i PoMmeneltcTOk«! Sa> ■ : vadae Din -*60, ob bo* : deljah Din 1*-— ? S ,TiBOH* Ktuj* mk dan, . nedelj* in pruultor, *b 1E 18. ni i ; dr* 4 - «i. £ 'UD " i pa poiti D V J »18 -,d»r ; o u—, m htau » Insenii p« p J K«to6» h .iti #7 j MA1UBGB, Juriit. • M** ooSlrtTns! oiM^dtia v gcfovTnt \BOR J Pmihum Storilke t Ro* S 5 redne Din —»60, ob 2 deljah Din 1*-» I : DBBDNUTtO M UM« T Vol* ! J bara, Jgriifan «1. it. 4, i. sad- «' ■ »tropi«. T«l»i«o iatgntk. M. 27«. £ * UPRAVA u uhnj> T JuriiJeri i ■ ulici it. i, pritličje, dono. Tei«. S J Im it, 24. SHS počtnočekoT&i at- ■. frm itor. U.78L 3 Na ttu*£iU km m u af . Ilir*. — BokopUl •• M Tuiljo, J* -eto: III. Maribor, petek 28. julija 1922. Številka: 168. D&ber Avstrijec — dober Jugosloven. v.y Proračunski debati narodne skup- 86: me 30. pred dnevi klerikalna poslanec eij uiuvvi iiitu iiiutJLua izrekel čudno kritiko: »Kdor bu dober Avstrijec, je .tudi dober v Posloven!« Ta krilatica sicer ni no-a in tudi ni zrasti a na Stanovniko-v.®m Ojniku, ker smo jo že zdavnaj itah v »Straži«, padla pa je prvič v zaT*1* naro^'nem parlamentu in zato sluzi, da spregovorimo . o njej vsaj - »temeljnih besed. i je res oni, ki je bil dober Av- Alj ®wvWc, Na to Položaj v Beogradu. Pasic zopet v Beograda. — UradniškF zakon se predloži šele po počitnicah? — 2'A milijona dinarjev za obrtne šole v Bosni. — Nemške ponudbe. izdal vsem ministrstvom ukaz, naj do Beograd, 27. julija. (Izvirno.) Ministrski predsednik Pasic se je včeraj zjutraj vrnil z Bleda, kjer je bil v avdijenci pri kralju. Kralj je podpisal listo državnih svetnikov ter predal ministrskemu predsedniku listo od njega predlaganih kandidatoy, med 'katerimi je tudi Marko Cemagic. V dobro poučenih krogih se govori, da se 1» mesto notranjega ministra zasedlo definitivno še le po parlamentarnih počitnicah, dotlej pa ostane zadeva od-godona. Beograd, 27. fiulija. (Izvirno.) Včeraj popoldne je ministrski komite, obstoječ iz ministrov Trifkovič, Pribičevič, Lazar Markovič in Ku-manudi, razpravljal o uradniškem za-. -uv, pa je laliJco dvojen m radi, konu. Sklenilo se je, da se predloži u- se dobri državljani dele tudi v! radnjšld. zakon takoj po definitivni ^ Dober državljan prve vrste razpravi v vladnem plenumu narodni *nuje državljanske dolžnosti _ iz] skupščini. Zakonodajni odbor so bo ta- 6y0-aTI',e'j’a Prepričanja, iz ljubezni do-; koj po končanih počitnicah posvetoval Vfst° ^r^-ve; dober državljan druge o tem vprašanju. Finančni minister je st i .Pa .izpolnjuje te dolžnosti ali in-•Jj^ivno, kar se pojavlja izključno s+„_ .Pavijanih na jako primitivni lahko tudi dober Jugosloven? . 'vprašanje se da odgovoriti ko-3 tedaj, ako so ga razloči v poedi-® sestavno dole. Dober državljan ali . ry’ot jo oni pripadnik dTŽave, ki |^)olrijuje vse dolžnosti, ki mu jih na-*>a naslov »državljan«. Vzrok, da iz-ntt\je državljanske dolžnosti pro-i Vol>no, pa je lahko dvojen in radi’ w°Pnji kulture, na aj. imponira še groba višja tfud. oni 10. avgusta predlože proračune za leto 1923. Finančni minister je mnenja, da se mora proračun čim prej izdelati, da ima finančni odbor dovolj časa, da ga prouči in da se lahko tudi v narodni skupščini vrši temeljitejša razprava, kakor se je pri sedanjem proračunu. Beograd, 27. julija. (Izvirno.) Med poslanci Maglajičeve skupino in finančnim ministrom je dosežn sporazum v tem smislu, da jim je finančni minister dovolil za obrtne šole v Bosni in Hercegovini 2'A milijona dinarjev. Beograd, 27. julija. (Izvirno.) Včeraj popoldan se je vršila seja fi-namčno-gospoda.rskega odbora. Prečita! so je predlog nemške vlade, da nam preda tretji kontingent živine v naravi, ne pa v denarju. Odbor je sklenil, da zahteva od nemške vlade natančnejše pogoje, nakar je razpravljal šo o nekaterih zadevali. Nagla razprava o proračunu. no diplomacijo in dobro organizacijo novinarske službe doma in v inozemstvu. — Govorili so še posl. Hobnjec, Brandner, Kristan, Gjonovič, ki je zlasti grajal, da sjo ne pritegne v diplomatsko službo tudi spodobni ljudje iz Hrvatske in Slovenijo. Šimrak in Radovič'.-.Slednji je na podlagi dokumentov dokazoval, da je dr. Tromb id zavozil pogajanja glede mej z Italijo, ker je zamudil ugodno priliko. Proračun ministrstva za zunanje zadeve je bil ___________________ sprejet. V večerni seji je pričela raz-! ^Postati dober mohamedanec, takoj ministrstva naprarn Nemčiji in Rusiji, prava o proračunu finančnega mini-’ dobe,, državljan ne more biti do-j Madžarski treba odločno pokazati, stopnji,, ko Beograd, 27. julija. V včerajš-sila, nji seji narodne skupščine se je nada-Pa iz spekulativnih vzrokov, ker Ijevala razprava o proračunu minist.r-tako izpolnjevanje državljanskih stva za zunanje zadere. Obširno je go-^tenosti nosi koristi. j voril zemljoradnik Jooa Jovanovič o Ker izhaja dobro državljanstvo pr-! naši zunanji politiki, o raznih koncep-dobrega državljana iz notranjega5 tf-ial1 angleške in francoske diploma-VfiS a' & Prepričanja in ljubezni, je cije glede srednje Evrope, o koncepciji jjT ne»o jasno, da tak dober državljani ma.le antante itd. Povdarja, da .ie naš drtT6 nikoli postati izmenoma dober j najhujšj sovražnik,,Italija - in da je j,. ayjan dveh držav, kajti prepriča- j edino Amerika zagovarjala naše upra- . J0 i« --------- • i—j: t vičene zahteve naproti njej. Govornik kritizira politiko našega zunanjega dveh držav, kajti prepriča-. ljubi6 Sam° eno in samo ena je tudi! to ~Z&n' Kakor dober kristjan ne mo-' ter da T1 r.... _______________ . strstva. Govorili so zemljoradnik Lazič, ^'.državljan dveh držav. Dober dr-! zahtevamo izvršitev trianonske pogod- ki zlasti kritizira upravo državnih po-^rv ian druge vrste pa je lahko dober i be. Isto velja glede Bolgarske. Smatra, sestev, in dr. Ivanič. Proračun je bil £ ^djan. danes ene in jutri druge dr-| da naša zunanja politika nima jasnih' sprejet. Danes se razpravlja o prora- „ e. ker riT’? -n tla crrA Tin fVn«f.vn in i ker ali n3em ne 8X6 za ^vo in ne za ljubezen, ampak zato ker mu imponira groba a^i Pa za profit. a©c Sfr0rirno s°daj konkretno. Posla-^arl ovnik 3® i™®1* ko -i® vrsel v AVstaJ?1.ent krilatico, da je bivši dober vejl ri'Kc lahko sedaj dober Jugoslo-Šl0’v.^islih sebe in svoje klerikalce v ko žaAŠ*' Kolikor rano so imeli priliva- na lastni koži nreoričatL vsai ciljev in da je omahljiva. Zahteva jav- čunu vojnega ministrstva SVSIadoturški voditelj Kemal-paša ubit. ^rmenski teroristi ubili v Tillisu Ke mal-pašo in njegovega adjutanta. London, 26. julija. (Izvirno.) »Times« poroča z Carigrada: Italijanski konzul v Tiflisu poroča, da je bil bivši poveljnik turške armade v Palestini, Ahmed Kemal-paša. dne 21. t.m v«č- na lastni koži prepričati, vsaj i s svojima adjutantoma v Tiflisu ubit. slovenskih klerikalcev ni bila! Tiflis, 25. julija. (Izvirno.) Mo-vrstah dobrih avstrijskih državlja- j *Hci Kemal-paše so armenski teroristi. Prof? kulturno nedozorelosti ali pa iz j Kemal-paša. ki je bil med svetovno t.^.Carstva, ».mirni- Ir Tesničnesra no-1 ™mo poveljnik turške vojske v Paie- sil in čiivstva" iz ljubezni do habs-1 stini, se je po zlomu centralnih ■m -ke države. Večina slovenskih kle- S z njimi združene Turčije uprl parcela- Avstrijo J c>3i Turčije ter stopil na čelo mladotur-ške vlade v Angori, ki se je uprla mi- r^alcev bi^S°Ti ________________________ *a©n^a rnwala storiti Dolcazov o tem i rovni konferenci ter tudi res dosegla, '»Han* ni treba navajati, ker so dovolj ^ vprašanje Turčije še do danes ni bi- SvJ;1 v&akomnr, ki se je rodil pred; ^ rešeno. Kemal-paša pa je bil tudi ti- _ . tj v®° vojsko. Radi toga je jasno, da; »ti, ki je vodi'1 neizprosen odpor proti dacijo razdrapanih razmer v Orijentu. sedaj ne morejo biti dobri j »-j*— ‘Sijati SPOK med bavarsko m beku- •ve. , je ljubila pokojno ----------------------- ,.°rila zanjo mnogo več, kakor pa njegovega grSki vojski v Mnli Aziji. SvojeSasno jo stal v zvezi z boljševiki, v zadnjem času pa jo med njim in med Moskvo prišlo iz neznanih vzrokov do razdora in Kemalpaža je organiziral proti njim v Tur kost anu ter v Kavkaziji oborožen odpor, ki je imel tudi nekaj usnehov. Kemal-paša je bil ne le najbol jši turški vojskovodja sedanjosti, ampak tudi najboljši politik in državnik in z njim je izgubila poražona Turčija svojo največjo nado, svetovna poltika in diplomacija pa močnega in resnega nasprotnika, ki ji je prečrtal marsikateri račun. Jasno je torej, da njegova smrt no bo ostala brez globokih posledic tako za Turčijo, kakor sploh za konsoli- i;,uPiti ter jima udano služiti P^oti^T’ ki so se borili za Avstrijo 6Vojerri u^oslaviji kakor levi, ki so y besneli sovraštva Proti^.r^^^11 ----- - orDiji, pač ne morejo ljubiti Ju- dob^^? torej tudi ne morejo biti tijeni državljani. fd6l.ik^rajno slabo luč pa spravljajo Sv®tu ZL ^ ,sv'oje ljudi, ako jih hočejo ^^dstaviti kot dobre državljane He, tj ’VTste, to je one dobre državija-ttih vv^i. :rr' državljani iz instinktiv-^avn0 'x7j resPekta pred golo dr- Cftv v kajti uvrstitev Sloven- it} «.1?° kategorijo bi pomenila poka-knltUT svetom kot ljudi nizlte biv^LU; ? stopnje, enakovredne s pre-ornih kolonij y AMld*. K L. ja< i BORZA, NOM. Zagreb, 27. julija (Izvirno.) Sldep- B er lin, 27. jul. Včeraj so se sEoro ni kurzi Pariz 6.45—6.65; Curih 15.25 ves dan vršile konference med bavarskim poslanikom grofom Pragerjom na eni ter predsednikom Ebertom in kanclerjem Wirthom na drugi stranL Zdi se, da bosta obe strani popustili }n da bo berlinska vlada priznala samostojnost Bavarske glede sodstva in policije. V Berlin pride te dni bavarski min., preds. grof Lerohenfeld. Če ne pride do sporazuma, se predloži epoma zadeva državnemu sodišču. Socialisti 0.08^; Newyork 52,7, za vse slučaje pripravljajo generalno oi0gt Bufcareat 3.40. stavko, da zaprejo Bavarski uvoz premoga in živil, V,..1'!*" «1 —15.50; London 3.60—3.62; Berlin 15^ —W>; Dunaj 0.22>3—0.24; Praiga 1.83— 1.845^; Italija 3.67—3.70; Newyork 78 H s Bukarešta 5.36—5.50. i Onrlh1, 27. julija, (Izvirno. Prod-iboraa: Pariz 43.50; Zagreb 1.65; London 23.42; Berlin 1; Praga 12; Italija 24.05; Budimpešta 0*35; Varšava Dunaj 0.01 ^— potem ono vedno naglašanje visoka slovenske kulture? Ali so se klerikalci ali se je Stanovnik zavedel tega, ko so izrekli svojo krilatico? V nič boljša luč pa ne hi spravilo Slovencev uvrščanje v drugo kategorijo dobrih dr* žavljanov druge vrste, to je v kategorijo onih, ki so dobri državljani iz pro-fitarstva. Ako bi bilo to res, potem b? bili klerikalni Slovenci sami koritarjl brez značaja, ljudje, ki prodajajo svoja nagnjenja vsakomur, ki je slu« čajno na vladi! Klerikalci \s Stanovnikom vred so se hoteli s krilatico: »Dober Avstrijec — dober Jugosloven!« izvleči iz blata, toda mesto tega so dosegli, da tiče danes še globlje v njem, kakor so tičali kdaj poprej. S krilatico, s katero so ho* teli zapreti usta svojim nasprotnikom, so udarili po zobeh same sebe. Zadela jih je usoda vseh neiskrenih! O gospodarstvu v bolniški blagajni v Ljubljani. Ker se vrši — kakor oujemo! — t kratkem v Mariboru sestanek obrtni* kov, na katerem se bo razpravljalo o bolniškem in nezgodnem zavarovanju ter o penzijskem zavodu, dalje o gospodarstvu gg. socijalistev v bolniški blagajni v Ljubljani, je potrebno, da o tej stvari tudi nekaj spregovorimo. Bolniška blagajna je centralni zavod za celo Slovenijo in ima svoje oosloval« niče v vseh večjih centrih (Maribor. Ptuj, Celje itd.) Obrtništvo, delodajalc? sploh 6» na zavodu živo interesarafii, zlasti sedaj, ko se bodo zavodi uredili v smislu določb novih socijalnih zakonov. Danes že’ se morajo zato zlasti o-brtniki zanimati za vsa ta vprašanja, ker bo zvonenje po toči seveda zopet prepozno. Zanimati se morajo zlasti tudi zato, ker prispevki, ki jih bodo plačevali, ne bodo malenkostni. Te dni bo imenovan nov direktorji iz vrst članov dozdajnih sosvetov bol-' niške blagajne in nezgodne zavarovalnice. V direktoriju bo varovan princip paritete. Naši obrtniki si morajo biti na jasnem. kakšno je bilo gospodarstvo pri bolniški blagajni in kakšno ne sme biti pri novem okrožnem uradu v Ljubija ni. — Preiskovalna komisija, ki je preiskovala razmere v bolniški blagajni, jf ugotovila sledeča, dejstva: 1. V 1. 1920 se je razdelilo iz bolniške blagajne 148.000 K. leta 1921. 450.000 K za nagrade. Ravnatelj Kocmur sam je v 1.‘ 1919, 1920 in 1921 dobil poleg redne plače še 71.000 K nagrad. 2. Avtomobil < bolniške blagajne se je od funkcijonarjev Kocmurja in Rožanca porabljal za privatne vožnje. 3. Nove moči v službo bolniške blagajne so se sprejemale brez predpisanega razpisa, mnoge celo na ukrep ni čelnika Rožanca samega. 4. Cela vrsta uslužbencev ima edino to kvalifikacijo, da so bivši socialistični agitaorji in »zaslužni strankarji«. 5. Proti predpisom so se sprejemal* v službo sorodne osebe. 6. Bolniška blagajna je v strankam ske svrhe kupovala Mostbockovo tiskarno v Mariboru, nakup je prepreči oddelek ministrstva trgovine. Značilno je, da so si dali izplačeval nagrade člani načelstva, dasi stoji * pravilih blagajne izrecno, da »člani načelstva izvršujejo svoj posel brezplačno« in da imajo samo pravico do po* vračila dejanskih izdatkov, ki jim nastanejo. O toh stroških sklepa načelstvo. Nagrad pravila ne poznajo in so Stran ti »T A B D ta •Sancor, 28 ‘fun/a IVT22 Posebno mačilno je Se, tla si jo dal iasplačev&t} nagrade tudi celo načelnik nadzorstva. Za 1.1921 je dobil od načelstva, torej od organa, ki mn jo podrejen in katerega poslovanje ima nadzorovati, nagrado v znesku 15.000 K. Za vso te nagrade seveda ni niti v pravilih niti sicer nobene stvarno ali moralne utemeljitve, ker so bili Slani načelstva in nadzorstva za seje. katere K> obiskali, posebej plačani. Iz vsega toga si lahko vsakdo napravi sliko, kak&ne »koristi« naj imajo prizadeti zavarovanci, če je gospodarstvo tako važnega socljailnoga zavoda v rokah nesposobnih ljudi ali pa ljudi s široko vestjo, in če ni javno. Značilno je končno tudi, da je o nagradah za 1. 1921 sklepal poseben odsek načelstva v časti, ko je bilo že znano, da bo načelstvo razpuščeno in da bo postavljen državni komisar. V seji načelstva in nadzorstva dne 17. nov. pa so se soc. dom. poslancu Toka-ttu od odseka predlagane nagrado zdele še prenizko in je predlagal 25% zvišanje. Predlog je bil soglasno sprnjot. Tako torej so gospodarili gg. soc. Jem.okra.tje z denarjem 60 tisoč zavarovancev, tako so zapravljali njih premoženje, in tako so si na drugi strani ustvarili v poslovalnicah bolniških blagajn. strankarsko - agitacijsko lokalo bai proti obrtništvu, ki nosi velik del bremen za delavska zavarovanja. Obrtništvo, ki bi pripustilo, da se Wdi v novem okrožnem uradu vgnezdi takšno gospodarstvo, bi ne bilo vredno, da so še kdarkoli puli za njegove interese. ■. i. Politične vesti. * Sestanek vrhovnega sveta. V italijanskih krogih so govori, da bo v kratkem sklican vrhovni svet, in sieer dva dni po sestanku Lloyd Georgea s Poin-carejem. Vrhovni svet bo ponovno proučil vprašanje repararaeij in so an-gleško-francoskl razgovori samo predpriprave na to, Ob enem bo vrhovni svet zavzel svoje stališče k grško-turškemu vpraVai.iu, pri katerem je dosegel Scb nazor izpremembo angleškega mnenja. Dnevna kronika. — Križev pot samostojnega uskoka 41 razbiti NSŠ - shod pred sodnijo. V Svečino', obmejno občino pri Zg. Sv, Kungoti, kjer je bil pred 2 leti znani krvavi politični boj med samostojneži in klerikalci, jo je letos 29. maja pri-mahal nekda/np tajnik SKS v Mariboru, danes i,ajnik NS.S Konrad Žnuderl, Na verandi gostilne Smonig je kot predsednik »Strokovne organizacije viničarjev« nastopil kot zagovornik viničarjev proti kmetom. Slednjim seveda to ni bilo po volji in že takoj uvo- Nezakonske matere in dvojna morala.* Zadnjič je nekdo v podlistku polemiziral proti resoluciji jusoslovenskega ženstva glede zaščite _ nezakonskih mater in otrok, češ, da je taka zaščita pač upravičena snmo iz socialnega »tališča, nikakor pa no iz etičnega, ker bi na ta način nezakonsko materinstvo ostalo 'brez kaizni, kar bi nemoralnost samo povečalo. Treba da je nezakonsko mater prepustiti svoji usodi in zaščititi — moča, ki ne le v izjemnih slučajih zapeljivce, d očim °o sj ženske sjtoo krive nesreče. Naj pravičnejše pa da bi bilo uvesti francoski’ sistem, po katerem so sme plod do 3 mesecev brez kazni odpraviti. Zdi se ml. da te »teae« ne smejo^ o-stati brce ugovora, posebno ker hočejo veljati kot etične. Problem izvenzakonske ljubezni so rami narodi na različne načine reševali. Rešil ga ni nol>on in ga tudi ne bo. Sama prepoved Se ni rešitev. Ta Proteus se ne da vgnesti v kak neizbežen kalup. In vendar se moralnost kakega naroda ali kake dobe skoro edino mori baš po tern. kakšno je izvenza-konsko razmerje obeh spolov, * S tem današnjim člankom zaključujemo to polemiko, ker mislimo, da je zadeva dovolj obravnavana, da si lahko citatni' ustvarijo pravo sodbo. Oo. pred doma so se culi grozeči medklici, katerim jo sledila kmaiu dejanstca opozicija; gromovnika Žnuderla so enostavno potegnili raz odra in — kakor on pravi — tudi malo naklestili. Tožil je radi tega posestnika Pastela in Drei-siebnorja radi raz žaljenju časti in motenja shoda. Pri razpravi, ki se je vršila te dni, je bilo zaslišanih nad 20 prič, viničarjev in posestnikov, in se je 'fojkaaalo, da je Žnuderl v ovadbi zelo pretiraval. Na cedilu so ga kot pričo I pustili »lasti vinioarji. Pravili so, da so pač slišali kmete — vsevprek, SKS in SIS! — vpiti na Žnuderla, da se bodo z viničarji že sami uravnali, da hujskačev no rabijo itd. Značilna je žnu-derlovn izjava v ovadbi, da jo bil »uspeh« svečinsko opozicijo kmetov ta, da je imel prihodnjo nedeljo na viničarskem shodu v St. Jurju ob Pesnici samo — 3 viničarje. Obtoženca kmeta Paskolo in Dreisiebner sta bila radi prevelike opozicijonalne gorečnosti obsojena vsak na 100 din. globe. Prijavila 6ta vaklic. — Upravi južne železnice. Iz občinstva smo sprejeli: Dočim je uvedenih na glavnih progah južne železnice (Dunaj—Trst, Zidanimost—Zagreb itd.) sko raj preveč vlakov, so stranske proge skoraj popolnoma zanemarjene. Koroška proga ima samo dva osebna vlaka, ^ brzovlak je skoraj vedno prazen, kor vozi samo ponoči in na celi progi od državne meje do Maribora nikjer ne obstoji. Enake razmere vladajo na progi Pragersko—Ptuj—Čakovec. — Uprava južne železnico se nujno na-proša, da uvede tudi na teli progah prometu primerno število vlakov. — Zdravniško društvo v Mariboru se pridružuje upravičenim zahtevam sekundarjev v bolnicah v Sloveniji ter je sklenilo, da jih bo v vsakem oziru in vsestransko podpiralo. — Zdravniško društvo v Mariboru ima v četrtek dne 13. avgusta ob 19. uri v hotelu Union v Colju svoj prvi izredni občni zbor z običajnim dnevnim redom. — «Klub napr. slov. akademikov v Celju«. IX. klubov redni občni zbor, ki se je vršil dne 23. t. m., je zaključil eno najdelavnejšib klubovih dolb. Za poslovno leto 1922-23 jo bil izvoljen sledeči odbor: Predsednik': Roš Mirko, camd. iur.; podpredsednik: Hočevar Mir ko, cand. i.ur.; tajnik: Kolšek Davorin, stund. med.; blagajnik: ICrhartič Ivo, stud. teh.; knjižničar: Šribar Cvetko, abit.; gosp. in arhivar: Modic Stanko, stud. chem.; odb. namestnik: Pečnik Rado, stud. iur.; revizorja: černej Ljudevit, cand. med. in Salmič Rafko, abs. rer. com. — Državna meja ob severu jo kon-čnoveljavno določena. Naša naloga je, da kot prebivalci v obližju granico, isto dobro poznamo! Planinci prav vztrajno obiskujejo Pohorje, kjer ob nedeljah mrgoli turistov. Mnogim pa je še neznano obmejno ozemlje na Kozjaku s tur isto vsko točko Sv. Duli (907 m). Tam ima vsak — razun krasnega razgleda — priliko, spoznati našo severno državno mejo orl Koroške *do Presnim'ja. Pravi »kariozram« pa jo razmejitev vasi same, kjer se jasno vidi pojmovanje gospodov v Parizu ... Lepa, nova CM-šola je prid olj ena Av-striji, stara, razpadla učilnica je ostala nam ...V prid naši obmejni šoli se vrši v nedeljo 30. julija planinska veselica s šolarsko slavnostjo. Prijateljem obmejnega šolstva in izletnikom se nudi ugodna, prilika, da se odpravijo ta dan v naše obmejno ozemlje. Na 'razpolago bode velik daljnogled, strokovnjak bo Pa razlagal panoramo* Stražnifci-gra-ničarji ne bodo nikogar nadlegovali! Priporoča se vlak zjutraj ob 5. uri do Fale, od tam po markaciji k Sv. Duhu. Vrnitev z večernim koroškim vlakom. Planinci, na noge! — Ogenj v drvečem vlaku. Včeraj zjutraj je nastal v nekem vozu IH. r. osebnega vlaka na progi Zidanimost— Zagreb med postajama Savski marof— Zaprošič ogenj. V ded neke iskro se jo vnel sedež zavirača. Kmalu je bil ves vagon v dimu. Meri potniki je nastala panika in pripravljali so se že, da poskačejo skozi okna iz drvečega vlaka. Zadnji trenutek šole se je nekdo spomnil na zasilno zavoro, nakar je vlak obstal in so ogenj pogasili. — Gozdni požar. V bližini sarajevskega vodovoda jo v sredo izbruhnil gozdni požar. Naglem u nastop n vojaštva, domačinov in gasilnih društev se jo zahvaliti, da se požar ni razširil, ker bi bil usode,polen za Sarajevo, ki bi ostalo v tem slučaju brez vsake vode. Kako je požar nastal, se še ni dognalo. — Brivske cene v Zagrebu so ponovno poskočile. Za britje se plača po novem ceniku 16 K, striženje las pa stane 28 K. — Huda nevihta v Zagrebu. V torek popoldne je razsajala v Zagreba huda nevihta. Na mnogih krajih je u-darila strela in napravila znatno škodo. Čez kake pol ure se je nevihta iz-premenila v rahel dež, ki je očistil vse mesto prahu, ki ga tudi v Zagrebu ne manjka. — Roparski napad v Slatini. Te dni je napadel- v gozdu pri Slatini nek maskiram ropar tamošnjega gozdarja, ki so je v spremstvu dveh dam sprehajal po gozdu. Ropar jo namenil samokres in zahteval, da mu izroče ves denar in nakit. Gozdar je bliskoma potegnil puško ter oddal na roparja strel. V glavo zadet so jo ropar zgrudil mrtev na tla. Njegova identiteta še ni dognana. — Dravinja narašča pri nas in drugod. Skoraj povsod zaznamujejo v zadnjih dneh povprečno 20% zvišanje cen. Dokler se bo (Ilegalna ljubezen smatrala kot nedovoljena in nemoralna (in histeričen razvoj preko promi skuitete, poligamije, inonogamije. prostitucije, »proste ljubezni« — ki so periodično pojavlja v primernih dobah — kaže vedno najbolj v to smer), bo treba to moralno zlo zatirati, la greh kaznovati. Jasno je*da pri tora no sme trpeti nezakonski otrok (kakor to dela današnja družba s cerkvijo na čelu), otrok je nedolžen in mora dobiti isto zaščite kakor zakonski, ali na šo večjo, ker se nahaja v večjih duševnih in telesnih nevarnostih, Kaz^n naj zadeno samo krivoa in tu priznamo, da eo žensko često v veliki meri same krive, navadno jio krivda leno enako razdeljena na oba dola (»halb zopt sie ihn, h alb sank er h in«) in zato je edino prav, da si tudi poslodice lepo bratovski mod seboj razdelita, pa ne tako, da bi jih nosila sama nezakonska mati; za moža pa bi bila stvar samo galanten doživljaj ali pa »jedan časak radosti.« Življenje namreč kaže, da je nezakonsko materinstvo za grešnico v največ slučajih strašna, človek bi rekel prestroga kazen. Taka »ženska« (ljudstvo se zam krepkeje izraziti) nosi celo pvoje življenje na sebi neizbrisni madež, družabno je deklamirana, otrok jo ovira pri pridobivanju, zmanjšana ji je možnost za možitev, ki ji naj nudi ne Je preskrbljenje, temveč tudi življenjsko srečo, negledo na to, da jo mate-rim«ti«> kit i«wV> aomzeno z nevar-' most jo za življenje in zdravje; otrok v. V Budimpešti jo prišlo radi tega ■?< večkrat do nemirov. Kilogram niasli stano .pri nas že 140 K, v IiudimpeSti 500—700 K. V Avstriji so protidraginJ' sko demonstracije na dnevnem redu kor naraščajo cene kar od ure do ure> — Cono časopisja v Avstriji so ^ zadnjem času ponovno poskočila " »Neuo Freie Prcsso«, iu »Wieuer Ta£-blatt« stano mesečno 5.400 K, .»Neuf; Wie.ner Journal« 5.450, »ReiohsposiJ 4.4G0 K in »Arbeiter Zeitung« 3GOO K — Veljka eksplozija na Špansk<9n' Vsled eksplozijo je nastal v Soriji ua Španskem v skladišču za razstreliva pred par dnevi požar, pri čemur je bilo troje delavcev ubitih, osemnajst P*j težko ranjenih. Več hiš je bilo vsled eksplozije poškodovanih, osem pa P0, polinoma porušenih. — Trgovinska pogajanja z Italijo Avstrl jeko-itali janska trgovinska P°* gajamja, ki so se pred par dnevi pn00' la, so se morala vsled vladne krize V*6 kiniti. Po sestavi nove vlade se b0®0 pogajanja nadaljevala, čim bo vlada zavzela svoje trgovsko politično šče. Avstrijski delegatje so se vrni" na Dunaj. — Milijonar na vešalih. Radi pO^j1' ne proti albanski vladi je bil znan 1 ugleden albanski milijonar Seljn 1 trebi obsojen na smrt na vešalih. ha se je te dni izvršila. Še pod si je skušal Selim s svojim pTemo®6® jem kupiti življenje. Ponudil je 60°°" kom 50.000 napoleondoTov, če ga ne besijo. Tik pred izvršitvijo obsodbe P® so sb spomnili, da dolguje država db' jencu še 8000 napoleondorov, ki 3®^ on svojčas posodil. Poslali so tako3 £ finančnega ministra, ki je dolg po^ šali poravnal, nakar je rabelj svode krvavo delo — Iz dežele vitezov. Madžarski J® nister Klebelsberg in markgraf ^7 ia vicinj sta so sporekla in sl napoved®1 dvoboj. Pištole so počile, viteza sta stala nepoškodovana in se v snirtD®" sovraštvu zopet razšla. Pa noj S® % reče, da Madžari niso vitežki nar0®1 — Draginja In časopisje. Dr. sotrudnik lista »KSlnisehe Volks* tung« je izračunal, da je vsled nat j ščajoče draginje prenehalo. iz3ifl3,av 3800 nemških časopisov, nad 200 Pa kratkem preneha izhajati. — Pšenična valuta na MadŽafS^ Zdravniško društvo madžarske nije S»abobs je sklenilo, da si od s®0' naiprej zaračunavajo honora.-ja y0 »pšenični« valuti. Za vsako ordinat se računa 5 kg pšenice oziroma t® odgovarjajoči znesek v denarju. — Stavka v Celovcu. V Celo ven & izbruhnila te dni stavka industrij; ,'0 delavcev. Stavkajočim se je nridr,J?ej kmalo tudi še drugo delavstvo, temi tudi uslužbenci mestne elek,,lflL ne in mestnega vodovoda. Mesto brez vsake luči in tudi ostala pod3®^L bridkosti rojen, ji premnogokrat vzame telesno lepote, morebiti njeno edino bogastvo; kar pa je najhuje, vzlic tem posledicam (ali pa ravno vsled njih) jo tak prvi padec navadno samo začetek propadanja, kajti enkrat uza-doščena strast pozna samo eno pot in ta pelje nevzdržema navzdol. Ne pravimo, da mora vsaka nezakonska mati izpiti polno kupo prav do dna. marsikateri jo usoda milejša, toda zavidanja vredna — nikdar. Zato se mora pfravjčna zakonodaja postaviti na stališče: skupno sta grešila, skupno nosita posledice! Posebno tam. kjer so to posledice vsled izrednih nrililc (žena v javni službi ali iz odlične rodbine) izjemno težke, naj jHi občuti in nosi tudi mož v polni meri, ne glede na to, ali je bil zapeljivec ali pa samo »popolnoma nedolžni« egiptovski Jožef. In tu pridemo do kardinalne točke vsega vprašanja. Pravimo: no Jx> se dvignila splošna morala takrat, oo deklo v samotni kamrici plaka ob izgubljenem cvetu, fanit pa stopa tam doli po polji in uka glasna niti takrat, če se zatekamo k francoskemu sistemu, kakor to priporoča, podlistkor, dasiravno ne. moremo verjeti, da bi na Francoskem, kjer ae trudijo na vse načine za dviganje populacije, veljalo takšno dovoljenje kar splošno in za‘ vse slučaj o — nepokvarjen laik imenuje tako prakso samo z enim imenom: detomor! — Splošna morala se bo dvignila še le takrat. kadar J>o veljalo za ženo ta za moža eno iu iste moralno merilo, kad^' se z izvenzakonsklm občevanjem n® . po moralnem pojmovanju oskriJ® ,j samo žena, temveč v isti meri j* mož, kadar bosta mladenič in ndad1® ka stopala, v zakon enako neomflde vana, s čistim telesom in dušo. To biti etični ideal, če tudi ga človeštvo . bo nikdar docela doseglo, kajti v.t\\ bodo na svetu otroci, ki ne mor&io mimo drevesa, ne da bi sklatili ■•?. $() ka češ da se jim sama ponuja, in ^ 11. morejo iti mimo 'cveta, ne da bi trgali, češ da je za to tu in da cer utrga kdo drugi! (Mirno Pr mo, da je večina talcih otrok na 111 strani!) Pa pTavijo, da je taka T. nost nemogoča. V današnjih je edino geslo uživanje in je m.ladine k zmagujoči volji Še n&P^' . na stvar, je to nemara res. Našo ljenje pa bodi, da krene mladi drugo cesto polno borbo in samo^1 vanja, ki pa je končno neizmerno plačano v splošnem blagru in not least — v tem čistejšem. peP° šem užitku. Moderni etičarji sledeče pripomočke: pridno dela3’ rodno, neeruj telovadbo in šport.^ lj.i se alkohola in drugih narkotik ^ sobno pa utrjuj evojo voljo. ]c£i?| gospodiar v lastnem telesu, tu P . ^ svojo moč, potem pa stopi z engino Ignac Pirš jn Aristid Žun- “bvač, d; JJ Vel»b javori protestni shod prire-. 0rSanizacija vojnih invalidov v Mari-g ru v nedeljo dne 13. avgusta 1922 ob Dn ^Poldne v Gambrinovi dvorani, cev'Vn* rec*: Prptežiranie VVranglov- 2 j, na Škodo jugoslovcnskih invalidov. iV'si fZn°b>r°sti. Tovariši invalidi, pridite hlu h Cn n':°^’ Protestirate Prot* te" kriii nam ^ii državljani odjedajo naš rilo *’ tem’ mi inva-’di POginja- h„ °“ Sladu. Na polnoštevilno udelež- 0 v«bl odbor. basf1 ^7aj 579. Podporo (brezposel-Tn; 30 dobilo — moških, — žensk, sku-C,V- Promet od 1.1. do 22. 7. 1922 iz-jgi 790(1 strank in sicer 3883 delodal ■blapV-’ delojemalcev. Pelo dobijo: (tdrti^h vrst. rudarji, železostra-vači v, vin e tiskar ji, železolivarji, ko-fckh,' •'^arji, mizarji, strugar za les, Vodičarji, služkinj© itd.' Dela č%ri| :. ©bonomi, viničarji, ključavni-harp ^mk+roroonii.e.rji, čevljarji, mli-ji •}' boki. krojači, natakarji, rnesijr-všftl T°3T,iki, kurjač} pomožni delavci Spi^t, vajenci in Vajenke itd. — Pregled: Brezposelnost so jp Pom v č«« posebno v stroki ^ .©znega osohja, Peki, čevljarji, me-ni^1, ..Pisarniške moči in razni sluge kvftpf? dovolj posla.'Manjka pa raznih ct™iih delavcev v kovinski n0 ? tlbrtntld, pozor! Slovensko obrt-,1 hstvo v Mairiboru sklicuje za dne stavim.'. to je v soboto ob 2o. uri v re-r»brt^.,c,'5o »Maribor« sestanek vseh toch • t^rez razlike. Na dnevnem Zj^jj 30 Poročild o bolniškem in ne-ZaVf) ,eni. zavarovanju ter o pen zijakem Krijn« t1- KO?Podarstvu bolniške bla-PrfvjRi V t-Oubljani, kakor ga jo razkrila čij^a. Obrtniki so pri novih' so-, je ! hrilmnih izredno prizadeti. Zato 3110 Potrebno, da se pravočasno poučimo o tem, ker je vsako zvonenje po toči prepozno. Polnoštevilna udeležba potrebna! Zato pridite vsi! m Nezgoda. Pri veselici požarne hrambo v Kamnici minolo nedeljo je eksplodirala karbidna svetilka. Kos pločevine je zadel ključavničarja Viktorja Spudiiča v glavo ter ga pTecej močno ranil. Z rešilnim vozom so ga prepeljali v bolnico. m Velika kavarno. Najmodernejša kavarna v Sloveniji. Na razpolago tu in inozemski listi. Eleganten Bar. — Dnevno koncertu m Kavarna v mestnem parku. Od danes'naprej pri lepem vremenu dnevno koncert od 17. do 19, in od 21. do 23. ure. — ‘ Sokolstvo. o Poziv vsem društvom. Mariborska sokolska župa rabi na vsesokolskem zletu 20 kuharjev ozir. kuharic. — Poživljamo vsa društva, da jih preskrbe in njih imena javijo nemudoma. Poličniki naj bodo Sokoli netelbvadci. Zdravo! Predsedstvo MS2. Soort. : I. SSK Maribor sklicuje za soboto 29. t. m. ob 20. uri v dvorani restavracije »Maribor« sestanek vseh aktivnih igralcev vseli skupin. Vsled važnosti dnevnega reda. ki obsega: sestavo rezervnega moštva, volitev kapetana rezerve ter ustanovitev lahkoatletske sekcije — je prisotnost vseh obvezna. : Sportklub - prvak Dunaja. S tekmo Sportklub : WAF, ki so jo odigrala v sredo z rezultatom 1:1 odločilo se je prvenstvo leta 1921-22, ki pripada končnoveljavno Sportklubu in to s 34 točkami. V taboli mu slede Hakoah (32), Eapid (31), Amateure (29). Težišče moštva je bilo celo leto obramba, z za kar nam je nnjltoljši dokaz dejstvo, da je moštvo sprejelo od vseh najma-njo goalov, namreč 24. Score je 45 : 24. Objave. § Mariborski bioskop predvaja od danes, v petek, do vključno nedelje, to-Tej samo tri dni kolosalen Icrasen film »Grofica Welska«, zadnja Napoleonova ljubica.. Morda ostraši koga, da je to zopet fils iz Napoleonovega življenja. toda strah je neupravičen kajti v tem filmu se nam odkriva Napoleon s popolnoma dm ge strani nego doslej — ne kot zmagujoči general, ne kot političen pustoioveo in komedijant, ampak kot ljubimec, seveda brutalon. brezobziren, toda vendar človek, katerega premaga končno srčno občutje. Film pa je ob onem klasično delo družbe »Tora-Film«. Naslovno vlogo igra Holla Moja, Napoleona Rudolf Lettin-ger, velikega maršala in zvodnika Stifter, pa tudi ostale vloge so v najboljših rokah. i Socijalna politika. Zakon o delavskem zavarovanju. V Zagrebu se organizira Osrednji urad za zavarovanje delavstva na podlagi zakona o zavarovanju, ki je stopil 1. jul. v veljavo. Ta zavod bo centrala vsega delavskega zavarovanja v državi. Zavarovanje obsega doslej bolezen in nezgode in se ti dve vrsti zavarovanja uvedeta tudi tam. kjer doslej nisfe obstojali. V Srbiji in Crni gori sto bili uveljavljeni žo s 1. jan. t. 1. Zavarovanje za slučaj onemoglosti, starosti in smrti se uvede, čim to odredi vlada, najkasneje pa 1. jul. 1925. Uredilo se bo tudi zavarovanje delavstva za slučaj brezposelnosti. Vso to določa že sedaj veljavni zakon o zavarovanju delavstva in nalaga državi dolžnost, d to obljubo delavcem izpolni. Način enotne organizacije za vse vrste zavarovanja je prvi poskus te vrste na celem svetu in to je prednost našega zakona. Drugod imajo za vsako vmto delavskega zavarovanja posebne zakone in posebne organizacije. To pomeni na oni strani kompliciran je in pamnožonje birokratskega aparata, na drugi strani pa izziva tudi komipeten-čne sporo. Z unifikacijo 'vsega delavskega zavarovanja v eni Prganizaelji' pa dobimo nele enostavno organizacijo in cenejšo upravo, aanpak pridemo tu- di do pravilnejšega izvajanja delavskega zavarovanja. Edinstvena, enotna organizacija delavskega zavarovanja ; spremlja delavca skozi celo življenje, mu pride na pomoč ob vsaki priliki, kadar mu je potrebna socijalna pomoč, bodisi v slučaju bolezni, brezposelnosti, nezgode pri dolu, onemoglosti ali smrti, in omogoča tako pravilnejšo statistično kontrolo delavčevega življenja. Zavarovanje je obvezno za vso osebo v področju naše kraljevine brez razliko spola, starosti in državljanstva, ki na podlagi kakšnogakoli delovnega razmerja dajojo na razpolago svojo telesno ali duševno delovno silo. Za enkrat se po zakonu ne zavarujejo obvezno: 1. poljedelski delavci in sluge (hlapci) v poljedelstvu, 2. v pobolj-ševalnioah ali kaznilnicah zaprto osebe, 3. osebe, ki so le slučajno in nestalno zaposleno v hišnih poslih, kakor dninarji za žaganje drv, čiščonjo stanovanj, pranje itd. Obremenite- zavarovancev je različna Za bolniško zavarovanje prispevata'za varovanec in delodajalec po polovico. Za nezgodno zavarovanje pla-ču jo delodajalec sam. Na polovico so plačujejo tudi zavarovalnine za slučaj invalidnosti in smrti. Premije se raču- I najo po načelu vračunljivo povprečne I mezde. Plačne razrede določa minister ; socialno politike. Od 1. jul. je 17 takih : razredov. Prvi pričenja z 2 din. vra-čunljive povprečne plače, zadnji, 17. razred, končuje s 40 din. V ta razred pridejo vsi zavarovanci s tolikšno in višjo plačo. Tudi plačevanje prispevkov (pi-emij) je urejeno enostavnejše. Dpzdaj se je za bolniško - podporno zavarovanje plačevalo mesečno, za nezgodno zavarovanje letno in za nazaj. Tako je prišlo, pri slednjem, do enkratno znatne obremenitve, katero so zlasti manjše delodajalci težko občutili. Po-vj*h je bila pri tem sistemu tudi večja nevarnost za potrebo odpisovanja ne-iztirljivih premij. Po novem zakonu se vrše plačila za vse vrste zavarovanja na leto in teto plačilno polo, ki obsega mesec dni. Tako je vsem interesentom znatno olajšano breme, za zavod sam pa je zajamčena sigurnost plačila in s tem pravilnejše obremenjevanje interesentov. Tudi glede podpor gre novi zakon dalje od starega. Bolniki dobe 66% dejanskih prejemkov. V Nemčiji dajejo komaj 50%. V slučaju nezgode gre celo do polne plače. Priznana jo tudi 100%-na renta. Ženskam so priznajo za slučaj poroda še drage ugodnosti (75% dejanske povprečne plače dva meseca pred in dva meseca po porodu). To jo za vzgojo zdravega ljudskega naraščaja velikega pomena. Tudi se sme glasom sklepa glavne skupščino dati dojkam, dokler dobivajo podporo, in onim članom, ki se zdravijo od jetike, brezplačno tudi potrebno mleko. Zavarovalni zavod stoji pod vodstvom samouprav© interesentov, to je odbora ki ga, zavarovanci in delodajalci volijo po načelu paritete. Obe skupini ste popolnoma enakopravni. To vprašanje, ki je bilo dozdaj sporno, ker so delavci zahtevali nadvlado v zavodu in priznavali delodajalcem samo pravico kontrole, je sedaj rešeno. Izkušnje uče, da pariteta ni škodljiva razvoju delavskega zavarovanja, ampak da nasprotno jamči za izločen je politike iz delavskega zavarovanja in za izpolnjevanje pravili nalog zavaroval-neg zavoda. Zakon, ki je stopil v veljavo, ima brezdvomno originalno koncepcijo. — Znsnoval ga je že svoj čas socijalstični minister g. V. Korač. Toda zakon bi še davno no bil izdelan in uveljavljen, da se niso za to zavzeli demokratski ministri za socijalno politiko, zlasti naš dr. Kukovec. Šele pod njim je zakon-začel dobivati konkretno oblike. Dr. Žerjav ga jo potem končno predložil kot uredbo zakonodajnemu odboru in po sprejetju v odboru kralju v podpis. Podčrtamo to zato. da se vidi. kako demokratski ministri in poslanci ne sipljejo samo — kaikor drugi — ob priliki volitev rasnih progra.matičnih obljub, ampak dn to, kar obljubijo, tudi izvedejo. Končno moramo z zadoščenjem povdairiti, da je baš Zagreb izbran za sedež tako važnega urada, kakor je Osrednji zavod za delavsko zavarovar njo. Je to zopet dokaz, kako brezveet-nC delajo eni; M geftore o mpotftatlja-njn Hrvatov in Zagreba. Je to dokaz, kako veliko zaupanje ima baš central- na vlada v vodstvo Zagreba v social m vprašanjih in tudi v njegovo kulturaoi silo. Kje naj tu iščemo to, kar blokad-* ki zapeljivci naroda vedno pridigajo^ da se Zagreb zapostavlja, da so ga po-* nižuje in mu krati ugled in pomeni —* Zagreb ima danes že dve vele važni im* štituciji za celo kraljevino: Kasacijskd sodišče in Osrednji zavod za delavsko zavarovanjo. Baš to dni pa jo zopet sklenil finančni odbor narodne skupščine, da dobi Zagreb tudi generalni komisarijnt za izseljen ištvo. S tem, da daje država v Zagreb tako odlične in za colo državo velevažne inštitucije, je pokazala, kako daleč je od tega, ko? ji podtikajo njeni nasprotniki Stoletnice železnice. Nedavno je poteklo 25 let, kar je bil izumljen brzojav brez žice, poleg tega jubileja pa slavimo letos še drug jubilej izuma, ki je postal za splošen napredek človeške kulture tako važen, kakor nobeden dragi pred njim, izum železnico* Leta 1822, torej ravno pred sto leti je bila izročena prometu prva železnica na' svetu, proga od Stocktona do Darlingto-na na Angleškem, kateri je potem sledila proga Liverpool-Manchester. Dasiravnd je železnica še primeroma mlad izum, sq tračnice same mnogo starejšega datuma. V Angliji so bilo tračnico za vozove žfl pred pravo železnico tako v uporabi, da so že mislili na to, kako bi sploh vse ce« ste po svetu opremili s tračnicami. Prva tračnice so bile iz lesa, tvorile so nekak trotoar po katerem so vozne žrvali lažj« vlekle tovorne vozove, a za temi je prišla proga. Prve take »železnico« brez lokomotive so služile največ za prevoz premoga na kratke razdalje, a vagone so vlekli konji. Sir Humphery Mačk-wodth je predlagal, naj se kot motornai sila za te »železnice« uporabi veter ter je tudi res na neki krajši industrijalul progi uporabil veter kot gonilno silo.All nestalnost vetra ni dopustila, da bi se ta; vrsta železnice uvedla v splošnem prometu, čeprav je Edgworth pozneje to vrsto »železnice na veter« izpopolnil« Prvi početkl železnice na paro segajo M leto 1813, ali komaj Stephensonu je let« 1822 uspelo, da reši problem in to naj« prej v obliki male industrijalne železnice na paro, kateri je sledila prva javna železnica. Pravo slavje pa je slavil izum! komaj leta 1815, Vlak je sestajal iz 17i vagonov petroleja in moke ter 21 vagonov za potnike. — »Na dan znak,« takcf javlja nek tedanji list,« se je stroj pričel premikati dalje z ogromno težo ostalih vagonov. Brzina je bila tolika, da je na nekaterih mestih dosegala 20 km na ura V vlaku je bilo 600 potnikov. Ko je vlak dospel v Stookton jo vzbudil spložno začudenje. Iz Anglije se jo železnic« naglo raz« širila v ostale države Evrope in pozneje tudi na ostale dele sveta, tako, da danes po 100 letih skoro ni več kotička na svetu, kjer ne bi poznali železnice, ki je vzbudila povsod pravo revolucijo ter po-, polnoma spremenilla dotedanje življenje. V naših krajih smo najprej dobili Južno železnico, ki je vzbudila med našim ljudstvom še večje začudenje nego v Angliji.' Preprosti ljudje so se je*4nlj, niso si upali peljati se z njo, ampak so raja še naprej hodili peš, ker Diso mogli ver« Jeti, da jo vodi res naravna sila, ampak' so bili trdno prepričani, »da im* pri tem hudič svoje prste vmes.« Ko je v sredini prošlega stoletja privozil prvi vlak na progi Maribor—Celovec v Ruše, so vsi ljudje, ki so stanovali blizu proge zbežali v gozd, od koder so previdno skriti gledali s strahom, kaj se bo zgodilo* Trajalo je precej dolgo, da se je končna najpogumnejši Rušan ojjunačil, da se pelje v Maribor z železnico. Poprej predno se je podal na to »nevarno in strašno* bot, pa je šel k spovedi, napravil testament ter vzel v roke rožni venec. Tako pripravljen: na vse, se je tresoč se, vsedol na vlak, ki se jo pričel pomikati dalje. Prispel je tako srečno v Maribor in istotako tudi nazaj v. Ruše tet povedal ostalim sovaščanom, ki so s* čudili, da ga ni »hudič vzel«, da vožnja pp železnici ni le brez vsake nevarnosti, ampak je tudi zelo udobna. Vendar pa je trajalo še precej časa, da so se za vožnjo po železnici odločili tudi drugi, posebno starejši vaščani. Ta zgodba iz naše sredine "Ptiča najbolj, kakšen velikanski vpliv, je imela železnica na razvol kultur* Rarilmr |L Meden Pragersko ■ • . 1013-50 15-03 . 16-33 . 1 15-17114-54! 15-2714-55! . 82 2-45 2-57 68 .101 ; 92 540168 17-40595 • 156 ! 1220 . 301 . 1327 odhod prih. prih. odhod prih. odhod prih. Pot. vi. 422 odhod, prih. odhod odhod prih. odhod prih. odhod B. vi. 409 19-56 20-03 21-44 21-50 22-12 odhod >» prih. odhod prih. odhod prih. odhod prih.'■ N Postaje. Maribor gL kolodvor...... Maribor kor. kolodvor Dravograd—Mola . Velenja ...... Celje ....... Prevalj«............••••. Pliberk . .......... Klageefurt (gl. k.) M.*B. . . . ^ Mera* X .T . . T .". v" ??:■ 8-25 5-20 4-00 9-01 5-51 9-55 7-08 4-43 11-03 8-30 5-32 11-18 9-00 5-47 12-01 9-56 6-25 — 10-30 7-00 11-05 7-28 fi-06 . 9-2R 6-50 • 6-22 • 9-54 • • 10*31 • # a . 6-51 • • 9-58 • 7.11 # 7-16 S.O.E. . 9-38 set 7-49 7-36 14-20 10-21 9-17 # 20-40 15-24 10-12 • 15.50 • 17-37 • 20-45 • • 18-25 12-45 9-4211-15 9-09 10-30 9-59 8-42 8-22 • 7-36 6-59 6-27 9-00 8-30 8-49 • 8-20 e 4-54 7-57 • ■ 7-49 a ^ 5-35 7-15 • 7-05 * • • 5:40 • • '• — e • • a • 21-25 B EK LIN W 8; Unter den Linden X 1157 ZAGREB* Viator konnolšte, Mibanovldora ulica in Tfi račji potni nradi. General. iMtopatro • Norddeutscber Llojd, Reetnen. Največji komfort na parobrodih amerikanske viade. Vri potniki najdajo na parobrodih UNITED STATES LINES najvsiji komfort in najpazljivejflo postrežbo. Kabin, vseh ratredev so prostrane, riste, dobro zraSljive ter udobno in okusno opremljene. Izrrstna in sprememb bogata kuhinja. Vljudni častniki in moltvo ge posveča osobito onim, ki potu ejo prvič v Ameriko. Ladje UNITED STATES LINES plov.jo redno iz Bremena preko Southamptona in Cher-bourga v Newyork. Zahtevajte potom spodaj označenega naslova plovidbene cenike in ladij-' ske načrte. ^ernhard Kellermatin: PREDOR. Roman. (Dalje.) (21) Kosovec, rterazbrani premog, se siplje v železniške vozove in odvaža. Da, well, to so vedeli tudi ostali dečki, kreč pa niso! Mac si je že črez mesec dni dejal, da pač Si mogoče, da bi voziči, ki so ropotali skozi odbiralnico, dovažali ves premog! In je bilo tako. Dan za dnevom je dospevalo na stotine železniških voz — od Uncla iToma II., Uncla Toma III. in Uncla Toma IV. — in vsi so prihajali'k Uncht Tomu I-, ker so bile tukaj izpiralnice in koksarne in »kemični obrat«. Mac si je vse o-gledal in zdaj je vedel vse! Vedel je, da je premog, ki je padal skozi rešeto, Paternoster odnašal v izpiralnico. Ondi se je premog pomikal skozi kotle, v katerih je voda odplavljala, kar je bilo premog, dočim je kamenje tonilo. Premog pa se je pomikal v velikanski boben iz petero rešet z različno velikimi luknjami; v njem je krožil klopotajoč in rovštajoč ter se razbiral. In raz-birki so se pomikali po jarkih v razne sipnike in padal j® v železniške vozove kosovec, mešane^, orehovec I-, IL„ III. ter oddrdraval. A premogovni drobir in prah — so metali vstran, meniš? Ne! Vprašaj Maca, desetletnega inženerja, pa ti pove, da se premog »izsesava« dotlej, ko je uporabljeno prav vse. Premogovni sip se je pomikal navzgor po železnih, preluknjanih stopnicah. Zdelo se je, da stojijo te ogromne stopnice, polne sive nesnage, mirno, če pa si jih motril pozorno, si opazil, da se počasi — prav počasi pomikajo. V natančno dveh dneh je dosegla vsaka stopnica na vrh, sc izvrnila in prah se je usul v velikanske sipnike. Odtod je prihajal prah v koksovnice in se pretvarjal v koks, plini pa so se v visokih črnih hudičih usedali in so se pretvarjali v katran, amonijak in vse mogoče tvari. To je bil »kemični Obrat« Uncla Toma I. in Mac je vedel vse- V svojem desetem letu je Mac od očeta prejel debelo obleko iz žolte tkanine in volneno pahavko: ta dan se je prvič — spustil tja dol, odkoder je prihajal premog. Železna zagraja je zašklemfala, zvon je zadonel, koš je začel padati. Izprva.je padal počasi, potem pa z blazno naglico, tako hitro, da se je Macu zdelo, predira se dno, na katerem sedi. Na hip se mu je začrnilo pred očmi in se mu je ukrčil želodec — potem pa se je razbistril. Oglušiltio ropotajoč, je drevil železni koš osem sto metrov globoko navzdol. Bingajoč je butal ob železne provodnice, da je rožljalo, kakor da se raztrešči. Zviška je nanje čofala voda, deščeni oboj grezi, mezeč in črn je, obsevan od njiju jamskih svetiljk, bežal ob odprtih durih njune kletke navzgor. Mac si je dejal, da to mora biti tako. Dve leti je videval sleherni dan, kakor so 'ob izmeni posadnikov kopači m izprav-Ijači s svojimi brlivkami — ki so plesale po temni de-tovnici kakor kresnice — stopali iz koša in se z njim ugrezali, pa se je samo dvakrat nekaj pripetilo: enkrat je koš treščil ob streho in možem so se utrle lobanje, drugikrat se je utrgala -vrv in dva nadziralca ter en inžener so padli v kalužo. Mogoče je, da se kaj takega dogodi, dogajalo pa se ni. Nenadoma se je koš ustavil in sta bila na osmem dnu, in hipoma je bilo tiho. Sprejelo ju je nekaj polu-golih postav, začrnclih tako, da jih ni bilo spoznati. »Mar si nam dovedel svojega fanta,.Allan?« »Yes!« Mac se je znašel v soparni podmolini ki se je pri grezi medlo razsvetljena, naglo izgubljala v temino. Cez čas je v dalji zamrlela lučka, pojavil se je serast konj, le tem ob boku Jay, poganjaček — s katerim je bil Mac že dolgo znan — in za njima je rovštalo dvajset železnih .vozičev, zvrhanih s premogom. (Dalje prihodnjič.) Glarn! n rednik: Rndlvoj B*S*r. Odgovorni urednik: Bidolf Oalri. Mala oznanila. Pošteno raznašolko peciva sortjme Parna pekarna na Glavnem trg«. Pojasnila isto-tam. ' 1218 4-2 Mlad, soliden gospod, eks- portpr mesa, iš6e stanovanje dveh soh, mehlirano ali ne-mehlirano, za sebo in' sestro. Plaža dobro in naprej. Ceni. ponudbo pod »Eksportei* na upravo lista. 1255 Na prodaj: Pobiilvo in omara za spise tli parilo po zelo nizki ceni. Prešernova nlica St. 19, I. ndstr. 1257 . Sprejme »e vež gospodov na ‘ hrano. Naslov v upravi .Tabora*. 1254 Odda se mablovana soba za dva gospoda ali porožen par. Naslov pove uprava. 1251 Skoraj novo pohištvo so ceno proda. Koroika cesta 11-1 od 8.—14. ure. 1252 10.000 kron plačam enemu, kateri bi mi odstopil primerno slanovanje v ramenjavo z mojim (v bližini parka) ali tako priskrbel. Naslov v upravi .Tabora*. 1260 2-2 UNITED STATES UNESI *8fr B1S33 »HOJO)! OIUBJJS dlSOf •uiBjojodud ojdo) ©* J0’ a||o oua||0 oipuiteuijep ouisud 0|§op ef up ‘nAisu!9qo -fueo iuv?fuuuzv|\I B. vi. 10 Maribor gl. kolodvor ■ ■ • . Sta BUJ »•••••»■■«• Splalfeld — Strass . . . . . Gornja Radgona . Ljutomer........ Graz gl. kolodvor ■ . ■ • • Bruck a. M« • •••«««• Praha W. B. . . . VVlen S. p.............. prih. I odhodi » I prih. I odhod prih. odhod 9-55 13-29 14-16 9-32 13-53 9-22 13-07 • . 912 13-04 . e 7-10 • 6-40 5-50 • f ■ • • 12-20 • a 11-12 - • 2215 • • 7-30 • Prati severu Maribor gl. Sc. — Spielfeld-Strass — Wlen — Ljutomer 14-341*5416-15-46 13-43 11-45 13-28 13-1 11-07 19-40 813-41 15-37 14-20 15-26 13-30 11-40 14-57 . 12-54 13-5114-34 11-42 10-20 7-00 1918-2522-07 17-3621-32 117-05 15-45 15-06) 14-20 »•35 21-23 17-30 21-12 B, vi. t« 20-s 17-1! 20-14 &14-27 \ 9-3S 13-2213-53 13-12113-4317-15 9-30 19--« 12-0912-1916-10,18-00 •32 22-22 17T 0(20-23 19-40 10-54.14-26 8-30.12-20 5-00 9-00 Vozni red Južne železnice velfa od 1. junEja 1922. Prati lum Maribor gl. k.—Postojna —Trst —Beograd —Budimpešta (s priključki) IM d. 70 6-38 7-01 7-07 7-17 9-06 9-29 10-30 8-20 8:47 9-40 • • 11:00 13-07 19*15 15-35 15*59 16-02 17-15 18-50 17-44 17-52 19-18 18-05 20-35 19-46 • 20-07 . 21-00 • «, 22-00 . 0-30 • 6-30 Proti sapadu Maribor gl. k. — Prevalje — Klagenfurt — Meran 17-51115-58 16-35 . 17-43 . 17-58 18-41 19-20 19-53 18-06 18-30 18-22 • 18*51 • 22-13 19-11 19-19 .22-00 19-52 20-05 • 22-24 • 13-50 • 121-37 — • . • i . . 7 40 Itom-ltotius'• • Slovenka Bistrice . • . Sin. Hstriia muh Peljlene . . . • • • Mm . .. Zrete • «« GroMse . • • • • ’ •. Bogateč « Celje . . • Velenje ... Zidani mest................. Zapet jel M. . lesaMvi BCOjlM e t e Ijnhljana gl kotodror . . PnftjH . .;■• . . . Trst . ........ BtnUrcpriti ... . . Ko!, rt 232 pat/ 12-57 13-19 Ijutfnik in izdaiatdi: Konzorcij -Tabor", —- Tiska; Mariborska tiskanja d. š*