas, pa četudi bomo še tako glasni, duhoviti, kritični, pesimistični...«
Tone Partljič je opozoril tudi na nekatere probleme slovenske drame in slovenskega gledališča, ki jih čutijo tudi dramatiki: »Slovenski dramatik danes ne ve, kakšna bo usoda njegove drame, ki jo napiše po dogovoru ali brez, po navdihu in z večjim ali manjšim talentom. Kajti dramaturg in umetniški vodja mu pri najboljši volji ne moreta zagotoviti, da bo dobra drama tudi uprizorjena. Njegova umetnina potuje od organa  do organa, o njej diskutirajo delegati, člani programskih svetov, porabniki in izvajalci v kulturnih skupnostih. Ogledujejo in merijo jo z različnimi instrumenti in če je na koncu odklonjena, se ne ve natančno, kdo, kdaj, na kateri stopnji, predvsem pa, zakaj jo je zavrnil. Zato umetniški vodja in dramaturg pisatelju navadno niti ne sporočita, kakšna je usoda njegove drame.« Vedno manj stikov med ustvarjalci, vedno več čakanja pred aparati samoupravljanja v gledaliških institucijah, želja igralcev čimmanj igrati, kadrovska vprašanja slovenskih gledališč, pomanjkanje sredstev za nakupe kostumov so le nekatere težave, na katere je opozoril Tone Partljič, in zaključil: »Ali ni hudo čudna stvar, bi rekel dacar, da se v teh težkih časih kljub vsemu rojevajo Ane, Arnoži, bratje Karamazovi, da potujemo s pesnikom v čudežno Kalevalo, poslušamo Veliki briljantni valček, strmimo v Resničnost. . . Slovenska, na moč raznolika dramatika je pred časom zbujala pohujšanje z nekaterimi tako imenovanimi tabu temami. Tudi dramatizacija in uprizoritev, ki jo bomo gledali nocoj, je nastala po romanu, ki je obravnaval tabu temo. Pravijo mi, da so ljudje danes že malo naveličani takega gledališča,in odgovorni nam očitajo, da grabimo po tabu temah zaradi konjunkture in negativnega odnosa do družbe. Vprašanje je treba seveda postaviti povsem drugače: kdo je odgovoren za tabu dogodke? Za dejanja, o katerih bi morali molčati? Da jih je slovenska dramatika zastavljala v preteklosti in jih bo v prihodnosti, ji gre v čast in ne v sramoto. Vendar naj ta angažiranost dramatike ne zaduši tudi drugačnih rožic. Upajmo, da bodo tudi vsi naši učitelji Šviligoji spoznali, da slovenska dramatika, pa naj se ukvarja še s takimi tabu temami, ni nikakršno pohujšanje. Kajti celo Cankarjevega Šviligoja je ob koncu obšlo spoznanje: Mislili smo, da je prišlo Pohujšanje v dolino Šentflorjansko. Saj ni prišlo pohujšanje, prišla je lepota in z njo veselo spoznanje! Da bi bilo tudi na tem, šestnajstem tednu veliko takega pohujšanja, ki bi se izkazalo za lepoto in spoznanje, želim vsem skupaj, vam in nam, dacarjem in ekspeditoricam, potepuhom in popotnikom ... Res je, časi so hudi, toda lepote in spoznanja smo najbolj potrebni v takih časih.«
Po uvodnem nagovoru Toneta Partljiča je direktor Prešernovega gledališča iz Kranja, Jakob Kurat, podelil nagrado Slavka Gruma za najboljše dramsko besedilo v minulem letu. Prejel jo je Dane Zaje za dramsko besedilo Kalevala, ki ga uprizarjajo v Mali drami SNG v Ljubljani. V žiriji, ki je letos odločala o nagradi, so bili Jernej Novak, Dušan Mlakar in Matija Logar. Letos so Grumovo nagrado podelili že osmič, zanjo pa je bilo evidentiranih osemintrideset dramskih besedil iz lanskega leta in pet besedil, ki so bila v ožjem izboru v letu 1984.
Za slovesen uvod v Teden slovenske drame so poskrbeli tudi člani Prešernovega gledališča iz Kranja s krstno uprizoritvijo predstave Branka Hofmana in Pavla Lužana Noč do jutra, ki jo je režiral Matija Logar.
Pokrovitelj letošnjega Tedna slovenske drame je kranjski Merkur, ob vseh nastopajočih pa sta ga omogočila Kulturna skupnost Kranj in Kulturna skupnost Slovenije.
V. Stanovnik
Dobro obiskana pevska revija — V Delavskem domu v Kranju je v petek, 21. februarja, in v soboto, 22. februarja, potekala vsakoletna pevska revija, na kateri se predstavijo pevski zbori kranjske občine, prireja jo Zveza kulturnih organizacij Kranj. Letos je nastopilo 15 zborov, občinstvo je obakrat napolnilo dvorano. Na sliki: moški pevski zbor Davorin Jenko iz Cerkelj, ki ga vodi Jože Močnik, uvršča pa se na kakovostni vrh moških pevskih zborov v kranjski občini. Foto: F. Perdan
Alternativni klubski seminar
Radovljica — Od 6. do vključno 8. marca bo v Sindikalnem izobraževalnem centru v Radovljici potekal alternativni klubski seminar, ki ga pripravlja Zveza kulturnih organizacij Slovenije. Lotili se bodo vprašanj razvojne skupine, problematike vlog v skupini delovanja, organiziranja skupine, reševanja protislovij, animiranja itd. Osnovni namen seminarja, ki hoče temeljiti na alternativ-
nih razsežnostih, je, mladim omogočiti, da ustvarijo krog mišljenja, dogajanja, preverjanja in nenazadnje preseganja kulturnih, umetnostnih, ekoloških, političnih, ideoloških, estetskih, vzgojnih in še drugih vprašanj skozi klubske oblike dela, skozi komunikacijo, ki je neavtori-tarna, odprta in kritična. Prijavite se lahko do 3. marca pri Zvezi kulturnih organizacij v Ljubljani.
GLAS 6. STRAN
ZANIMIVOSTI
Zimski spominski pohod na Stol
Kjer je volja, je tudi moč
Moste pri Žirovnici, 23. februarja — Po več kot štirih desetletjih, odkar je Jeseniška četa odločila boj s premočnim sovražnikom na pobočjih Stola v svojo korist, je spomin na ta dogodek še vedno svež. Vsako leto znova ga obudijo udeleženci zimskega pohoda, ki so ga letos priredili že enaindvajsetič zapored. Na njem se je zbralo okrog tri tisoč ljudi iz raznih krajev naše domovine in zamejstva.
Vrednejši od pečata v izkaznici so drugi spomini s pohoda, so menili člani Vovkove družine iz Ljubljane — Foto: S. Saje
Niti sneg, ki je prejšnji teden na novo prekril naravo, niti slaba vremenska napoved za konec tedna nista odvrnila ljubiteljev zimskih pohodov od tradicionalne prireditve v Karavankah. Marljivi organizatorji iz jeseniške planinske in borčevske organizacije so postorili vse potrebno za sprejem številnih obiskovalcev in ti so tudi prišli. Tako eni kot drugi so potrdili veljavnost reka »kjer je volja, je tudi moč«.
Prvi so zagazili v strmino proti Stolu mladi iz jeseniške in radovljiške občine. Kakih tristo se jih je zbralo kljub mrazu in sneženju pri Valvasorjevem domu minuli petek. Tam jih je sprejel Franc Konobelj-Slovenko, eden udeležencev boja 20. februarja 1945 na Stolu. Seznanil jih je z dogodki, spominu katerih je posvečen vsakoletni pohod.
Tudi udeleženci sobotnega in nedeljskega množičnega pohoda so se oba dneva zbrali na priložnostnih svečanostih pri domu. Drugi dan je spregovoril predsednik radovljiške občinske skupščine.
Sicer pa so na
pohodu po planinah pod Stolom obiskali kraje, kjer so se pred bojem zadrževali jeseniški partizani.
»Čeprav pohodniki vedno žele na vrh, jih večina razume, da to v neugodnih in nevarnih razmerah ni mogoče,« sta ob vrnitvi v dolino povedala Peter Zula in Lojze Uršič iz radovljiške postaje Gorske reševalne službe, ki sta skupaj z več kot 20 drugimi člani spremljala nedeljski pohod. »Na nevarnih mestih smo zavarovali prehode, da ne bi prišlo do nesreče,« sta pojasnila. »Pohod je minil brez poškodb, kar gre pripisati tudi vse boljši telesni pripravljenosti in opremljenosti obiskovalcev.«
Doživetja, ki povezujejo
Oba dneva množičnega pohoda je večina udeležencev izlet sklenila v Mostah pri Žirovnici, kjer tehnične službe skrbijo za evidenco in prodajo propagandnega gradiva. »Dela ni bilo malo,« je zaupal vodja službe Janez Košnik iz jeseniškega planinskega društva, »saj se je sobotnega pohoda udeležilo kar
dva tisoč obiskovalcev, nedeljskega pa približno sedemsto. Med njimi so bili številni štajerski planinci, veliko skupin smo našteli iz Srbije in Hrvaške, pa celo iz Trsta jih ni manjkalo.«
V preteklosti je na Stol prihajalo še več pohodnikov, zato letošnji obisk vseeno ni bil pretrd oreh za organizatorje. Kot je zaupala Draga Zugvitz z Jesenic, ki je že tretjič žigosala izkaznice pohodnikom, je šlo brez zastojev; delo ji ni bilo odveč, čeprav se tudi sama rada udeležuje pohodov. Z enakim veseljem je opravljala svojo nalogo Danica Skreblin iz Žirovnice, ki je kot poštna uslužbenka skrbela za prodajo razglednic in znamk; kot je ugotovila, je le malokje moč spoznati toliko prijaznih ljudi.
V dolino so prihajali dobre volje tudi pohodniki. Pomešali smo se mednje in jih zaprosili za kratke izjave.
Boris Krajne iz Nove Gorice: »Vsaka nedelja doma je zame izgubljen čas. Človek mora v naravo, zato sem s 30 drugimi h.letniki iz našega planinskega društva prišel na Stol. Prvič sem ga obiskal, a gotovo ne zadnjič, ker se vračam z lepimi vtisi in novimi znanstvi.«
Marjan Bertoncelj iz Radovljice: »Kot lovec sem veliko zunaj in med ljudmi, a sem bil med prvim obiskom te prireditve presenečen nad lepoto pohoda in družabnostjo na njem. Kar neverjetno je, da jo obiskujejo mnogi iz zelo oddaljenih krajev.«
Josip Sakoman iz Zagreba: »V skupini PD Železničar iz Zagreba, ki jo vodim, je 35 planincev od mladih do starejših let. Redno obiskujemo razne prireditve v Sloveniji, med katerimi ima ta pohod poseben mik. Doživetja na njem povezujejo in zbližujejo mnoge ljudi.«
Mojca Povšič iz Kranja: »Zanimalo me je, kako pohod izgleda, pa sem se pridružila prijateljici. To je prava rekreacija, sprostitev in zabava!«
S to trditvijo sta se strinjala tudi Katarina in Matjaž Vovk iz Ljubljane, ki ju je njun očka kot star znanec Stola prvič popeljal s seboj. Prav gotovo pa so s podobnimi vtisi odšli domov še številnejši pohodniki, s katerimi se nismo niti srečali niti pogovarjali.
S. Saje
Delavci iz drugih republik v Škof j i Loki
Kot Jugoslavija v malem
Škofja Loka, 22. februarja — Želja po delu in zaslužku jih je prignala v industrijsko razvito Slovenijo. Okoli dva tisoč jih je tu, v Škof j i Loki. Ne glede na to, ali se po nekaj letih vrnejo ali pa za vselej ostanejo, si želijo, da Slovenci v njih ne vidimo le delovne sile, temveč predvsem ljudi, ki imajo z nami kljub drugačnemu jeziku in kulturi tudi marsikaj skupnega. V tem duhu je izzvenelo tudi srečanje, ki ga je z delavci iz drugih republih v soboto pripravila škofjeloška mladina.
Med loškimi delovnimi organizacijami, ki imajo zaposlenih največ delavcev iz južnih republik, je tudi gradbeno podjetje Tehnik. V gradbeni sezoni se število gostujočih delavcev še pomnoži, tedaj je podjetje resnično tudi Jugoslavija v malem, saj se delavcem iz Bosne pridružijo še Makedonci, Vojvodinci, ljudje s Kosova . . . Delavci, ki so tu le začasno, prebivajo v samskem domu v Kamnitniku, kjer imajo prehrano zagotovljeno tudi za konec tedna. Dom ima tudi nekaj sob za družine, ki čakajo na družbena stanovanja. Tudi v Frankovem naselju so zgradili precej stanovanj za delavce iz drugih republik. Stanovanja pa so jim dodelili tudi v Novem svetu in Podlubniku. Delavci z juga ostajajo močno navezani na domači kraj, zato je njihovo udejstvova-nje v kraju, kjer živijo začasno, skromno. Pogosto se vračajc v rojstni kraj, zato jim pri Tehniku enkrat na mesec povrnejo stroške za pot domov.
Tako kot živijo Tehnikovi delavci z juga najbrž živi tudi večina ostalih, le da povsod nimajo tako urejenega stanovanjskega standarda. V LTH, denimo, se zlasti mlajši pritožujejo, da težko pridejo do svojega prostorčka pod soncem. Za deset stanovanj se poteguje kar sto prosilcev. Pogrešajo tudi prostor za družabna srečanja. Toda to so težave, ki so skupne vsem mladim, ne le onim iz drugih republik. Pač pa slednji občutijo, da jih domačini zaradi njihove drugačnosti ne sprejemajo, zlasti takoj na začetku, ko se ljudje z juga še prilagajajo našemu načinu življenja.
Kasim' Muharemović, ki se Je pred Tembolj je življenje tu okusil Rade letom in pol zaposlil v LTH, pravi, da Ihc' P° rodu Bosanec, zdaj zaposlen pri se je hitro vživel: »Nastanil sem se v Varnosti
samskem domu. Delo imam, streho       *16 let sem tu- Stanovanje imam, de-
lo in družino, zato sem kar zadovoljen. Sprva pa ni bilo tako. Težko je bilo zlasti za samce. Zato smo se pred leti začeli mladi iz drugih republik ukvarjati s športom in kulturnim življenjem. Hoteli smo se dokazati kot športniki, umetniki, ne pa da nas domačini videvajo malodušne in zagrenjene po gostilnah. Le škoda, ker je kulturno življenje potem zamrlo.«
imam, rad bi le še končal srednjo šolo tu v Sloveniji. Zdaj še ne vem, ali bom ostal v Sloveniji ali pa se vrnem v rodne Zavidoviče. Premalo časa sem še tu, da bi lahko presodil, kaj se pravi živeti v Sloveniji.«
Dobro desetletje je v Škofji Loki tudi Milovan I.a/.ic:
»Živim v Škofji Loki, delam pa v sosednji občini, v medvoškem Donitu. Ko pride mlad človek z juga v Slovenijo, se sprva težko privadi tukajšnjemu življenju. Ker smo spričo naših kulturnih značilnosti teže prilagodljivi, nas ljudje pogosto niso sprejeli. Mnogi juž-njaki v duhu še vedno živijo doma in jih na Slovenijo veže zgolj zaslužek. Takim je še teže živeti v tem okolju. Vendar bi se morali vživeti in sodelovati kot da so tu aoma. Mnogi bodo ostali, zato jim ne more biti vseeno, ali bo v Škofji Loki zgrajen še en vrtec ali bo obnovljena cesta ali bodo zgrajeni novi bloki . . . Meni se ni bilo težko prilagoditi. Tudi tu je moja domovina.«
Mladi in starejši iz drugih republik, ki so se na sobotnem srečanju oglašali k besedi, so trdili, da se v Škofji Loki ne čutijo odrinjeni in zapostavljeni, ker so druge narodnosti. Res jih kdaj zabolijo zaničljive besede o ^Bosancih«, češ, naj se vrnejo, od koder so prišli, vendar jim ne pripisujejo odločilnega pomena. Pogrešajo le več srečanj, ki bi jih povezovala z domačini, s katerimi se zdaj srečujejo pretežno pri delu.
D. Z. Žlebir
Razstava ljubkovalnih igrač v Železnikih
Raje pet'jurjev'za kupljenega dojenčka kot doma narejena igrača
Škofja Loka — Vzgojiteljice in varuhinje otroškega vrtca Najdihojca so izdelale že nešteto ljubkovalnih igrač. Pokazale so jih že na več razstavah, nazadnje v Železnikih
Dojenčki, ki so veliki in težki kot živi dojenčki, so bili lani pravcati modni hit med igračami. Niso poceni, po okroglih pet tisočakov je treba odšteti zanje. Starši jih radi odštevajo, samo da igrače dobijo. Res, da z njimi razveselijo otroke, vprašanje pa je, če je tako draga igrača res kaj več vredna od doma sešite punčke, slončka, zajčka, račke iz ostankov živopisnega blaga, z gumbi namesto oči, šopom nastrižene volne namesto las . . . Gotov ne, vsaj ne za majhnega otroka, ki mu je kupljen dojenček še pretežak in preneroden. Pa tudi sicer ima malček rad mehko igračo, ki jo lahko privije k sebi, lahko mu pade, ne da bi se razbila. Mehke ljubkovalne igrače, ki jih še do nedavna v naših trgovi' nah ni bilo mogoče kupiti, imajo po zagotovilih vzgojiteljev, pedagogov in psihologov neprecenljivo vzgojno vrednost. Otroke pomirjajo, uspavajo, potolažijo. Nenazadnje so tudi higienske, saj jih lahko peremo.
Vzgojiteljice in varuške loškega vrtca Najdihojca so izdelale že nešteto najrazličnejših ljubkovalnih igrač in z njimi obogatile igralne kotičke. Začele so v sedemdesetih letih, ko so bili vrtci še sila revni z igračami, ki so bile drage. Krojile in šivale so z domišljijo in veseljem-V Kroju so jim odstopili krpe.
Tri leta kasneje so ljubkovalne igrače pokazale na razstavi. Starši so se zanimali in to je vzgojiteljicam dalo še večje spodbude. Danes so igralni kotički v Najdihojci prepolni živopisnih, mehkih igrač, velikih in malih, »žepnih«. Z materiali zanje pomagajo nekatere tovarne, razen Kroja še Odeja, Gorenjska predilnica in druge. Igro pa so vzgojiteljice cicibanom obogatile še z najrazličnejšimi drugimi odpadnimi materiali iz tovarn.
Pred dnevi so loške vzgojiteljice ljubkovalne igrače spet vrnile otrokom v igralne kotičke. Za krajši čas so jih namreč več kot sto posodile krajanom Železnikov in okoliških naselij za ogled. V razstavnem salonu Alplesa so uredile lično razstavo in prikazale prek sto ljubkovalnih igrač za predšolske otroke. Staršem so ponudile tudi kroje, da bodo lahko sami doma sešili podobne igrače. Kot pravi pedagoška voditeljica iz Najdihojce Zinka Benedik, bi vse igrače lahko prodali-Vendar to ni njihov namen. Spodbudile bi rade starše, naj si vzamejo čas in se sami lotijo dela. Otroci jim bodo radi »pomagali«, se ob tem učili, doma narejene igrače bodo tudi zato dragocenejše od dragega umetnega dojenčka.
H. Jelovčan
Gobarji
vznemirjajo divjad!
Kranj, 19. februarja — Če greste v gozd po gobe, borovnice ali 1 sprehod, če greste teč, da prezračite pljuča in razgibate telo, ^ bodo lovci gledali postrani kot nebodigatreba, ki vznemirja d»| jad. Ne gre torej za zaskrbljenost, da bi v naših gozdovih iztreb' gobe in borovnice, temveč za to, da ne bi uboge srne in zajci strahu pred rekreativci in gobarji doživljali srčni udar. Čud^ čudno, nekdaj se je divjad bala ljudi s puško na rami, dandafl' pa se boji ljudi s košaro v roki, miroljubnih sprehajalcev, in kreativcev, ki sopihajo po goznih poteh.
spodari z 52 odstotki lovnih povP v kranjski občini. Na območje ob ne namreč posegajo tudi druge ske organizacije in družine, največ je Zavod za gojitev divjadi Kozof iz Kamnika.
Kranjske lovske družine predvi'' vajo, da se v prihodnjih petih \e[ število lovne divjadi ne bo povečev lo, to posebej velja za jelenjad, djj prašiče in gamse, ki povzročajo $ do na kmetijskih in gozdnih poV^ nah. Torej bo ostalo na ravni oCM I iz lanske pomladi, ko so našteli I srn in srnjakov, 925 poljskih zaj^ 385 fazanov, 530 jerebic, 29 jazbe<J 65 lisic, 247 gamsov, 72 jelenov in j* šut, 20 divjih prašičev, 4 planin^ orle itd.
Za preprečevanje škode, ki jo f jad napravi na njivah in travn^ ter v gozdovih, bodo tako kot do*' ustrezno uravnavali odstrel divj*. Lovci na nižinskih loviščih bi uredili krmne njive, primerne bi ^ gozdne poseke pod daljnovodi. V1 šinskih loviščih pa še vedno razS* gams j a garjavost, zato bo potreb večji odstrel bolnih živali. Kot P1 blem   pa   lovci   izpostavljajo ^ označitev meja med posameznim1 višči lovskih družin. , M. Volčjak
Resda smo malce v šalo zavili odstavek, ki so ga v pojasnitvi lovsko-gospedarskih načrtov za prihodnjih pet let napisali lovci šestih lovskih družin v kranjski občini (lovske družine Jezersko, Storžič, Šenčur, Udin boršt, Jošt in Sorsko polje). Toda kaj drugega ta odstavek res ne zasluži, saj so dobesedno zapisali takole: »Problematika, ki jo označujejo lovsko gospodarski načrti vseh šestih lovskih družin, je vznemirjanje divjadi zaradi pogostih obiskovalcev — turistov, ki nabirajo razne gozdne sadeže, oz. izvajajo rekreacijo. Ta problem je še posebej izrazit v bližini naselij oz. v lahko dostopnih predelih, in to v vseh letnih časih.«
Na sredinem zasedanju kranjskega izvršnega sveta, ko so potrjevali lovsko gospodarske načrte, so ta odstavek črtali, saj jim kaj drugega res ni preostalo. Naj ščitijo ljudi ali divjad, naj predpišejo občinski odlok, kdaj smemo v gozd in kako globoko-lahko zaidemo vanj, kako velike gobarske košare imamo lahko, koliko borovnic lahko pojemo in koliko naberemo v lonček ...
No, zdaj pa šalo na stran in k resnim stvarem, ki so jih napisali lovci. Omenjenih šest lovskih družin go-
Takšni vodnjaki so i:a Gorenjskem prava redkost. Videli smo ga na Šenturski gori v kranjski občini. — Foto: F. Perdan
torek, 25. februarja 1986
KRONIKA
7. stran (^mmsssss^aLAa
Ceste in varen promet
Spomladanske odjuge ne upoštevajo zakona
Kranj, 24. februarja — Zakon o varnosti prometa na cestah terja od voznikov, da prilagodijo vožnjo razmeram na cesti. Kot kaže, bodo ceste letos nevarne
Udarne jame, ki se na cestah v silili zimah pokažejo že kmalu, sPomladi pa ceste ponekod dobesedno zacvetijo, so že nekaj časa *ar jugoslovanska posebnost, posledica dotrajanega in neustreznega spodnjega ustroja cestišč. Letos so se marsikje na Gorenjskem poškodbe že pokazale in napovedale, da se bomo vozniki kmalu spopadli z nemogočimi razmerami na cestah.
Cestarji pojasnjujejo, da nekatere udarne jame že pozimi krpajo s hladnim asfaltom ali pa zasipavajo z gramozom, a skoraj nič ne zaleže.
Šele vroči asfalt lahko vsaj deloma odpravi poškodbe na cestah. V gorenjskih vremenskih razmerah pa je to mogoče šele v toplem in suhem aprilu ali maju.
Prometno nevarnost takšnih cest povečuje poškodovana ali zbledela talna prometna signalizacija. Cestarji se je lahko lotijo šele potem, ko ceste zakrpajo. Pogosto tarnajo, da so barve zelo slabe in največkrat ne zdržijo niti do naslednjega krpanja. S predstavniki Cestnega podjetja Kranj smo se pogovarjali o tem, kako se bodo lotili spomladanskih poškodb. Za to-
vrstno vzdrževanje cest bodo letos namenili več denarja kot prejšnja leta, vendar ga bo še vedno veliko premalo, da bi ceste primerno uredili. Da ne bi vsaka zima naredila toliko škode na cestah, bi morali vsakih petnajst let obnoviti spodnji ustroj cest, vsakih deset let pa vse ceste preplastiti z novo asfaltno prevleko. Tako delajo v razvitejših deželah, kjer spomladi ni potrebno krpanje cest.
Spomladansko krpanje z vročim asfaltom poteka po določenem vrstnem redu. Prednost imajo najbolj prometne in pomembne ceste, od enakovrednih cest pa bolj poškodovane.
Glede na denar, ki bo na voljo, bodo skušali čimveč cest zakrpati strojno, kar pomeni obnovo celotnega vozišča na določenem odseku. Žal bodo ti odseki zaradi pomanjkanja denarja precej kratki. Zagotovo pa bodo letos večje rekonstrukcije na cestah Prebačevo—Tr-boje, od Besnice proti Kranju, na cesti Trebija—Žiri, na magistralni cesti od Podtabora do Črnivca in na mostu pri Bistrici. O prednostih in vzdrževalnih delih na posameznih cestah na Gorenjskem oziroma po posameznih občinah pa se bo treba še dogovoriti z občinskimi skupnostmi za ceste.
Čeprav pričakujejo, da bo marsikatera cesta spomladi slaba, cestarji ne predvidevajo, da bi morali katero od njih zapreti za promet. Na prenekateri bo treba zmanjšati hitrost in omejiti osni pritisk; potrebno vertikalno signalizacijo za to imajo. Kar pa zadeva talno signalizacijo, bodo imela prednost križišča in prehodi za pešce na magistralnih in regionalnih cestah v naseljih. Pred začetkom poletja pa talnih oznak najbrž ne bo moč narediti. Vendar pa predvidevajo, da jih bodo na magistralnih in regionalnih cestah kasneje še enkrat obnovili.
Pred bližajočo se pomladjo velja torej tudi letos voznikom tale nasvet: ne samo zaradi zakona, predvsem zaradi slabih cest, ki se nam obetajo, bomo morali biti zelo previdni.
A. Žalar
Analiza o učinkovitosti varnostnega pasu
Pas ni za okras, temveč za zaščito
strokovnjaki Republiškega sekretariata za notranje zadeve so v stiskih prometnih nezgodah analizirali vpliv uporabe varnostnega pasu na posledice zaradi trčenj. Kot so ugotovili, bi se z dopunim pripenjanjem varnostnega pasu znatno zmanjšalo števi-j|j žrtev in ranjencev, vendar je v obravnavanih nesrečah uporabilo varnostni pas le dobrih 60 odstotkov voznikov.
v, sprava za informatiko pri Republi-. ©m sekretariatu za notranje zadeve J. zdelala na pobudo sveta za pre/en-o in vzgojo v cestnem prometu anali-iq učinkovitosti varnostnega pasu za • 1*5. leto. Osnovne podatke je primer-J. a tudi s kazalci iz preteklih let, ko še ' bila obvezna uporaba varnostnega Pasu.
Delavci uprave so v analizi zajeli sa-?° prometne nezgode, v katerih sta elno trčili dve osebni vozili, trčenja Sebnih vozil s težjimi vozili, trke v
re ob cesti in prevračanja. Analizi-1 so le učinkovitost varnostnega pa-2a voznike, saj niso imeli točnih po-
lkov, kje so med nezgodo sedeli so-tftiki. Obenem so upoštevali le ne-°°de, zaradi katerih so udeleženci v r0rnetu umrli ali se poškodovali.
0 v takih nezgodah so našteli 1523 Sebnih vozil. V njih je bilo 926 vozni-
kov pripetih z varnostnim pasom, kar 597 voznikov pa se ni pripelo. To pomeni, da je bilo v času prometne nezgode pripetih le 60,8 odstotka vseh voznikov.
V preučevanih nezgodah je umrlo 53 voznikov, 277 jih je dobilo hujše poškodbe in 519 lažje, 674 voznikov pa je ostalo nepoškodovanih. Število mrtvih in poškodovanih bi se ob dosledni uporabi varnostnega pasu zelo zmanjšalo, so na osnovi analize ugotovili strokovnjaki.
V prometnih nezgodah v naselju je bilo med 412 vozniki, ki so bili pripeti, kar 234 (56,8 %) voznikov nepoškodovanih, 130 (31,6 %) lažje poškodovanih, 45 (10,9 %) hudo poškodovanih in 3 (0,7 %) mrtvi. Razmerje glede na težo posledic je bilo precej drugačno med 290 vozniki, ki se niso pripeli s pasom; brez posledic je ostal 101 voznik (34,8 %), lažje poškodbe je dobilo 114 (39,3%) vozni-
kov, hude poškodbe 62 (21,4%) voznikov, 13 (4,5 %) voznikov pa je umrlo.
Podobno ugotovitev je bilo moč izluščiti iz analize prometnih nezgod zunaj naselij. Med 514 vozniki, ki so bili pri peti, je bilo 249 (48,5 %) voznikov brez poškodb, 165 (32,1 %) z lažjimi poškodbami, 83 (16,1 %) s hudimi poškodbami in 17 (3,3 %) mrtvih. Med 307 vozniki, ki niso uporabili varnostnega pasu, pa jih je bilo le 90 (29,3 %) brez poškodb, 110 (35,8%) lažje poškodovanih, 87 (28,4 %) huje poškodovanih in kar 20 (6,5 %) mrtvih.
Zapisane številke so same po sebi dovolj prepričljive. Vseeno ni odveč dodati, da se je učinkovitost varnostnega pasu potrdila še zlasti pri prometnih nezgodah v naseljih, kjer so hitrosti vozil manjše. Tako smo tudi pri nas dokazali, kar so že pred nami preizkusili in ugotovili v mnogih tujih deželah. Torej bo zaradi vpliva varnostnega pasu na izboljšanje prometne varnosti treba nadaljevati vzgojno propagandno dejavnost in dosledno uresničevati zakonska določila pri tem!
S. Saje
:rb za družbeno premoženje
Samozaščita je odpovedala
|rr^nj, 10. februarja — Ob poglabljanju družbene krize je občuti-S Več pojavov slabega gospodarjenja, nevestnega poslovanja, kr-ltey in izigravanja zakonov. Družbeno premoženje bolj in bolj wj»roža gospodarski kriminal, so ugotavljali tudi na seji medob-,ln-skega sveta Zveze sindikatov Slovenije za Gorenjsko. To pa . °kazuje, da ljudje še vedno nismo docela doumeli, da je družbo imetje tudi naše.
v Razmere so nas naučile, da škode Jr0varni ne povzročata le delavec, ki pf.naša material, in varnostnik, ki j. 1 tem zamiži na eno oko, temveč so * ?sežnosti gospodarske kriminalist še dosti večje. Ni nam še docela v0j .y zavest, da tudi zastoji v proiz-Hj,, j*< slabi izdelki, velik izmet in j^j^omarna požarna varnost pometo veliko'denarja v škodo tovarne, £ Pravi družbenega premoženja. l }° pa nas začenja skrbeti kršenje ^j^nskih predpisov in samouprav-p0 aktov, bolj kritično presojamo ^.^verbe, potrato materiala, pona-Pow''e naključnih računov, podku-
VunJe . . . Škodljivo sklepanje poima lahko zelo velike gmotne
posledice, ki jih delavci občutijo leta in leta. Podobno je z nespametnim investiranjem. V tovarnah so premalo pozorni do nakupa zastarele in zato neustrezne opreme v tujini, do nelojalne konkurenčnosti z izgovorom, da gre za pozitivne mahinacije v prid delovne organizacije, do računalniškega kriminala.
Samoupravne delavske kontrole, ki so v delovnih organizacijah postavljene zato, da stopijo na prste vsakovrstnim nezakonitim pojavom, so v mnogih primerih nemočne. Krivci za velikopotezni gospodarski kriminal se znajo spretno skriti za kopico nerazumljivih in zapletenih zakon-
skih predpisov. Ker so v mnogih primerih to najodgovornejši delavci, tisti, ki imajo v rokah škarje in platno, jim je težko priti do živega. Kot je dejal eden od članov medobčinskega sveta ZSS za Gorenjsko, je v tovarni prej črna ovca tisti, ki opozori na škodljiv pojav v delovni organizaciji, kot pa oni, ki je dejanje zagrešil. Da je samoupravni delavski nadzor odpovedal ravno zaradi najtežjih dejanj gospodarskega kriminala, sta v največji meri kriva nemoč in strah pred nagajanjem z vrha.
Izkušnje kažejo, da najpogosteje prihaja do škodnih pojavov v delovnih organizacijah, kjer vladata slaba organizacija dela in boren zaslužek. Slabo plačane delavce bolj skrbi lastna kuverta kot premoženje delovne organizacije, to pa nevestnim gospodarjem pri vrhu omogoča vsakovrstne podvige zoper zanon. Ko so v gorenjskih sindikatih ocenjevali te pojave in presojali, kako bi oživeli delavski nadzor, so sodili, da vendarle ni brezupno. Izkušnje kažejo, da mnogi samoupravni organi oživijo ravno v trenutkih krize in konfliktov, zato tudi v samoupravno delavsko kontrolo ne gre takoj izgubiti zaupanja. „
D. Z. Žlebir
Brezobzirnost voznikov do otrok — Tako sliko, kot smo jo posneli med bloki na Planini v Kranju 17. februarja letos, bi najbrž lahko naredili še kje in kdaj drugje. Voznik tega hrošča je pustil svoje vozilo očitno na nepravem mestu, saj so vsa parkirišča oddaljena več deset metrov proč, tod pa je iztek brezine za sankanje in smučanje. Čeprav so mali športniki izjavili, da jih avto ne moti preveč, ne moremo odobravati nepremišljenega početja voznika. Manj izkušen sankač ali smučar bi lahko trčil v vozilo in se poškodoval; potem bi bilo ukrepanje seveda prepozno! Na to so nas opozorili tudi tamkajšnji prebivalci, zaradi česar primer ne sme ostati skrit. (S) — Foro: S. Saje
NESREČE
MOTORIST ZBIL PEŠAKINJO
Tržič, 19. februarja — Voznik kolesa z motorjem Franc Kuhar, star 53 let, doma s Pristave, je na Koroški cesti dohitel pešakinjo 79-letno Katarino Jakšič, ki je hodila po sredi ceste. Motorist je zmanjšal hitrost in se umaknil k robu ceste. Tedaj je nasproti pripeljal osebni avto, Jakši-čeva je skočila na desno, tik pred motorista, ki jo je zadel in zbil po cesti. V nesreči je bila huje ranjena.
IZSILIL PREDNOST V KRIŽIŠČU
Kranj, 20. februarja — Dva ranjena in večja gmotna škoda so posledica prometne nesreče, ki se je pripetila v križišču ceste Kranj —Brnik z vzhodno obvoznico. 22-letni voznik osebnega avtomobila Stanislav Bevk iz Kranja, ki je vozil z Labor proti
Britofu, je z neprednostne ceste zapeljal v križišče in pri tem izsilil prednost voznici Mariji Ropret, stari 24 let, s Praprotne police, ki je pripeljala po prednostni cesti iz Kranja. V trčenju sta bili ranjeni voznica in sopotnica Marija Ropret, stara 55 let.
D. Ž.
Planinec je zašel
Jesenice, 21. februarja — Ob
osmih zvečer so postajo milice na Jesenicah obvestili, da pogrešajo planinca Jožeta Podkrajška, starega 59 let, doma iz Logatca, ki se je bil udeležil množičnega pohoda na Stol. Gorski reševalci in miličniki i Jesenic so ga odšli iskat in ga čez poldrugo uro našli kakih 500 metrov od odcepa poti za Završnico proti Valvasorju. Za-blodelega planinca, ki se je bil v debeli uri dodobra premrazil, so spravili v Valvasorjevo kočo, kjer je prenočil.
Zakon o varnosti v cestnem prometu
Ponovno v javni razpravi
Naš zakon o prometni varnosti smo doslej že nekajkrat uskladili s potrebami oziroma stvarnimi razmerami. Sedaj pripravljajo nove spremembe in dopolnitve zveznega zakona, ki ureja vprašanje prometa.
Novosti se bodo nanašale predvsem na učenje voznikov v avto šolah in prevozniških organizacijah. Več pozornosti bodo namenile tudi vožnji pod vplivom alkohola. Za voznike, ki jih bodo miličniki trikrat zalotili vinjene za krmilom, je predviden odvzem vozniškega dovoljenja. Ob tem jih bodo lahko napotili na zdravniški pregled, kjer bodo ugotavljali, ali niso morda alkoholiki. Takim osebam naj ne bi več dovolili voziti vozil v javnem prometu.
Če bo prišlo do spremembe zako-
na, bo tudi pešcem in kolesarjem predpisana večja odgovornost, kot jo imajo sedaj. Bolj bodo morali paziti nase in se ozirati na druge udeležence v prometu, saj je le od takega sožitja moč pričakovati manj nesreč in žrtev med njimi.
Pomembno je, da vse republike posebno skrbno preučujejo, kako zmanjšati število prometnih nesreč zaradi prehitre vožnje. Strokovnjaki ugotavljajo, da je treba zaostriti odgovornost voznikov za prilagajanje hitrosti vožnje razmeram na cestah, sposobnosti vozil in natovorjenosti vozil. Spremembe, ki bodo verjetno omejevale hitrosti posameznih vozil, so v skladu z izredno strogimi mednarodnimi odgovori in predpisi.
Mrak
KLICAJ ZA VARNOST
Slepi pade v jamo
Mišljenje voznikov, da so za udobno in varno vožnjo najpomembnejše kakovostne gume na vozilu, je gotovo zmotno. Na slabem in spolzkem cestišču namreč ne pomagajo še tako dobre gume.
Čep rav analize prometnih nezgod med vzroki le poredko omenjajo slabo cestišče, bi vozniki ne smeli pozabljati na vpliv kakovosti ceste na vozne razmere. Betonsko cestišče je sicer varnejše od cest s kockami, ki jih je zato čedalje manj, vendar je treba tam paziti na vzdolžne, z asfaltom zalite špranje med posameznimi ploščami. Na robovih, ki se ponekod popolnoma ne skladajo, vozilo rado zanese.
Žal tudi naši gradbeniki preradii pozabljajo, kako pomembno je grobo asfaltno cestišče za dobro stabilnost vozila na njem. Asfaltirane ceste so marsikje zlizane, zato morajo biti vozniki na njih še posebej previdni ob padavinah. Še večjo nevarnost — za voznike in vozila — pa pomeni strgana asfaltna prevleka, kjer zlasti pozimi in spomladi nastajajo v podlagi manjše in večje jame. Le-te večkrat postanejo neprijetna past za voznike, ki se preveč zanašajo na dobro opremo svojega vozila, vozijo pa prehitro in neprevidno.
Dober voznik bo na slabem, poškodovanem cestišču predvsem primerno zmanjšal hitrost vozila. Če ga bo vseeno presenetila luknja v cestišču, ne bo z vso silo zaviral tik pred njo ali z naglim zasukom volana skušal tako mesto obvoziti. Ob prvem ukrepanju bi namreč zaradi nenadnega udarca zavrtega kolesa v neravni del cestišča lahko nevarno poškodoval krmilni mehanizem vozila, nepazljivi voznik v vozilu za njim pa bi lahko trčil v njegovo vozilo. Nič manj nevaren ne bi bil drugi ukrep, zaradi katerega bi lahko njegovo vozilo zaneslo in bi trčilo v nasproti vozeči avtomobil.
Da se kaj takega ne bi zgodilo, mora voznik stalno in temeljito opazovati cestišče. Ker slepi lahko kaj hitro pade v jamo — še posebej v mraku in temi, mora imeti vozilo seveda tudi brezhibna svetila.
S. Saje
Enajsti smučarski množični tek Po poteh Kokrškega odreda
Najbolj množična udeležba doslej
Duplje, 23. februarja — Pod pokroviteljstvom Slovenijalesa in oo organizaciji TVD Partizan Duplje se je v nedeljo udeležilo enajstega množičnega teka Po poteh Kokrškega odreda več kot tri tisoč tekačev in tekačic iz vse Slovenije. Tekmovanje si je ogledalo veliko število gledalcev, med katerimi so bili tudi borci Kokrškega odreda. Med gledalci sta bila tudi predsednik skupščine občine Kranj Ivan Cvar in predsednik častnega odbora Martin Košir. Vse smučine so bile oblično pripravljene.
lob, 2. Bertoncelj, 3. Jerančič, moški (15 km) — 1. Rupnik, 2. Kavčič, 3. Svoljšak, borci do 60 let — 1. Žvan, 2. I. Jošt, 3. Pivk, nad 60 let - 1. Vojvoda, 2. Pristavec, 3. Štefe, JLA, TO, milica — 1. Kopač, 2. Velikanja, 3. Krznar, kmetje — 1. Jelene, 2. Zupane, 3. Velepec, ženske do 35 let (30 km)
— 1. Ahačič, 2. Čepelnik, 3. Demšar, nad 35 let - 1. J. Rebolj, 2. Čop, 3. Gram, moški — kategorizirani tekmovalci do 30 let —■ 1. Gričar, 2. Tro-ha, 3. J. Stanovnik, nad 30 let — 1. Rupnik, 2. Teraž, 3. Kofler, do 45 let
— 1. Setušak, 2. Kosčak, 3. S. Stanovnik) nad 45 let — 1. Hrovat, 2. Reš, 3. Kavčič.
Na enajstem smučarskem teku Po poteh Kokrškega odreda so borci tudi tekli, na zmagovalnem odru pa so se zbrali tudi v pevski zbor in navdušeno zapeli.
Odlično pripravljene smučine, dokaj lepo, a hladno vreme in najmno-žičnejša udeležba doslej so glavne značilnosti letošnjega, že enajstega smučarskega teka Po poteh Kokrškega odreda, ki so ga pripravili Du-pljanci in njihovi sosedje. Za tek na 30, 15 in 7 kilometrov se je prijavilo kar tri tisoč osemnajst udeležencev. S starta se jih je v smučine pognalo več kot dva tisoč osemsto. Vsi, ki so jih pretekli, so bili zmagovalci: pionirji, najstarejši tekači, pa vsi borci, ki so se podali na sedem kilometrov dolgo smučino in tudi vsi kffietje ter predstavniki JLA, TO in milice.
Vsi so z nestrpnostjo pričakovali, kako se bo razvnel boj in kdo bo zmagal v najdaljši smučini, na trideset kilometrov; ta tek je imel kar pet starostnih kategorij. V res idealni smučini je v prvi starostni skupini žensk prišla prva v cilj Ahačičeva iz Tržiča,
v drugi skupini pa je bila najhitrejša Jela Rebolj iz Kranja. V kategoriji moških v skupini kategoriziranih tekmovalcev sta si prvo mesto razdelila Gričar s Hrušice in Trohar iz Kamnika. Zanimivi so bili tudi teki na petnajst in sedem kilometrov: pri ženskah je bila najhitrejša Lidija Golob iz Gorij, pri moških Rupnik s Črnega vrha nad Idrijo, pri kmetih je zmagal Jelene iz Dražgoš, medtem ko je bila prva med kmeticami Marija Trobec iz Polhovega Gradca. V mlajši kategoriji borcev je bil najboljši Žvan iz Bohinjske Bistrice, v starejši kategoriji njegov rojak Vojvoda, med miličniki pa je bil najhitrejši Kopač iz Zaščitne enote milice iz Ljubljane.
Vrstni red — pionirji (7 km) — 1. F. Poklukar, 2. T. Zemva, 3. J. Poklukar (vsi Gorje), pionirke — 1. Kunstelj (Gorje), 2. Grmek (KokricaJ, 3. Rožič (Mojstrana), ženske (15 km) — 1. Go-
• Janez Bengalija iz Dupelj, vodja priprave prog: »Proge smo začeli pripravljati v sredo in smo nadaljevali vse do sobote. Zelo prav nam je prišel nov sneg in upam, da smo kljub vsem naporom dobro pripravili vse smučine. Pri pripravi prog delam že od samega začetka. Naša tehnična skupina je delala s šestdesetimi ljudmi iz Podbrezij, Nakla, Strahinja, ŠD Kokrica, ŠP Pogorja in od drugod.«
• Ivica Kosmač iz Zirov: »S smučarskim tekom sem se začela ukvarjati pred petimi leti in od takrat se udeležujem vseh množičnih rekreativnih tekov. V Dupljah sem se odločila za petnajst kilometrov dolgo smuČ! Bi'a je r-*"*no pnpravM^a in na     gi n; h-\
Čeprav so bile smučine v Dupljah za vse izredno dobro pripravljene, je bilo v ciljni ravnini na vseh tekih živahno. Po napornem teku so nekateri kar padli V cilj.
V teku na trideset kilometrov sta med moškimi zmagovalca z roko v roki prišla v cilj. To sta bila Gričar s Hrušice in Trohar iz Kamnika.
• Jožko Poklukar iz šestega razreda OŠ Gorje: »Smučarski tek pod vodstvom treniram od lanskega leta. V klubu TVD Gorje nas trenira Pavel Kobilica in ni mi žal, da sem se začel ukvarjati s tem zimskim športom. Danes sem tekel na sedem kilometrov in sem bil tretji.«
D. Humer Foto: F. Perdan
Smučarski skoki
Zupančič pred Kranjčanoma
Kranj, 23. februarja - Skoraj 120 mladih skakalcev je nastopilo na letošnjem prvenstvu Slovenije v kategoriji pionirjev do 11 let na 22-m skakalnici v Besnici.
Zanesljivo je zmagal Zoran Zupančič iz Žirov, ki se je odlikoval predvsem z odličnim doskokom. Velik uspeh pa so dosegli tudi kranjski skakalci, saj so se kar trije uvrstili med pet najboljših. Srebrno kolajno je osvojil Gregor Mar-tinjak, bronasto pa Urban Simčič. Med rekordnim številom nastopajočih je bi-
Zoran Zupančič (Alpina) republiški prvak in zmagovalec pokala Cockta med pionirji do U let
Po očetovih stopinjah: David Mesec iz Kranja
la iz smučarskega skakalnega kluba Iskra-Delta Triglav iz Kranja kar četrtina nastopajočih.
Rezultati: 1. Zupančič (Alpina) 190,5 (19, 18,5), 2. Martinjak 176,5 (18,5, 18,5),
3. Simčič (oba ID Triglav) 176,0 (18, 18),
4. Frane (Bled) 175,5 (19, 18), 5. Mesec
(ID Triglav) 174,5 (18,5 18,5), 9. Jereb (Alpina) 166;5 (18,5, 18).
A. Javornik
Petek državni prvak
Braslovče, 23. februarja — Na prvem državnem prvenstvu v smučarskih skokih za starejše pionirje so imeli največ uspeha tekmovalci gorenjskih klubov. Zanesljivo je osvojil naslov prvaka Jugoslavije Petek, član Partizana
iz Žirovnice pred klubskim tovarišem Gašperinom. Odličen pa je bil z bronasto medaljo Kranjčan Kropar, ki je po nedavni poškodbi na skakalnici v Ži-reh spet nastopil in dosegel lep uspeh, saj je bil pred nedavnim na prvenstvu SRS prvi, hkrati pa je bil tudi član ekipe SSK Iskra-Delta Triglav, ki je v mo-štveni konkurenci v Logatcu osvojila naslov državnega prvaka.
Rezultati: 1. Petek 191,2 (58,5, 63,5), 2. Gašperin (oba Žirovnica-Jesenice) 184,2 (58, 59), 3. Kropar (ID Triglav) 183,4 (56,5, 59,5), 4. Kopač (Alpina) 179,4 (56,5, 59,5), 5. Pogorelčnik (T. Velenje) 167,8 (54,5, 57), 6. Oblak (Alpina) 163,9 (55,5, 53), 7. Knafelj 153,5 (52, 51),
8. Šemrl (oba ID Triglav) 145,2 (52, 50),
9. Triplat (Bled) 138,9 (48,5, 50), 10. Ropret (ID Triglav) 137,6 (49,51).
J. Javornik
Gladek, Kokalj in Pagon najboljši
Kranj, 23. februarja — Na Gorenji Savi je bilo letošnje prvenstvo Gorenjske v smučarskih skokih za najmlajšo kategorijo — pionirje do 9 let starosti. Najboljši je bil Gladek iz Žirov. Najmanj drugo mesto pa si je zapravil zaradi padca Orlic iz Kranja.
Rezultati: 1. Gladek (Alpina), 2. Kokalj (Žirovnica), 3. Pagon (Alpina), 4. Rakovec, 5. Ciperle, 6. Kern, 7. Zarnik (vsi ID Triglav), 8. Pravdič (Žirovnica), 9. Orlic, 10. Markelj (oba ID Triglav).
J. J.
Kondorjevo uspešno delo
Godešič, 5. februarja — Na občnem zboru so se zbrali člani športnega društva Kondor z Godešiča. Društvo združuje nad 100 članov, ki so lanski delovni program vestno uresničevali. Organizirali so že tradicionalne prireditve kot nogometni turnir za pokal Godešiča, zaključek tekmovanja v gorenjski namiznoteniški ligi, občinsko veteransko prvenstvo v namiznem tenisu in namiznoteniške škofjeloške sindikalne igre. Razen Lega so pripravili še nekaj nogometnih in namiznoteniških tekmovanj.
Kondorjeva moštva so uspešno branila barve kluba. Imajo nekaj škofjeloških prvakov med posamezniki in moštvi, namiznoteniška ekipa je bila peta v gorenjski ligi, na turnirjih so dobro igrali nogometaši, v društvu pa je tudi nekaj dobrih tekačev na snegu in suhem, med katerimi izstopa Peter Bertoncelj.
Letošnji delovni program obsega organizacijo že ustaljenih prireditev. Najkvalitetnejša prireditev bo 6. aprila, ko bo Kondor v Škofji Loki pripravil odprto gorenjsko namiznoteniško prvenstvo za članice, člane in dvojice. Ob nogometnem igrišču bodo dokončali garderobe in obnovili mreže in garderobo v rekreacijskem centru. Vsega s prostovoljnim delom ne bodo mogli opraviti, zato računajo na pomoč.
Prihodnje leto bo Kondor praznoval 20. obletnico delovanja in jubilej nameravajo slovesno proslaviti.
J. Starman
Streljanje
Strelsko tekmovanje za Košnikov memorial
Kranj, februarja — Občinska strelska zveza Kranj je organizirala že tradicionalno strelsko tekmovanje, KOŠNIKOV MEMORIAL, v strelski disciplini standard zračna puška in pištola. Tekmovanja se je udeležilo prek 50 strelcev iz vse Slovenije.
Ekipno STANDARD zračna puška:
I. SD OLIMPIJA Ljubljana 1685 krogov, 2. SD Kamnik 1651, 3. SD KRIM Ljubljana 1595, 4. SD Kranj 1576.
Posamično: 1. Rajmund Debevc, SD OLIMPIJA 583 krogov od 600 možnih,
2. Janez Mrkun, SD KRIM Ljubljana 559, 3. Marjan Repič, SD Kamnik 559,
4. Borut Zalar, SD OLIMPIJA Lj. 558,
5. Sašo Podgornik, SD Kamnik 549 krogov itd.
Pištola ekipno: 1. SD MROŽ T. Velenje 1690, 2.SD OLIMPIJA Lj. 1678,
3. SD Kranj I. 1672, 4. SD Ptuj 1618, 5. SD UNIOR Zreče 1596, 6. SD Kranj
II. 1556, 7. SD KRIM Lj. 1519 krogov. Posamično: 1. Alojz Trstenjak, SD
MROŽ T. Velenje 573, 2. Emil Serafin, OLIMPIJA Lj. 564, 3. Franc Gaber, OLIMPIJA Lj. 563, 4. Franc Peternelj st, SD Kranj 562, 5. Vinko Trinkavs, SD MROŽ T. Velenje 562, 6. Franc Peternelj ml., SD Kranj 556 krogov itd.
J. Sitar
Udeleženci
Trnovskega
maratona
Kranj, 24. februarja - ZTKO Kranj organizira v nedeljo, 2. marca, avtobusni prevoz na Trnovski maraton. Avtobus bo odpeljal iz Kranja ob šestih zjutraj izpred hotela Creina. Cena za udeležence iz Kranja je 400 dinarjev, za udeležence zunaj kranjske občine pa 700 dinarjev. Prijave sprejemajo do petka, 28. februarja, po telefonu 21-176!
Naši športniki
Vojko Lapajna
17. februarja se je končalo mednarodno pionirsko tekmovanje v alpskem smučanju na 11. Pokal Loka 86. Naši smučarji so osvojili kar dve tretjini kolajn. Zato smo se odločili, da vam predstavimo enega izmed najboljših.
Vojko Lapajna je zmagovalec veleslaloma med starejšimi pionirji, slaloma pa ni končal.
• Kdo te je navdušil za smučanje? »To je bil moj oče, ki me je s šestimi
leti postavil na smuči in je bil moj prvi trener. S sedmimi leti sem postal član smučarskega kluba Tržič, kjer me zdaj trenira Pavel Grašič.«
• Treningi ti gotovo vzamejo veliko časa. Kako pa usklajuješ delo v šoli s treningi?
»Obiskujem O. Š. heroja Bračiča in moram reči, da učitelji razumejo mojo smučarsko zagnanost. Sicer pa velja pravilo, da treningi ne smejo biti vzrok za slabe šolske ocene.«
• Kateri so tvoji največji smučarski uspehi?
»S pionirskega FIS tekmovanja na Češkoslovaškem sem se vrnil z dvema
Jana Mlakar ocenjuje svetovno prvenstvo
»Zadovoljna sem!«
Kranjska gora, 20. februarja —
19-letna Kranjskogorka Jana Mlakar, članica Smučarskega kluba Kranjska gora, študentka angleščine in geografije, je bila naša najuspešnejša zastopnica na nedavnem svetovnem mladinskem prvenstvu v klasičnih smučarskih disciplinah v Lake Placidu. Njen trener je oče Janez Mlakar.
»S svojimi uvrstitvami na svetovnem prvenstvu sem zelo zadovoljna, čeprav sem imela na tekmovanju zaradi vnetega živca težave z desno roko. V teku na 5 kilometrov sem bila deseta. Bila sem najboljša tekmovalka iz srednje Evrope. Prehitele so me samo tekmovalke Finske, Norveške in Sovjetske zveze. Na 15 kilometrov pa sem bila 13. Moji uvrstitvi sta najboljši jugoslovanski uvrstitvi na tekmovanju takšne vrednosti,« je pripovedovala Jana v četrtek in bila navdušena nad odločitvijo Kranjske gore, da ji podeli štipendijo kot pomoč pri vadbi. »Trudila se bom, da bom s svojimi uvrstitvami upravičila zaupanje kraja.«
Jano čakajo sedaj nova tekmovanja. Kratek predah bo izpopolnila s pospešenim treningom. Med sezono teče vsak dan tri do štiri ure in premaga tudi po 50 kilometrov.
»Sedaj odhajam na tekmovanje za alpski pokal,« je dejala Jana. »Potem pa se bosta oče, moj trener, in direktor nordijskih reprezentanc Lojze Gorjanc dogovorila, na katera tekmovanja bom šla: ali na tekmovanja za svetovni pokal ali na tekme za alpski pokal.«
J. Košnjek
Hokej na ledu
Jeseničani niso ubranili naslova
JESENICE, 22. FEBRUARJA - Jeseniškim hokejistom v tretji tekmi su-per finala letošnjega državnega prvenstva v hokeju na ledu na domačem ledu ni uspelo, da bi dobili četrto srečanje z beograjskim Partizanom in bi se z zmago še enkrat pomerili za državni naslov. V četrti tekmi v dvorani pod Mežakljo so bili premagani v streljanju kazenskih strelov. Partizan je bil boljši za en gol in si je tako prislužil letošnji naslov. IZID SREČANJA -JESENICE : PARTIZAN 3:4.
Tako so hokejisti beograjskega Partizana po enaintridesetih letih ponovno osvojili državni hokejski naslov. Doslej je bil naslov od leta 1955 vedno na Jesenicah in v Ljubljani.Pri tem so bili še vedno močnejši Jeseničani, ki so ta naslov osvojili že enaindvajsetkrat. VSEENO JESENIČANOM ZA DRUGO MESTO ISKRENE ČESTITKE, -dh
zmagama. Zelo sem vesel veleslalom' ske zmage na Starem vrhu, v slalomu pa mi ni šlo. Drugih vidnejših uspehov pred letošnjo sezono ni bilo.«
# Kakšni pa so tvoji načrti? »Najprej se želim prebiti med mlp'
dince in kasneje med člane. Torej je pred menoj še veliko trdega dela "i treningov.«
• In kaj ti smučanje pomeni? »To,   pa  je težko povedati. Pravzaprav vse.«
Tako se je končal pogovor s 14-let-nim Tržičanom. Vojko, želimo ti še mnogo uspehov.
M. Jagodic
FEBRUARJA 1986
OBVESTILA, OGLASI
9. stran mmmmm3iLAS
® 18. do 28. februarja "ekaj malega.
jekleni izdelki Hrplje ter keramični '^elki Liboje bodo navdušili tudi vas s Prmierno kvaliteto, lepimi oblikami in Seveda zelo ugodnimi cenami.
^kaj novega za vaš dom
čistilnih sredstev JOHNSON ni več "eba kupovati v tujini. Za dinarje jih ^ ASTRA Blagovnica Kranj
STRflJ Blagovnica Kranj
CENJENI KUPCI!
Ne pozabite!
Od 1. marca 86 dalje bo naša poslovalnica
ŽELEZNINA V LESCAH , ODPRTA od 8. do 19. ure.
JEDOBCINSKI SKLAD ZA IZOBRAŽEVANJE DELAVCEV lj PODROČJU SAMOSTOJNEGA OSEBNEGA DELA *RANJ in DELAVSKA UNIVERZA TOMO BREJC KRANJ
JJas vabita na TEČAJ ZA SLIKOPLESKARSKA DELA,
^ je namenjen vsem, ki želite izpopolniti svoje znanje iz tega
defr°^a *n Se seznanm z novimi materiali in tehnologijo
Okvirni program tečaja je:
medsebojno spoznavanje z osnovami psihologije dela, , tehnologija materialov in gradiv — posebnosti podlag za
Površinsko obdelavo in njen namen, """" spoznavanje materialov za slikopleskarska dela, ^ organizacija in tehnologija del iz prakse, *" demonstrativni prikaz materialov iz tovarn COLOR Med-- ■• vode in JUB — Dol pri Ljubljani,
"~ zaključek s pogovorom vseh udeležencev in izvajalcev tečaja.
T
ten?"" b° traJal Predvidoma okrog 32 ur, o pričetku, ki bo v za-^'ku marca, boste obveščeni.
i e|avcem pri obrtnikih bo stroške tečaja poravnal SKLAD za jObraževanje, obrtniki in drugi pa boste poravnali stroške eiavski univerzi Kranj. Višina prispevka za stroške bo zna-^ P° številu zbranih prijav.
ffjave sprejemata do ponedeljka, 3. marca 1986, Medobčin-«u sklad za izobraževanje delavcev na področju samostojne-f* osebnega dela Kranj, Trg revolucije 3, telefon (064) 26-077 (nc7velavska univerza Kranj, Cesta Staneta Žagarja 1, telefon W64) 27-481.
HOTEL GRAJSKI DVOR RADOVLJICA
objavlja na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja prosta dela in naloge
1. RECEPTORJA
Pogoji: — končana srednja šola
— 2 leti delovnih izkušenj
— znanje 2 tujih jezikov
2. KUHARJA
Pogoji: — končana gostinska šola
3. 2 NATAKARJEV
Pogoji: — končana gostinska šola
4. 2 SOBARIC
Pogoji: — končana osnovna šola
5. ClSTILKE
Pogoji: — končana osnovna šola
Za vsa dela so zaželene delovne izkušnje. Delovno razmerje sklenemo pod 1. za določen čas — nadomeščanje delavke, ki je na porodniškem dopustu, pod 2., 3., 4. in 5. pa za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom. Za kuharje in natakarje so na voljo samske sobe.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: Hotel Grajski dvor Radovljica, Kranjska cesta 2, komisija za delovna razmerja. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po objavi.
Osnovna šola CVETKO GOLAR ŠKOFJA LOKA
Razpisna komisija objavlja prosta dela in naloge
ClSTILKE
za nedoločen čas s polnim delovnim časom
Pogoj: — dokončana ali nedokončana osnovna šola.
Poskusno delo en mesec. Nastop dela takoj.
HIŠNIKA
za nedoločen čas s 3,5-urnim delovnim časom. Pogoj: — VK ali KV delavec z delovnimi izkušnjami y mizarstvu.
Poskusno delo traja en mesec. Nastop dela takoj.
Pisne prijave je treba poslati v 8 dneh po oglasu na naslov: Osnovna šola Cvetko Golar, Škofja Loka, Frankovo naselje 51.
K prijavi je treba priložiti listine o tem, da prijavljeni kandidat izpolnjuje pogoje, ki so navedeni v tej objavi. Izbira kandidata bo opravljena najpozneje v 10 dneh po poteku objavljenega roka. Kandidati bodo pisno obveščeni o izbiri najpozneje 14 dni po opravljeni izbiri.
ŠKOFJA LOKA, Kidričeva 51
Razpisna komisija razpisuje po sklepu delavskega sveta z dne 31. januarja 1986 prosta dela in naloge
VODJE FINANCNO-RACUNOVODSKEGA SEKTORJA
Za vodjo finančno-računovodskega sektorja je lahko imenovana oseba, ki poleg z zakonom in družbenim dogovorom predpisanih pogojev izpolnjuje še naslednje:
— da ima visoko ali višjo šolsko izobrazbo ekonomske ali organizacijske smeri,
— 4 do 5 let delovnih izkušenj,
— da izpolnjuje pogoje, ki so v skladu z družbenim dogovorom o izvajanju kadrovske politike v občini Škofja Loka,
— da ni bil kaznovan za nepravilnosti pri izvrševanju nalog.
Delo združujemo za mandatno dobo — za 4 leta. Rok za vlaganje prijav je 15 dni od objave v časopisu. O sklepu bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po poteku roka za vlaganje prijav na javni razpis.
Prijave z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev z oznako »za razpisno komisijo« pošljite v zaprti kuverti na naslov DO Limos Škofja Loka, Kidričeva 51.
Iskra
jSKRA KIBERNETIKA
žustrija merilno-regulacijske in stikalne tehnike, n< sol. o., KRANJ
^ osnovi sklepov delavskih svetov temeljnih organizacij ^uženega dela razpisujemo imenovanje
l' INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA TOZD TOVARNA STIKAL KRANJ
* INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA TOZD ORODJARNA KRANJ
3- INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA TOZD TOVARNA MEHANIZMOV LIPNICA
^andidati ža vsa razpisana imenovanja morajo izpolnjeni poleg z zakonom določenih pogojev še naslednje po-erjne pogoje:
"* visokošolsko ali višješolsko izobrazbo tehnične ali ekonomske smeri
7 5-letne delovne izkušnje, od tega 3 leta v dejavnosti temeljne organizacije *
y Poznavanje trendov razvoja in proizvodnje ter strateških usmeritev temeljne organizacije
■ ■ znanje tujega jezika
|.; P°goje, določene z družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike občine Kranj oziroma Radovljice za imenovanje pod točko 3.
ar*datna doba za vsa imenovanja je 4 leta.
!^ osnovi sklepov ustreznih samoupravnih organov razmjerno dela oziroma naloge delavcev s posebnimi poo-j**tili in odgovornostmi naslednjih temeljnih organiza-J združenega dela in delovne skupnosti:
DELOVNA SKUPNOST KRANJ
1. DIREKTORJA    PODROČJA    KADROVANJA IN SPLOŠNIH DEJAVNOSTI
2. DIREKTORJA PODROČJA RAZVOJA IN PROGRAMA
3. DIREKTORJA    PODROČJA    PROIZVODNJE IN TEHNOLOGIJE
4. DIREKTORJA PODROČJA ORGANIZACIJE
TOZD TOVARNA ŠTEVCEV KRANJ
5. VODJE TEHNIČNE KONTROLE
TOZD TOVARNA STIKAL KRANJ
6. VODJE TEHNIČNEGA RAZVOJA
7. SEKRETARJA
TOZD TOVARNA MEHANIZMOV LIPNICA
8. VODJE ODDELKA ZA EKONOMIKO
TOZD ORODJARNA KRANJ
9. VODJE TEHNOLOŠKE PRIPRAVE PROIZVODNJE
TOZD VZDRŽEVANJE KRANJ
10. VODJE VZDRŽEVALNIH DELAVNIC
Kandidati za vsa razpisana dela oziroma naloge morajo izpolnjevati poleg z zakonom določenih pogojev še naslednje posebne pogoje:
pod 1. — visokošolsko izobrazbo pravne, organizacijske
ali družboslovne smeri, pod 2. in 3. — visokošolsko izobrazbo tehnične smeri, pod 4. — visokošolsko izobrazbo ekonomske, pravne ali
organizacijske smeri, pod 5. — visokošolsko izobrazbo elektrotehniške smeri, pod 6. — visokošolsko izobrazbo elektrotehniške smeri,
— poznavanje elektromehanske in industrijske elektronike ter zaželeno poznavanje konstruk cijske dejavnosti,
pod 7. — visokošolsko ali višješolsko izobrazbo pravne, organizacijske ali druge ustrezne smeri,
— ustrezne organizacijske in vodstvene sposobnosti,
pod 8. — visokošolsko ali višješolsko izobrazbo ekonomske smeri,
pod 9. in 10. — visokošolsko ali višješolsko izobrazbo
strojne ali organizacijske smeri,
— ustrezne organizacijske in vodstvene sposobnosti
Skupni pogoji za vsa razpisana dela:
— 5-letne ustrezne delovne izkušnje,
— znanje tujega jezika,
— pogoji, ki jih določa družbeni dogovor o uresničevanju kadrovske politike v občini Kranj oziroma Radovljici (za dela pod točko 8).
Mandatna doba 2a vsa razpisana dela je 4 leta.
Na osnovi sklepa komisije za delovna razmerja DELOVNE SKUPNOSTI KRANJ objavljamo naslednja prosta dela oziroma naloge:
1. VODJE ANALITSKIH DEL
za dela uvajanja, vzdrževanja in izpopolnjevanja enotnega sistema študija dela in časa v Iskri Kibernetiki (ponovna objava)
2. SAMOSTOJNEGA STROKOVNEGA SODELAVCA
za planiranje izdelave posebnih orodij (ponovna objava)
3. VIŠJEGA REFERENTA ZA INOVACIJE
4. VEČ VARNOSTNIKOV - VRATARJEV
Kandidati morajo poleg z zakonom določenih pogojev izpolnjevati posebne pogoje:
pod 1. — visokošolsko ali višješolsko izobrazbo tehnične ali organizacijske smeri,
— 5-letne delovne izkušnje s področja merjenja dela in časa
pod 2. — visokošolsko ali višješolsko izobrazbo strojne smeri oziroma organizacijske smeri s predizo-brazbo strojne smeri,
— 4-letne delovne ustrezne izkušnje
pod 3. — višješolsko izobrazbo strojne smeri ali elektrotehnične smeri oziroma organizacijske smeri s srednješolsko tehnično predizobrazbo,
— 4-letne delovne izkušnje, od tega vsaj 2 leti na področju razvojno-tehnoloških dejavnosti,
— znanje nemškega ali angleškega jezika
pod 4. — dvoletno srednješolsko izobrazbo ustrezne smeri oziroma najmanj uspešno končana osnovna šola,
— zaželene ustrezne delovne izkušnje,
— pogoje, potrebne za pridobitev dovoljenja za nošenje in posest orožja,
— 3-mesečno poskusno delo,
— delo poteka v turnusu
Kandidati za vsa razpisana oziroma objavljena dela naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim opisom dosedanjih delovnih izkušenj v 15 dneh po objavi na naslov: Iskra Kibernetika, Kadrovska služba, Savska loka 4, Kranj, z oznako »razpis« z navedbo delfza katere kandidirajo.
@@®SKioIf©3EnGLAS 10. stran
OGLASI IN OBVESTILA
TOREK, 25. FEBRUARJA 19*
1
0 TEKSTILINDUS
TEKSTILINDUS KRANJ Gorenjesavska 12
Odbor za delovna razmerja DS Skupne službe objavlja prosta dela oziroma naloge v:
KADROVSKEM SEKTORJU
1. STENODAKTILOGRAFIRANJE (tajniška dela za vodstvo sektorja)
Pogoji: — administrativni tehnik
— zaželene delovne izkušnje
— trimesečno poskusno delo Delo je za določen čas.
VZDRŽEVALNO ENERGETSKI SLUŽBI (obrat II)
2. KOVAŠKA DELA
Pogoji: — kovač (triletna poklicna šola),
— zaželene delovne izkušnje,
— dvomesečno poskusno delo
3. KLJUČAVNIČARSKA DELA II
— 2 delavca
Pogoji: — strojni mehanik (triletna poklicna šola)
— eno leto delovnih izkušenj na ključavničarskih delih
— dvomesečno poskusno delo
4. VZDRŽEVANJE KLIM IN ČRPALK
Pogoji: — strojni mehanik (triletna poklicna šola)
— zaželene delovne izkušnje
— dvomesečno poskusno delo
5. ELEKTRIKA RS K A DELA II
Pogoji: — obratovni elektrikar
— eno leto delovnih izkušenj na elektrikarskih delih
— dvomesečno poskusno delo
6. PLESKARSKA DELA II
Pogoji: — slikopleskar,
— eno leto delovnih izkušenj na pleskarskih delih
— dvomesečno poskusno delo
7. UPRAVLJANJE PARNIH TURBIN
Pogoji: — strojni mehanik,
— tri leta delovnih izkušenj na področju energetike,
— opravljen strokovni izpit za strojnika parne turbine,
— delo v treh izmenah,
— dvomesečno poskusno delo
8. UPRAVLJANJE KOTLA Z AVTOMATSKO REGULACIJO
Pogoji: — strojnik — energetik, ključavničar, strugar ali elektrikar,
— dve leti delovnih ustreznih izkušenj,
— uspešno opravljen izpit za upravljalca kotla (visokotlačnega) z avtomatsko regulacijo,
— dvomesečno poskusno delo.
— delo v treh izmenah
9. OPRAVLJANJE TEŽAŠKIH DEL
Pogoji: — dokončana osnovna šola,
— fizično močna oseba,
— dvomesečno poskusno delo.
Kandidati, ki izpolnjujejo navedene pogoje, naj oddajo pisne priglasitve v kadrovski sektor delovne organizacije najkasneje v 8 dneh po objavi.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 14 dneh po opravljeni izbiri.
A
DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE p. o., LJUBLJANA, Mestni trg 26
Založniški svet delegatov delavcev DO DZS razpisuje javno dražbo za prodajo poslovnega prostora v Radovljici, Linhartov trg 8. Javna dražba bo 12. marca 1986 po 10. uri v prostorih Državne založbe Slovenije v Ljubljani, na Mestnem trgu 26:
— poslovni prostor je trgovski lokal, primeren tudi za obrtno dejavnost,
— skupna površina lokala je 50,30 kv. m.,
— lokal je v pritličju poslovno stanovanjske hiše,
— izklicna cena je 4.000.000.—din,
— interesenti morajo varščino v višini 10 odstotkov od izklicne cene vplačati na žiro račun Državne založbe Slovenije pri SDK Ljubljana, številka žiro računa: 50101-603-46423,
— pisne vloge z oznako »za javno dražbo« morajo interesenti skupaj z dokazili o vplačani varščini poslati najkasneje do 10. marca 1986 na naslov: Državna založba Slovenije, Ljubljana, Mestni trg 26,
— z dražiteljem, ki bo na dražbi uspel,bomo sklenili pogodbo v 10 dneh po končani dražbi, dražitelj pa je dolžan poravnati celotno kupnino v 15 dneh po podpisu pogodbe,
— ogled lokala je možen 4. marca lHHti od 9. do 12. ure.
ZAVOD MATEVŽA LANGUSA KAMNA GORICA
Odbor za medsebojna delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge:
SNAŽILKE
v zavodu v Kamni gorici za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Pogoji za sprejem:
— dokončana osnovnošolska obveznost ter tečaj iz higienskega minimuma, ki ga bo delavka lahko pridobila tudi ob delu.
Poskusni rok je tri mesece.
Pisne prijave bomo sprejemali do zasedbe delovnega mesta. O izbiri bomo kandidate obvestili pisno.
KOKRA, trgovska DO, n. sol. o.. KRANJ
objavlja za potrebe TOZD ENGRO Kranj, n. sub. o. prosta dela in naloge
POSLOVODJE PRODAJNEGA SKLADIŠČA
Posebni pogoji: — šola za poslovodje tekstilno-galanterijske stroke in tri leta delovnih izkušenj na zahtevano izobrazbo ali šola za prodajalce in pet let delovnih izkušenj na zahtevano izobrazbo.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili, da izpolnjujejo objavljene pogoje, na naslov Kokra, Poštna ulica 1. Prijave sprejemamo 8 dni po objavi oglasa.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po opravljeni izbiri.
Trgovska in gostinska DO ŽIVILA KRANJ, n. sol. o., Naklo, Cesta na Okroglo 3,
TOZD MALOPRODAJA KRANJ, n. sol. o., Naklo, Cesta na Okroglo 3
objavlja po sklepu komisije za delovna razmerja naslednja prosta dela in naloge:
1. PRODAJANJE BI AGA NA DROBNO
za območje Kranja, Jesenic, Kranjske gore — več delavcev Pogoji: — IV. stopnja SI — smer prodajalec, eno leto delovnih izkušenj, poskusno delo 60 dni
2. VODENJE PRODAJALNE STRAHINJ
3. VODENJE PRODAJALNE VELESOVO
Pogoji pod 2. in 3.: — V. stopnja SI — smer trgovski poslovodja,
—eno leto delovnih izkušenj, poskusno delo 90 dni Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba DO Živila Kranj, Naklo, Cesta na Okroglo 3, 8 dni po objavi.
TOZD TRGOVINA BLED, n. sol. o., Bled, Ljubljanska 13
objavlja po sklepu komisije za delovna razmerja naslednja prosta dela in naloge:
1. PRODAJANJE BLAGA NA DROBNO
za območje Bleda — 4 delavci
2. TOČENJE PIJAČ
za območje Bleda — 2 delavca
3. PRODAJANJE BLAGA NA DROBNO
6 delavcev za določen čas.za čas turistične sezone
Pogoji pod 1. in 3.: — IV. stopnja SI — smer prodajalec, eno leto delovnih izkušenj, poskusno delo 60 dni
Pogoji pod 2.: — IV. stopnja SI — smer natakar, eno leto delovnih izkušenj, poskusno delo 60 dni
Pod točkama 1. in 2. delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom, pod točko 3. pa za določen čas# za čas turistične sezone.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema TOZD Trgovina Bled, Bled, Ljubljanska 13, 8 dni po objavi.
DS SKUPNE SLUŽBE
objavljajo po sklepu komisije za delovna razmerja prosta dela in naloge:
1. ČIŠČENJE POSLOVNIH PROSTOROV
Pogoji: — osemletka I. stopnja, poskusno delo 30 dni
Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom v popoldanski izmeni.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev sprejema kadrovska služba DO Živila Kranj, Naklo, Cesta na Okroglo 3, 8 dni po objavi.
Vsi prijavljeni kandidati bodo pisno obveščeni o izidu izbirnih postopkov v 30 dneh po objavljeni izbiri.
vezenine bled
TOVARNA ČIPK, VEZENIN IN KONFEKCIJE BLED, TOZD Pozamenterija BLED
objavlja naslednja prosta dela in naloge:
I. VEZILJE II - 5 delavk
Pogoji: — poklicna šola tekstilne smeri
— 3-mesečno poskusno delo
K sodelovanju vabimo tudi interesentke, ki imajo veselje do dela na vezilnih avtomatih in imajo dokončano katerokoli P0" klicno šolo ali IV. stopnjo usmerjenega izobraževanja.
II. VZDRŽEVALCA I
Pogoji: — poklicna šola ali IV. stopnja usmerjenega izobrfl' zevanja mehanske ali druge ustrezne smeri
— 3-mesečno poskusno delo
III. ČIŠČENJE IN MAZANJE ČIPKARSKIH STROJEV
Pogoji: — končana osnovna šola
— 3-mesečno poskusno delo
IV. ŠIVANJE BLAGA
Pogoji: — dokončana osnovna šola
— 3-mesečno Doskusno delo
V. ClSTILKE
Pogoji: — dokončana osnovna šola — 3-mesečno poskusno delo
Vsi interesenti naj pošljejo prijave do srede, 5. marca 1986, n8 naslov Vezenine Bled, Kadrovsko splošni sektor, Bled, KajU' hova 1.
SCT, n. sol. o. LJUBLJANA TOZD ELIM JESENICE, n. sol. o.
Hrušica 72 c, Jesenice
objavlja po sklepu komisije za delovna razmerja naslednja prosta dela oziroma naloge:
1. KV KLJUČAVNIČARJEV
Pogoji: — ključavničar z 8-mesečnimi delovnimi izkušnjami
2. KV INSTALATERJEV CEVNIH INSTALACIJ
Pogoji: — monter ogrevalnih naprav ali vodovodni ozirom& priučeni instalater z znanjem avtogenega varjenja z 8-mesečnimi oziroma 3-letnimi delovnimi izkušnjami
3. KV ELEKTRIKARJEV
Pogoji: — elektrikar z 8-mesečnimi delovnimi izkušnjami
4. KV LIČARJA
Pogoji: — avtoličar ali lakirar z 8-mesečnimi delovnimi izkušnjami
Delo združujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom in uspešno opravljenim dvomesečnim poskusnim delom. Kandidatom nudimo stimulativne osebne dohodke po rezultatih dela in možnost strokovnega izpopolnjevanja. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema SCT, TOZD ELIM Jesenice, Hrušica 72 c, Jesenice v 15 dneh po objavi v časopisu.
Morebitne dodatne informacije lahko dobite po telefonu 064-82-181.
RUDNIK URANA ŽIROVSKI VRH
v ustanavljanju, GORENJA VAS, Todraž
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge za nedoločen čas s polnim delovnim časom:
1. VODJE VZDRŽEVANJA ELEKTRONIKE
2. VZDRŽEVANJE MERILNO-REGULACIJSKE TEHNIKE
3. TEHNOLOGA
4. KV RUDARJA - več delavcev
Pogoji:
pod 1. — diplomirani inženir elektrotehnike
— 3 leta delovnih izkušenj
pod 2. — elektrotehnik, šibki tok ali elektrikar elektronik
— 2 leti delovnih izkušenj
pod 3. — diplomirani inženir rudarstva
— 3 leta delovnih izkušenj
pod 4. — KV rudar (3-letna rudarska šola)
— 2 leti delovnih izkušenj
— starost nad 21 let
Za vsa dela zahtevamo uspešno opravljen zdravniški pregib pred sklenitvijo delovnega razmerja. ,. Izmensko delo je na delih pod 2. in 4. Jamsko delo je na deli'1 pod 3. (občasno) in pod 4.
Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pO5' ljejo v 8 dneh na gornji naslov. O izbiri bodo prijavljeni kand1' dati obveščeni v 30 dneh.
!?REK. 25. FEBRUARJA 1986
OGLASI, MALI OGLASI, OSMRTNICE
11. stran mmmmmiGLAS
GOSPODINJSKI TEDEN
Demonstracije, degustacije, tovarniško
znižanje posode EMO do 40%, aranžiranje kupljenega blaga, ugodnosti pri prevozu, predavanja in pogovori, predvsem pa zadovoljstvo ob nakupu v blagovnicah Ljubljana, Maribor in Kamnik.
24.2. ~ 8.3.
(m) metalka
Kupim ZBIRKO »STO ROMANOV«. Telefon 24-738 popoldne._
Prodam manjše in večje PRAŠIČKE. Stanonik, Log 9, Žkofja Loka 2089
Prodam KRAVO, ki bo kmalu drugič teletila. Sp Bitnje 17 2090
Dobrim ljudem oddam majhnega KUŽKA. Telefon 61-316 2113
gapoilltwc
Takoj zaposlim KV DELAVCA ali DE-LAVCA za priučitev. Telefon 36-585
Za honorarno prodajo ISKANIH PRI ROČNlKOV na področju Slovenije iščemo sposobne in ambiciozne ZA STOPNIKE Šifra: Velika priložnost
Takoj zaposlim KV ali PKV PLE-SKARJA. OD po dogovoru Telefon 064/28-980 od 6. do 18. ure_1954
Gostilna v Kranju zaposli KV ali PKV KUHARICO v popoldanskem času. Te-lefon 25-266_2103
Iščem ZASTOPNIKE za delo na terenu, izredno dober zaslužek. Ponudbe pod šifro: Honorarno ali redno 2104
HONORARNO DELO dobi na dom ali ne ženska z znanjem strojnega šivanja in ročnega vezenja. Delo na dom le v Kranju. Zaželen bagat šivalni stroj. Telefon 064/34 156 zjutraj in zve čer_2105
Delavca na stroju za brizganje plastičnih mas iz Škofje Loke in bližnje okolice zaposlim. Telefon 064/60 796
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moža, očeta, brata, strica in starega očeta
ANTONA GLOBOČNIKA st.
p. d. Kodranovega ata iz I.ahovč
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem Save Kranj, Iskre, tozd Merilne naprave, Elektra Kranj in vsem, ki so nam izrekli sožalje, podarili cvetje in nam stali ob strani v teh težkih trenutkih. Hvala govornikoma in gasilskemu društvu Sava Kranj, gasilskemu društvu Lahovče, gospodu župniku za lep pogrebni obred in pevcem.
VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA!
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI
Lahovče, 15. februarja 1986
OlTALO
Nujno iščem INŠTRUKTORJA za angleščino za I. letnik srednje šole. Telefon 62-084 2109
MULIOGLA8I ««i.:27 960
jpatall.rtfojl
ATARI 800 XL prodam. Prilagam 10 (Jeznih programov. Telefon gg/2j[-980 od 10. do 12. ure 1855
Vodarn 8 let star barvni TELEVIZOR ]/enJe, poceni. Angela Krek, Volča <i£oljane_2032
^odam STRUŽNI AVTOMAT, pre-6ra 15. Naslov v oglasnem oddelku
-v-.___2081
n|Vodarn črno-beli TELEVIZOR gore J® °niks. Cvetkovič
Hrastje 13, po 2082
Vodarn 12 KM TRAKTOR s prikolico
fj>®2@t2 9
Na vse vrste smuči graviram ime in priimek, nasploh jih označim tako, da bodo bolj varne pred tatovi.
GRAVERSTV0 JANE VRHOVNIK
Bavdkova 9, Kranj (Stražišče)
Kdor o sreči samo sanja, naj se nikar ne čudi, če jo bo prespal
Ernst Deutsch
lj ^menjam za osebni avto. Franc {j4baric, Žiganja vas 59/A, Duplje —
incka -Tr-2083
usodam skoraj nov M EŠALEC za be Telefon 70-245 2084
ra£r°dam črno-beli TELEVIZOR pano-j»h 8 Pavla Bai1' Žerjavka 3 pri Trbo
2115
2y£dam HIFI STOLP sharp, *«0W. Bertoncljeva 55, tel. 22-816
^----'_21J6
r Pr°dam črno-beli TELEVIZOR pano-f0^a-star 6 let, cena 30.000 din. Tele-<lj5j)44 popoldan_2117
Tli i,?dam mal° rabljen dvoredni PLE -LNI STROJ
£32
na kartice.
Telefon 2118
**<no prodam
J^odam italijansko DIRKALNO KO V.i na 10 prestav, cena 4SM. Kranj, ■4!iavčeva 4, tel. 21-738
2076
FOTOAPARAT  zenit   LX-11, mini ŠTEDILNIK, PEČ na olje in volnen PLAŠČ, št. 44, nov, sive barve, ugodno prodam Poljanska 62, Škofja Loka __2077
Prodam KAVČ in plato VOZIČEK »ciza«. Telefon 064/74-078_2078
Prodam ZLATO za zobe. Telefon 66 473_ 2079
Prodam dvoje novih SMUČI RC GS, 190 cm, za 3 SM in 210 cm za 3 SM, ter novo 80-basno HARMONIKO melodija za 12 SM. Peter Kapus, Rodine 20, Žirovnica__2080
Prodam SENO. Selan, Trata 5, Cerklje_21U>
Prodam GOBELIN, velikosti 55 x 36 cm, in moške DRSALKE št. 39, 40 in 42. Branko Gorgiev, Titov trg 24, Kranj_2_m
Prodam lažjo TRAKTORSKO PRIKOLICO, primerno za manjši traktor. Mlinar, Ravne 1, Žiri 2112
itan.opiema
Prodam KAVČ domače izdelave in »stibeloton«. Kranj, C. 1. maja 29 2085
Prodam JEDILNI KOT in MIZO z dvema stoloma, rabljeno, za 2 SM. Andrej Jamnik, Podlubnik 162, Škofja Loka_2086
Ugodnb prodam PRALNI STROJ gorenje. Telefon 50-010 popoldan 2087
Prodam novo trajnožarečo PEČ magma TVT 7 in rabljeno 3 kW ter moakumulacijsko PEČ. Telefon 77-291 - int. 19 od 6. do 14. ure__2088
Prodam raztegljiv KAVČ in dva FOTELJA. Telefon 21-793 2114
gradbeni mal
Prodam novo cementno STREŠNO OPEKO. Ravnikar, Kaderše 32, Vače pri Litiji_2091
itanovanja
OBVEITIIA
GRADITELJI! Izdelujemo opaže rav nih armirno betonskih plošč in POLA GAMO armaturo. Telefon 41-146 ali 49-034_1962
GRADITELJI! Velika izbira preprostih in manj preprostih GRADBENIH NAČRTOV, ki pomagajo prihraniti denar. Telefon 061/322 502 2107
V SPOMIN
Danes, 25. februarja, mineva leto, odkar je kruta usoda iztrgala iz naših rok drago hčerkico, sestrico, vnukinjo, pravnukinjo, nečakinjo in sestrično
NINO
VRHOVNIK
Vsem, ki obiskujete njen prerani grob, prinašate cvetje in prižigate sveče, iskrena hvala.
Sestrica Tina, mami in oči
Stražišče, 25. februarja 1986
CEIIIIKE
Enosobno STANOVANJE s centralno kurjavo v Šorlijevem naselju zamenjam za večje v Kranju. Telefon 064/25-010_1933
Na STANOVANJE sprejmem žen sko, staro do 41 let, pridno, pošteno, skupno gospodinjstvo. Naslov v oglas nem oddelku._2099
Slovenka s srednjo izobrazbo naja me SOBO ali manjše STANOVANJE v Kranju ali Škofji Loki. Šifra: Zaposlena _2100
Zdomec nujno išče centralno ogrevano SOBO v okolici Kranja ali Škofje Loke. Nudim predplačilo za 1 leto vnaprej. Ponudbe po tel. 24-440 — int 23 od 11. do 11.30 - Ani_2101
Tričlanska družina nujno išče stano vanje v Kranju ali bližnji okolici. Koš-nik, tel. 39-580, popoldne._
Dragi mami in očetu KONČOVČEVI-MA iz Javornika pod Joštom za zlato poroko iskrene čestitke VSI NJUNI _2108
Izkoristite ugodnost!
Tapetnik — dekorater pride na dom. Pismu priložite telefonsko številko ali naslov. Brezplačen ogled in posvetovanje. Franc Šiftar, Tapetništvo in dekoraterstvo, Titova 3, Jesenice
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame
FRANČIŠKE ŠUŠTERŠIČ
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so jo pospremili na zadnji poti, ji darovali cvetje in vence. Hvala vsem, ki ste izrazili pisno ali ustno sožalje. Posebno se zahvaljujemo tov. Čepinovi za vsestransko pomoč in zadnje besede ob grobu, tov. Bilbanovi, družinama Gašperlin in Trebeč, g. župniku ter pevcem, ZB in KS Vodovodni stolp. Zahvaljujemo se sodelavcem v IMP, Colorju, Merkur — Kurivu in Živilih PC Britof.
ŽALUJOČI: hči Marija, sinovi Franc, Tone in Stane z družinami
Naklo, Stara Loka, Britof, Podreča, 17. februarja 1986
vozila
Preizkusili Cimosev odmetalec snega — Agrotehnika Gruda iz Ljubljane in Cimos iz Kopra sta v četrtek v Kranjski gori predstavila delovanje novega traktorskega °dmetalca snega, ki so ga razvili v Cimosu. Na demonstracijo so povabili predstavnike cestnih podjetij z Go-Tenjske in ljubljanskega območja, predstavnike komunalnih podjetij, gozdnih gospodarstev in krajevnih skupnosti, ki same skrbijo za pluženje cest, kmetijskih zadrug in Nekatere zasebnike, ki Cimosev odmetalec snega že upo-rdbljajo. Eden takšnih je tudi Janez Kavalar iz Rateč, ki je v četrtek poskrbel za demonstracijo. Zdajšnji odmetalec snega bo Cimos glede na izkušnje šc razvijal in dopolnjeval. Sedanji ima delovno širino dva metra, možno pa gaje ^porabiti, če je debelina snega od 20 do 80 centimetrov. Odmetalec je montiran na zadnjem delu traktorja, ki mo-Ta biti močan najmanj 50 konjskih moči, naprava pa je Pripravna za čiščenje parkirišč pred hoteli in trgovinami, *a oranje vaških in gozdnih poti in podobno. Agrotehnika Gruda bo napravo prodajala po vsej Sloveniji. V Ljubljani dajejo vsa pojasnila po telefonu (061) 268-341, na Gorenjcem pa v trgovini Agrotehnike Grude v Kranju na Dra-*9oški 2, telefon 26-681. Prve izkušnje z novim odmetal-Ce*n snega so pozitivne, kar so potrdili tudi v Kranjski go-^ tisti, ki ga že uporabljajo, (jk) — Foto: F. Perdan
Prodam avto ZASTAVA 128, star eno leto. Kranj, Golniška 48._
Prodam ZASTAVO 101 L, letnik 1976. Telefon 25-708_1902
Prodam DIANO 6 L. Bajt, Juleta Ga brovška 21, Planina, Kranj, tel. 35-045 _1926
Ugodno prodam dve GUMI metze ler 9.00x20 za gradbeni stroj in AKU MULATOR varta 12 V za jamaho ali suzzuki, suh — še nerabljen. Gorjup, Dolenja vas 21, Selca_2093
Ugodno prodam GUME 145 SR 13 s platišči za R-4 Telefon 57-036 od 15 do 17. ure_2094
Prodam karambolirano LADO 1300 S, letnik 1985. Telefon 067/72-554 _2095
f rodam ZASTAVO 750, vozno, nere gistrirano, za 30.000 din. Telefon 23-298_2096
Prodam JUGO 45, star 15 mesecev. Telefon 38-009 _2097
KUPIM dobro ohranjen avto in prodam motor R-4 ter več delov. Telefon 50-518 2098
zahvala
Pomlad bo na naš vrt prišla in čakala, da prideš ti, sedla bo na rosna tla in jokala, ker te ni.
Ob boleči, prerani in nenadomestljivi izgubi naše drage žene, mamice, hčerke, sestre, snahe, tete, svakinje,nečakinje in sestrične
MARIJE KOKALJ
roj. PFAJFAR — p. d. Markove Maričke z Brezij pri Tržiču 40
se najtopleje zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki so nam izrazili ustna in pisna sožalja, podarili vence in cvetje ter sočustvovali z nami v teh težkih trenutkih. Iskrena hvala sodelavcem kolektiva Novost Tržič za cvetje in denarno pomoč, OOS in OO ZSMS Novost Tržič, učencem 6. a razreda in učiteljem osnovne šole heroja Bračiča Tržič, 2. KB razredu Iskre — Srednje šole, GKZ — TZO Tržič in Komunalnemu podjetju Tržič. Posebno se zahvaljujemo zdavniškemu osebju in dr. Petru Černeliču iz UKC Ljubljana, osebju ZD Tržič in dr- Miri Zamanovi, ki so se trudili v času bolezni za njeno zdravljenje. Hvala pevcem iz Naklega za petje žulostink ob zadnjem slovesu, krajevnim organizacijam z Brezij, praporščaku in Milanu Valjavcu za poslovilne besede ob odprtem grobu ter g. župniku iz Kovorja za lepo opravljen pogrebni obred. Še enkrat hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti.
zalujoCi Vsi njeni
Brezje pri Tržiču, 18. februarja 1986
poselil
Ugodno prodam neurbanizirano ZEMUIŠČE pri Fazani Telefon 052/25 386 od 20. ure dalje 2102
kupim
Kupim TELICO simentalko, ki bo kmalu teletila. Telefon 40-583 2092
V soboto, 22. februarja 1986, nas je v 77. letu za vedno zapustila naša draga mama in sestra
ANGELA JURJEVEC
roj. ROBLEK
Od nje se bomo poslovili v sredo, 26. februarja 1986, ob 16. uri na pokopališču
v Bitnjah.
ŽALUJOČI: hči Vera, sinova Marjan in Edo, sestra Lenka z družinami ter
drugo sorodstvo
Delniški pokal smučarskih navdušencev
Za čaj in flancat
Delnice pri Poljanah, 23. februarja — Toliko ljubiteljev smučanja se v Delnicah še ni zbralo. Več kot stosedemdeset fantov in deklet, starih in mladih, izkušenih smučarjev in začetnikov iz Delnic in bližnih vasi, se je v nedeljo pomerilo med velesla-lomskimi vratci. Vaščani Delnic pa so dokazali, da lahko sami organizirajo tudi zahtevnejša tekmovanja.
Tone Kos
Ponosen pogled najmlajših zmagovalk Delniškega pokala
»Hitro, hitro, smuk, smuk, flancat čaka,« so bile spodbudne besede napovedovalca, ki je v cilju bodril tekmovalce. Prišlo jih je veliko, saj so Delnice zadnja leta postale velika vas, navdušeni prireditelji pa so sprejemali medse tudi tekmovalce iz bližnjih vasi pa tudi nekdanje vaščane, njihove otroke in vnuke. Sonce, domača kapljica in harmonikar so privabili tudi kup gledalcev, večino kmetov iz vasi, ki so si to nedeljo za par uric oddahnili od dela in šli »navijat« za svoje. Večina vaščanov je bila zaposlena na progi in ob njej saj so rabili sodnike na progi, časomerilce, štarterje. Dekleta so stregla čaj in flancate, ki so jih spekle članice aktiva kmečkih žena iz vasi. Praznovala je vsa vas, tisti, ki so smučali, in tisti, ki so le opazovali.
Tone Kos iz Delnic je bil glavni organizator Delniškega pokala, saj je že od malega navdušen smučar, izkazal pa se je tudi kot tekmova-
Seli Šubic
lec, saj je bil najhitrejši: »Vaščani smo vsa organizacijska dela opravili sami, naredili smo kole in zastavice, pripravili smo progo, naprave za merjenje časa, celo pokale sem izdelal sam. Naša želja je,
Matjaž M oži na
da bi lahko postavili tudi vlečnico, saj je navdušenih smučarjev vedno več.«
Seli Šubic sicer ni iz Delnic, vendar je že trideset let učiteljica v poljanski osnovni šoli, ki jo obiskujejo tudi otroci iz Delnic: »Za tekmovanje so me navdušili učenci in rada sem prišla. Poznam že drugo generacijo, saj smučajo tukaj tudi nekateri, ki sem jih učila že pred več kot dvajsetimi leti. Iz majhne vasi po vojni so se Delnice razvile v veliko vas, saj se mnogi vračajo domov ali pa ostajajo na kmetijah in si gradijo nove hiše.«
Matjaž Možina je prišel na tekmovanje iz bližnega Podobena: »Letos v Delnicah tekmujem prvič. Sicer smučam po bližnjih gričih, od večjih smučišč sem bil le na Soriški planini. Danes pa sva tekmovala oba z bratom.«
Kar dvaindvajset tekmovalnih skupin je bilo, saj so skušali biti pravični do vseh starosti smučarjev. Rezultati sicer niso najpomembnejši, ker pa je bilo tekmovanje, je pomemben skupni zmagovalec. Najboljši je bil Tone Kos, med mlajšimi, ki so vozili na krajši progi, pa Andraž Tušek.
V. Stanovnik
Telefonija na Gorenjskem do leta 1990
Dogovor o
najnujnejših potrebah
Kranj, 24. februarja — V četrtek, 27. februarja, se bo v Kranju sestala skupščina območne samoupravne interesne skupnosti za ptt promet Kranj in obravnavala samoupravni sporazum o temeljih plana do leta 1990. Osnovna značilnost tega sporazuma je, da bomo dokaj zahteven program razvoja telefonije na Gorenjskem lahko uresničili le z združevanjem denarja.
Direktorja Podjetja za ptt promet Kranj, inž. Marka Tavžlja, smo povprašali po glavnih značilnostih tega razvojnega programa do leta 1990.
»V predloženem programu so zares najnujnejše potrebe na področju telefonije na Gorenjskem. V dosedanjih razpravah se je izoblikovalo stališče, po katerem bi za uresničitev programa PTT prispevala 20 odstot-
Poslej enaka kazen
Kranj, 19. februarja — Za enake prekrške je doslej v kranjskem mestu komunalni redar zaračunal 300 dinarjev, miličnik pa 1500 dinarjev. Gre za denarne kazni v starem delu mesta, ki jih je treba plačati takoj, nanašajo pa se na urejenje prometa v starem Kranju, ki ga določa poseben občinski odlok. Minulo sredo je kranjski izvršni svet te denarne kazni podražil in poslej ne bo več razlike, pa naj vas kaznuje redar ali miličnik.
mv
kov lastnih sredstev, uporabniki bi zbirali 60 odstotkov od telefonskega impulza, prispevek od vsakega novega telefonskega priključka pa bi znašal 80 tisoč dinarjev. Razen tega je predvideno še združevanje sredstev za SLO ter dodatno združevanje po posebnih samoupravnih sporazumih z organizacijami združenega dela in krajevnimi skupnostmi.«
»Kaj naj bi na Gorenjskem dobili s takšnim načinom zbiranja denarja?«
»S sredstvi, ki jih bodo združevali vsa PTT podjetja v Sloveniji, bomo na Gorenjskem gradili mednarodni kabel za Avstrijo, ki bo potekal skozi tunel. Ob kablu bodo zgrajene tudi povezave posameznih gorenjskih krajev. Med skupnimi gorenjskimi investicijami je še d '•končanje že začetih investicij v Škofji Loki in na področju Trate, denar bodo rabili za opremo, prenosni sistem in kabelsko kanalizacijo. V Kranju je predlagana adaptacija zgradbe za poštni center in kot zadnja po vrstnem redu zgradba za glavno avtomatsko telefonsko centralo. V programu je še
gradnja prenosnih sistemov iz Kranja za Tržič, Radovljico in Jesenice in gradnja kabelskih kanalizacij na Jesenicah, Javorniku, v Kranju in Stražišču ter gradnja zgradbe in oprema centrale v Radovljici.«
»V programu pa so tudi investicije občinskega pomena.«
»V dosedanjih razpravah z izvršnimi sveti gorenjskih občin se je izoblikovalo stališče za nekatere investicije, če bi organizacije združenega dela in občine zbrale 80 odstotkov potrebnih sredstev. Potem bi morala 20 odstotkov potrebnega denarja prispevati tudi PTT. Če bi nam uspelo zbrati dovolj denarja, bi na Jesenicah zgradili kabelsko kanalizacijo in glavni kabel Jesenice-Hrušica ter rajonsko centralo na Hrušici. V Kranju sta predvideni zgradba in oprema za rajonsko centralo Stražišče, v Škofji Loki pa centrala in medkrajevni kabel Gorenja vas—Škofja Loka. V radovljiški občini je program zastavljen na deset let. Vključuje centrale v Begunjah, Bohinjski Bistrici in na Bledu ter zgradbi in opremo za centrali v Lescah in Radovljici.«
»Kakšne pa so možnosti za uresničitev želja in potreb posameznih krajevnih skupnosti na Gorenjskem?«
»Najprej moramo uresničiti naš osnovni program in s tem zagotoviti možnosti za priključitev omrežij, zgrajenih v krajevnih skupnostih. Seveda pa bodo morale krajevne skupnosti same zagotoviti denar in delo za sleherno akcijo zunaj za zdaj sprejetega programa. Pri tem pa se bomo morali v vsakem primeru skupaj dogovoriti, ali bodo takšne akcije do leta 1990 sploh izvedljive.«
A. Žalar
S torbo šestkrat okoli sveta
Kranj, februarja — Vsi se pritožujemo nad nespluženimi cestami in potmi, nad spolzkimi in ledenimi pločniki, a vendar se s temi težavami srečujemo le na poti na delo in domov. Kaj bi bilo, ko bi morali gaziti visok sneg zato, ker bi imeli tako službo?
V hudi zimi je najbolj neprijetno našim poštarjem, ki so ponekod deležni še ostrih graj in kritik, če s pošto zakasnijo. Še huje jim je zato, ker zaradi težkih delovnih razmer poštna delovna mesta delavci zapuščajo in se zaposlujejo drugje, tisti pa, ki ostajajo, morajo hočeš nočeš prevzeti več delovnih okolišev, saj mora biti pošta redno v rokah naslovnikov.
Tako je tudi v osrednji kranjski pošti, kjer povrh vsega prav zdaj odhaja precej mladih na služenje vojaškega roka. Pošta je v težavah, tisti, ki bodo ostali, bodo morali delati še več.
Jože Treven, poštar 24 let: »Vsak dan prehodim po osemnajst kilometrov po Stražišču ali jih v lepem vremenu prevozim s kolesom. Danes imam dve dostavi, ker nas ni dovolj. Pri pošti pa sem že toliko let, da delovnega mesta ne bom menjal, saj ima ta poklic tudi dobre in lepe strani.«
Jože H ajdi-njak, poštar 28 let: »Najhuje je tedaj, ko je slabo vreme in ko ceste niso splužene, dostava pa mora biti redna. Na dan prevozim z mo-
torjem okoli 45 kilometrov, ra-znašam pa pošto od Hrastja, Pre-bačevega in Trboj. Tako kot vsi drugi moram sprejeti po dve do-stavi, zdaj tudi Gorenjo Savo in Lavtarski vrh. Sprašujete po plačilu? Nikoli nismo bili zelo dobro plačani, vedno smo ostali zato, ker smo imeli radi delo z ljudmi.«
* Karel Smodila, poštar 38 let: »Med gorenjskimi poštarji sem najstarejši, z
najdaljšim delovnim stažem. Sodelavci so izračunali, da sem v vseh teh letih dela na terenu prehodil ali prevozil toliko kilometrov, da bi jih bilo za šestkrat okoli sveta, na ramenih pa znosil 500 vagonov pošte. Bolan nisem bil nikoli, za kar sem naravi hvaležen, doživel pa marsikaj dobrega in veselega. Plača ni bila nikoli visoka, a smo vztrajali.«
Božo Rek-berger, poštar šest mesecev: »Dela je dovolj, če pohitiš, si lahko prej prost, kar je ena izmed prednosti. Ta poklic, ki ga bom najbrž opravljal tudi po odsluženju vojaškega roka, ni tako zelo nehvaležen kot ga nekateri poskušajo prikazati. Delo z ljudmi je vedno lahko tudi lepo, navaditi pa se moraš na pešačenje. Na dan raznosim tri torbe pošte.«
D. Sedej
Za 8. marec v obnovljeni dvorani
Žiri, 21. februarja — Dvorana DPD Svoboda v Žjreh, ki je bila v zadnjem obdobju obilno zasedena ne le s filmskimi, ampak tudi drugimi kulturnimi predstavami oziroma prireditvami, je že dolgo klicala po temeljiti obnovi. Dotrajana je bila streha, električna napeljava bi lahko izzvala požar, ni bilo toplotne izolacije, ne ogrevanja.
Zato so se Žirovci odločili, da dvorano obnovijo. Lani so zamenjali streho, zdaj pa, po slabih treh mese-
cih, kar je zaprta, že dobiva končni lepšo podobo.
Uredili so električno, vodovodu" in toplotno izolacijo, napeljali cel5' tralno gretje, obnovili oder, balkolj; dali novo podobo preddverju, uredi11 sanitarije, zamenjali zavese, naz^ nje pa so se odločili še, da stare, *f udobne stole zamenjajo z oblazinj6" nimi.
Obnovljena dvorana DPD Svob0" da bo odprta za dan žena. Obnova stala odroglo 45 milijonov dinarjev H. Jelovčan
Posvetovanje v Upniški dolini
Srednja Dobrava — V začetku minulega tedna so se na Srednji Dobravi zbrali predsedniki in sekretarji krajevnih konferenc socialistične zveze lipniške doline v radovljiški občini. Ocenili so, da so bili koristni že lanski in letošnji podobni posveti in da se bodo še sestajali. Priporočili bodo tudi novoizvoljenim delegacijam SIS iz zbora KS, naj se po volitvah takoj sestanejc in dogovorijo za skupni program.
Na sestanku je ravnatelj *^ole udeležence seznanil o delu šole Staneta
Kongres bo konec junija
Beograd — Na zadnji seji centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije, na kateri so obravnavali dokumente za 13. kongres ZKJ, so se dogovorili, da bo javna razprava o dokumentih trajala do 20. junija. Sklenili so tudi, da bo 13. kongres Zveze komunistov Jugoslavije od 25. do 28. junija v Beogradu.
Steklina še nevarna
Ljubljana — Nevarna steklina, zaradi katere človek lahko umre, če ni pravočasno cepljen, še ni zatrta. Steklina se je spet pojavila in razširila predvsem na ljubljanskem območju, zato so odgovorni povečali nadzor.
-jk
Žagarja v Lipnici. Še leta 1983 je bjl| v njej najslabša strokovna zase< učiteljev in najslabša oprema. SV0 kovna usposobljenost se je zdaj pravila, le še 5 odstotkov učitelji ima neustrezno strokovno izobrfl* bo. Opremljenost šole pa se ni še n\ izboljšala, zato bi to morali storiti tem srednjeročnem obdobju. Dog'j' vorili so se, da bodo 1. aprila o Wl pripravili sestanek s predstavni^ šole, ustreznih občinskih služb [| Zavoda za šolstvo.
C. Rozman
Pohod na Arihovo peč
Planinsko društvo Kranj organiztf8 v nedeljo, 2. marca,tradicionalni sp? minski pohod na Arihovo peč (Avstrj! ja) z odhodom avtobusa ob 6. uri izpr^ hotela Creina. Prijave in vplačila (2.000 din) sprejema društvena pisarna &° vključno petka, 28. februarja.
GLAS   0° 35-letnici izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo
Ustanovili-1 ji Glasa občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič — Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj — Novinarji: Danica Dolenc, Dušan Homer, Helena Jelovčan, Jože Košnjek, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik, Andrej Zalar, Danica Zavrl-Zlebir in Vilma Stanovnik — Fotoreporter: Franc Perdan — Tehnični urednik: Marjan Ajdovec — Lektorica: Nataša Kranjc — Samostojni oblikovalec: Igor Pokorn — Montaža in reprofotografija: Nada Prevc, Lojze Erjavec in Tone Guzelj — Predsednik izdajateljskega sveta Boris Bavdek (MS-ZKS za Gorenjsko) — List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot pol tednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. — Stavek TK Gorenjski tisk, tisk ZP Ljudska pravica Ljubljana. Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, redakcija 21-860, odgovorni urednik 21-835, tehnični urednik 21-835, komerciala, propaganda, računovodstvo 28-463, mali oglasi, naročnina 27-960 — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72 - Naročnina za I. polletje 1.600 din.
Glavni urednik: Milan Bajželj Odgovorna urednica: Leopoldi na Bogataj
TOZD Potniški promet AVTOBUSNA POSTAJA RADOVUICA
OBVEŠČA,
da je v času obnove avtobusne postaje v Radovljici
PREDPR0DAJA
MESEČNIH
vozovnic
pri blagajni Kina Radovljica, v času od 25. februarja do 5. marca in od 25. marca do 5. aprila, od 6. ure do 15.30.