TRST, petek 20. junija 1958
Leto XIV. - Št. 146 (3991)
PRIMORSKI DNEVMIK
Cena 30 lir
Tel.: Trst 94-638, 93-808, 37-338 - Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini
UREDNIŠTVO:	UL.	MONTECCHI	it.	*,	II.	nad.	TELEFON	93-88*	IN	94-638	Poštni	predal	559	—	UPRAVA:	UL.	SV.	FRANČIŠKA	it. 21 — NAROČNINA:	mesečna 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 lir. celoletna 4900 lir — Nedeljska številka mesečno 100 lir, letno 1000 lir —
li't 37-338 — Podružnica GORICA: Ukca S. Penico l-II. — Tel. 33-82 — OGLASI; od 8. do 12.30 »n od 15. do 18. — Tel. 37-338	— CENE FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 20 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 780, polletno 390, četrtletno 195 din — Poitnl tekoči račun:	Založništvo
tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60-KB-1-Z-375
■	.	-	•	-	 —	-.	-	—	—.	c«-*-*	tu.	Ati,	uuu	UCilVCj
OGLASOV:	Za	vsak	mm višine v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-u pravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 lir beseda.
Zoli je včeraj podal ostavko svoje vlade
Zasedanje centralnih komitejev PSI in PSDI
Gronchi bo šele v torek dal mandat za sestavo nove vlade - zelo verjetno Fanfaniju Nenni odklanja predlog KM za sestanek vodstev obeh strank
(Od našega dopisnika)
B2M, 19 — Danes dopoldne je predsednik vlade A-done Zoli po kratki seji — zadnji — vlade odšel na Kvirinal, kjer ga je takoj sprejel predsednik republike Giovaraii Gronchi, kateremu je Zoli podal ostavko »voje vlade. Poglavar dTŽa-*e si je pridržal pravico
»prejeti ostavko in je zaprosil vlado, naj še nadalje opravlja redne upravne posle.
Predsednik republike je že nocoj začel s posvetovanji in najprej sprejel — kot je navada — predsednika senata, za njim pa predsednika poslanske zbornice. Sledil je sprejem Saragata v svojstvu bivšega predsednika ustavo-dajrife sikupščine in za njim senatorja KPI Terracinija v istem svojstvu. Sledil je bivši predsednik senata Paratore. Jutri zjutraj pa bo Gronchi »prejel bivše predsednike vlad: Parrija, Pello, Fanfani-ja, Scelbo in Segnija. Šele popoldne bodo prišli verjetno na Vrsto voditelji posameznih političnih strank. Predvideva se, da se bodo posvetovanja ssa-ključila v ponedeljek, ko bo Gronchi sprejel bivše poglavarje države De Nicolo in Ei-naudija. Šele nato bo Gronchi poveril sestavo nove vlade skoraj gotovo generalnemu tajniku krščanske demotkracije A-mintoreju Fanfaniju.
Razen Saragata, Terracinija )n Paratoreja, niso danes sprejeti državniki hoteli dajati nikakršnih izjav. Saragat je izjavil, da bi morala biti nova vlada usmerjena v levi center, s širokim socialnim programom, sestavljali pa naj bi jo KD, PSDI in PRI. Ce pa republikanci ne bi hoteli sodelovati, naj bi novo vlado Vsaj podpirali. Terracini je povedal, da je Fanfani baje že zaključil s svojimi posvetovanji, kar da ni ravno znalk spoštovanja do običajnega predpisnega postopka. Paratore pa je poudaril, da spada v staro generacijo politikov, ki se zavedajo, da se «po posvetovanju s poglavarjem države ne smejo spominjati niti tistega, kar so rekli niti tistega, ker so slišali.«
Vzporedno s temi dogodki je bilo danes še: zasedanje CK PSI, ki se bo zaključilo jutri s sprejemom politične resolucije. zasedanje CK PSDI, ki se bo prav tako zaključilo jutri in končno seja demokrist-janskega vodstva na kateri so izrazili zahvalo dosedanji vladi in proučili politične perspektive.
Na zasedanju CK PSI je podal poročilo Nenni, ki je najprej podal rezultat analize majskih volitev, pri čemer je poudarili splošno usmeritev Volivcev na levo, toda ne na stroške krščanske demokracije, temveč vzporedno z njenim napredovanjem. To napredovanje pa je povzročilo vmešavanje cerkve, pritisk državnega aparata z radijsko in televizijsko propagando ter prehod precejšnjega števila volivcev monarhistične in liberalne stranke med volitve KD, kar pomeni nov dokaz, da je KD vodilna stranka italijanskega meščanstva, čeprav je označil, po drugi strani, povezavo demokristjanske levice in katoliških sindikalistov ter članstva ACLI s širokimi ljudskimi sloji kot pozitiven element v KD. Pri usmeritvi volivcev na levo pa je bilo odločilno povečanje glasov oddanih za PSI.
Nenni je nato poudaril, da Je te ugotovitve moral priznati posredno tudi glavni odbor KD, ki se zaveda, da šti-ristranska koalicija ne bo, več mogoča. Kljub temu pa Fanfani ne bo mogel storiti drugega kot nadaljevati politiko Zolijeve in Segnijeve vlade s takim socialnim programom, ki bo ostal sredstvo za izvajanje konservativne politike. Ko je govoril o socialdemokratih, je govornik dejal, da so Volivci te stranke dejansko glasovali za združitev obeh socialističnih strank, čeprav je res, da je PSDI postavila svoje pogoje. Toda na drugi strani je tudi res, da majhna stranka ne more postavljati Pogojev veliki dvanajstmilijon-ski stranki, obremenjeni s klerikalizmom in konservatiz-hiom, ki v njej prevladujeta. Republikancem je Nenni priznal, da so stvarni, ker so odklonili povabilo za sodelovanje v vladi.
Poudaril je nato, da bo tudi PSI ostala v opoziciji na podlagi prevzetih obveznosti, t. j. da bo ustvarila alternativo de-mokristjanskemu monopolu o-blasti s politiko novega tipa in da bo nadaljevala s »poli-tiko stvari« na podlagi volilnega programa. Taka opozicija pa ne pomeni metanje »(kamenja v kolesje demokratičnih ustanov«. Po Nenni je vem mnenju so na volilni izid vplivali tudi francoski dogodki.
Nato je generalni tajnik RSf prešel na odnose s KPI in izjavil, da pomeni komunistični poziv k politični e-hotnosti obeh strank dejansko obnovo polemike proti socialistom. Kot dokaz je navedel nekatere govore na zadnjem CK KPI. Dejal je, da je nepravično trditi ali tudi samo namigovati, da je prišlo do ''»zlik med obema strankama ZI>radi parlamentarne taktike
ki je na drugi strani zahteval ,da bo treba prenehati s pogajanji s PSDI. «Ce do sestanka med PSDI in KPI ne bi prišlo, je dejal Lussu, bi prelom, do katerega bi prišlo, lshko ponovno rodil fašizem. Samo v PSI in ne tudi okrog FSI bo lahko prišlo do morebitne socialistične združitve.« Pierracini pa je dejal, da se strinja z Nennijem. Po njegovem mnenju namreč ne bo moglo priti do širše politične enotnosti s pomočjo sestankov dveh vodstev. Istega mnenja sta bila tudi Riccardo Lombardi in Codignola. Na splošno je bila razprava zelo živahna in se bo nadaljevala jutri.
Na zasedanju CK PSDI pa je Saragat poročal najprej o mednarodnem položaju, pri čemer je dejal, da Socialistična internacionala ni bila navduše-
na nad zadržanjem francoskih socialistov med zadnjo francosko krizo. Dejal je dalje, da mora imeti PSDI velik čut odgovornosti, da ne bi prišlo tudi v Italiji do podobne krize, kot je v Franciji, in da mora zaradi tega sodelovati v vladi s KD.
To sodelovanje pa je po Sa-ragatovem mnenju potrebno tudi zaradi razčiščenja v notranjosti PSI, ker da bo le tako (s sodelovanjem PSDI v vladi!) omogočena postopna ločitev PSI od KPI in s tem relativna stalnost vlade, ki bo vodila «zelo hrabro socialno politiko«. Nato je Saragat postavil zelo čudno tezo o socialistični združitvi s sledečo izjavo: «K socialistični združitvi se ne more prispevati izven vlade, temveč z izvajanjem pristne socialne politike.« Kako namerava voditelj
•umiiiiii*iiiii«tiMHt*iiiiiHiiiiiiiiiiiiiimiiitiHiiiinimiiiiiitmiiiiiitiiiiiiiiitiiitiimiiiiiiitiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiitiimiiiiiiiiitiiiiimiiiiiiiiiiiHiiiiiiitiimiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiim
Grčija in Turčija zavrnili angleški načrt o sedemletni notranji avtonomiji na Cipru
Turčija vztraja na zahtevi, naj se otok razdeli - Pritisk NATO
/i v* • • nn v» •
na urcijo m lurcijo
LONDON, 19. — Angleški ministrski predsednik Mac Millan je danes obrazložil britanski načrt o Cipru. V svoji izjavi je Mac Millan predlagal za Ciper sedemletno avtonomijo za notranje zadeve. Pozval je Grčijo in Turčijo, naj sodelujeta pri upravljanju otoka.
Predstavnik grške vlade je nocoj v Atenah izjavil,
in da te razlike skrivajo poskus popuščanja pred krščansko . demokracijo in PSDI.
«Nasprotno,» je dejal Nenni,
«res je, da se je PSI že pred leti usmerila k odstranitvi frontizma in organizirane akcijske enotnosti, ker je videla v samostojni politični iniciativi element za prenehanje nepremičnosti, element spodbude, kakor tudi činitelj obnove demokratične in razredne borbe.« Nato je omenil dvajseti kongres KP SZ, zločine in vse, kar se je dogajalo pod Stalinom. PSI je zaradi tega kritizirala sistem na podlagi takih dejstev. Tudi glede dogodkov na Madžarskem, Poljskem in v Jugoslaviji se socialistično stališče razlikuje od stališča KPI. Za najnovejše dogodke na Madžarskem pa je rekel, da pomenijo dramatično in nečloveško potrditev metod, ki so bile po izjavah starih komunistov odločilni elementi madžarske vstaje. Krenitev z linije, ki jo je nakazal dvajseti kongres, pa pomeni nadvse hudo dejstvo.
Ob zaključku je Nenni izjavil, da prav zaradi polemičnega značaja predloga KPI za sestanek obeh vodstev se ta predlog ne more sprejeti. ker ne bi bil v skladu s sklepi beneškega kongresa PSI.
V razpravi o Nennijevem poročilu je voditelj mladinske federacije RSI Egoli izjavil, da se ne strinja z Nennijevo zavrnitvijo sestanka med KPI in PSI, ker bi po njegovem morala za tak sestanek dati pobudo PSI in ker imata obe stranki mnogo skupnih interesov. Za sestanek se je izrekel tudi stari senator Lussu,
imiiiiiiininiiiiiiiiiimiiii inii nn ihiiii m iihii
0 obisku Naserja v Jugoslaviji
KlAIRO, 19. — Kakor piše egiptovski list »Bourse Egip-tienne«, bosta predsednika Naserja spremljala na poti v Jugoslavijo zunanji minister Favzi in minister v predsed-ništvu Ali Sabri. List dodaja, da vlada za sestanek Tito-Na-ser veliko zanimanje v političnih krogih in prepričanje, da bo ta obisk prispeval k u-trditvi in krepitvi sodelovanja na vseh področjih in neposredno tudi k zmanjšanju napetosti v svetu. List ugotavlja dalje, da bo sestanek, ki je privatnega značaja, služil obema državnikoma, da brez uradnih formalnosti posvetita več pozornosti političnim razgovorom in da brez dnevnega reda razpravljata o vseh vprašanjih, ki zanimajo obe državi
IIIIIIIMIMIiMIIHIIIIIimilllliiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiilllllllllllllllIfnilllllllllllimillllllllllllllKIHIMIIIIUMIIIIKIIMIIIIIIMIIIMIIIIIIIIIHIIHII
Hamtnarskjoeld v Libanonu je že govoril s Samunom
Aretirani nekateri voditelji opozicije in med njimi Saeb Salam ? Tajnik OZN namerava poslati v Libanon 300 mož
PSDI s Fanfani jem izvajati «pri,stno socialno politiko«, je seveda drugo vprašanje.
Nato je Saragat obrazložil program vlade, ki ga predlaga PSDI v 19 točkah. Ni povedal, kakšne so možnosti, da bo Fanfani na teh dvanajst točk pristal. V razpravi ki je sledila, se Matteotti s Saraga-tcm ni povsem strinjal. Opozoril je na nevarnosti sodelovanja s KD zlasti zaradi velike številčne razlike med o-fcc-ma strankama. Voditelj desničarske struje PSDI, Simonini, pa je Saragata podprl. Tudi na tem zasedanju je bila razprava živahna in predstavniki Matteottijeve ter Zagari-jeve struje so se že nocoj sestali, da bi sklepali o skupnem stališču, ki ga bodo na jutrišnjem nadaljevanju diskusije zavzeli
A. P.
Spet znižana obrestna mera v Angliji
LONDON, 19. — Angleška banka je znižala obrestno mero od 5.5 r.a 5 odstotkov. Tako je zopet nastopilo stanje, ki je bilo pred 19. septembrom 1957, ko se je obrestna mera dvignila od & na 7 odstotkov ter dosegla najvišjo stopnjo v zadnjih 30 letih. Potem pa se je 20. marca letos znižala na ti odst. in 22. maja na 5 in pol.
SZ je v noti Foreign Offi-ceu sporočila, da ne namerava več nadaljevati pogajanj za angleško-sovjetski kulturni sporazum. Sovjetska nota obtožuje British Council, da je zavzel negativno stališče. Z angleške strani so namreč zahtevali, naj v SZ prenehajo motiti angleške radijske postaje.
WASHINGTON, 19. -r- Ameriška predstavniška zbornica je s 345 proti 12 glasovom odobrila načrt zakona, ki pooblašča predsednika Eisenhowerja za širšo izmenjavo informacij o atomskem orožju z zavezniki Združenih držjav. Ker se pa to nanaša samo na zaveznike, ki so že v stanju, da proizvajajo atomsko orožje, zadeva zakon za sedaj praktično samo Veliko Britanijo.
da je britanski načrt za Grčijo v bistvu nesprejemljiv, razen če se ne spremeni. Predstavnik turškega zunanjega ministrstva pa je , izjavil, da je Turčija še vedno naklonjena angleško-turško-grški konferenci v zvezi s Ciprom tudi po današnji objavi britanskega načrta. Predstavnik ni hotel komentirati načrta, zatrjuje pa se, da je Turčija zavrnila načrt, kakor je bil danes objavljen.
Načrt, ki ga predlaga Mac Millan, vsebuje sledeče točke:
1. Grška in turška vlada sta povabljeni, naj imenujeta predstavnika, ki bi sodeloval s ciprskim guvernerjem za izvedbo načrta.
2. Ciper bo imel svojo vlado, v kateri bodo predstavniki obeh skupnosti. Vlada bo avtonomna, kar se tiče notranjih zadev.
3. Ciprčani bodo imeli dvojno državljanstvo:	Grki bodo britanski in grški državljani, Turki pa britanski in turški državljani.
4. Tak položaj bo otok brez sprememb obdržal za sedem let.	•
Načrt predvideva dalje sledeče določbe;
a) Ustanovitev predstavniške zbornice, ki bo ločena za vsako od obeh skupnosti. Ta zbornica bo vrhovna zakonodajna oblast, kar se tiče obeh skupnosti.
b) Ustanovitev sveta, ki mu bo predsedoval guverner in v katerem bodo predstavniki grške in turške vlade ter šest ministrov — štirje ciprski Grki in dva ciprska Turka — ki bodo izvoljeni med člani obeh predstavniških zbornic. Svet
bo odgovoren za notranjo u-pravo razen za občinske za- rišča in olajšave, ki bi jih
sodelovanja in zmernosti. Dodal je: ((Obrazložil sem zbornici glavne obrise tega načrta. Seveda so še številne podrobnosti, ki jih bo trega spo-polniti po izčrpni diskusiji. Čeprav priznavam, da so nekatere prve reakcije lahko bile neugodne, menim, da bo nova proučitev privedla do priznanja dejanskih vrednosti našega predloga. Medtem pa je za britansko vlado v veliko oporo dobra volja in razumevanje sveta NATO«.
Mac Millan je tudi izjavil: «Ce grška in turška vlada želita razširiti to izkušnjo pridružitve in sodelovanja, je britanska vlada pripravljena v primernem trenutku iti dalje in s pridržkom, da "obdrži za Združeno kraljestvo opo
deve in za notranjo varnost
c) Guverner bo imel posebna pooblastila za zaščito interesov obeh skupnosti.
č) Notranje zadeve, obramba in notranja varnost bodo tudi spadali v pristojnost guvernerja, ki bo nastopal po posvetovanju s predstavnikoma grške in turške vlade.
d) Predstavniki grške in turške vlade bodo imeli pravico predložiti nepristranskemu sodišču vsak zakon, ki se jim bo zdel diskriminatorski.
Mac Millan je izjavil, da je poslal osebno pismo grškemu in turškemu ministrskemu predsedniku, naj proučita novo britansko politiko v duhu
BEJRUT, 19. — Generalni tajnik OZN Hammarskjoeld je davi prispel z letalom v Bejrut. Na letališču ga je sprejel libanonski minister za zdravstvo Albert Moheber, predsednik odbora za zvezo s skupino opazovalcev OZN, trije častniki te skupine ter šged-ski veleposlanik. 2e pri zajtrku se je sestal s tremi opazovalci OZN pod vodstvom norveškega generala Bulla. Ta razgovor je trajal dve uri. O-krog 13. ure je Hammarskjoeld odšel k predsedniku republike Samunu. Razgovora, ki je trajal eno uro, se je udeležil tudi Sami Solh. Med samim sestankom je poveljstvo libanonske vojske sporočilo Samunu in Sami Solhu, da so številni Sirci vdrli v Libanon na področju Hermela. Tako je bil o tem obveščen tudi Hammarskjoeld, ki so ga povabili, da bi popoldne odšel na omenjeno področje z letalom.
Voditelj opozicije Saeb Salam je izjavil, da ugodno pozdravlja Hammarskjoeldov obisk v Libanonu, ter je izrazil upanje, da bo ta obisk koristen za mir \ Libanonu, na Srednjem vzhodu in vsem svetu. Dostavil je: «Naše vprašanje je libanonsko in ima notranji značaj. Naš namen je zagotoviti integralnost Libanona v njegovih mejah, njegovo neodvisnost, njegovo arabstvo ter svobodo glede zavezništev in obvez s tujino. Vse države, ki ljubijo mir, nam bodo priznale te naše pravice do takšnih ciljev in se ne bodo marale vmešavati v naše notranje zadeve«. Verjetno nameravajo opozicijski politični predstavniki predložiti Dagu Hammarskjoeldu poseben memorandum.
Libanonski uradni krogi so izjavili, da je Hammarskjoeld
sporočil, da ni naklonjen kakemu angleškemu ali ameriškemu vojaškemu posegu. Mnenja je, da bodo opazovalci OZN lahko nadzorovali meje. V istih krogih so izjavili, da je bila dana opazovalcem OZN možnost, iti v bolnišnice, kjer se nahajajo Sirci, ki so bili ranjeni med boji. Opazovalci so baje zavrnili ta predlog, češ da imajo že dovolj dokazov za vmešavanje, o katerem je govoril Libanon.
«New York Times« objavlja vest iz diplomatskih krogov iz Washingtona, da je predsednik Naser odbil pozive ZDA, naj bi prekinil pomoč ZAR libanonskim upornikom.
Britanski in ameriški listi-pa presojajo položaj v Libanonu predvsem z izhodišča: vojaška intervencija v Libanonu ali ne. Tako piše liberalni «News Chronicle«, da je možnost bližnjega anglo-ameriškega posega za trenutek oddaljena s potovanjem Hammarskjoelda. Toda libanonski ministrski predsednik Sami Solh je baje opozoril tajnika QZN, da če OZN ne bi dobavila potrebnih čet za blokiranje meje s Sirijo, bi vlada noklicala Veliko Brita-
iiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiitiitiiiiiiiiiiiiitiiiitiitiit
Mičunovič pri Hruscevu
nijo in ZDA, naj oni to storita. To vabilo bi bilo sprejeto brez obotavljanja.
Desničarski «Daily Express» je pa naklonjen ameriškemu posegu, če bi predsednik Sa-mun za to zaprosil. Toda Velika Britanija, dostavlja list, mora stati ob strani. Glavna skrb Velike Britanije je sedaj Ciper. ZDA ne smejo pričakovati, da bo Velika Britanija pomagala braniti še a-meriške baze.
Laburistični «Daily Herald« pa piše, da je treba spravljati koncentracijo čet na Cipru ne samo v zvezo z nevarnostjo državljanske vojne na Cipru, temveč tudi deloma v zvezo z morebitnim posegom v Libanonu. Hammarskjoeld baje razmišlja, da bi poslal v Libanon 300 mož, ki bi jih stavile na razpolago Holandska, Italija, Burma in Ceylon. Predsednik Samun baje zahteva pet do šest tisoč mož.
«New York Daily News» piše, da morajo ZDA ostati zunaj spora, dokler se le da. Ce pa je treba poslati vojake, »tedaj jih vsaj pošljimo zadostno število, tako da lahko zajamčimo temeljito očiščenje in preprečimo vsako tako vmešavanje OZN, kot je bilo tisto, ki nam je preprečilo zmagati na Koreji«.
V Libanonu je položaj sko-
MOSKVA, 19 - Jugoslo-1 ra.i miren- Verjetno ga opozi-
. *	-■	rim np mam aanstritf Ha n»
vanski veleposlanik v Moskvi Veljko Mičunovič je obiskal danes predsednika vlade Hru-ščeva in se z njim razgovar-jal O vsebini razgovora ne poroča agencija Tanjug ničesar. V novinarskih krogih pa menijo da je Mičunovič obiskal Hruščeva v zvezi z gonjo, ki se zadnje čase vodi proti Jugoslaviji v Sovjetski zvezi in vzhodnoevropskih državah,
cija ne mara zaostriti, da ne bi vlada poklicala pomoč od zunaj.
Baje so bila danes izdana povelja za številne aretacije opozicijskih voditeljev, tako n. pr. Saeba Salama, Abdallaha Yafija in Nesima Maždalanija. Aretiran pa je bil ravnatelj opozicijskega lista »Telegra-pha», medtem ko so bila izdana povelja za aretacijo šestih opozicijskih voditeljev.
potrebovala za izvrševanje dolžnosti, ki jih ima na podlagi mednarodnih obveznosti, deliti suverenost otoka skupno s svojim grškim in turškim zaveznikom, zato da na ta način omogoči uresničenje trajnega sporazuma«.
Mac Millan je nato pozval na prenehanje nasilja na o-toku. Ce bo njegov poziv sprejet, bo angleška vlada postopoma omilila sedanje določbe o izrednem stanju. To bo omogočilo, da se na otok vrnejo Ciprčani, ki so bili izgnani z otoka. Čeprav ni Mac Millan izrecno izjavil, se zdi da se zadnja izjava nanaša na Ma-kariosa.
Voditelj opozicije Gaitskell je takoj po izjavah Mac Mil-lana dejal; tdzjavo, ki jo je podal ministrski predsednik, je potrebno skrbno proučiti. Toda podal jo je v zelo resnem trenutku, ko je nevarnost, da na Cipru izbruhne državljanska vojna in ni mogoče izključiti možnosti konflikta med Grčijo in Turčijo. V takih pogojih pozivam svoje prijatelje, naj dokažejo največjo umerjenost«. Dodal je, da bo o raznih vprašanjih rajši govoril med debato, ki je določena za prihodnji četrtek.
Konservativni poslanec Robinson je vprašal Mac Milla-na, kaj bo vlada napravila, če prizadeti ne bodo sprejeli načrta. Mac Millan je odgovoril:	«Ce ta načrt ne bo
imel uspeha, bo britanska vlada napravila svojo dolžnost. Toda ne mislimo preveč na neuspeh, pač pa na novo napredovanje«.
Kakor znano, je stalni svet NATO imel danes zjutraj v Parizu posebno sejo na zahtevo glavnega tajnika NATO. Na seji so pritiskali na Grčijo in Turčijo, naj sprejmeta britanski načrt. Predstavnik grškega zunanjega ministrstva je še pred objavo načrta izjavil, da se Grčija upira pritisku NATO.
Negativni odgovor grške vlade bodo poslali v London v soboto. Tudi nadškof Maka-rios in grški župani s Cipra, ki so se sestali v Atenah, so sklenili zavrniti britanski načrt v sedanji obliki. Predstavnik grškega zunanjega ministrstva je danes podal dolgo izjavo, v kateri pravi, da je sporočilo turškega zunanjega ministrstva o delovanju EO KA, o turškem delovanju na Cipru in o potrebi razdelitve otoka polno netočnih trditev. Izjava omenja, da je Grčija večkrat zahtevala v OZN ustanovitev mednarodne komisije, ki bi izvedla preiskavo v zvezi z njenimi obtožbami zaradi tragičnih dogodkov na Cipru, in da so se turški in britanski delegati temu vedno u-pirali.
Turški zunanji minister Zor-lu je nocoj izjavil, da Turčija ne more sprejeti nobenega predloga za Ciper, ki ne bi kot končno rešitev vseboval razdelitev otoka. Dodal je, da
co turškega, grškega in angleškega ministrskega predsednika, ki naj bi razpravljali o zadevi.
Zatem omenja izjava nedavne pokole med grškim prebivalstvom in požige grškega imetja ter pripominja, da so ne samo Grki, pač pa tudi vsi tuji opazovalci na Cipru prepričani, da so ta nasilja organizirale m vodile osebe izven otoka. Ta zločin se uporablja kot političen argument, da bi vsijili razdelitev otoka in pri tem se še lažejo, da je razdelitev v začetku predlagala Grčija.
Na koncu pravi izjava da bo Grčija na vsak turški poizkus, da bi izsilila delitev o-toka, reagirala z vsemi mogočnimi političnimi sredstvi. «Ce pa bi nesprejemljiva sredstva, ki se jih poslužuje Turčija, privedla do razdelitve o-toka, bf to pomenilo, da so civilizirani narodi sklenili poplačati zločin in da so sprejeli cilje, za katere je bil ta zločin storjen«.
Se vedno zapuščajo večje skupine Grkov kraje na otoku, kjer je turško prebivalstvo v večini, ker hoče turška tajna organizacija »Volkan« »de faeto« vsiliti razdelitev otoka. Grkom pošiljajo grozilna pisma. V Limasolu so člani turške organizacije pozvali grška podjetja, naj odpustijo turške uradnike in nameščence, zato da bodo prisiljeni preseliti se v turški del mesta.
V Nikoziji pa je organizacija EOKA raztrosila letake, s katerimi opozarja, da bo odgovorila na vsa nasilna dejanja, če Turki ne bodo prenehali napadati Grkov.
De Gaulle odklanja zahteve skupin da bi komisije obveščal o delu vlade
Zavrnjena zahteva za prenos Petainovega trupla - Burgiba paziva Francijo, naj prizna neodvisnost Alžirije, dokler je še čas
PARIZ, 19. — V Burbonski palači je bila danes nekaka »seja v senci«, katere se je u-deležilo okoli 350 poslancev. Med razpravami v parlamentarnih skupinah ali na informacijskih sestankih je prišlo de izraza nezadovoljstvo zara-ai molčečnosti vlade. General De Gaulle hoče v največji tajnosti pripraviti svoje. številne načrte. Zato so se posamezne komisije skupščine danes sestale v Burbonski palači in so izrekle nezadovoljstvo nad tem, da vlada ne obvešča komisij in da na njihove seje ne prihaja poročat noben minister.
Značilni so sklepi socialistične skupine, ki je odobrila s 33 glasovi proti 27 in 3 vzdržanim protestno resolucijo, ker je De Gaulle prepovedal ministrom poročanje pred parlamentarnimi komisijami. Resolucija pomeni tudi nezadovoljstvo proti Molletu, ki je član vlade.
General De Gaulle pa je ponovno zavrnil zahtevo, naj bi poročal skupščinskim komisijam o delu vlade. Voditelju skupine neodvisnih in kmetov Montelu predsedniku komisije za obrambo, ki je zahteval pojasnila glede sporazuma s Tunizijo o umiku francoskih čet ter je izrekel zaskrbljenost komisije za usodo letališč v Tuniziji, je De Gaulle odgovoril, da bi za sedaj bilo prezgodaj dajati večja pojasnila o tem. Razgovor je trajal samo tri minute.
Na seji radikalnih poslancev je Maurice Faure predlagal ustanovitev velike stranke centra, ki naj bi zajemala zmerne vse do desničarskih socialistov. Mendesistični poslanec Anxionnaz je kritiziral predlog in je izjavil, naj ne računajo na podporo skupine Mendes-Francea.
Komunistična skupina pa je objavila izjavo, s katero poziva «vse demokrate in republikance«, naj spremenijo referendum od 5. oktobra v bitko za republiko s tem, da rečejo ne vojaški in osebni diktaturi in fašizmu.
Izvnšni odbor socialistične stranke pa .je sporočil, da bo letni kongres stranke od 4. do 7. septembra. Prvotno je bil določen za junij.
Odložitev tolmačijo v parlamentarnih krogih kot znak, da nobena od parlamentarnh skupin noče začeti resnega napada proti De Gaullovi vladi pred jesenjo.
Omeniti je treba še, da je De Gaulle danes zavru >1 zahtevo žene maršala Petaina, ki jo je predložil neodvisni poslanec Isorni, naj bi truplo maršala prenesli na vojaško
ponudil konec koncev samo felahom«.
Ta incident bi utegnil biti tudi znak razočaranja skrajne desnice, ki je z nezadovoljstvom sprejela francosko-tuni-ški sporazum o umiku francoskih čet. Nocojšnji Burgi-bov govor pa je to nezadovoljstvo desnice še povečal. Burgiba je v svojem govoru sporočil, da je dal ukaz za odstranitev barikad, ki so onemogočale premike francoskih čet Dejal je, da francosko-tuniški sporazum pomeni važno etapo na poti popolnega umika francoskih čet. Ugotovil je, da je bombardiranje vasi Sak.iet pomenilo preobrat v zgodovini Severne Afrike, ker je bilo uvod v današnjo zmago. Dodal je, da vojna, ki se še nadaljuje v Alžiriji, ovira združitev treh severnoafriških dežel. »Pomagati moramo našim prijateljem in Franciji, da najdejo rešitev. Ta rešitev bo konstruktivna, kolikor bo temeljila na priznanju neodvisnosti Alžirije.#
Poudaril je tudi začasnost statuta o Bizerti glede katerega se bodo pogajali. Sporazum ne vsebuje nobene nove obveznosti za Tunizijo.
Sporočil je zatem, da bodo nekateri bloki še vedno ostali zaradi nadzorstva in iz varnostnih razlogov.
Dalje je Burgiba izjavil, da so privedli De Gaulla na oblast sovražniki alžirske svobode. Toda spričo generalovega ugleda je optimist glede bodočih odnosov med Francijo in Tunizijo. Nadaljeval je: «Ob navzočnosti severnoafriških voditeljev pravim Franciji, da smo pripravljeni, če ona hoče. začeti z njo disku sijo, če priznava pravico Ai-žiriie do neodvisnosti, dokler je še čas.«
Poudaril je zatem, da je e-notnost arabskega Magreba neizbežna. Pripomnil je. da bi bilo želeti, da bi se ta enotnost ustvarila s Francijo namesto brez nje, in je zaključil:	«Želimo razgovarjati se
neposredno s Francijo za rešitev naših vprašanj in da se otresemo kolonialističnega virusa.«
Predstavnik alžirske osvobodilne fronte Abdei Hafi Bu-
suf je izjavil, da se mora Francija pripraviti, da Alžiriji prizna popolno neodvisnost, ker bo sicer Alžirija nadaljevala vojno. V zvezi s sklepom tangerske konference o ustanovitvi alžirske vlade je Bu suf izjavil, da nikakor ne gre za ustanovitev »osvobodilnega odbora«, pač pa za «pravo u-radno vlado Alžirije«. «Izraz osvobodilni odbor, je pripomnil, je francoska past, ki je
-«»-
Seja parlamenta v
pokopališče v Douaumontu, ne kjer so pokopana trupla padlih v bitki pri Verdunu. De Gaulle je zahtevo zavrnil, poudarjajoč, da bi to lahko tolmačili, da on odobrava poli-t ko. ki jo je vodil Petain. Poleg tega pa vojaški pravilnik ne dopušča, da se truplo poveljnika pokoplje med trupli njegovih vojakov.
Isorni, ki je bil Petainov zagovornik in je tudi eden glavnih predstavnikov skrajne desnice. je na to reagiral z besedami, da ((general De Gaulle nosi odgovornost, ker je zavrnil narodno spravo, ki jo je
BUDIMPEŠTA, 19. — Danes se je sestal madžarski parlament. Podpredsednik vlade Antal Apro je poročal o triletnem gospodarskem načrtu nato pa o obsodbi in usmrtitvi skupine Nagy.
Apro je med drugim izjavil, da so obsodbe bile »stroge, toda pravične«. Dodal je
iMMHHmMtut»MiiHiwMHmiiiiiiiiiiMiiniiiimniiiiHinii»iiiiiimiiiHiiiiniiimiiiiiiiiiiiiinimiinimniiii„,,Miim<i,i»".iinim.-......-tm,m||(
Po uradnem sporočilu o zasedanju CK KP SZ
W
Se vedno številna ugibanja o novem razvoju politike SZ
Novi nesramni napadi na Jugoslavijo in njene voditelje
MOSKVA, 19. radio je nocoj javil, da je centralni komite KP SZ zasedal v torek in sredo. To je prva uradna vest o zasedanju. Radio je dodal, da so razpravljali o vprašanjih, ki se tičejo kmetijstva.
Agencija Tass javlja dalje, da so na sestanku odobrili poročilo, ki ga je predložil Hru-ščev o ukinitvi plačil v naravi (ki so jih do sedaj izvrševali kolhozi pri traktorskih postajah), o novih določilih o obveznih oddajah poljskih pridelkov ter o novih cenah kmetijskih pridelkov.
Nikolaj Podgorni in Dimi-tri Poljanski sta bila izvoljena za nadomestna člana pre-zidija CK,
V poučenih krogih zatrjujejo. da so na zasedanju na vsak način govorili o mednarodnem položaju, o položaju v vzhodnoevropskih državah iii o odnosih z Jugoslavijo. Baje so razpravljali tudi o pripravah za 21. kongres KP SZ, ki naj bi bil spomladi.
Iz Varšave pa poročajo, da sc tam zatrjuje, da je Molotov sedaj pod nadzorstvom v Moskvi, Uradno je še' vedno za veleposlanika v Zunanji Mongoliji, toda vse posle vodi »izredni odposlanec« Molotov je baje prišel v Moskvo pred 6 tedni skupno z mongolsko parlamentarno delegacijo in tedaj so mu ukazali, naj o,stane v prestolnici. Pozneje so ga baje postavili pod nadzorstvo,
V omenj’enih krogih dajejo s tem v zvezi sledeče mogo-
je potrebno sklicati konferen-' če razlage; 1. Nasprotne frak-
Moskovski cije v Kremlju se sedaj pripravljajo na merjenje sil in Hruščev hoče imeti pod nadzorstvom zadnjega starega stalinista. Po trditvah nekaterih opazovalcev se je merjenje sii že začelo na sedanjem zasedanju CK KP SZ. Opozicijo pro. ti Hruščevu vodi baje Sustov; toda tudi glede tega vlada velika negotovost, ker nekateri trdijo, da je Suslov na strani Hruščeva. 2. Hruščev baje sumi, da Molotov izkorišča svoj položaj v Zunanji Mongoliji kot izhodišče za tesne stike s Pekingom in da spodbuja močne napade Kitajcev proti Jugoslaviji. Na Poljskem so mnenja, da Hruščev, ki se je sicer pozneje pridružil napadom na Jugoslavijo, bil v začetku v veliki »zadregi« in da jc bil zelo razburjen Toda te napade so organizirali na tak način, da so Hruščeva potegnili «v kolesje« in je bil pozneje prisiljen spremeniti svo-je stališče do Jugoslavije.
To so seveda samo ugibanja. Dejstvo pa je le eno; Moskva in vse ostale države sovjetske skupine nadaljujejo z nesramnimi napadi na Jugoslavijo in napad Hruščeva je bil med najbolj nesramnimi. Besede Hruščeva je danes ponovil Kiričenko na 11. kongresu KP CSR v Pragi, ko je dejal, da je Hruščev imel prav, ko je označil jugoslovanski »revizionizem« za »trojanskega konja«,
Kiričenko je nesramno napadal Jugoslavijo. «Voditelji ZKJ, je deja’. so užaljeni, ker jih kritiziramo, Mi komunisti smo poklicani, da obnovimo
svet. Zgodovina nam je naložila veliko odgovornost. Zato bi vsak pojav šibkosti pred napadi imperialistične reakcije imel hude posledice.«
Tudi voditelj kitajske delegacije Tung Pi Vu se je zaganjal v »revizionizem« in dejal; »Uničiti moramo sedanji revizionizem, ki služi politiki ameriškega imperializma.« Bolgarski ministrski predsednik Rajko Damjanov pa je o-značil Beograd za »začasno gnezdo imperializma«
Novi ministri v Frondizijcvi vladi
BUENOS AIRES, 19. — Argentinska poslanska zbornica je ukinila zakon, po katerem je lahko oblast izgnala iz dežele tujce, ki so bili »zaradi političnih razlogov nezaželeni«. O ukinitvi zakona se mora izreči še senat.
Včeraj so prisegli 4 novi ministri argentinske vlade; £k milio Donato Del Carril (gospodarstvo), Gabriel Maz.o (o-bramba), Alfredo Allende (delo in socialno skrbstvo) ter Justo Villar (javna dela in javne službe). Frondizijeva vlada je v skladu z ustavo iz leta 1853 sestavljena iz 8 članov. Zaradi tega so se nekatera ministrstva spremenila v tajništva, ki jih je 12. Ostali 4 ministri, ki niso bili zamenjam. so: Alfredo Vitolo. Carlos A. Florit, Luis R. Mackay in Hector V. Noblia,
da je «vlada pozabila tiste, ki so bili zapeljani, toda ni odpustila voditeljem kontrarevolucije«.
Na seji ni govoril noben drug voditelj. Navzoči so bili tudi Janoš Kadar, predsednik republike Istvan Dobi in ministrski predsednik Muenich. Med navzočimi poslanci ja bil tudi tajnik akademije znanosti Ferenc Erdei, ki je bil a-retiran skupno z Maleterjem med pogajanji za umik sovjetskih čet iz Budimpešte. Pozneje so ga izpustili.
* V madžarskih uradnih krogih izjavljajo, da menijo, da so Nagyja in njegove sodelavce usmrtili v ponedeljek v Budimpešti in da je tudi proces bil v Budimpešti.
Pred obnovitvijo odnosov med FLRJ in Zahodno Nemčijo
BONN, 19. — «Ni izključeno, da ne obnovimo razgovorov z Jugoslavijo, če bodo stvari tako šle naprej,« je dejal kancler Adenauer, ko je govoril predstavnikom tujega tiska. Kot je znano, je Vzhodna Nemčija prekinila diplomatske odnose z Jugoslavijo oktobra lani, potem ko je Jugoslavija priznala vlado Vzhodne Nemčije.
Glede Nemčije in NATO je Adenauer dejal, da je Nemčija premalo močna, da bi lahko zapustila NATO. Ko pa bo zedinjena, bo odločila za naprej. Izključil pa je kancler možnost razgovorov z vlado Vzhodne Nemčije.
Namestnik sovjetskega zunanjega ministra Semjov je skupaj z veleposlanikom v Bonnu Smirnovom odpotoval iz Bonna v SZ.
Jugoslovanski tisk o usmrtitvi Nagyja
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 19. — Ze davno ni noben dogodek v svetu naletel na tako soglasno obsodbo — razen seveda v državah sovjetske skupine in partijah, ki priznavajo vodstvo Moskve — kakor ustrelitev Na-gyja in njegovih sodelavcev. Čeprav se jugoslovansko časopisje za sedaj omejuje samo na odmeve v svetu, se iz načina objavljanja teh odmevov vidi, da je tolmač mnenja jugoslovanske javnosti, ki je s prezirom in z gnusom sprejela vest o tragični smrti bivšega predsednika madžarske vlade.
«Borba» in »Politika« objavljata obširna poročila svojih dopisnikov iz raznih držav o odmevu dogodkov na Madžarskem. Dopisnik «Borbe» iz ■Londona javlja, da politični opazovalci Velike Britanije v tem dogodku ne vidijo samo ciničnega izzivanja Jugoslavije in znaka povampirjenja stalinskega terorja v vzhodnoevropskih državah, temveč da menijo, da gre za spremembo sovjetske zunanje politike na vsej fronti, ker tako nesramno izzivanje svetovne javnosti lahko samo pomeni, da sovjetskim voditeljem ni več mar, da bi si pridobili simpatije na Zahodu in v nevtralnih državah, in iz tega zaključujejo. da Hruščevu ni več mar za sklicanje konference na najvišji stopnji.
Indijski listi so objavili vest o ustrelitvi Nagyja pod naslovi «Umori na Madžarskem«, «Hindustan Standard« se sprašuje, zakaj se je Moskva. ki trdi, da je najmočnejša na svetu, ustrašila tako nepomembnega zapornika, kot jc bil imre Nagy. Indijski list (iStatesman# piše, da to dejanje spominja na stalinizem. V tem smislu ocenjuje ustrelitev Nagyja večina listov v svetu.
Listi vzhodnoevropskih držav, Kitajske in Sovjetske zveze pa nasprotno pozdravljajo ustrelitev Nagyja in zatrjujejo, da je ta vest povzročila veliko zadovoljstvo in o-lajšanje med madžal-skim ljudstvom, Poljsko časopisje je objavilo vest o ustrelitvi po a-genciji PAP v skrajšani obliki; edino ((Tribuna Ludu« je objavila vest po madžarski telegrafski agenciji. V ostalih vzhodnoevropskih državah, predvsem pa na Kitajskem, se poročila o ustrelitvi Nagyja povezujejo z jugoslovanskim ((revizionizmom«
B. B.
 «#—(
Otroke zmetal skozi okno
ROUEN, 19. —* Včeraj zvečer se je 36-letni Eugene Gos-solin v pijanosti tako hrupno vračal domov, da je v majhni domači vasi vse zbudil in tuai svoje otroke, ki so začeli jokati. Poblazneli oče je vseh šest otrok — najstarejši ima 7 let najprej sklofutal, potem pa jih je drugega za drugim zmetal skozi okno v višini okrog 3 m. Štiri otroke, ki so resno ranjeni, so spravili v bolnišnico, ostala dva sta pa našla zatočišče pri neki sosedni družini, kjer bosta ostala, dokler se ne vrne miti ki leži v bolnišnici.
Vrem« včeraj:	Najvišja	tem-
peratura 27,4, najnižja 17,7, zračni tlak 1016,1, veter jugozahodnik 12 km na uro, vlaga 47 odst., morje skoraj mirno, tentper »tura morja 22,3 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, PETEK, 20. junija
Silverij, Cvetana Sorice v7-tae ob 4.15 in zatone ob 19.58. Dolžina dneva 15.43. Luna vzide ob 7.37 in zatone ob
21.57.
Jutri, SOBOTA, 21. junija
Alojzij, Vekoslav
M a ggem velegejemskem prostora so dela v polnem tekn
Samo še dva dni do otvoritve letošnjega tržaškega velesejma
Uer sta odpovedali udeležbo podjetji «Slovenija vinom in «t/ino Koper*, letos ne bomo mogli pokušati dobrih vin in originalnih kranjskih klobas
Samo še dva dni manjkata do otvoritve 10, tržaškega velesejma. Na razstavišču so dela v polnem teku, kajti nekateri razstavljavci so šele v zadnjih dneh pričeli urejevati evoje paviljone, zaradi česar morajo sedaj pohiteti. Samo včeraj je na velesejemski prostor prišlo 100 kamionov z blagom, ki ga bodo razstavili v raznih paviljonih.
Čeprav se še ne ve točno, koliko industrijskih in trgovskih podjetij bo letos razstavljalo, se pa vendarle računa, da je število razstavljavcev preseglo tisoč. Ves velesejemski prostor, ki je namenjen za razstavo, je že zaseden, tako da je moralo ravnateljstvo velesejma odbiti številne prošnje, fci so prišle v zadnjih dneh.
Kdor si je včeraj ogledal velesejem in vrvež na njem, se je pag gotovo vprašal, če bo razstavljavcem uspelo pripraviti paviljone do otvoritve. Marsikje so namreč komaj začeli postavljati ogrodje kioskov in paviljonov, tako da se nepoučenemu obiskovalcu zdi skoraj nemogoče da bi v dveh dneh utegnili vse pripraviti. Toda iz prakse vemo, da je bilo vsako leto ob otvoritvi vse do podrobnosti pripravljeno in urejeno, čeprav so bili nekateri paviljoni celo večer pred otvoritvijo tako rekoč še v povojih.
Nič se še ne ve. kakšen bo točen program prireditev in manifestacij, ki bodo pod o-kriljem tržaškega velesejma. Vsekakor pa lahko zabeležimo, da prihaja še vedno do novih iniciativ, ki sproti izpopolnjujejo program, katerega bo na jutrišnji tiskovni konferenci obrazložil predsednik tržaškega velesejma inž Sospi-sio. Med zadnjimi iniciativami v tem smislu naj omenimo uradno zahtevo Češkoslovaške, da bi njen predstavnik na tržaškem velesejmu Vil j-me Mladek na tiskovni konferenci prikazal in obrazložil trgovinske probleme svoje države s posebnim poudarkom na tranzitnem prometu skozi naše pristanišče. Tiskovni konferenci bo prisostvoval tudi trgovinski ataše pri češkem veleposlaništvu v Rimu inž. Vaclav Koutecky.
Končno naj še omenimo iniciativo italijanske družbe Shell, ki bo 1, julija priredila večer raznih dokumentarnih filmov o raziskavah v vsemirju.
Za zaključek pa še kaj žalostno vest za vse obiskovalce velesejma, ki so se vsa leta nazaj vsak večer zbirali okoli prijaznega kioska »Slovenija-vino» in »Vino Koper*. Tega kioska namreč letos ne bo, ker sta obe podjetji zaradi prevelikih stroškov odpovedali u-deležbo. To pomeni, da ne bomo mogli pbkušati dobrih slovenskih in posebej istrskih vin, niti ne bo na razpolago originalnih kranjskih klobas, ki so šle vsem tako v slast. Obe podjetji se letošnjega velesejma ne bosta udeležili zaradi prevelikih stroškov, tako da se njuna udeležba s povsem trgovskega vidika ne izplača,
 «»—-t
Novi odpusti v Delavskih zadrugah
Vodstvo Delavskih zadrug je sporočilo notranji komisiji, da namerava ponovno skrčiti o-sebje v raznih oddelkih, kar p»č pomeni nove odpuste. Sindikalni organizaciji temu odločno nasprotujeta, kajti 21.
januarja 1058 je bil na uradu za delo sklenjen sporazum, po katerem ne bi smeli vsaj tri leta nikogar odpustiti, razen če ne bi šlo za splošno krizo. Takrat so sklenili na uradu za delo sporazum, potem ko je hotelo vodstvo Delavskih zadrug odpustiti 70 u-službencev. Urad za delo je izrekel arbitražno razsodbo, s katero so znižali število odpustov na 32 in določili, da ne sme biti novih odpustov v treh letih.
S sedanjo zahtevo po odpustih je vodstvo Delavskih zadrug prekršilo sporazum. Ravnanje tega vodstva v sploh v nasprotju z željami in interesi zadružnikov, ki bi morali imeti odločilno besedo, medtem ko vodijo Delavske zadruge od zgoraj imenovani komisarji. Upravna komisija hoče namreč izročiti nekatere odseke zasebnikom in jim je tako na primer že izročila ijekaj mesnic. Pekarno že dalj Časa delavci sami upravljajo, toda vodstvo jih pri tem ne podpira, marveč jim celo meče polena pod noge. Zato bi bil že skrajni čas, da se u-pravni svet Delavskih zadrug demokratično izvoli.
Zasedanje o vprašanjih cestnega omrežja
Včeraj dopoldne je imel ti 3kovno konferenco prof. inž. Matteo Maternim, ki je obravnaval vprašanje cestnega o-mrežja v Treh Benečijah. Kot je znano, bodo o tem razpravljali na dvodnevnem zasedanju, ki ga je organizirala tržaška pokrajinska uprava in Inštitut za ceste in transporte pri tržaški univerzi.
Na zasedanju, katerega se bodo udeležili številni strokovnjaki iz Treh Benečij ter avstrijska in slovenska delegacija, bodo razpravljali predvsem o prehodih v Vzhodnih Alpah ter o cestnem omrežju na splošno. Prof. Maternim je pri tem omenil, da so Tri Benečije, kar se pokrajinskih in državnih cest tiče, med vsemi italijanskimi pokrajinami v najslabšem položaju, saj imajo komaj polovico takega cestnega omrežja, ki bi odgovarjalo vsem drugim zahtevam in pogojem današnjega prometa.
Zasedanje se bo začelo v ponedeljek 23. junija in se bo zaključilo v torek.
V ponedeljek ne uraduje jugoslovanski konzulat
Urad Jugoslovanskega generalnega konzulata FLR Jugoslavije v Trstu ne bo sprejemal strank v ponedeljek 23. junija zaradi Jugoslovanskega dne na Mednarodnem velesejmu v Trstu.
 «»------
Sporazum za hišnike IACP
Včeraj zjutraj je bil na u-radu za delo sestanek med člani ravnateljstva IACP in sindikalnimi predstavniki. Na sestanku so sklenili, da bodo razširili tudi na hišnike poslopij TACP 20-odstptno zvj-šanje prejemkov, ki jih določa nova delovna pogodba. Zapisnik sporazuma predvideva tudi druga mezdna izboljša-
nja za prizadeto osebje. Sporazum bo moral še potrditi upravni svet IACP.
Tiskovna konferenca FIOM
V ponedeljek ob 17. uri bo na sedežu FIOM - CGIL v Ul. Zonta 2 tiskovna konferenca, na kateri bodo obrazložili načrt za okrepitev železarne IL VA v Skednju, ki ga je sestavil poseben odbor.
 «»------
Na pločniku v Ul. Bovedo Pa je včeraj popoldne nerodno padla 74-letna Giuseppina Barrovici vd. Škerlj z Zgornje Grete št 469. Pri padcu si je zlomila levo nogo in pravijo, da bo ozdravela v dobrem mesecu, seveda če ne bo
Na no vih pogajanjih se še niso niš
Ravnateljstvo še vedno vztraja na svojem stališču - Danes popoldne se pogajanja nadaljujejo
Včeraj so se obnovila pogajanja med predstavniki ravnateljstva AOEGAT in predstavniki obeh sindikatov. Za včerajšnja pogajanja so se domenili na zadnjem sestanku, ko se niso mogli sporazumeti. Včeraj sta obe stranki zopet obrazložili svoje stališče. Na sestanku, ki se je pričel okrog 11. ure, je predstavljal ravnateljstvo generalni direktor ing. De Motoni, zvezo občinskih podjetij pa je predstavljal inž. Urbinati, ki odgovarja za sindikalna vprašanja pri tej zvezi.
Tudi včeraj ni prišlo do sporazuma. Podjetje vztraja na stališču, ki ga je že zastopalo na zadnjih pogajanjih pred tremi tedni in po katerem hoče ločiti uslužbence v dve skupini: uslužbence, ki so jih sprejeli na delo pred 30. aprilom 1958 in uslužbence, ki so bili ali pa bodo sprejeti po tem datumu. Za tramvajske uslužbence hoče podjetje aplicirati pogodbo javnih občinskih prevoznih podjetij; za u-službence oddelkov za vodo, plin in elektriko pa pogodbo, ki velja za uslužbence električnih podjetij. Poleg tega
naj bi podpisali posebno dopolnilno pogodbo za uslužbence, ki so bili zaposleni pred 30. aprilom letos.
Predstavniki uslužbencev, to je obeh sindikatov ACEGAT v Trstu ter osrednjih organizacij CGIL, CISl in UIL so zavrnili ta predlog, ker ne morejo sprejeti različnih mezdnih in normativnih pogojev za uslužbence istega podjetja. Kljub temu pa še ni prišlo do razbitja pogajanj, ker so se vendarle domenili, da se bodo danes ob 10. uri ponovno sestali.
Volitve notr. komisije v pivovarni Dreher
25. junija bodo v pivovarni Dreher izvolili novo notranjo komisijo. V sedanji notranji komisiji imata CGIL, in OISL po dva predstavnika delavcev, razen tega pa ima CISL tudi predstavnika uradnikov. Volitve bi morale biti že prej, toda so jih iz tehničnih razlogov odložili.
komplikacij.
tllllUIIIIIIIIIIIIIIMIIIlllll II Hilli IIIIIIIIIIMIIIM1MHIHIMIIIII MII IIIIIIIIIII Hill tllll lil III IIHIIIIIIIHMillll II lllllll HII1IIIIIII lllllllllllllllllllllllIHIIItllllll
Koristna pobuda tržaških javnih ustanov
Vsem kmetovalcem mora služiti ustanova za napredek kmetijstva
Ustanova bo izdajala kmetijski list, prirejala razsta. ve, tečaje in poučne izlete-Pri tem bodo morali upoštevati dejstvo, da je večina kmetovalcev slovenske narodnosti
Včeraj smo poročali, da je se menda že sporazumeli, da pokrajinski svet soglasno bodo v ustanovi zastopane sa-sprejel sklep o pristopu po- mo javne ustanove ki lahko krajinske uprave v ustanovo zastopajo celotno prebivalstvo za napredek kmetijstva v tr- ali najširši' gospodarski oziro-žaški pokrajini, V ta namen ma trgovski krog, iti je zain-je pokrajinski svet sklenil tu- teresiran na kmetijskem raz-di nakazati tej novi ustanovi voju področja. Zaradi tega bo 300.000 lir za njen razvoj. prisotnost pokrajinske upra-Za ustanovitev omenjene u- ve v ustanovi za napredek stanove so dali pobudo Trža- kmetijstva v tržaški pokraji-ška hranilnica in posojilnica, ni jamčila, da ne bodo zašči-trgovinska zbornica in Kme- tene samo koristi nekaterih tijski konzorcij. Te ustanove kategorij, ampak da bodo za-so predlagale tudi pokrajinski ščitene zlasti koristi vseh upravi naj pristopi v ustano- kmetovalcev, ne glec^e v kavo, d.a’ .bo ,tgko. ustanova do- teri kmetijski organizaciji so bila širši in pomembnejši včlanjeni. To so mnenja in že-značaj. Čeprav ustanova ni lje članov pokrajinske komi-bila že zakonit«? ustanovljena, sije za kmetijstvp. so že znane njene naloge:	j	Menimo, 3a bo ta ustanova,
1. Izdajati tehnično-gospo-. če bo imela pravilen in pravi.
darski kmetijski list.
2. Objavljati razna kmetijska' dela, ki zanimajo kmetijstvo v tržaški pokrajini.
3 Podpreti delovanje pristojnih kmetijskih ustanov s prirejanjem razstav, tečajev, natečajev, poučnih izletov in potovanj.
4. Upravljati eksperimentalno kmetijsko posestvo, če bo mogoče najti ustrezna denarna sredstva.
5. Vršiti razne druge dejavnosti v sodelovanju z oblastmi in s pristojnimi zainteresiranimi kmetijskimi ustanovami in organizacijami.
Gornje točke so samo osnutek na osnovi katerega bo sestavljen statut, katerega bodo morali sprejeti vsi člani ustanove. Predstavniki pokrajinske uprave so mnenja, da bo ta ustanova s pravilnim in nediskriminacijskim delovanjem lahko mnogo koristila razvoju kmetijstva na našem področju. Kljub temu pa pokrajinski predstavniki menijo, da mora statut dopuščati ka; teremukoli članu, da izstopi iz ustanove, če se ta ne bo ravnala po sprejetih sklepih. Zlasti se pri tem poudarja, da je treba na vsak načia preprečiti, da bi bili v tej usta-novi zastopani samo nekateri predstavniki kmetijskih združenj in organizacij. Zato so
čen odnos do vseh kmetijskih vprašanj na našem področju, lahko mnogo koristila razvoju kmetijstva. Iz gornjih točk je razvidno, da se bo njeno delovanje usmerilo zlasti na vsestransko vzgojno področje. Zato je treba pozdraviti in tudi podpreti takšne pobude. Toda vodstvo te ustanove ne bo smelo iti mimo dejstva da se bo moralo ukvarjati zlasti z vzgojo slovenskih kmetov, ki jih je večina na tem področju. Zaradi tega pričakujemo, da bo ustanova poskrbela predvsem za kmetijske tečaje v slovenščini, za tiskanje raznih kmetijskih del, navodil, drugega poučnega gradiva in strokovnega lista tudi v slovenščini. In prav na področju tiskanja strokovnih listov in drugih kmetijskih del prilagojenih za naše potrebe se čuti veliko pomanjkanje Upajmo torej, da bodo ta vprašanja z novo ustanovo rešena.
■mllllHIIIIMIIIItllllltmiHtllMMIH  ..
h »jnih dvM«. „Ustrelil te bom" je zagrozil Karabinjerju
Dolga procesija obtožencev, vendar gre le za drobnejše tatvine pri Upimu, krajo 70 škatel mazivnega olja in podobne prestopke
Goriško sodišče je 21. marca letos obsodilo 30-letnega Roc-ca Oppedisana iz Tržiča na 1 leto zapora in 13.500 lir globe zaradi tatvine in groženj karabinjerju Francescu Priscu. Oppedisano je namreč 19, novembra lani skupno z nekim svojim »prijateljem« u-kradel iz stanovanja Giusep-pa Colottija v Tržiču površnik, zapestno uro, denarnico in 5.000 lir v skupni vrednosti 45.000 lir. Ko pa ga je karabinjer Prisco hotel peljati na zaslišanje, mu je zagrozil, da ga bo ustrelil, če ga ne pusti pri miru. Glede površnika in drugega blaga pa je dejal, da ga je kupil. Prizivno sodišče mu je zdaj znižalo kazen na 10 mesecev zapora in osem tisoč lir globe. # * *
Na prizivnem sodišču so včeraj razpravljali o prizivu 27-letnega Fulvia Giamporcara od Spodnje Magdalene 1302, ki je bil 27. septembra lani na kazenskem sodišču skupno z bratom Sergijem in Brunom Manestrovichem od Spodnje Magdalene 1305 zaradi večkratne tatvine. Brat Sergij, ki je bil takrat obsojen na tri leta in 18 dni zapora ter na 21 tisoč lir globe in Manestrovich, ki je bil obsojen na osem let zapora in šest tisoč lir globe, nieta vložila priziva;
Fulvio pa, ki je bil obsojen na 1 mesec zapora in pet tisoč lir globe, je vložil priziv. Toda prizivno sodišče ga ni upoštevalo in je potrdilo prvotno obeodbo.
* * *
Kazensko sodišče v Gorici je 21. marca letos obsodilo Angela Tessarlja iz Gorice na dve leti, 2 meseca in 20 dni zapora ter 16.000 lir globe; Giordana Juricha na 11 mesecev in 10 dni zapora ter 8.221 lir globe; Bruna Perona na 1 leto in šest mesecev zapora ter 16.000 lir globe; Luigi-ja Brughiero pa na pet mesecev in 10 dni zapora ter 4.000 lir globe.
Tessari in Jurich sta bila obsojena, ker sta ukradla 70 škatel mazivnega olja ter 11 tisoč 130 lir v gotovini v Sa-gradu 20.	10. lani; 2.000 lir
sta odnesla Renatu Bighelinu; banane pa v trgovini Virginia Zorzuta. Tessari je bil obtožen tudi, da je ukradel skupno z Brughiero 73.000 lir v baru «Principe» v Gorici.
Tessari in Jurich sta vložila priziv, a brez uspeha, ker je sodišče zavrglo Tessarijev priziv zaradi pomanjkanja utemeljitve, Jurichevega priziva pa sploh ni upoštevalo in je za oba potrdilo razsodbo goričkega sodišča.
Na sodišču se je morala vče raj zagovarjati 47-letna Mar-gherita Stepancich poročena Parenzani iz Ul. Čampo Mar-zio 3, ki je bila obtožena, da je 23. decembra lani ukradla v veletrgovini Upim tri kose čokolade in druge drobnarije v skupni vrednosti 1300 lir. Zaradi tega jo je sodišče obsodilo na pet mesecev in 15 dni zapora ter 4.000 lir globe. Stepancichevo je zasačila neka klientka, ki je takoj obvestila uslužbence in policijo.
PROCES O VOHUNSTVU
Tožilec zahteva 18 let in 6 mesecev
Na porotnem sodišču se je včeraj nadaljevala razprava proti Cotiču, Dominisu in Cetinu, ki so obtoženi vohunstva ter kraje uradnih žigov in dokumentov. Na včerajšnji razpravi sta govorila odvetnik Sardos, ki brani obtoženega Cetina ter odv. Vallastro za Cotiča.
Javni tožilec je zahteval za vsakega obtoženca 18 let in šest mesecev zapora.
Danes ob 10. uri se razprava nadaljuje za zaprtimi vrati in je pričakovati, da bo popoldne izrečena razsodba.
lonec z vrelo vodo. Lonec se je seveda prevrnil in vrela voda se je razlila Caramelli po desni roki in levem stegnu ter mu povzročila hude opekline. Kljub bolečinam pa se je Caramella sam odpeljal v bolnišnico.
Neroden padec
Včeraj opoldne je v Ul. Pa-scoli nerodno padla 78-letna Marija Henzi por. Rustja iz Ul. Canova 22. Pri padcu si je verjetno zlomila levo nogo. S taksijem so jo odpeljali v glavno bolnišnico, kjer so jo sprejeli na ortopedskem oddelku s pridržano prognozo.
Namesto meso urezal roko
Pri rezanju mesa se je včeraj zjutraj ponesrečil 16-letni mesarski pomočnik Ivan Po-ropat iz Ul. Soncini 42. Hudo si je namreč porezal zapestje leve roke in so ga nemudoma odpeljali v glavno bolnišnico, kjer so ga sprejeli na II. kirurški oddelek. Zdraviti se bo moral 8 dni.
Dirka « Tisoč milj 1958» v soboto po našem področju
Letos bo avtomobilska dirka »Mille miglia 1958» zajela tudi naše področje. Na odseku Trst-Opčine bo imela značaj hitrostne dirke. Ta dirka bo v soboto 21. t.m. Proga, po kateri bo dirka m naslednje ulice ter ceste, ki se stekajo vanjo, bodo zaprte za o-sebni promet z vozili od 14.. ure do konca dirke 'približno 19. ure):	Trg Daimazia
(vogal Ul. F. Severo), Ulica Giustiniano, Ul. 24. Maggio, Ul. Cicerone, Ul. Romagna, Ul. Papiniano, Ul. Carpison, Ul. Catullo, Ul. Coroneo (vogal Ul. F. Severo). Vtcjlo O-spedale Militare, Ul. S. Fran-cesco, Ul. Marconi, Vicolo del Castagneto, zveza med Ul. F. Severo in Vicolo Castagneto, Ul. Sottoripa, Ul. Cologna. nova cesta v Skorkljo, Ul Primule. Ul. Prato, Ul. Scaglio, Bazovska cesta, Konkonelsk: klanec, Ul. Commerciale, Ul. Scala Santa in steze ter druge poti, ki se stekajo na glavno cesto Trst-Opčine.
V omenjenih urah ne sme biti na progi (Ul. F. Severo, Cava Faccanoni, državna cesta št. 33, Narodna ulica na Opčinah do križišča s trbi.ško avto cesto) nobenega vozila ali drugih predmetov ki bi lčhko ovirali potek dirke.
Prav tako bo zaprt za promet in mora biti prost del Ul. Coroneo od Trga Piave do Foro Ulpiano ter ves trg pred sodno palačo.
Promet iz Treta proti Ses-ljanu po trbiški avto cesti bo usmerjen pri nadvozu pri Banih medtem ko bo promet iz Sesljana proti Trstu preusmerjen pri križišču blizu Proseka (za težke tovornike), za vsa druga vozila pa bo preusmerjen pri cestni povezavi blizu vojašnic na Opčinah. Promet z Opčin bo preusmerjen na Proseško cesto in na Bazovsko cesto.
Z vrelo kavo se je polila 3-letna deklica
Popoldne so na dermatološki oddelek sprejeli 3-letno Marijo Angelo Cusma g Vrdela It. 4. Deklica Je izrabila U-godni trenutek in zvrnila nase kuhalnik, na katerem je bil lonec z vrelo kavo, ki se je prevrnil. Dekletce se Je precej opekio po vratu, ramenih in tevi roki; ozdravelo pa bo v dveh ali treh tednih.
Nesreče na delu
Na delu se je včeraj dopoldne hudo ponesrečil 47-let-ni pleskar Leo Caramella iz Rocola 1456, ki so ga sprejeli na dermatološkem oddelku s pridržano prognozo.
Caramella je pleskal sobo v stavbi št. 193 v Ul. F. Severo. Da bi laže opravil svoje delo, je stopil na stolico, toda nenadoma se mu je spodrsnilo in je padel prav na kuhalnik, na katerem je bil
Prisrčna prireditev šolskih otrok iz Bazovice in Peska
V sredo zvečer so učenci o-snovnih šol iz Bazovice in Peska imeli prav lepo zaključno šolsko prireditev. Poleg vseh učencev in staršev se je prireditve udeležilo mnogo prijateljev naših malih, ki so napolnili vse prostore bazovske dvorane.
Na odru smo videli skoraj vse učence obeh šol, saj je bil program zelo pester in bogat. Uvodno besedo je imela Dragica Mlač, učenka III. razreda, ki je pozdravila navzoče in jim želela dobro zabavo. Nato so učenci osnovne šole iz Bazovice nastopili z nekaj prizori in recitacijami in sicer «Rožic ne bom trgala«, «Sinička», «Muzikantje», «Oj planine*, «Veter», «Cuk se je oženil*, «Oba junaka*, »Mačka miš*, »Rdeča kapica* in «Marička sedi na kamenčku*.
Tudi učenci osnovne šole s Peska so kar dobro zaigrali igrici «Cilka in njena punčka* in «Zajčki». Učenci iste šole so še zapeli nekaj narodnih pesmi in podali nekaj reci-
llllilllilltriiliitiiiliiiililiiiiiiilliiiiiiiiiiiiMilMiuiiirttiiiiiiiiilliinilitiilllliiliiiiilitiiiiiiiiiiiiiiiti
Delovni svečanosti v soboto in nedeljo
Splavitev dveh supercistern
v ladjedelnicah CRDA v Trstu in Tržiču
V Tržiču bodo splavili <Essso Puerto Ri-co>, ki bo največja ladja na svetn za prevoz mineralnih olj in vtekočinjenega plina
taci j. Nastopili so še otroci iz Bazovice, ki so pokazali nekaj ritmičnih vaj in deklamacijo, ki so jo prav dobro podali Marjan, Cilko in Boris. Nato še učenci III. razreda sp priredili telovadni nastop. Za zaključek: je nastopil šolarski pevski zbor IV. in V. razreda iz Bazovice’ ki nam je zapel nekaj narodnih pesmi in recitiral zborne recitacije. Pohvaliti moramo brez izjeme vse naše male, ki so se prav dobro izkazali. Posebna zahvala pa gre učiteljem, ki so z velikim trudom pripravili o-troke za to uspelo prireditev.
Občinstvo je po vsaki točki s ploskanjem nagradilo male umetnike in zadovoljno zapustilo dvorano.
MARIO MAGAJNA
SNG
v TRSTU
V soboto 21. t.m. ob 20.30 v dvorani na stadionu «Prvi maj*, Vrdelska
cesta 7
premiera JERZY LUTOWSKI
DEŽURNA
SLUŽBA
Drama v treh dejanjih
Prevedel UROŠ KRAIGHER Režiser JOŽE BABIČ Scenograf JOžE_ CESAR Asistent režije JOŽKO LUKES Osebe: Tadeusz Osinski, kirurg - Stane Starešinič; Anna, njegova za-roččfika - Zlata Rodoško-va; Seweryn Machce-wicz, internist, ravnatelj bolnice - Stane Raztresen; Roman Brosz, administrativni vodja (upravnik) bolnice Rado Nakrst; Zofia, medicinska sestra - Mira Sardočeva; Klysiowa, bolniška strežnica - Leli Nakrstova; Piotr Dabek, prvi sekretar Okrajnega komiteja PZPR (Poljske združene del. partije) -Modest Sancin; Franci-szek Wielgosz, vodja o-krajnega UB (varnostne službe) - Julij Guštin; Waclaw Pierzchala, Zofijin brat, delavec pri žagi - Silvij Kobal; Janina, medicinska sestra - ***; Doktor Korgut, zdravnik iz Brujska ■ Edvard Martinuzzi. Dogaja se v okrajnem mestecu na Poljskem februarja 1954.
ponovitev
V nedeljo 22. t. m. ob 17. uri v dvorani na stadionu «Prvi maj*.
Prodaja vstopnic v petek in soboto v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20 ter eno uro pred pričetkom predstave pri blagajni dvorane. Dvorana ima hladilno napravo
Zaključek turneje Cesca Baseggia sinoči v Kopru
Kot smo že poročali, je slavna dramska družina CesccftBa-seggia v tem mesecu gostovala v Ljubljani, Zagrebu, na Rejci, v Pulju, v Rovinju in včeraj priredila zaključno predstavo Goldonijevih «Gro-bijanovn u koprskem gledališču. Povsod je nenadkriljivi tolmač Goldonija z vsemi člani ansambla doživel nad vse prisrčen sprejem in. na najboljše ocene gledaliških kritikov.
Včeraj popoldne mu je koprski italijanski kulturni krožek priredil v svojih prostorih prisrčen sprejem, ki se ga je udeležil tudi italijanski generalni konzul v Kopru dr. Zecchin. V imenu krožka «Antonio Gramscis je Baseggiovo družino pozdravila predsednica Ijlia Crollini, odgovoril pa ji je sam Cesco Baseggio, ki je povedal, da bo verjetno še to jesen začel novo turnejo v Beogradu, obšel nato vsa večja mesta Jugoslavije in jo ponovno zaključil v Kopru.
Zvečer je sledila predstava Goldonijevih <(Grobijanov!), med katero je italijanska televizija posnela nekaj prizorov. Po predstavi pa je generalni konzul dr. Zecchin priredil sprejem v hotelu «Tri-glav». Poleg čl&nov dramske družine so bili na sprejemu navzoči predstavniki krajevnih oblasti iz Kopra, med katerimi smo opazili predsednika mestnega ljudskega odbora Mirka Jelerčiča in podpredč sednika Leopolda Zaharijo ter tajnika koprskega okraja Čr-tomira Kolenca. Bili so navzoči dalje številni predstavniki italijanske manjšine iz Kopra, med njimi tudi podpredsednik «Italijanske unije za Istro in Rekon Nerino Gobbo in ravnatelj italijanskega liceja v Kopru Leo Fusilli. Iz Trsta pa je bil navzoč predstavnik generalnega komisarja dr. Ric-cardi, načelnik tiskovnega u-rada, predstavnik tržaškega radia dr. Candussi, ravnatelj agencije Ansa kap. Millo s soprogo, konzul FLRJ v Trstu Dušan Vujanovič s soprogo, zastopniki nekaterih političnih strank in uredniki vseh treh tržaških dnevnikov.
A D I O
Petek, 29. junija 1956 RADIO TRST A
306,1 m ali 980 Zc-jsek.
7.00: Jutranja glasba, koledar in fcitanje sporeda. 7.15: Napoved časa, poročila in vremensko poročilo. 7.30: Lahka glasba in beležke. 8.15: Napoved časa, po-, rotila in vremensko poročilo. 8.30. Zaključek jutranje oddaje. 11.30: Drobiž od vsepovsod in... Življenja to usode: «Yuil Bryn-ner* 12.10: Za vsakogar nekaj. 12.45: V svetu kulture. 12.55: Orkester Marek VVeber. 13.30: Glasba po željah. 17.30: Plešite z nami, 18.00: Gianluca Tocchi: Nemški pdesi in arije za flavto, violo in harfo. 18.20: Oherubini: U-vertura k operi »Nosač vode*. 18.30: Orkester Johony Douglas. 18.55: Harmonikar Rajmund Hro. vat. 19.15; Znanost in tehnika: «Vodna pot Svetega Lovrenca*. 19.30: Pestra glasba. 20.00: Šport. 20.30:	Ritmične melodije. 21.00:
Umetnost in prireditve v Trstu. 21.15: Kubanski ritmi. 21.30: O-ptrae arije to dueti 21.50: Kitarist Les Paul. 22.00: Dante Ali. ghieri: Božanska komedija: Pekel, 19. spev V prevodu dr, A-lojzija Gradnika — razlaga dr.
iiltHHimimiiiniiiiiiiiiiimmiiiiiimiHiiiiiiiiuniittiiiiiimiimiiiiiHiiimiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiinii
j OD VČERAJ DO DANES
( BAtDiA OBfMTIU )
V ladjedelnicah CRDA v Trstu in Tržiču bodo zopet splavili dve turbocisterni: v Trstu bodo jutri splavili 35.100-tensko ladjo »Britlsh Star*, ki je dolga 208.18 m, široka pa 26.21 m in ki bo razvijala hitrost 16.5 vozla. Botrica bo soproga angleškega veleposlanika Clarka. Po splavitvi bo-ao priredili v hotelu «Excel-s.or* zakusko.
V nedeljo pa bodo splavili v Tržiču 32.817-tonsko turbo-cisterno »Esso Puerto Rico*. Ta ladja je dolga 210.31 m, široka 27.43 m in bo vozila s hitrostjo 17 vozlov. Obeh splavitev se bodo udeležili številni predstavniki oblasti.
Za turbocisterno «Esso Puer-to Rico* je značilno, da bo največja ladja na svetu za kombiniran prevoz surovih mineralnih olj in vtekočinjenega plina.
Vse ostale ladje za kombiniran prevoz so mnogo manj-
še. Ladje, ki prevažajo samo vtekočinjeni plin, pa dosežejo cajveo 7,000 ton. Za prevoz sur rovih »liberalnih olj bo na ladji na razpolago 33.600 kub. m prostora, medtem ko bodo prevažali vtekočinjeni plin v 58 rezervoarjih s skupno kapaciteto 12.786 kub. m.
Ladja «Esso Puerto Rico*, k', jo bodo splavili v Tržiču, je sedma velika turbocisterna izmed 12, ki jih je družba »Esso* naročila pri CRDA. V zadnjih dveh letih so že splavili naslednje ladje: «Esso Chi. !e», »Esso Argentina*, «Esso Windsor», »Esso Panama*, «Fsso Southampton* in «Esso Trinidad*. S 13. supercistemo 47.000 ton, ki jo bodo zgradili v ladjedelnici v Anconi, znaša skupna tonaža ladij, ki jih je naročilo to podjetje v Italiji, 480.000 ton in pomeni valutni doprinos 70 milijonov dolarjev ali 45 milijard lir. Vse te petrolejske ladje bodo splavili do leta 1960.
VSEM ČLANOM KULTURNEGA SKLADA Občni zbor, ki je napovedan za ponedeljek 23 t. m., se ne bo vršil ta dan, ampak en dan kasneje, to je v torek 24. t, m. ob isti uri. Ta mala spre. memba je potrebna, ker je neka) odbornikov nepričakovano zadržanih. Vsekakor priporočamo članom številno udeležbo.
ODBOR
 «»-------
OBČNI ZBOR GLASBENE MATICE
Glasbena Matica v Trstu bo imela svoj redni občni zbor 4. julija 1958 ob 20. uri v mali dvorani v Ul. R. Manna 29-11. Občni zbor bo sklepčen ob vsakem številu prisotnih članov ob 20.30.
• «»-------
SOLSKE PRIREDITVE
Slovenska osnovna šola na Op. činah vabi starše in prijatelje otrok, da se udeleže zaključne šolske prireditve, ki bo v soboto 21. t. m. ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah.
 «« -------
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 19. junija t. 1. se je v Trstu rodilo 11 otrok (1 mrtvorojen), umrlo je 9 oseb, porok pa je bilo 13.
•VV-V0PT--
i
I
-' Av. • « ■ « - -e
Poročili so se: zdravnik Ser-gio Bppinger to bolničarka An-ne Nowak, direktor podjetja Al-fredo Zopfi in uradnica Anna D’Alessio, barist Dario Bronzi in uradnica Marin* Piani, trgovec Giorgio Turrln in gospodinja Anita Schneider, tesar Car-lo Moratto to šivilja Marcella Ros*r, tesar Mario Petelin, to gospodinja Vibtoria Mersnik, u-radiuk Bruno Rosano in šivilja Luciana Trevisinl, inženir Otel-lo Pian in gospodinja Maria Grazia Brumatti, delavec Gio-vanni Bon are i in uradnica Fie-rina Callegari, prodajalec Lucianu Cuttin ta gospodinja Eleo-nora Leitzer, uradnik Eraldo Vezzani in prodajalka Iolanla Sigulin, agent carine Giorgio 'Saivorni to gospodinja Livia Sigulin, gasilec Steli o Groppazzi in šivilja Iolanda Richter.
Umrli so:	77-Ietna Adelaide
Košir vd. Michel, 74-letna Fran-cesca Petronio vd. Cresciani, 82-letni Roberto Stuparich, 73-let na Carmela Jaksetich por. Lo-kzr, 51-letni Giusto Budin, 59-let. ni Domenico Facchinetiti, 70-let-m Giuseppe Margon, 77-letna Glovanna Zazuila, 60-letni Santo Pestel. t
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Dr, Codermatz, Ul. Tor San Piero 2; De Colle, Ul. P. Revol. tella 42- Depangher, Ul. San Giu. sto 1; AUa Madonna del Mare, Largo Piave 2; Zanetti . Testa d’oro, Ul, Mazzini 43.
Prerez turbocisterne «Esso Puerto Rico*
Janko Jež. 22.20: Orkester za godala in trobento. 22.45: Haendrl: Concerio grosso v B-duru op. 6 št. 7. 23,00: Kvartet Dave BdJ-beck. 23.30: Svetovno nogometno prvenstvo. Zadnje vcs.i, nato Glasba za lahko noč.
RADIO TRST
14.30: Kulturne vesti. 1SJ5: Poje Frančo De Faocio. 19 05: Bl-/ot: I/Ariesienne. 19.20: Koncert plin ista Luciana Saogiortfia. 21: Simfonični koncert ob 10-letfUCi smrti Arriga Serata.
RADIO KOPER
Poročila v ' stav.:	7.00, 7.30,
13,30, 15.00.
Poročila v ital.:	6.30,.	12.3«,
17.15. 19.15, 22.30.
7.1.6: Glasba za dobro jutra 12.00:	Glasba po željah. 13.30:
Vesti. 13.40:' Kmetijski nasveti. 13.45:	Popoldanske melodije.
14.30:	Gospodarska oddaja:	eO
preskrbi mleka in kruha na Koprskem*. 14.40: Popularne skladbe 15.10: Zabavna glasba, vmes reklame. 15.20: Domači pevci ta ansambli pred mikrofonom: pevski zbor Svobode iz Ajdovščine. 17.00: Billy Vaughan in njegov orkester. 17.25: Od melodije do melodije. 18.10: Simfonični koncert	19.00:	Francoski pevci.
22.15- Melodij-e Ravmonda Scotta. 22.40:	L. V.	Beethoven: Sonati
št. 2 v A-duru. op. 2 št. 2 SLOVENIJA 327,1 m, 202,1 m, 212,4 m
Poročila: 5.00, 6.00, 7.00, 8,00,
10.00,	13,00,	15,00,	17,00,	19,30,
22.00.
500—8.00: Dobro jutro! (pisan glasbeni apored) — vmes ob 5.05—5.10: Poročila in vremenska napoved. 8.05: Violinske skladbe jugoslovanskih skladateljev. 8.30: Zavrtimo naš glasbeni globus. S.30: Naši amaterski zbori pojo. 10.10:	Uroš	Krek::	Slmfonietta.
10.40: Havajski zvoki. 11.00: Za dom- in žene. 11.10; Angleške ta irske ljudske pesmi. 11.30: Plošča v	ploščo. 12.00: Pozdrav 1*
Dalmacije. 12.15: Kmetijski nasveti — Pavla Zakonjšek: Knin na kmečki mizi. 12.25: Z odra, kt pomeni svet (operne arije). 13.10: Zabavna glasba, vmes obvestila. 13.30; Simfonični plesi-14 00: Majhni zabavni ansambli in vokalni solisti. 14,30: Turistična oddaja. 14.45: Glasbena medigra. 15.15: Zabavna glasba, vmes obvestila in reklame. 15.40: I* svetovne književnosti — Alberto Moravia:	Tepec. 16.00:	Koncert
ob štiirih. 17.10: Popevke, melodije in ritmi. 18.00: Iz naših kolektivov. 18.30; Samospeve L. M-Škerjanca poje sopranistka Nada Vidmarjeva. 18.45: Zanimivosti iz znanosti ta tehnike. 19.00-Zabavna glasba, vmes obvestili) in reklame. 20.00: Vasilij Mirk: Morska suita. 20.15: Tedenski 7U_ ■nanje-politični pregled1. 20.30: Ve. černi koncert. 21.15: Oddaja o morju in pomorščakih. 22.15: V plesnem ritmu.
TELEVIZIJA
17:	Pripovedke	prirodoslovca
in smučanje po vodi. 18: TV ** kmetovalce. 18.30:	Vesti. 18.4::-
Ona in drugi. 19.30; Pisma TV-19.45: Kaj pravite? 20.30: Vesti-20.50: «Ca;rosello». 21: Komedija «Zampa di velluto* to ob zaključku vesti.
C
K I N
Valute
	Milan	Rim
Zlati funt .	5800,—	6000.—
Marengo	4700.—	4900,—
Dolar ....	622.—	626.—
Frank franc.	1?3.—	137.—
Frank Švicar.	144.—	146.—
Sterling . .	1720.—	1)80.—
Dinar . , ,	80,—	83.
Šiling . ;	23.75	24.25
Zlato : t . -	707 —	709.—
Zah. n. marka	147,—	149 —
ExcelsiOr. 16.00:	»Malik	popev-
ke*. Jommy Sand, Lilli Gentl«-Fenice. 16.00: «Frimen» (Podzemlje S. Francisca). Humprey, J* Derek,
Nazionale. 16.00: »Modri zločin*-Louis Jourdan, Dany Carrel-Filodrammatico. «jastrebi žele*-niče*. John Payne.
Grartaclelo. 16.00:	«Družtaa
Trapp*, avstrijski film v East-mancolor.	,
Supercinema. 16.00:	((Zločinec
Rock and Rolla*. Elvis Preslej-Arcobaleno. 16.30:	»Objekt1?
Burma*. E. Flyn.
Astra Rolano. 16.30: »Mučenje 5 puščico*. R. Steiger.
Capitol. 16.00: «Kako umoriti bogatega strica*. Kate Johnson-Cristailo. 16.30:	((Ustavljena
ur. Joan Collins, Jayne Mans-field.
Alaharda. 16.00: »Prednja postojanka St uk asov*. Joaichin Han-
Aldebaran. 16.00: »Prekleto močvirje*.
Artnonls. 18.00: »Bila sem ameriška vohunka*. Ann Dvorak. Aurora. 16.30:	«Vražji ovinek*.
C VVIdde.
Garibaldi. 16.00: »Njena čast J® klicala po maščevanju*. Donn* Reed.	_
Impero. 16.30:	»Parižanka*.
Bardot
Ideale. 16.30; «Zgodba general* Houstona*. J. Mac Crea.
Italia. 16.30: »Kapitan Koepenta-ka». H. Ruehman. Technicoloj-Moderno. 16.00: ((Zdravnik ta čarovnik*. De Sica, Mastroianmi-S. Marco. Zaprto.
Savona. 16.00:	»Prvi aplavž*-
Claudio Villa.
Viale. 16.00: «Kalifornijska zver*-Don Megovvan, Števen Rith. .„ Vittorio Veneto. 16.30: »Kruh m sol*, Mastroianni, I. Corey-Belvedere. 16.30:	«Senso». £
Vatli. Prepovedan vstop m>» dofetnikom.
Marconi. 16.30: «Soprog». A.
di.	,-t+a-
Masslmo. 16.30:	»Passione	S11
na». Carmen Sevilla. TV. Novo Cin«. 15.30:	((Zaročene-
vseh*. F. Sinatra. TV.
Odeon. Danes zaprto.
KINA NA PROSTEM o Arena dei fiori. 20.30: mariskl gusar*. John Derek. Paradiso. 20.30: «Bilka pri	"
do La Plata*.
Ponzlana. 20.15:	((Kaplar	»3"
D. Martin, Jerry Levvls■ Valmaura. 20.15:	»Opustos®1
zemlja*.	J. Derek.	vt.
Aiena Diana. 20.30: ((Favorit like kraljice*, B. Doris. Arlston. 20.30 in 22.00:	«**
spogliarello*. B. Bardot.	.
Garibaldi. 20.15 in 22.00: čast je klicala po maščevan/^ Stadio. 20.30:	»Tihotapstvo
vzhod*.	eor-
Marconi. 20.15: »Soprog*. A.
di,	/Krfi'
Roiano. 20.30:	«Devica	1*
ne>>« -Secttlo Sv. Ivan. 20.15:	*v
pionirji».
MALI OOLASL
»EMPORIO DELLO SCAM**®^ ME«, Trst, Ul. Mazzini 40. ,oe, pošiljke:	svile,	najlona,	Lfav*
popelina, tiskanega blaga. priložnost, največja UK001 Prodaja samo na težo.
PODI IZ FURNIRJA P«
kv. m — se prodajajo Gambita 3.
330
lir
Ul-
Pokrajinski ENAL v Trstu predstavlja na MONTEBELLU — Vhod pole« velesejma — DANES 20. JUNIJA OTVORITVENA PREDSTAVA OB 21.10
NACIONALNI CIRKUS ORFEI
250 oseb — Artisti vseh narodnosti — 300 eksotičnih živali — NAJVECJI ZOOLOŠKI VRT, KI POTUJE PO EVROPI DVIGNJENA ARENA IN ODER
ORLANDO ORFEI, slavni krotilec s svojo skupino levinj iz Senegala bo prikazal senzacionalno točko: DIVJE HIJENE v »koridi zveria
DVE PREDSTAVI NA DAN: ob 16.15 in 21-1* Slavni plešoči razsvetljeni vodometi Radio City it Yorka — 200.000 litrov vode v muzikalnem taK   OGLED ZOOJA od 10. do 23. ure —
Prevoz s filobusi po predstavi — Rezerviranje: tel. cirkusa 55-013 in centralne blagajne tel. 36-372
RICHARD GORDON
Pomagajte, zdravnik prihaja
Ponoči je po navadi prihajale v bolnišnico več nujnih primerov, ta večer pa sem na sveje razočaranje našel čakalnico prazno. Okoli polnoči sem legel, ob postelji pa je bila pripravljena Ha-milton-Baileysova knjiga «Ki-rurgijs ob nesrečah« in moje hlače. Vprav sem sanjal, kako operiram dvojno kilo brez narkoze in s pomočjo žlice za juho, ko me prebudi trkanje dežurnega.
«Kaj se je zgodilo?« V sekundi sem bil iz postelje v hlačah. «Koliko je ura?«
»Pol štirih. Stalne močne bolečine v dolnjem delu telesa, v zadnjih treh dneh se je stanje poslabšalo. Bolečine v glavnem pod popkom.«
Pov /.pel sem se po stopnišču in prehodil hladne, prazne mračne prostore vse do ambulante.
Pacient je zavit v odejo ležal n« postelji za preglede. Bil je to suh, starejši človek v temnoplavi obleki z belim ovratniKom, imel je majhne brke, skrbno počesane lase in nos!l je očala.
«Kje vas torej boli?« začnem.
»Zel > mi je žal, gospod doktor, da vas nadlegujem. Zares mi ’e žal.« Govoril je z mirnim, počasnim cockney-skim poudarkom. «Prav gotovo sem vas zbudil iz zasluženega sna. Gospod doktor. oprostite, prosim oprostite mi, da sem kar tako treščil sem.«
»Kaj vam je, prosim vas?« ga prekinem. Takoj se z obema rokama prime za trebuh in zastoka.
«Bolečine v trebuhu?« vprašam in v mislih preletim st-ani kirurškega priročnika. «Kolitis, verjetno? Kot posledica neke jedi?«
On spremeni boleč izraz pogleda okoli sebe in zašepeta; »Gospod doktor, sva sama?«
»Sama, zagotavljam vam, da se poslovne tajnosti ne tzdajaio.«
»Ste vi bolniški zdravnik profesorja, kaj ne. gospod doktor?«
Pokimal sem.
«Da, doktor, gre za sledeče; profesor me je operiral pred šestimi meseci. Bila je to «parcialna želodčna resek-cijaB. Ležal sem gori v dvorani «Confidentia». Do pred tremi dnevi je bilo vse v redu, gospod doktor. Nato so se začele bolečine.«
Stoki 1 je in novi krči so mu spačili obraz.
»Nekaj strašnega se je zgodilo, doktoi. Ko sem sinoči začel jesti, sem zakašljal in nekaj trdega je prišlo iz mojega grla.«
Pogleda čez ramo in šepne: »Bil je vijak, gospod doktor.«
«Kaj pravite?«
«Vijak, doktor, vijak, kovinski vijak, doktor. Pet minut neto drugi vijak, nato spet i»a vijaka m spiralna vzmet. Vso noč je iz mene bruha.o staro železo. Nato sem pomislil, da bi bilo dobro, čo bi prišel sem.«
»Človek božji, to vendar ni mogoče' Ste v to prepričani?«
«Sami si oglejte, doktor«, Je reka- ponosno in iz žepa potegni ovitek časopisnega papirja, v katerem je bilo zamotanih nekaj vijakov in nekaj majhn.h spiralnih vzmeti Te predmete sva opazovala v s*ečar tišini, nato dvignila oči in se spogledala. Z jezikom sem si ovlažil ustnice
»To bi moglo biti od kirurškega retraktorja« pošepe-Čem.
On pc trd s kimanjem «To sem si tud’ sam mislil«, je dodal t.ho »Vesti, spoznam se v te stvari. V vojski sem bi; pri saniteti. Zdi se mi, da sem po operaciji siišal nekoga, ki je rekel, da nekaj manjka.«
«Dovolite da pregledam ▼as želodec« rečem zaskrbljeno.
Imel Je zares okol. šest mesecev staro brazgotino od operacije gastrektomije
»Hm« rečem, počehljam se po glav, in pogledam po sobi Nikogar ni bilo. «To bi mogla biti resna zadeva«, zaključim
»Zaradi tega sem tudi prišel«, reče mirno. «Ne smete misliti, da sem eden tistih, ki bo takoj napravil vraga Mi privedel sem sodnika. Toda če bi se kaj zgodilo... Imam Številno družino, gospod drktor.«
»Dobro, dobro«. Pokril sem ga z odejo in začel počasi krožiti okoii postelje. Pravila boin inice s0 jušno predpisovala, da je ob vsakem resnem primeru ponoči treba takoj obvestiti zdravnika za konsu.tacijo. Ce je profesor zares ob operaciji pustil v pacientovem telesu retraktor > spiralnimi vzmetmi, potem ti moral prvi zvedeti za to on.
Profesorjev telefon je bil v WimDledcnu in ko je nes-končn > zvonil, se je javil jezen žerski glas; »Da?«
mogel govoriti a go-
-
spodom profesorjem, prosim?«
»Kdo govori?«
«5>t Swithin.»
»Pri bogu. kaj ne morete tega siromaka prav-'nikoli pustiti -.pri mieu? Ar-thur!»
Ko je profesor končno prišel k telefonu, kar je'trajalo, koc se mi je zdelo, več minut, sem začel jecljati: Zelo mi je žal, da vas mo-lam ladlegovati, sir. Tu govori ociniiški kirurg...«
Mirnr. sem profesorja v kratkin potezah obvestil o primeru.
«To je vsekakor možno«, je dodal. Njegov glas je zvenel /askrbljeno »Trenutno se ne morem spomniti tega primera, toda vem, da sem pred Šestimi meseci imel ob operacijah novo bolničarko. Ste gotovi, da gre za dele retrak-iorja?«
Odmor.
«No dobro«, je odločil mrmraje. «Prišel bom sam. Povsem prav ste imeli, da sta mo poklicali.«
«Hvaia, sir!« sem rekel ganjeno. Toda on je slušalko že obesil.
Naslednje pol ure sem organiziral operacijo. Zbudil sem 'sestro za operacije in njeno osebje, poklical ostale nočne sestre in služinčad. Dežurnim sestram sem dal navodila, naj pripravijo posteljo s termofori in električnimi blazinami, nato se vrnil k pacientu, ki je mirno ležal na postelji.
»Bodite kar mirni, prijatelj«, sem začel prisrčno in ga potrepljal po rami. »Vse je pripravljeno«. Pogledal sem na uro. «Profesor bo vsak čas tu in v trenutku bo stvar spravil v red.«
»Hvala vam lepa, doktor«, je rekei s hvaležnim nasmeškom. Z ganljivim gibom me je prijel za roko. «Tako mi je drago, da toliko skrbite zame.«
»No, ni potrebno To spada v mojo dolžnost.«
»Ne, popolnoma iskreno, ne, gospod doktor. Zares mi je drago, veste zelo imam rad zdravnke, posebno mlade zdravr.ke, kakršen ste vi, ki želijo v ž’vljenju napredovati.«
»Zelo ste ljubezniv.«
»Sicer bi vas, gospod doktor ho.el« — je rekel neko-,'kb bolj vedro, »spet videti, ko bo vse mimo.«
«Mo-da», sem rekel z blagim nasmehom. «Kdo ve?«
«Rad bi, da bi prišli k meni na weekend. Imam prijeten kraj zunaj na deželi, doli na reki, star dvorec, ki sem ga poceni kupil. Ce vas je volja, lam lahko lovite ribe ai’ divjad. Razumljivo, da je tam tudi igrišče za golf. prinesite torej tudi vale šp .rtne naprave, če že-ite...«
«Ne razumem vas...«
«Vesce kaj? V petek popoldne vam bom poslal svoj Rolls Roycf. Šofer bi prišel po vao kar sem. N; glejte na avtomobil, od zunaj in znotraj je iz masivnega zlata. Poglejte me, gospod doktor«, me ponosno pokliče. »Gotove ne boste verjeli, da mi pripada angleška banka, kaj ne?«
# * #
V dvigalu sem srečaj Bin-ghama, ki je kot jaz konkuriral za as'stensko mesto.
«Halo stari mladenič!« se je jokavo nasmehnil. «Zal mi je. da nisi postal asistent.«
»Da, tudi meni je žal.«
«Dobic so ti podtaknili, kaj ne stare otroče? Mislim na onega starega norca, preden si klical profesorja, bi ga bil moral rentgensko pregledati. Tc bi bil storil vsak «
»Verjetno bi bil moral to storiti«
»Seda; se boš moral ozreti za kako bolnišnico na deže-'i saj uh je mnogo. Seveda »e ne morejo primerjati z našo Sl. Sivithin. Toda s čarom s? bo . privadil. Naj po-zdrev rr profesorja? Računam, da ga po vsem tem ue žeiiš več videti?«
«Sluči'jno grem prav k njemu.« Sel sem po spričevalo.
* * *
V avtobusu sem razgrnil spričevalo. Bilo je kratko in
jedrna; c;
Spričevalo
Dr, Gordon je bil zadnje Ir’ tnesece moj bolniški zdraVn«k v oddelku za prvo pomoč in v tem casu vršil . voje dolžnosti na splošno za-Jovoliutvo.
Tekstilna barva-zdravilo
Pred 25 leti so ugotovili, da uničuje tekstilna barva pro-tonzilske bacile v čloceškem organizmu, zato so dali temu zdravilu novo ime: rdeči strep-tocid. Bolje se je pri tem obnesel beli streptocid, k.- so ga pridobili iz rdečega. Ta predelava streptocidov je prispevala k proizvodnji sulfamidnih zdravil, ki so se že močno razširila. Zdaj jih uporabljajo kakih 20, znanstveniki pa raziskujejo nadaljnjih 4000 takšnih zdravil. To ponazarja koristni razvoj tekstilne barva.
_ s ’v*
*- - ,■> . '
NAČRTI DVEH AMERIŠKIH STROKOVNJAKOV
Luna	kot	relejn
za medcelinske razgovore
Luna je čedalje bolj predmet intenzivnih študijev. Z njo se ukvarjajo astronomi, ki bi hoteli čimprej zvedeti za njeno atmosfero, točno gravitacijo, njena magnetna polja in še veliko drugih stvari. Fiziki se zanimajo za njena značilna »vulkanska« žrela, ki so po neki- novejši teoriji nastala ob »bombardiranju antimaterije«. Hkrati pa še ni dokazano, da je Luna zares le »brat« Zemlje, to se pravi, da je nastala iz dela istega večjega nebesnega telesa, iz katerega je nastala Zemlja.
Vrsta teh vprašanj bo rešena še preden bo človek stopil
Italijansko-iranska petrolejska družba »Sirip«, ki je dobila 5400 kv. km površine na področju Mecrana (od teh je ena četrtina v morju), proučuje teren, že po prvih podatkih se da sklepati da petroleja ne manjka.
tlliiiiiiiiiiiitiiiiiiitiiiiiiiiiiiaiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiii iii iiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiii ti iiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Hlinili mn n iiiiiitiitiiitriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
KO DRUGA SREDSTVA NE MOREJO VEČ POMAGATI
Transfuzija^ v	sodobn zdravstvu
Poskusi zdravljenja s transfuzijo krvi segajo v davno preteklost; uspehe pa so dosegli iele, ko je dunajski zdravnik Landsteiner odkril leta 1900 štiri različne krvne skupine
2elja človeka, da bi si ohrani- zdravje in življenje z drngocenim sokom, ki vsebuje vso življenjsko silo s krvjo, sega v davnino Zgodovina medicine je polna primerov, kako so poskušali s krvjo človeka ah živali rešiva.’ življenja težkih bolniki v, kar pa je bilo vse do začetka tega stoletja le redkokdaj uspešno. Vzrokov neuspešnega pretakanja krvi, ki ie imelo le prepogosto za posledico smrt namesto ozdravljenja, pa še niso poznali. Sele ko je leta 19CG dunajski zdravnik Landsteine. odkril pr; ljudeh štiri različne krvne skupine, ie bil pojasnjen vzror štev;lnih usodnih neuspehov prejšnjih transfuzij. Brž ko so ugotovili, da človek dobro prenaša ie kri iste skupine, ki ji sam pripada, se je začela uporabljati kri na splosno kot izredno uč'nkovito zdravilno sredstvo. Dasi je v tej dobi predst; vljalo pretakanje krvi, ki se je vršilo direktno od zdravega človeka na bolnika še zelo zapleten ki-ruršk' poseg, ki se mu je morai podvreči ako dajalec krvi kot t.olnik, so se vendar našli požrtvovalni da-rova.ci ki se tega niso bali.
Po uspešnem uporabljanju transfuzij pri izkrvavelih porodnicah in ponesrečencih je medicinska veda šla da-lie in pričela dajati kri tudi pr. drugih obolenjih, tako pr' slabokrvnosti tei drugih krvn h boleznih pri podhranjenosti zaradi prebavnih motenj, pri rakastih obolenjih, opeklinah pri najrazličnejših šokih in podobnem. polagoma so skušali poenostaviti tudi kom-pliciroiio tehniko dajanja krvi. Pri tem opažamo največje napredke lavno ob vojnah, k' je pila zaradi številnih ranjencev potreba po transfuzijah največja. V dobo prve svetovne vojne segaj-, že poskusi zdravljenja s konservirano krvjo,
  UM.....................(HUMI...Ulil
ki se daje v obliki indirektne transfuzije. Bolnik, ki je prejel konservirano kri, ni bil nit' časovno nit’ prostorni neposredno vezan na krvodajalca Odvzem krvi za konservo se je poenostavil; ui bilo več treba kirurškega noža, za odvzem je zacmstovala le igla, ki so jo zabodh v darovalčevo žilo. Tudi bolnik je bil razbremenjen, kri je dobival po kapljicah in zaradi obremeni', ve srca organizem ni bil v?č ogrožen. Tako je bil dan tran fuziji še večji razmah, kajti kri se je lahko odvzemala drugje kot se je pa dajala.
V španski državljanski vojni še je pričela indirektna, transfuzija množično u-porabljati in da so bile zaloge krvi zadostne, je bilo treba tudi organizirati zadostno število krvodajalcev. V tej vojpi je organizacija prostovoljnega dajanja krvi sijajni uspela. Ta organizacija množičnega krvodajalstva v španski državljanski vojn, je Služila za vzgled tudi rtrug m državam, ki so že m; : obema vojnama zlasti pa še v drugi svetovni vojn; pričele z zbiranjem krvodajalcev. Zbiranje prostovoljnih krvodajalcev je b lo v večini držav poverjeno Rdečemu križu, ki je to nalogo odlično rešil, saj se ri le omejil r.a zbiranje krvodajalcev, ampak je prevzel v svoje roke tudi vso presk 'bo s krvjo.
V prejšnji Jugoslaviji ni bilo govora o organizirani transfuzijski in krvodajalski službi. Direktne transfuzije so se sicer uporabljale, toda le v večjih bolnišnicah im v najnujneših primerih Te zle posledice so se pokazale v prvih letih osvobodilne vojne ko je brez pomači izkrvavelo nešteto borcev, gele leta 1944 so pričel' na osvobojenem ozemlju na široko zbirati prostovoljne krvodajalce, ki so s svojo krvjo rešil’ živ-
ljenje neštetim ranjencem. Ob koncu leta 1°'“'’ so ustanovili v Beogradu Zvezni center za transfuzijo, junija leta 1946 pa Republiški center v Ljubljani, ki je predhodnik današnjega Zavoda za transfuzijo krvi. Dan ustanovitve transfuzijske s'užb.» v Sloveniji, to je 4 junij, je bil sedaj določen kot »dan krvodajalcev«, ki so ga letos v Sloveniji povsod slovesno praznovali. Slovenija je dosegla v tej* panogi medicine danes isto strokovno raven kot države z že staro transfuzijsko tradicijo. Ker Zavod v Ljubljani sčasoma ni mogel oskrbovati s krvnimi konservam' vso Slovenijo, sta bili ustanovljeni leta 1949 transfuzijski postaji v Mariooru in Celju. Tema posta ;-ma so sledile pozneje še postaje v Ptuju. Murski Soboti Slovenjem Gradcu, 'J rbovljah. Novem mestu in Golhiku.
Z razširitvijo mreže trans-fuzijsk.h ustanov se je širil tudi krog krvodajalcev. Rdečemu križu se je posre-
hi h h iiiii n n iiiiniii 111111111111111111111111111111111
Kovanci z napako
V Italiji so nedavno dali v promet kovance za 500 lir. Na njihov račun se je zvrstilo že nekaj duhovitih in tudi- žolčnih komentarjev, zakaj na ladji z razpetimi jadri je zastava, kj plapola proti vetru. Napako bodo popravili; večino prvih kovancev bodo dali poslancem «za spomin«, za, ostanek pa se že potegujejo razni zbiralci denarja.
HOROSKOP
 ZA DANES__
POMENEK 0 JEZIKU
Brez da bi Ne da bi
sem, ne da bi
SLABO;
Vstopil je, brez da bi potrkal. Dobil sem, brez da bi vprašal.
DOBRO;
Vstopil je, ne da bi potr kal. Dobil vprašal.
* *#
SLABO;
V šoli priredijo koncem vsakega šolskega leta razstavo najlepših izdelkov učencev. Koncem tedna pa _______________________________
bomo šli na potovanje. Koncem dejanja je bilo najbolj napeto. Sicer pa koncem koncev...
DOBRO:
V šoli priredijo konec (ob koncu) vsakega šolskega leta... Konec (ob koncu) tedna pa bomo šli na potovanje. Konec dejanja Je bil najbolj napet. Navsezadnje pa (naposled, slednjič)...
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Ne začenjajte s kompromisi, hkrati ne prevzemajte hudih odgovornosti.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) fiMMMHMHnHHHMHMtMHiHiiMMHMHHiMMit i Uspehi na potovanju. Previdnost preden se povsem prepustite volji neke bližnje osebe.
DVOJČKI (od 21. 5. do 22.
6.) Uspehi sledijo neuspehom, vendar bo zaključek za vas popolnoma pozitiven.
RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Danes se bo odločila neka vaša finančna zadeva. Vaša nepozornost vas bo postavila ob zid. Ne bodite preveč velikodušni.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Nenadoma se bo pojavil pred vami stari in še ne izglajeni spor. Potrudite se stvar urediti.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Ne zanemarjajte zdravja, potreben vam je daljši počitek in mir.
Koncem
Konec
Imela je vrtec,
oj,
vrtec
krasan;
ko davi je vstala,
bil cvet je obran.
(Slov. nar pesem)
TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Izogibajte se razpravam, Kljub temu se bodo tudi ostri spori končali s trajnim spora, zumom.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Razširite svojo družbo, le tako boste imeli večjo izbiro. Večer vam bo prinesel napornejše delo.
strelec (od 23. 11. do 20.
12.) Povejte vprav narobe kot mislite. Se bolie bo, če boste molčali. Čaka vas nagrada.
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Poslušajte opozorilo, pa četudi vam ni prijetno Vsekakor bo oživela zadeva, od katere mnogo pričakujete.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Razganjala vas bo želja po novem. Ne verujte lažnim hvalam. V finančnih zadevah trenuten zastoj.
RIBE (od 20. 2. do 20. 3.) Novi odnosi vam bodo prinesli uspehov in denarja. Odpira se vam nova pot za večji napredek k bodočnosti,
čilo zajeti v krvodajalsko gibam e tudi najbolj zakotna naseija Slovenije, kjer so se našli ljudje, ki so pripravljeni pomagati sočloveku s krvjo. Slovensko ljudstvo je razumelo klic in se odzvaio. Naj govori nekaj številk; Leta 1953 je darovalo v Sloveniji 13.558 krvodajalcev 3.735 litrov krvi, lanski leto pa je v vsej zvezni republiki dalo 35.889 dajalcev 8.972 litrov krvi.
Dr. S. B.
na to že mrtvo nebesno telo verjetno že tedaj, ko bo temu
ali onemu uspelo pognati na Luno manjšo atomsko bombo, alj Pa -tedaj, ko bo temu ali onemu, mislimo pri tem Ruse in Američane, uspelo poslati na Luno popoln avtomatski laboratorij, ki bo na Zemljo poročal vse, kar bo tam , »zasledil« in «opaz:l«. In če pomislimo, kako naglo se tehnika razvija, smemo upati, da se bo to zgodilo že v desetih letih, verjetno celo prej.
Toda vtem ko se v zvezi z Luno delajo najrazličnejši tovrstni računi, sta se dva znanstvenika lotila vse bolj «skromnega», zato pa bolj konkretnega načrta. Pred nedavnim sta vseučiliška profesorja Keeve Siegel in Thomas Senior, ki poučujeta na vseučilišču v Michiganu, v ZDA, izdala poročilo, v katerem sta opisala, kako bi mogla Luna služiti kot relejna postaja za telefonske razgovore na velike razdalje. In omenjena strokovnjaka mislita zares in hkrat' obetata, da se bo to kaj kmalu uresničilo. Poleg tega zago. tavljata, da bo to najceneši prenos glasu na velikanske razdalje. Nadalje sta povedala, da sta napravila že vrsto u-spelih poizkusov.
Na to zamisel sta ameriška profesorja prišla takole: Znano je, da astronomija V zadnjem času pri proučevanju Lune veliko uporablja odpošiljanje zvočnih signalov na Luno ln v razmerju z odbijanjem teh signalov in trajanjem njihove poti nazaj na Zemljo, opravlja delo, ki ga na Zemlji opravljajo geodeti. Samo ob sebi se razume, da pri tem uporabljajo radijske
signale ali valove. Tudi radar je glede tega odlično sredstvo, toda radar služi prvenstveno vojaškim namenom, vsaj za sedaj.
Omenjena strokovnjaka sta
pri tem ugotovila, da signal, ki ga emitiramo na Luno, ne izgubi veliko na svoji moči, ko se od Lune odbije in vrne na Zemljo. Iz tega se da sklepati, da bi nekdo n. pr. iz New Yorka poslal na Luno obvestilo (signal), ki bi se na površini Lune odbil in se vrnil na drugo točko na Zemlji, na pr, v Pariz.
To se ždi na prvi videz čudovito enostavno, vendarle ni tako. Vmes sta dve neprijetnosti, katerih prva niti ni tako važna. Radijski kratkovalovni signal na Luno in nazaj potrebuje namreč dve sekundi. Ta »zamuda« bi še znosna, posebno ko vemo, da tudi sedanji razgovori med celinami niso kdove kako popolni. Posebno ne zaradi motenj v jonosferi. Ob zadnjih olimpia-
dah v Avstraliji so imeli zelo velike težave, ker je zaradi višinskih neviht v jonosferi marsikateri pogovor odpovedal. Tudi dosedanji radiotele-grafski razgovori se namreč opravljajo na principu, da se signali emitirajo v jonosiero, od katere se odbijajo na Zemljo. Ko pa zaradi omenjenih neviht postane jonosfera »luknjičasta«, ker se električna napetost jonosfere zbere na ožje področje, dočim so večja področja nenaelektrena, se radijski valovi »izgube« v vse-mirje in odziva ni. Prej omenjena zamuda dveh sekund bi torej bila v primerjavi z gornjo negotovostjo manjše zlo.
Druga, večja napaka tega novega, šele zamišljenega sistema pa je v tem, da bodo taki razgovori, kjer bo Luna služila kot relejna postaja, možni le tedaj, ko bo Luna v položaju, da , bo vidna z obeh točk, kjer sta človeka, ki se nameravata med seboj pogovoriti na veliko razdaljo.
Predvčerajšnjim se je na klasični gimnaziji (zgoraj) in na višji realni gimnaziji (spodaj) vršlia slovesna (predaja ključa«; »župan* V. razreda predaja ključ od učilnice študentom IV. razreda, s čimer se petošolci poslovijo od srednješolskega življenja.
Illlllllllllllllllllllllllllllll IIIII llllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIVIinillllllllHIIIHIIHIIIIVIHIIIIII
FILATELIJA
Znamke v čast Svetovne razstave
Tudi v Italiji, kot v mno- i maketo lastnega paviljona so gih drugih državah, so izda- I dali v promet v Sovjetski zve-
mmJHMMIIIHIIHIHMIMIHIIIHIMMMHMIIIIIIIIIlIllIlHHHMIMHMMIMHIHIHIHIIMHHMHIMMHHra
KRATKE KULTURNE VESTI
KAKO SO V LJUBLJANI OCENILI CESCABASEGGIA
It znamko na čast Svetovne razstave v Bruslju na kateri rodeluje tudi Italija s turistični m paviljonom. Nominalna vrednost italijanske znamke je 60 lir in služi torej za med-narod n pisemski promet. Znamko je modre barve in prikazuje alegorično cesto, ki znaii pot v prihodnost, nad njo pa je v rumeni barvi prikazana preterokrakr. zvezda, grb bruseljske razstave. Napis na znamki je «Esposizione u-niversate e internazionale 1958 — Bruxelles». Osnutek je pri. vravil C. Mancioli. Znamka bo ime,a fankaturno veljavo do 31. decembra 1959.
Ze v eni izmed prejšnjih številk Primorskega dnevnika amo pisali, da so v Belgiji izdali ce o vrsto znamk o svetovni razstavi Slične znamke so izdale tudi druge države, tako da lahko danes tematski zbirale, pr’(nejc z novim področjem Ce.ikoslovaska je v ta namen izdala pet znamk, ki prikazujejo razne češke izdelke (zlatnino, tekstil, železne izdelke. Kaplanovo turbino in kristale.), ki so izvozno blago in ki nh Cehi razstavljajo v Bruslju. Edina francoska znamka prikazuje francoski paviljon v Bruslju, prav tako so napravili Luksemburžani (seveda za lasten paviljon), dve alegorični znamki so izdali Portugalci, dve znamki z
zi dve alegorični znamki so zdali v Iranu. Osem znamk in en blok je že p red meseci izdala Madžarska, dve pa Republiko San Marino. Svoje znamk; je že napovedala Brazilija, m pa izključeno, da se bodo tem državam še v tem letu, pridružile še nekatere dru-ae.
* ##
V Južni Afriki bodo I. julija iz lali znamko, ki bo tam-kaišnje prebivalce spominjala ua sto.etnico prihoda prvih nemški n naseljencev na ozemlje, ki je bilo pod nemško upravo do konca prve svetovne vojne. Vinjeta na znamki prikazuje karakteristični vprežni voz ki so ga uporabljali prvi nemški naseljenci.
* * #
V Združenih država) Amerike so pred nekaj dnevi izdali znamke ob priliki dvestoletnice stavbe eGungston Hallu v Georgiji, ki je bila lom Washingtonovega prijatelja domoljuba Georgea Maso-na. Stavba je klasični primer georgijanskz stavbne umetno, fti. N. znamki je prikazana nrav la stavba,
* #*
V Aigentmi so izda11 osem znamk ob priliki prve stoletnice pive argentiske znamke. Na vre), znamkah so prikazani filatelistični motiv
M. V,
Kot smo že pred dnevi pi. sali, je gledališka skupina Ce-sca Baseggia odšla na gostovanje v Jugoslavijo. V Ljubljani je ta skupina uprizorila Goldonijeve sGrobijanes (I rusteghi»). Kritik ljubljanske »Ljudske Pravice» je o tej predstavi med drugim zapisal:
»..Grobijani” pravzaprav niso tiste vrste komedije del-Tarte, ki smo jo navajeni na. zivati z najbolj bleščečimi pridevki. Ni komedija, kj bi dajala možnosti bogatega situacijskega in karakternega humorja, možnosti za neštete bravurozne režijske domisleke in bogato vnanjo izdelavo posameznih likov. Q tej interpretaciji bi bilo to komedijo skoraj nemogoče primerjati s »Slugo dveh gospodarjeve, zlasti če obudimo v spominu uprizoritev, kakršno nam je posredoval »Piccolo Teatrov iz Milana. Zato pa ni vrednost »Grobijanov« nič manjša. Preprosti so, naravni, kot posnetek iz življenja. Hkrati, mislim, bi bili lahko tudi dokaz, koliko vrednega bogastva je še zakopanega v klasičnih stvaritvah, bogastva, ob katerem bi se lahko popolno plemenitili ne le preprosti ljudje, temveč tudi pravi ljubitelji gledališč.
eTakšno izvedbo nam je dala skupina Cesca Baseggia. Z izrednim spoštovanjem do Goldonija je Cesco Baseggio luščil iz posameznih likov njihove najbolj dragocene poteze. Tem potezam je poiskal rahlo stilizacijo, hkrati pa jih nekako primerjal z življenjem samim. Prav v tej primerjavi je tudi vzrok njegovega uspeha. Vsi liki so verjetni, so tako rekoč današnji. Na sebf ne nosijo o-krnele navlake preteklosti, sleherni lik ima v sebi dragoceno človeško jedro. Iskanje tega jedra je bilo Cescu Baseggiu poglavitno vodilo. Medtem ko bi marsikateri režiser naravnost pader v črno. belo risanje značajev, je Baseggio te like sicer prekril z «grobijansko» prevleko, pod to lupino pa je skril človeška srca, polna raznih čustvenih odtenkov. Vsak stavek v igri Baseggiovih igralcev je bil poln, pretehtan glede na situacijo, skrbno naštudiran, pa vendar tega studioznega dela ni nikjer opaziti, vse teče, kot bi se pravkar šele porajalo. Nikjer sledu o kakšni ’ „reproduktivnOsti"...y,
Kautskv: «Etica»
Založnik Giengiacomo Fel-trinalli iz Milana je pred kratkim izdal dve novi deli.
ki zaslužita, da ju omenimo. Prvo je «£tica e concezione materialistica della storias Karla Kautskega, z uvodom Ernesta Ragionierija. Knjiga obsega 22 strani uvoda in 204 strani teksta. Njena cena je 350 lir. Kautskv je to svojo študijo napisal pred dobri. mi petdesetimi leti. Namenil jo je dnevniku sNeue Zeit«, vendar se je med pisanjem delo razvleklo, tako da je avtor ob koncu imel pred seboj knjigo ne pa Članek ali vrsto člankov za časopis, kateremu je bilo delo namenjeno. Delo je potem izšlo v knjigi leta 1906 in obsega kratek prerez zgodovine etike vse od prvih grških začetkov do pozitivizma iz Kantove etike, nadalje avtor obdela darvinizem in končno etiko zgodovinskega materializma. Knjiga je razdeljena v tri dele.
L. Salva lori: <t,4/ confino e in carcerc»
Drugo delo, ki ga je izdal založnik Giangiacomo Feltri-nelli iz Milana, je knjiga z naslovom: «Al confino e in carcere« Luigija Salvatorija in obsega spise in pričanja antifašistične borbe in odporniškega gibanja. Knjiga obsega 296 strani in stane 1500 lir.
Luigi Salvadori je bil član zadnjega rimskega parlamen. ta pred fašizmom. Leta 1926 so ga fašisti napadli in hudo ranili ter ga še v času zdravljenj a aretirali na domu, da bi ga nato konfinirali v Fa-vignani. Luigi Salvatori je bil nato pred posebnim sodiščem v Pesaru obsojen in tedaj se je začel njegov dolgi križev pot po zaporih in kon. finacijah. V času, ko je bil v zaporu v Pesaru, je na papir, ki so mu ga skrivaj dajali čuvaji zapora, vrgel nekaj spominov in vtisov na konfinacijo in zapor, ln ti drobnj zapiski so ohranili ne. verjetno neposrednost, življenjskost in svežost. So to beležke psihološkega in sociološkega značaja v zaporu, čudovite podobe iz resničnega življenja, človeške slike njegovih znancev in tudi nepričakovani izlivi avtorjeve fantazije ter veliko domotožje po svobodi. Luigi Salvatori je umrl 20. julija 1946, komaj leto dni po osvoboditvi in iz spoštovanja do tega pogumnega antifašista, so nje. govi prijatelji zbrali njegove zapiske in jih objavili. Knjiga eAl confino e in carcere« spada med čisto slovstvo.
Si
Ul
— Tisto lepo ovratnico, ki sva jo občudovala včeraj, je draguljar dame prodal!*
Gorlško-beneški dnevnik
Sestanek pokrajinskih vodstev KD
Vladi so prepustili pobudo za ustanovitev avtonomne dežele
Zdi se, da so demokristjani končno opustili misel, da ki bil Videm glavno mesto bodoče dožolo
Vse 'kaže, da so se vodstva Krščanske demokracije v Trstu, Vidmu in v Gorici dokončno odločila, da ustanovijo avtonomno deželo Furlanijo - Julijsko krajino, kot predvideva člen 116 ustave. S tem v zvezi so se v Gorici sestali predstavniki treh pokrajinskih vodstev, da določijo svoje stališče. Ko pišemo te vrstice, še nismo obveščeni, kakšno je stališče oseb, odnosno strank, ki so ga sprejeli na tem sestanku.
Po pisanju videmskega Gaz-zettina, ki je glasilo Krščanske demokracije, pa moremo sklepati, da so videmski de-moikristjanski krogi spregledali nevzdržljivost svoje teze. ki so jo zagovarjali s tako strastjo in nepopustljivostjo, da mora namreč Videm postati glavno mesto bodoče dežele.
Ta list se namreč UDraviče-no sprašuje, če se splača potrošiti Vidmu dve milijardi, da zgradi primerno deželno palačo, v kateri bi imel dostojno mesto deželni svet in deželni predsednik- List sam odgovarja na to, da bi bil to nesmisel. Poleg tega pripominja, da tudi v drugih pogledih furlanska prestolnica ni na višini, da bi nudila udobje kakšnim tisoč osebam, ki bi se zaradi raznih opravkov vsak dan znašle v Vidmu. Videm nima niti primernih hotelov niti barov niti krožka časnikarjev, kulturnih galerij, skratka, Videm je res samo geografsko središče bodoče dežele in nič drugega.
Ali so se demokristianski predstavniki, ki sO imeli, kakor rečeno, te dni v Gorici sestanek, da spravijo s poti nekatere družinske prepire, pobotali in zavzeli enako stališče?
Kasneje smo izvedeli, da so predstavniki KD iz Trsta, Gorice in Vidma sklenili prepustiti novi vladi iniciativo za ustanovitev avtonomne dežele. Lokalna vprašanja v zvezi z ustanovitvijo in delovanjem te krajevne ustanove pa naj bi reševale posebne komisije.
  «»------
IZ SOVODENJ
V nedeljo proslava 50-letnice posojilnice
V nedeljo 22. junija bo za 50 obletnico ustanovitve so-vodenjske posojilnice in hranilnice priložnostna prireditev, s katero bodo Sovodenjci proslavili ta važni dogodek. Na vrtu pri gostilni Vuk bo kulturna prireditev, na kateri bodo nastopili domači fantovski pevski zbor pod vodstvom pevovodje Dorija Klav-čiča ter tamburaši PD «Rade Pregare* iz Bojana v Trstu, Pričetek ob 18. uri. Vabljeni!
 «»-------
Priprave za razstavo psov
V teku so priprave za mednarodno razstavo psov, ki bo v občinskem parku v Gorici. Organizacijski odbor je prejel že nekaj prijav. Predvidevajo, da se bodo te razstave udeležili lastniki izbranih psov iz Jugoslavije, Nemčije, Avstrije, Švice in Francije. Kakor doslej bo tudi letos prevladovala pasma nemških ovčarjev in bokserjev. Napovedujejo pa tudi prihod nekaterih zelo redkih primerkov, kot je na primer tibetanski ter-rier, bledingtonski terrier, sa-
mojedi in drugi. Organizatorji se trudijo, da bi obiskovalci imeli čim boljši pregled in da bi lahko po konvencionalnih znakih spoznali, kateri pes je dobil dobro oceno. Psi z modrim trakom okoli vratu bodo imeli odlično oceno, z rdečim prav dobro in z rumenim dobro.
Pse bodo ocenjevali na šestih krajih, kjer bodo obiskovalci z velikih tabel lahko razbrali ocene in rezultate.
Z jugoslovanske strani
Briško vino osvaja svet
Prejšnji teden je «Zadružno vinarstvo Dobrovo*, ki je v svoji veliki novi kleti izšolalo prvo viiio, odposlalo kupcem v Vzhodno Nemčijo prvo večjo pošiljko briške rebule in tokaja. Z železniške posta je Plave so odpremili v va-gonskih cisternah 1200 hektolitrov vina, kar naj bi bilo znak za začetek nove cvetoče dobe za vinogradništvo v Brdih. V kratkem bo »Zadružno vinarstvo*, ki je poslalo vzorce najboljših briških vin kupcem v več evropskih dežel in prejelo številna naročila, odpremilo novo večjo pošiljko vina kupcem na Holandsko.
Iz Brd — znanega vinogradniškega področja — doslej vina niso mogli izvažati zaradi razdrobljenega in slabega kletarjenja.
J. 1.
na pregled. Zdravstvene oblasti z veliko pozornostjo zasledujejo bolezen, ki ne predstavlja nobene nevarnosti.
IZ STANDREZA
27. julija
k izviru Soče
V nedeljo 27. julija organizirajo Standrešci enodnevni avtobusni izlet k izviru Soče.
Izletniki bodo na poti k izviru ob skali tudi nekatere najvažnejše turistične kraje v Soški dolini. Vpisovanje pri Slavi Markočičevi in pri Ta-baju.
•MUHI! tniMlltMItflttlltlllttlltllllMIIIIttt MIH H IMHIttlIHtlllalllllllllltf Hill I lllt HltllllltllttllllllN
Delovanje ECA v mesecu maju
Občinska podporna ustanova ECA je razdelila v mesecu maju skoraj za en milijon lir raznih podpor, poldrugi milijon lir za prehrano ter nadaljnjih 236.000 lir pomoči. Za hiralnico je potrošila nekaj manj kot en milijon lir, 270.000 lir pa je porabila za stanovanjske najemnine v ka-zermetah (Svetogorska cesta št. 99).
Pomoči ECA je bilo deležnih 1051 družin, ki imajo 2627 družinskih članov. V javnem prenočišču so zabeležili 1462 nočnin, v hiralnici pa 2036. Meščani so v maju prispevali za TCA 7000 lir, za hiralnico pa 5000.
Skupno je v mesecu maju ECA potrošila za raznovrstne pomoči 10.339.315 lir.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj so na goriškem letališču zabeležili najvišjo temperaturo 25,4 stopinje ob 13. uri, najnižjo pa 12 stopinj ob 4.45 uri.
n
n
Četrtfinale svetovnega nogometnega prvenstva
Za polfinale so se kvalificirale:
Brazilija, Švedska, Nemčija, Francija
V četrtfinala so bile izločene Wales, SZ, Jugoslavija in S. Irska
STOCKHOLM, 19 — četrtfinale svetovnega nogometnega prvenstva se je končal brez večjih presenečenj, če ne štejemo za tako zmago Švedske nad utrujeno reprezentanco Sovjetske zveze. Kot je bilo pričakovati, je Francija premagala Severno Irsko, Brazilija Wales in Nemčija Jugoslavijo, tako da so se v polfinale kvalificirale Bra-
Izpred goriikega sodišča
Pogojna kazen Biagiju iker je zmerjal občinsko stražo
Tekmovalci na «Tisoč milj> v soboto skozi Gorfco
Kakor je znano, bo avtomobilska tekma «Tisoč milj* po Italiji pripeljala avtomobilske ase tudi v Gorico. Tekmoval-ci bodo v soboto prišli iz Cer-vignana v Tržič okoli 13. ure. Iz Trsta se bodo na povratku peljali po Dolu, Od 16. do 18. ure bodo vozili po Gorici in nadaljevali pot proti Krminu in Vidmu.
Odredba prefekta za shod bersaljerjev
Zaradi vsedržavnega shoda bersaljerjev v goriški pokrajini v soboto 21. in v nedeljo 22. junija je goriški prefekt odredil, da lahko nudijo prenočišče tudi osebe, ki nimajo dovoljenja za oddajo sob. Zadostuje, da policiji prijavijo stanujoče osebe. V noči od 21. na 22. in od 22, na 23. junij imajo lahko odprte javne lokale samo tiste osebe, ki bodo predčasno napravile prošnjo v dveh izvodih na PS', ki izjemoma lahko izdaja ta dovoljenja. PS pa mora pozneje poslati prefekturi seznam o-seb, kal . m je dovolila podaljšanje delovanja javnih lokalov.
 «»------
Epidemija v Gorici brez hujših posledic
V mestu so ugotovili epidemijo neke bolezni, za katero je doslej obolelo okoli 50 o-seb, predvsem otrok. Bolezen povzroča vročino in motnje v prebavi. Občinski in pokrajinski zdravnik sta nekaj primerov virusa poslala v Padovo
Pred sodiščem dva prodajalca časopisov
33-letni Giuseppe Biagi iz] že vložena, se je morala vče-Ul. Collina 33, bivši vratar na j raj vršiti razprava, ki pa se goriškem gradu, je moral vče- je zaključila z oprostitvijo raj na zatožno klop, da bi odgovarjal na obtožbo, ki jo je vložil proti njemu orožniški podoficir Nanni Pieri. Patrulja orožnikov je našla Bia-gija z dvema prijateljema 12.
maja t. 1. ob 23. uri v Lhci | podrl v ui. Oberdan s svojim j Carducci, ko je vozil z dvo-, motocilclom 45_ietno Emilijo! kolesom, ki ni imelo potreb-; T	Braida jz San Can j
    la. X. fl — a - r M , I.. n A D • O rfl 1» I	1
Motociklist v žensko v Ulici Oberdan
Včeraj opoldne je 18-letni Giorgio Cocetta iz Koprive
zilija, švedska, Francija in Nemčija, medtem ko so SZ, Vvales, S. Irska in Jugoslavija izpadle. Seveda je težko reči, če so vse te štiri e-najstorice res najmočnejše na svetu, kajti v mnogih primerih je odločala sreča že pri žrebu in nato v posameznih srečanjih, kot je to primer z Nemčijo, ki je za las ušla najprej porazu pioti ČSR in nato proti Irski, in ki je danes premagala Jugoslavijo, čeprav je na igrišču vsaj 70 od 90 minut igre igrala podrejeno vlogo. Toda vsi ti ugovori pri uradnem prvenstvu ne štejejo, kot ne šteje boljša in lepša igra. Kadar gre zares, štejejo samo goli.
Kakšne so prognoze za polfinale? Službeni favorit je Brazilija, toda po mnenju mnogih so trenutno najbolj v formi Francozi. Zaradi tega bo finale praktično že v polfinalnem srečanju med Brazilijo in Francijo. V srečanju med Nemčijo in Švedsko je fevorit Švedska, ki pa bi v fir.alu ne mogla verjetno biti kos ne Braziliji in ne Fran-' ciji.
Francija - S. Irska 4:0
ne luči. Orožniki so Biagija ustavili in ta ni hotel najprej plačati kazni, nato pa je pn-
Strelci: v prvem polčasu v
ziana, ki je hotela prekorači' ti ulico. Na kraj sam so prišli 44’ wiesniesk"l; v drugem pol-agenti prometne policije in času v 56’ Fontaine, v 64’ Fon-
HMIIIIUIIIIIIHIIHIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIII
Kino v Gorici
CORSO. 17.00:	»Deset	tisoč
spalnih sob*, D. Martin, ci-nemascope v barvah.
VERDI. 17.00: »Casind de Pariš*, V. De Sica, cinemasco-pe.
VITTORIA. 17.15:	«Senca	na
oknu*, B. Barrett, J. Bary-more.
CENTRALE. 17.00: »Na nebu je stezica...*, C. Villa.
MODERNO. 17.00: «Tretji razred liceja*.
DEŽURNA LEKARNA
Danes posluje ves dan in
ponoči lekarna D’Udine, Ul.
Rabatta 18. tel. 2124.
čel zmerjati čuvarje javnega, Braidovo so z reiiurim avto-, taine, v 68’ Piantoni. reda.
Biagi se je moral včeraj zagovarjati za slično obtožbo, ker je 10. februarja t. 1. ozmerjal podoficirja občinsk;h straž Carla Alberta Atena.
Sodnik je Biagija spoznal za krivega in ga je obsodil na 7 mesecev in 4 dni zapora ter na plačilo 3000 lir globe pogojno in brez vpisa v Kazenski, Hft., ,,,, „
Ker nista zakrivila kaznivega dejanja, sta bila včeraj na goriški sodniji oproščena 73-letm Illio Petronio iz Čedada, lastnik agencije za razpečavanje časopisov v Ulici Crispi, in 33-letna Adele Ferrarin. bivajoča na Korzu It aha 81, u-praviteljica prodajalne časopisov na goriškem kolodvoru.
Lanskega 26. aprila so organi javne varnosti zaplenili pri dveh obtožencih nekaj izvodov revije «11 borghese iilu-strato*, češ da je imela nekaj pornografskih slik. Zadevo je sprožil prokurator republike v Anconi, a po doglednem času je bil urednik revije oproščen v Milanu. Zaplenjene izvode so policisti vrnili obtožencem, ker pa je bila tožba
mobilom peljali v bolnišnico Brigata Pavia, kjer so ji ugotovili zlom leve noge. Ozdravela bo v 60 dneh. Mladi Cocetta pa je bil ranjen samo na levi roki.
S češnje je padla
Včeraj zjutraj pred osmo uro je 50-letna kmetica Isoli-na Russian iz Mošapadla s češnje v domačem sadovnjaku. Z rešilnim avtomobilom Zelenega križa so jo prepeljali v bolnišnico Brigata Pavia, kjer ji je službujoči zdravnik ugotovil zlom desnega kolena.
FRANCIJA: Abbes; Kaelbel, Lerond; Penverne, Jonquet, Marcel; VVisnieski, Fontaine, Kopa, Piantoni, Vincent.
S. IRSKA:	Gregg; Keith,
Mc Michael; Blancflovver, Cun-ningham, Peacock; Bingham, Casey, Scott, Mc Ilroy, Mc Parland.
Sodnik: Gardeazabal (Španija).
* * *
Prvič v svoji zgodovini se je francoska nogometna reprezentanca kvalificirala v polfinale svetovnega prvenstva. Doslej je bila dvakrat izločena v četrtfinalu.
Proti S. Irski, kateri se je v drugem polčasu očitno po-
••iiiiiiiMMitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiintiiiitiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiHiiiiiimiiiiHitiiiiiMititiiiiiiiiiiiiui
Italijanski nogometni pokal
Program teKem v tretjem Kolu
Triestina ■ Udinese v nedeljo ob 17.45
MILAN, 19. — V tretjem kolu izločilnih tekem za italijanski nogometni pokal so v soboto in v nedeljo na programu naslednje tekme:
SOBOTA, 21. JUNIJA:
Skup. F:	V	Bologni	Zenit
Modena - Bologna (ob 21,30);
Skup. H: V Rimu Roma -Lazio (na olimpijskem stadionu ob 21.30).
NEDELJA, 22- JUNIJA:
Skup. A: Juventus - Torino (ob 21,30), Pro Vercelli - Biel-lese;
Skup. B: Genoa - Sampdoria, Alessandria - Vigevano;
Skup. C: Intev - Como, Sim-menthal M. - Milan;
Skup. D: Brescia - Padova, Lanerossi - Venezia;
Skup. E: Triestina - Udinese (občinski stadion ob 17.45), Marzotto - Sarom Ravenna;
Skup. F: Spal - Reggiana;
Skup. G: Prato - Fiorentina, Siena - Carbosarda;
Skup. H: Napoli - Palermo.
PLAVANJE
Spet nov rekord Ishimota na 100 m
TOKIO, 19. — Že drugič V tem tednu je Japonec Takashi Ishimoto izboljšal svetovni rekord na 100 m v metuljčkovem slogu. Sinoči je v Tokiu preplaval to progo v času 1’00”4, v torek pa v času 1’00’7, medtem ko je njegov lastni uradni svetovni rekord
roi”.
znala utrujenost po težki dodatni tekmi, se Francija v prvem polčasu nikakor ni znašla. Ko pa je trk pred zaključkom prvega polčasa prešla v vodstvo, je potem v drugem polčasu v razdobju 12’ z lahkoto dosegla še tri gole. V celoti so bili Irci znatno slabši nasprotniki in če ne bi vratar Gregg v prvem polčasu branil naravnost fantastično, bi lahko bila razlika v korist Francozov še večja.
Začetek je pripadal Francozom. toda njihov napad je pred vrati pretiraval s podajanjem, tako da je irska obramba vedno pravočasno intervenirala. Ves ta čas so se Irci zanašali samo na protinapade, s katerimi so često spravili v zadrego	obrambo Francozov. V
zadnjem četrt ure prvega polčasa pa so Francozi povečali svoj pritisk in potem ko je Penverne v 43’ streljal žogo, ki se je odbila od prečke, mimo praznih vrat, ie 30” pred koncem polčasa Wisnieski dosegel gol po kombinaciji s Fontainom, ki je prodrl po desni strani.
V drugem polčasu so Francozi takoj prevzeli pobudo in v 11’ so podvojili rezultat. Kopa je skoraj iz kornerja, kjer je preigral Mc Michaela centriral žogo proti Fontainu, ki je žogo prestregel z glavo in prehitel Gregga. Irci so takoj reagirali, toda že v 19’ je Fontaine povečal rezultat na 3:0. Kopa se je osvobodil treh nasprotnikov, podal Fontainu, ki ie preigral Cunninghama in milno Gregga, ki mu je stekel naproti, zatresel mrežo.
v izenačeni igri brez posebno razburljivih dogodkov pred vrati.
V drugem polčasu je Iljin z glavo streljal mimo droga, takoj nato pa so Švedi v 4’ prešli v vodstvo. Po prostem
strelu Liedholma je Hamrin ušel po desni strani in prodrl sam pred Jašina. Ko mu je stekel branilec naproti, je hotel podati žogo Simonssonu na center, toda žoga se je odbila od Kuznecova nazaj k Hamrinu, ki jo je z glavo porinil v mrežo.
Rusi so takoj ostro reagirali
Torek, 24.
(Polfinale)
V Goeteborgu: NEMČIJA - SVEDSKA
V Stockholmu: BRAZILIJA - FRANCIJA
Obe tekmi se bosta začeli ob 19. uri.
in za nekaj minut potisnili Švede v obrambo. Toda njihov sterilni pritisk ni trajal dolgo. V 17’ je Gren s strelom iz daljave zadel v drog, v 21’ pa je Hamrin dosegel gol, ki ga sodniik ni ’ priznal zaradi prekrška Kuznecova. Prav tako je sodnik razveljavil gol, ki ga je v 30’ dosegel Iljin iz offsidea. Po stalni terenski premoči so Švedi v 43’ dosegli še drugi gol in z njim zapečatili usodo SZ. Hamrin je po levi strani naglo prodrl v kazenski prostor in podal žogo prostemu Simonssonu, ki je zatresel mrežo.
Rusi so bili sedaj že popolnoma demoralizirani in 30” p.ed zaključnim žvižgom bi lahko Švedi dosegli tretji gol, če ne bi Jašin v zadnjem trenutku zbil žogo Hamrinu izpod nog.
V švedskem moštvu so igrali vsi požrtvovalno in težko ie koga imenovati posebej. Morda bi to zaslužila Hamrin in Gustavsson. V sovjetskem moštvu so bili najboljši brata Jvanov in oba stranska krilca.
POSLEDICE PRVENSTVA
Lajos Baroti bo odstopil
BUDIMPEŠTA, 19. — Madžarski tisk poroča, da je tehnični komisar madžarske nogometne reprezentance Lajos Baroti v Stockholmu izjavili da bo po povratku v Budimpešto podal ostavko na svoj« mesto zaradi slabe igre madžarske reprezentance na svetovnem prvenstvu. Predsednik madžarskega športnega združenja Gyla Hegyi je v tej zvezi izjavil, da predstavlja poraz 2:1 proti Walesu »sramoto za Madžarsko* in da je treba ves madžarski nogomet reorganizirati.
STOCKHOLM, 19. — Vodstvo švedske nogometne reprezentance je danes dobilo brzojavno dovoljenje Atalante, da sme Gustavsson nastopiti tndl v polfinalu proti Nemčiji.
BOKS
loi - Charnley v Milanu za prvenstvo
LONDON, 19. — Duilio Lei* evropski prvak lahke kategorije, bo branil svoj naslov % Milanu proti britanskemu prvaku Davu Charnleyu. Evropska boksarska zveza je sprejela ponudbo nekega milanske^ ga organizatorja, ki bo dvoboj organiziral.
Kljub boljši igri jugoslovanske reprezentance
Nemčija-Jugoslavija 1:0
Jugoslovani bi zaslužili vsaj neodločen rezultat . Sodnik Wissling dosodil proti Nemcem očitne 11-metrovke
ni
Strelec: v prvem polčasu v 12' Kahn.
NEMČIJA: Herkenrath; Stol-lenvverk, Juskowiak; Eckel, Erhardt,	Szymaniak;	Rahn,
! VVaiter, Seeler, Schmidt, Schae-
TENIS
LONDON, 19. — V tretjem kolu teniškega turnirja na travnatih igriščih, je Francoz Grinda premagal Maggija s 6:3, 6:2, 6:1, Šved Lundquist pa Avstralca Fraserja z 2:6, 6:4, 6:4, 6:4.
4’ pozneje ie Piantoni preigral 1 Mc Michaela in z močno bom- j bo četrtič zatresel Greggovo j mrežo.
Poslej so bili Francozi ab- j solutni gospodarji igrišča, če-nrav niso več igrali z največjo zmogljivostjo. Irci so si zaman prizadevali, da bi prišli vsaj do častnega gola. Posebno v drugem polčasu so Francozi igrali res lepo in dobro, najboli pa se je odlikoval napad. Od Ircev so bili nekoliko boliši od ostalih Bingham in Mc Ilroy v napadu ter Cush v obrambi.
Švedska - SZ 2:0
Strelci: v drugem polčasu v 4’ Hamrin; v 41’ Simonsson.
SVEDSKA: Svensson; Berg-mark, Axbom; Borjesson, Gu-stavsson Parling; Hamrin, Gren, Simonsson, Liedholm, Skoglund.
SZ: Jašin; Kaseraev, Kuzne-cov; Vojnov, Krigevski, Ca-rev; A. Ivanov, V. Ivanov, Simonian, Satnikov, Iljin.
Sodnik: Leache (Anglija).
Z odprto igro, čeprav .dokaj previdno na sredini igrišča z nazaj pomaknjenima zvezama, je švedska zasluženo premagala Sovjetsko zvezo in se kvalificirala v polfinale. Sovjetski igralci so tudi danes igrali zelo povprečno posebno v napadu, kjer so pokazali absolutno pomanjkanje smisla za zaključne strele in zelo slabo odkrivanje. Nasprotno so Švedi presenetili z dobro igro, ki se je bazirala na Gustavssona v obrambi, na četverokot 'ter na hitri krili Že v 4’ igre je Hamrin streljal iz težke ogelne pozicije proti vratom. Jašin je žogo prestregel, ni je pa mogel zadržati m šele branilec je razčistil položaj. V 15’ je Jašin v sijajni paradi odbil v kot strel Borjessona. Takoj potem je v protinapadu ruski krilec Vojnov poslal proti švedskim vratom bombo, ki jo je Svensson odvrnil v kot. Ves prvi polčas je v glavnem potekal
fer.
JUGOSLAVIJA: Krivokuča; Sijakovič, Crnkovič; Boškov, Zebec, Krstič; Petakovič, Ognjanovič, Milutinovič, Veselinovič, Rajkov.
Sodnik: Wyss!ing (Švica).
«■ * *
(Od našega posebn. dopisnika)
MALMOE, 19. — Jugoslovani .so danes popolnoma nezasluženo izgubili proti Nemcem v četrtfinalu svetovnega nogometnega prvenstva. Po prikazani igri ki je bila bolj-šr. in lepša, bi zaslužili najmanj neodločen rezultat, če že ne zmago, ki bi jim omogočila vstop v polfinale. Dejstvo je namreč, da so Jugoslovani pogosteje in nevarneje napadali. Njihov napad je manevriral izvrstno vse do kazenskega prostora, kjer pa ni bilo zaključnega in. preciznega strelca, tako da so se mnoge ugodne priložnosti razblinile v nič. Nemška obramba je imela zaradi tega vseh 90’ igre polno dela, ki ga je o-pravila zadovoljivo. V nasprotju z Jugoslovani, ki so napadali metodično in vztrajno, so Nemci, prezaposleni v obrambi, skušali priti do u-speha s protinapadi, ki sicer niso bili pogosti, ki pa so bili zato toliko bolj nevarni.
Jugoslovani so morali nastopiti brez poškodovanega Beare, katerega je zamenjal Krivokuča, in z Milutinovičem v napadu. V nemško enajsto-rico se je'povrnil Schmidt.
Prve mihute so pripadle Jugoslovanom in že v začetku je nemški vratar Herkenrath pri skoku na visoko žogo poškodoval Petakoviča, ki je moral za nekaj minut zapustiti igrišče. Krivokuča je bil v prvih intervencijah nezanesljiv. V 6’ je prezgodaj zapustil vrata, toda na srečo je Schaefer streljal mimo praznih vrat. Naslednje minute so potekle v izenačeni igri vse do 12’, ko je Nemčija prešla v vodstvo Odlični Rahn je prodrl po desni strani. S svojim nezadržnim stilom je preigral vso jugoslovansko obrambo in ko so vsi pričakovali, da bo centriral, je nepričakovano ostro streljal in zatresel mrežo, če-
prav mu je Krivokuča stekel naproti.
Nepričakovani gol je Jugoslovane nekoliko zmedel in Nemci so skušali to izkoristiti Nekaj minut pozneje bi lahko Nemci povečali rezultat, toda Schaefer je sam pred vrati streljal mimo. Nemci so bili sedaj v ofenzivi in jugoslovanska obramba je i-mela polno dela. Posebno nevaren je bil Rahn. V 22’ je Schaefer izvrstno streljal toda Krivokuča ;e še lepše u-branil in požel dolg aplavz gledalcev. Polagoma so se Jugoslovani vendarle osvobodili pritiska in prevzeli pobudo v svoje roke, vendar pa se je njihov napad vse preveč izgubljal v nepotrebnih kombinacijah. Tik pred zaključkom polčasa je Rahn zagrešil grob prekršek, ki ga pa sodnik ni kaznoval.
Začetek drugega polčasa je pripadal Nemcem, toda Jugoslovani so takoj uredili svoje vrste in začeli valiti napad za napadom proti nemškim vratom. Ugodnih priložnosti je bilo’ mnogo, toda streli Milutinoviča in Veselinoviča niso in niso našli poti v mrežo, nekaj zaradi nepreciznosti obeh napadalcev, ki sta v ostalem igrala zelo dobro, nekaj pa tudi zaradi neverjetne smole. Napadu je prišel na pomoč tudi Zebec. vendar vse skupaj ni pomagalo. Pač pa bi lahko prišli Jugoslovani do u-speha v 35’, če bi sodnik dosodil proti Nemcem očitno 11-metrovko, ko je Erhardt globoko v kazenskem prostoru napravil grob prekršek nad Milutinovičem v trenutku, ko se je ta pripravil za odločilni strel. Sodnik se za proteste jugoslovanskih igralcev ni zmenil. Dve minuti pred koncem je Rahn v protinapauu streljal v drog.
Pri Jugoslovanih so se najbolj odlikovali Milutinovič, Veselinovič, Boškov in Krstič, pri Nemcih pa Rahn in vsa obramba
D. KOŠUTA
Brazilija -VVales 1:0
Strelec: v drugem polčasu v 25’ Pele.
BRAZILIJA:	Gilmar	De
Sordi, N. Santos; Žito, Bellini, Orlando; Garrincha, Didi,
Mazzola, Pele, Zagallo.
WALES:	Kelsey; VVilliams,
Hopkins; Suilivan, Mel Charles, Bowen; Medwin, Hewitt, VVebster, Allchurch, Jones.
Sodnik: Seipelt (Avstrija).
* * *
GOETEBORG, 19. *— Rezultat 1:0 v korist Brazilcev nikakor ne odraža premoči južnoameriške enajstorice, ki j« bila od začetka do konca tekme absolutni gospodar igrišča« Njihove akcije so bile vsaka zase mojstrovina pravih žonglerjev in Walešani po nekaj minut sploh niso prišli do žoge. V bistvu je bila vsa tekma en sam dvoboj med napadalno petorico Brazilcev in obrambo AValešanov, ki so le tu in tam. posebno v začetku igre. boječe potipali s protinapadi, toda Charlesov namestnik Webster ni bil ko* zanesljivi obrambi Brazilcev.
Ttkma se je začela z dvema streloma Webstra, ki ju je Gilmar brez težave prestregel. Potem so prevzeli pobudo Brazilci in Pele in Garrin-cha sta pošiljala strel za strelom proti vratom Walesa. Kljub popolni premoči pa so brazilski napadalci preveč kombinirali v širino in premalo v globino. V 21’ in 22’ je dvakrat zaposlil Kelseya Mazzola. Do konca polčasa so Walešani izvedli samo en strel na vrata, v ostalem pa se je igra odvijala izključno pred Kelsevevim golom.
V drugem polčasu je moral Kelscy posredovati v 1’ na strel Zagalla, v 3’ na strel Mazzole in v 5’ na strel Žita! V 12’ je v protinapadu Web-ster zanosih Gilmarja. V 24’ je Garrincha preigral tri nasprotnike in centriral. KelseZ je bil brez moči, toda v kazenskem prostoru ni bilo ni-kovar, ki bi idealen predlo-žek podaUšal v mrežo. Minuto pozneje so Brazilijanci končno le dosegli gol. Po izmenjavi Pele-Didi-Pele je Pele z nizkim in ostrim strelorrf zatresel mrežo. Brazilijanci so v naslvdniih minutah skušali povexnti rezultat kar pa jim zaradi neprocizposti napadalcev ni usnelo. Zadnje strele nroti vr-tom so izvedli Gar* -ineba. Žito in ATazzola.
Oflcoviirm urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT . Trsf
/''VLADIMIR BARTOL----------------------------106-	"N
; AL A M UT"
Naim je vstal in potegnil odejo s postelje.
»Zakaj odhajaš?*
Sulejman ga je prebodel z očmi.
»Bojim se te, Suiejman.*
«Bedak! Takoj lezi v svojo posteljo in zaspi. Tudi jaz hočem spati.*-----
PTihodnje jutro je Naim prosil Abu Sorako, naj mu dodeli drugo spalnico. S Sulejmanom da noče več spati v isti sobi.
»Zakaj ne?»
Naim je skomizgnil z rameni. Njegov obraz je bil bled in
čisto droban.
Abu Soraka ni spraševal dalje. «Bolje bo, da čim manj vem o teh stvareh,* si je mislil. Ugodil je njegovi prošnji in poslal
k Sulejmanu Abdur Ahmana.
* • • •
Med ostalimi fedaiji se je vnelo živahno tekmovanje, kdo bo bolje izvršil zadano mu nalogo. Obeida se je vrnil iz Rud-barja, kamor je bil ponesel ukaz za Buzruk Umidovega namestnika Ibn izmaila, vojaškega poveljnika utrdbe, ki ga je Hasan imenoval zdaj še za pokrajinskega daija. S seboj je prinesel natančna poročila o kretanju vojske emirja Arslana Taša, ki je taborila i pred Kazvinom i pred Raijem. Ibn Vakas je bil iz Kazvina ven v stalnem stiku z emirjevim moštvom, Halfa la Raija. Mnogi zunanji izmailci so ju obveščali o najmanjših
podrobnostih nasprotnikovih čet.
Vse je kazalo, da se emirju ni posebno mudilo, da bi prišel pred Alamut. Lepi Perzijec je imel s seboj cel harem ženš. Vabil je krajevne veličine k veselim gostijam, ali se je sam dal povabiti k takim. Popival je s svojimi častniki in se naslajal ob velikem roju pevk in plesalk. Vojska se je prilagodila temu počasnemu pohodu. Podčastniki in vojaki so prirejali na svojo pest izlete na vse strani. Jemali in izterjevali so vse, kar so videli. Ljudstvo jih je preklinjalo in z njimi še sultana in velikega vezirja, ki sta jih poslala.
S prihodnjega podviga je prinesel Obeida s seboj še raz-veseljivejše novice. Izpuščeni ujetniki so emirjevemu moštvu pripovedovali o čudežnem življenju izmailcev na gradu Ala-mutu in o njihovem vsemogočnem poglavarju, ki ima oblast, da pošilja svoje vernike v raj. Vojaki, že davno siti brezdelja, so s slastjo poslušali. Zvečer so razpravljali o teh stvareh. Mnogi so se navdušili za izmailski nauk in tega tudi skrivali niso. Zdaj jih je gnala proti Alamutu, kjer je kraljeval .poglavar z gore’ ali .starešina z gore’, samo še radovednost. Izmailski ogledniki so si upali zdaj že kar odkrito med emirjevo moštvo. Rešetali so z njim verska in politična vprašanja in mu ognjevito dokazovali, da uči edino pravi nauk samo njihov poglavar. Tudi tisti, ki jim niso verjeli ali ki so jih celo zasmehovali, so jih pustili nemoteno odhajati in prihajati. Kaj naj premore trdnjavica s pet sto možmi proti tridesettisočglavi vojski, ki jo je poslal proti njej gospodar vesoljnega Irana? Tako so ogledniki lahko poročali na Alamut, da je bil steg emirjevih čet popolnoma zrahljan in da se sovražna vojska bliža razsulu.
Ko je prišel Abu Ali s temi novicami k Hasanu, je ta dejal:
»Razrvanost v vojski naših nasprotnikov je posledica dveh dejstev, in sicer poraza turške konjenice in našega uspelega poizkusa z rajem. Prvi je prisilil emirja k večji opreznosti in k strnjenemu pohodu, ki je zdaj odvisen od počasnosti prtljaž-
nih voz. Toda medtem ko se njegovo učinkovanje od dne do dne zmanjšuje — saj tak poraz sam sili k pozabi — se vest o čudežu po vidnih in nevidnih poteh zmerom bolj razširja nad preprostimi vojaki. D&, take bajke so najboljša hrana za ljudsko domišljijo.*
Po obisku fedaijev se je bilo tudi življenje v vrtovih precej izpremenilo. Deklice, ki so bile poprej v haremih, so obujale stare spomine. Primerjale so jih z zadnjimi in tiste, ki so bile pri obisku mladeničev prikrajšane, so se postavljale s svojimi prejšnjimi izkušnjami. Druge spet so hvalile zadnjo ljubezensko noč. Tako so nastajali prepiri in prerekanja in vseh se je lotevala neka posebna razdraženost. Zdaj so skoraj izključno samo predle, šivale in opravljale ročna in gospodinjska dela in tako so se pogovori vlekli od jutra do večera.
Veliko so ugibale tudi o tem, ali bodo prihodnjič prišli v vrtove spet isti obiskovalci. Mnogim je bilo to vseeno ali pa so si celo želele spremembe, v kolikor niso bile pri zadnjem obisku deležne zadostne pozornosti ljubimcev. Upale so, da ne bodo vnovič prezrte. Večina je bila mišljenja, da jim bo Hasan poslal nove ljudi. Celo Sulejka, ki je prve dni neusmiljeno jokala za Jusufom, se je polagoma sprijaznila s to mislijo. Samo Halima ni mogla in ni hotela razumeti, da se s Sulejmanom nemara ne bosta videla nikoli več.
Njeno stanje je zadajalo Mirjam veliko brige. V nekaj dneh ji je splahnel cvetoči obrazek. Oči so se ji od joka in nespečnosti pordečile. Okrog njih so se prikazali temni kolobarji. Tolažila jo je, kolikor je mogla.
Toda tudi njej sami ni bilo lahko pri duši. Neprestano je trepetala za Ibn Tahirjevo usodo, čakala je, kdaj jo bo Hasan spet pozval na razgovor. Toda njega kakor zanalašč ni bilo. Do Ibn Tahirja je čutila skoraj nekakšno materinsko skrb. Bilo ji je, kot da je za njegovo in Halimino usodo osebno odgovorna,
Mesec dni po zmagi nad sultanovimi predstražami je od* delek Mucuferjevih ljudi pripeljal na Alamut slč, ki ga je bil Hasanu poslal novi veliki vezir in sultanjin tajnik Tadž al Mulk.
Hasan ga je takoj sprejel. Sel mu je povedal, da je dosegla vest o porazu predstraž emirjeve vojske sultana na poti v Bagdad v bližini Nehavenda. Istočasno z novico je prišel za njim tudi odstavljeni veliki vezir. Sultan se je silovito razjezil. 2e je dal ukaz, da je emir Arslan Taš odstavljen in da mora priti predenj se zagovarjat. Nizam al Mulk pa ga je prepričal, da je vsemu kriv novi veliki vezir, ki da je s sultanjo vred tajen zaveznik izmailcev. Sporazumela sta se in sultan je spet imenoval Nizama al Mulka za svojega vezirja. Toda sultanja vztraja, da ostane na tem mestu Tadž al Mulk. Nizam se je zdaj utaboril pri Nehavendu in tu zbira čete, da bi udaril proti Isfahanu, odstavil svojega tekmeca in vzpostavil svoj in sultanov ugled. Emirju Arslanu Tašu je poslal ukaz, da najpozneje v enem mesecu osvoji in poruši Alamut. Sicer ga bo obtožil izdajstva nad državo. Podobno povelje je izdal tudi Kizil Sariku, ki še zmerom zaman oblega trdnjavo Zur Gumbadan v Kuzistanu. To mu sporočata pod prisego sultanla in njen vezir in ga prosita, da jima nudi v tej stiski pomoč in oporo.
Hasan je slu tako odvrnil:
»Najprej sporoči svojima gospodarjema moj pozdrav. Potem pa jima povej, da sem se zelo začudil, ko sta pred nedavnim prelomila svojo obljubo. Zdaj sta v stiski in se spet obračata name. In jaz jima bom kljub njunemu prelomu besede še enkrat priskočil na pomoč. Reci jima pa, naj se prihodnjič dobro premislita, preden bi me spet razočarala. Naj si vzameta za svarilen primer moj skorajšnji obračun z njunim in mojim sovražnikom.*
IMadaljepanje sledil