Št. 56. V Gorici, dne 11. maja 1901. TaftaJ XXXS. Ichaja trikrat na teden v Šestih tsaanjlta, in sioer: vsak torek, četrtek in soboto, jutranje lz-danje opoldne, veforno tedanje pa ob 3. ari popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s »Kažipotom* ob novem letu vred po poŠti pre-jemana ali v Gorici na dom pošiljana: Vse leto.......13 K 20 h, ali gld. 6-M pol leta........6 , 60 , , , 3-?.0 četrt leta .;.... _. Ji ? 40 , , , 1-VO Posamične Številke st&nejo 10 "vin. **r*-«fc-— ¦>-.-»« •¦¦«. Naročnino sprejema upravništvo v Go3poski ulici štv. 11 v Gorici v«Goriški Tiskarni* A. GabrsSek vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer;.ob nedeljah pa od '\ do 12. ure. Na naročila brez doposlane naročnine se ne oziramo. .jPBIMOREC«' izhaja neodvisno od tSoče. vsak petek in stane vse leto <3 JL^O.b all^ld. KO. «Soča» in «Primorec» se prodajata v Gorici v to« bakanri Schwarz v Šolski ulici in Jellersitz v ITunskT nliciJ—r v Trstu, v tobakarai tav r e n 8 i 8 tw trgu della Caserma in Pipan v ulici Ponto della Fabbra. SOČA ~~1 Večerno izdanje.) Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici 5t 7 v Gorici v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici št 11. Dopisi naj se pošiljajo ie uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pogiljajo le upravniStvu, Oglasi in poslanic« ?o računijo po petit-7rstah, če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje črke po prostoru. Naročnino iu oglase je plačati Ioco Gorica. »Goriška Tigkarnu" A. GabrSček tiska in zalaga m «Soče» in «Primorca» Se .Slovansko knjižnica«, >ra izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol razen «k™-„- ~ katera izhaja mesečno v snopičm l_-„___ „ ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi knjižnioi* se računijo po 20 kr. petit-vnrae«. v. pol -Slov. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Bog In narod! cGor. Tiskarna> A. GabrSček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Dr. Pepe in dr. Žlindra. Hi pa ostanemo kakor smo 1>'1I... Prej narodna, sedaj klerikalna. Dr. Pepe iz Rihemherga je napisal v svojem »Prismojencu* članek, v katerem ponosno pravi: Dr. Šusteršič ostane, liberalci-izdajalci pojdejo. Potem pa pere od žlindre zamazane roke svojega patrona dr. Žlindre ter prav hudobno in jezu-vitsko zvito meče žlindro na bivšega ravnatelja »Gospodarske Zveze* g. Ferd. Sajovica, češ, da tiste reči po klerikalnih listih o žlindri proti kmetijski družbf je vodil ravnatelj Sajovic in Šusteršiča takrat niti na Kranjskem ni bilo. Lažnjivci grdi! V sodnijski dvorani je bilo dokazano, da cela akcija z žlindro proti kranjski kmetijski družbi je bila zasnovana in izvedena po dr. Žlindri; ako je kdo njegovih uslužbencev kaj pisal po njegovem naroČilu ali v njegovem smislu, tu ne prihaja v poštev. Umazan je le dr. Žlindra in ne njemu podrejeno osobjo. In če zamorca Se tako perete, ostane le zamorec. Vse lepšanje dr. Žlindre ter zvračanjo na g. Sajovica ne pomaga nič, kaže pa tisto toli proslulo farško podlost. Gonjo proti kmetijski družbi skuša dr. Pepe prikriti s tem, da pravi, da kmetijska družba kranjska je hotela »Zvezo* naravnost izpodkopati. Zopet grda, ostudna laž, nevredna duhovniške suknje 1 Znano je širokemu svetu, da dr. Šusteršič v svojem hrepenenju po nadčloveški vsemogočnosti je naskočil kmetijsko družbo edino le radi tega, da bi jo imel o n pod svojo komando. Nika-kega povoda ni bilo, delati proti tej družbi, ker vse njeno poslovanje in delovanje je naravnost vzorno. Hudobija in pa tista ma-nija do razdiranja, katero »diči* klerikalce, sta bili dr. Žlindri povod, da je padel po kmetijski družbi, a ko je pogorel, pričel proti njej agitacijo, katero imenuje tudi »Primorski List* nepošteno. — Piše namreč: »Odsek je izrekel, da je Šnsteršičeva osebna čast neomadeževana ali vendar, da je kot predsednik »Zveze* kriv nepoštene agitacije*. —»Primorski List* je natisnil prvotne 4 besede debelo, mi natiskujemo pa zadnjih osem, »da je kot predsednik »Zveze* kriv nepoštene agitacije'. Sedaj pa premišljuj, čitatelj, o neomadeževani osebni časti človeka, kateri je kriv kot predsednik »Zveze* nepoštene agitacije! Premišljuj pojma r »neomadeževana osebna čast* in pa »nepoštena agitacija*. Prideš gotovo do pravega zaključka, kakor je edino mogoč pri naravnem, zdravem mišljenju brez jezuvitskega zavijanja. Prav nesramno smelo spravlja dr. Pepe narodno-napredne poslance v dotiko z Wo!fovci, kakor da so napredni slov. poslanci napolnili jim ušesa s poročili iz »Naroda* ter jih naprosili, naj naskočijo na ubogo žrtev (Jej, jej, ti revček ti žlindrasti!) kakor psi. Zopet laž. Nemški radikalni poslanci so izjavili, da so si sami nabrali potrebni materijal za — žlindro! Umevno tudi 1 Treba upoštevati, da dr. Žlindra so je vtikal v državnem zboru v vse reči, kriCal in razsajal ter se obnašal arogantno in izzivajoče tako, da so bili vsi poslanci nanj pozorni, ogromna večina pa nejevoljna. — Tu bi mi lahko povedali, kako neizmerno je bil svoj čas nanj uprav besen — grof Alfred Ooronini ter bivši minister Dipauli. Povedali bi tudi lahko, kak lep naslov mu je dal vitez Ja-worski kot načelnik »poljskega kola* v ku-loarju poslanske zbornice nasproti grofu Alfredu Goroniniju. Morda se ta še spominja. Ako ne, imamo še jedno pričo, ki je bila poleg. Na sploh cela zbornica — izvzornši peščico med bolj zagrizenimi klerikalci, vStovši Gredolčiča — je bila sita tega arogantnega domišljavca s Kranjskega. — Pri prostolnem govoru se je vrinil oči vidno in nekako zma-gonosno: »mi smo mi!" v prvo vrste, kamor niti znameniti možje niso prišli, — minister-skemu predsedniku je klical, kadar je govoril, celo ob neumestnem času, da se je le postavljal : Bravo, Korber, Bravo! itd. Umevno, da so se zanimali zanj posebno tisti, katerim je kazal največ svojo znano aroganco in neotesanost. In današnji dan se izve vse. Kaj mislite, da taka razsodba, kakoršna je ona kamniške in ljubljanske sodnijc v pravdi Šusteršič contra Svetlin ostane skrita pod loncem ? Kaj še. V širšo javnost pride, in še toliko bolj, ako je izrečena tako ostro proti človeku, ki je take vrste in tako aroganten državni poslanec. Tisti župan Svetlin je razsvetlil (nomen est omen) podlost klerikalne politike na Kranjskem, ta mož je prižgal luč, da se vidi, kako »žlindrasta* je klerikalna stranka na Kranjskem in njeni priveski izven Kranjskega. Tega moža treba častiti, da je omogočil, da se je sploh moglo tako impo-zantno nastopiti proti stranki, katera naše ! ljudstvo ožlindruje, demoralizuje, in katere absolutnemu gospodarju se je povedalo javno v državnem zboru, da ima od žlindre umazane roke. Ministerstvo je podpiralo »Gosp. zvezo*. Nekaj nečuvenega! Ali ni bilo torej edino prav, da je v državnem zboru prišlo do razprave proti dr, S. ter se je povedalo javno in odkrito, kaj in koga je podpiralo poljedelsko ministerstvo, komu je šlo na lima-nice. Svarilo za bodočnost. Tu je šlo za blagor našega naroda, katerega hočejo klerikalci privezati na se ter se poslužujejo v ta namen naravnost nepoštenih sredstev. Razkrili je bilo treba vso tisto gnjilobo klerikalne stranke med Slovenci, katera oku-žuje ljudstvo, zadnji čas je bil, storiti to /. energičnim korakom. Pripomogel je do lega v prvi vrsti dr. Š. sam, ker je hotel, da je vse pozorno na njega. In ta pozornost je bila tako velika, da je zapazila tudi nje« gove od žlindro umazano roke, Treba vedeti, da nemški poslanci imajo povsod svoje zaupnike, informatorje, torej tudi v Ljubljani. Saj sla s Kranjskega tudi dva državna nemška poslanca, katerima so tudi studi šusteršičeva nadutost. Ali je kuj čudnega, ako so bili Nemci dobro informovani o tem kranjskem »sv. duhuVI" čudno bi bilo« ako bi ne bili! —• Dr. Se h al k je pa javno proglasil v zbornici, da v tem pogledu niso imeli s slovenskimi naprednjaki prav nikake dotike. Vse lamentacije o slovanstvu v tem pogledu, vse »zgražanje", da se je delalo tako proti slovanskemu poslancu tudi od slovanske strani, so nuravnost smešne. Ali veste, kaj je vse počel dr. Š. proti dr. Tavčarju na Dunaju, — in proti Ferjančiču že ob raznih prilikah, da ni postal ta še važneja oseba na Dunaju, •— kako je ril proti hr-vatsko-slovenskemu klubu ter smešil v »Slovencu* celo takega blagega moža kakor je Spinčič ? Vse to je znano, znan pa tudi pregovor; Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade..... Dr. Pepe poje slavospeve dr. Š., ker je zavezan v to s svojo »Centrifugo*. Zato mu tudi kliče, naj ostane na svojem mestu, naj ostane zvest narodu in veri (in Žlindri?!), da se bo še dalje bojeval za »krščanska načela", po katerih menda je ¦—»id in dr a" dovoljena! Kdor se druži z žlindro, tisti je som ožlindran, in ker so družijo naši klerikalci, na čelu jim dr. Pepe in Gredolčič, z žlindro, so ožlindrani. Radi tega pa naj se le družijo z dr. Sustoršičom — ter urJsono pojo; Mi na ostanemo, kakor smo b'll — napredni goriški Slovonc: so g studom obračajo od ljudij, kateri zagovarjajo »žlindro* ter si ma-žejo ž njo roke. Prt v, da ljudstvo vedno bolj spoznava »žlindre ie*. DOPISI. \i Kopano, — S tukajšnjimi klerikalci je ros pravi križ. Prav nič jim ni po godu, Kaj je potreba sedanjega napredka, kaj potreba šol, in, o moj Bog! kaj potreba — tako tarnajo v enomer — učiteljev, ki vrhu vsega tega nočejo bili klerikalni, Človek bi skoraj moral imeti, hote ali nehote, usmiljenje s temi nazadnjaki: vsaj vendar niso sami krivi, da so prišli najmanj za 200 let prepozno na svet, in je torej lahko umevno, da se kar nič ne morejo sprijaznili s sedanjo generacijo.,. V gostilni pri — tudi Že iz »Soče" in »Primorca* znani — štacunarski »modrosti* so običajni sestanki, kjer se rešujejo kožbanski svetovni problemi. Ti sestanki so vrše krog domačega ognjišča. Udeležujejo se jih navadno gosp. nune, štacunarska »modrost* in slednje »boljša* polovica. Tuintam je tudi kaj poslušalcev, ki pa morajo lepo molčati, Govor se suče največ o teh preklicanih liberalcih, o šoli in učiteljih. Zaključek je navadno vedno eden in isti: čemu treba šole, čemu učiteljev, čemu liberalcev?? Kakor so živeli naši očetje, tako živimo i mi! Razloček med prej in sedaj je le ta, da je sedaj dolžnost vsakega »pravega-kristjana, Citati, podpirati in razširjati »Primorski list*, držati z »našo* stranko ter se ravnati po morali kožbanskega eksžupana, češ: liberalce (t. j. vse one, ki ne drže s politiko g. nunca, »modrostic in le te boljše polovice) — je treba pobiti, kar je dobro in pravično delo. Ako slučajno veter zanese kakega tujca v Kožbano in ga okoliščine primorajo zvečer sesti za isto slavno ognjišče (v hiši je gostilna, in da ne bo pohujšanja, priznavam, *uo irac Roman. Poljski spisal Henrik Sienkiewicz. — Poslovenil Podravski. (Dalje.) Predmete, za katere se ^je bilo bati, da se raz-bijejo, so nesli sužnji. Bilo je videti na stotine ljudij, nosečih posodo in kipe iz korintske medi; tu so bile videti etruške in grške vaze, kakor tudi zlata, srebrna, aH iz aleksandrijskega stekla narejena posoda. Med njimi so korakali mali oddelki pretorijancev, pešcev in jezdecev. Pri vsakem krdelu sužnjev so čuvali nadzorniki, oboroženi z biči, h katerim so imeli privešene kosove svinca in železa. Sprevod ljudij, ki so nosili vse te predmete, je bil zelo podoben nekaki pobožni procesiji, in ta slišnost je bila tem večja, ko so se pojavili cesarjevi godbeni stroji. Tu so bile videti pljunke, grške, hebrejska in egiptovske lire, formingi, eitre, piščalke, dolga trobila in cimbale. Kdor je videl to morje strojev, nadetih z zlatom, srebrom in dragimi kamni, kako so se lesketali na solncu, ta si je lahko mislil, da tu mimo bog Apolo ali Bah potuje po svetu. Na to so se pojavile krasne kočije, {jolne skakačev, plesaleev in plesalk, slikovito razde-jenih s tirsovimi paličicami v rokah. Za njimi so se peljali sužnji, ki niso bili namenjeni za postrežbo, marveč za zabavo: mali dečki in deklice, nabrani po vsej Grški in Mali Aziji. Dekleta so imela dolgo lase ali pa umetno spletene v kite, spravljene v zlate mrežice, ter so bila podobna amoram; lica so imela pokrita z zavoji iz bojazni, da bi njihovo nežno polt ne ogulil veter iz Kampanije. In znovič je dospel pretorijanski oddelek orjaških Sikambrijcev z dolgimi bradami, jasno rudečimi lasmi in plavimi očmi. Pred njimi so praporščki, ki so se imenovali ,imaginarji', nesli rimske orle, table in napise, kipe rimskih in germanskih bogov, in naposled cesarjevo poprsje. Zdelo se je, da se zemlja udira pod njihovimi enakomernimi težkimi koraki, in oni, kakor bi se zavedali svoje moči, katero so mogli uporabiti celo proti cesarju, so prezirljivo zrli na poulično svojat, pozabivši najbrže, da so mnogi med njimi prišli v to mesto v verigah. Toda ni jih bilo mnogo; glavna moč pretorijanskega moštva je ostala v taboru v mestu, da je čuvala nad njim in ga vzdrževala v mejah. Ko so odšli naprej, so dospeli Neronovi levi in tigri, da bi imeli koga zapreči v vozove, ako bi se mu zljubilo, posnemati Dionisa. Peljali so jih Indi in Arabci na jeklenih verigah toda bili so tako poviti z venci, da se je zdelo, da so ustvarjeni iz samega cvetja. Po veščih krotilcih ukročene živali so zrle ono tolpo s svojimi zelenkastimi očmi, in časih dvignile svoje ogromne glave, strašno sople s svojimi nosnicami ter se lizale s svojimi hrapavimi jeziki. Sedaj so dospele cesarske nosilniee in kočije, večje in manjše, pokrite z zlatom in škrlatom, ter ozalšane s slonovo kostjo, biserji in dragotinami: za njimi pa zopet mali oddelek pretorijancev v rimski opravi, sestavljen iz italskih prostovoljcev, *) pa zopet krdela sužnjev, dečkov in deklic in za njimi sam cesar, čegar prihod je že od daleč napovedoval krič množice. Med gledalci je bil tudi apostol Peter, ki je enkrat v življenju hotel videti cesarja. Spremljala ga je Ligija, ki je imela zakrito lice z gostim zavojem, ter Ui io, čegar moč je bila deklici najzanesljivejša opora. Lig je vzel jeden kamen, odločen za stavbo novega svetišča, in ga prinesel apostolu, da je stopil nanj ter vse bolje videl. Množica je s početka godrnjala, ko jo je Uršo odrival: ko je pa vzdignil ter sam odnesel kamen, kakoršnega bi štirje najkrepkejši možje ne bili premaknili, se je spremenilo mrmranje v občudovanje, in začuli se klici: maete! maete! okrog Urša. Uprav v tem hipu je dospel cesar. Sedel je na vozu, ki je bil podoben odprtemu šotoru, da so ga tako mogli vsi videti. Pred kočijo je bilo upreženih šest belih idumejskih konj, ki so bili podkovani z zlatimi podkvami. Na kočiji je imelo prostora več oseb, toda Nero je hotel obrniti na-se vso pozornost, radi tega se je vozil sam ter imel pri nogah samo dva mala pritlikovca. Na sebi je imel belo tuniko in ametistovo togo, ki je metala vijoličast lesk na njegovo lice. Na glavi je imel lovorjev venec. Od časa svojega odhoda v Neapel se je bil prilično s*:*lil. Lice mu je bilo dokaj širje, pod spodnjo Celju -s» mu je visel dvojnat podbradek, pa se je zato zdel . da so njegova usta, ki so že itak bila preblizu i - sa, tičala sedaj pod samim nosom. 4 (Dalje pridio ---—biva|ci julije so bili še za cesarja Augusta oproščeni vojaške službe, vsled česar je bila tako imenovana cohors italiea, ki jo navadno stala v Aziji, sestavljena iz samih prostovoljcev. Isto. tako so pri pretorijanski straži, kolikor ni bila sestavljena 17. tujcev, služili sami prostovoljci. da je v njej sicer poštena postrežba in še toCi tudi razmerno dobra kapljica) primoran je hote ali nehote poslušati taka globoko-umna razraotrivanja s prav prijetnimi na-dami, da — no da... zanj ni prostora v Kožbani, ako v vsem ne pritrdi tem kožban- j skim korifejam. Gospod nune namreč navadno ne pripustijo nikake replike in „mo-drost' ter njena boljša polovica vas običajno pouče, da »ovca ne sme več vedeti nego j pastir." Punktum! Sedaj pa šaie na stran. Nekoliko več napredka in mnogo manj nazadnjaštva bilo bi pa res želeti vrlim in poštenim Kožbancera. Tega nazad-njaštva ti pošteni in nepokvarjeni župljani nikakor niso krivi sami, nego le oni, ki si drznejo propovedovati jim mesto krščanske ljubezni sovraštvo proti vsem, ki nočejo slepo v njihov rog trooili, in ki so zašli v svoji slepoti tako daleč, da menijo, da je dopustno, ako se nasprotnika, ki se jim noče slepo pokoravati — naravnost uniči. Prebirajte torej t se liste, ne bojte se pa najmanj .Soče" in .Primorca«, in videli bodete, da so vaši prijatelji le na napredni strani, ne pa na strani onih, ki mesto da bi pridi-govali besedo božjo, pridiguj&jo so-vražtvo do svojega bližnjega! Y. Skrblna, 8, maja 1901. — Studiti se mora poštenjaku, -oziroma poznovatelju škr-binskih razmer, kdor je eital iz peresa »Ščr-binca" dopis v .Gorici« št. 33. z dne 27. aprila, kjer povzdiguje naš ga župana v deveto nebo, hvalisa kot poštenjaka, kakor da bi ga mi ne poznali, kak značajnik je v svojem delovanju. Iz omenjenega dopisa razvidi lahko vsakdo, kateri nima še popolnoma zamreženih očij, v kako dražbo pritiče naš »Ščrbine«. Dopisnik, gotovo ste se ga preveč na-srkal, predno ste pisal tisti dopis v .Gorico«, da niste imeli le kolesec v neredu, ampak da ste imeli tudi možgane obrnjene, ker ne veste več, kaj je belo in kaj je črno. Seveda dopisi proti županu Vam ne ugajajo, ker vemo, da »gliha vkup štriha". Vprašam Vas: kaj ste v »Soči" lažnji-vega čital o našem županu in posebno vi »Sčrbinc«, ki vedno kričite, da ne citate nobenih časopisov in da še celo brezplačni »Prismojenci5 nerazpečateni Vam leže po kotih. Tukaj prosim: z dokazi na dan o lažeh v dopisih iz Škrbine v »Sočinih" predalih. Ali menite, da so vsi tako zatelebani, kakor Vi, da bodo verjeli »Goričinim* nesramnim lažem vsled tega, ker je »Gorica* na .krščanskih* načelih prva hujskarica in lažnjivka cele Goriške. Seveda Vi za čast ne gledate, Vam je več za liter vina ali frakelj šnopca, ter jo tudi ne poznate, ker Vi gledate moža, kaj Vam da in ne kaj velja. Povejte nam Vi dobro o krščanskih resnicah podučerii kričač, ali ni grešno, dragih .greh zagovarjati ?* Ki dosti biti odlični klerikalec, treba je tudi doslednosti. Vprašam Vas, dopisnik, kje ste videl kakega .Sočinega* dopisnika z rožički? Ali menite, da jih imajo »Sočini" dopisniki, kakor Vi, kedar imate nad mero stopinj alkohola v Svoji zatekli buči, takrat mislite, da vidite .Sočinim* dopisnikom rožičke, a prijemljete se le za svoje. Vi, .dopisnik, in župan delate gotovo za spravo in red v Škrbini sedaj, ko se je pojavila na-rodno-napredna stranka; gotovo najbolj pa Vi, dopisnik, z nenasičenim treL. -^ ::. vedno suhim grlom delate za spravo! Seveda se Vam sline cede po prejšnjih družbah, dokler ni bilo še napredne stranke. V .Gorici« pišete, da naj se pritožimo na pristojnem mestu, ako župan ne postopa pravilno, mi pa Vam svetujemo, ako niso , Sočini* dopisi nsnični, da se župan in Vi pritožite na kompetentni oblasti; na kar Vam bodemo radovoljnira srcem odgovarjali. Z obtožbo in razsodbo pokažemo ob prvi priliki ob prihodnjih občinskih volitvah zraven župana tudi dopisniku. Odlikovanja in križanja mu ne zavidamo, ob enem želimo le tudi Varn kot klerikalni korifeji, da ob prihodnji repi prileti tudi Vam odlikovanje na Vaša junaška prša. Ako ste Vi naklonjen županu, že veste zakaj? Vemo, da ne hvalisate zastonj njegovega vina, ker večkrat pridete kakor pečen rak z njegovega dvorišča. Naklonjenosti in dobrote pripisujete drugim, ali vživate jih največ le vi, bodisi pri »črnih« ali »belih«, z obhodnico posebno o času kuhanja žganja se malokatere hiše ognete. ivonečno Vam svetujemo tudi mi, da s takimi lažnjivimi dopisi ne prihajate v »Gorici« več v javnost, kajti resnica in pravica je Bogu in ljudem ljuba, morala bi biti tudi svečenikom okoli »Gorice*. Vam, dopisnik, se zdi, da je nespameten vsakdo, kdor je naprednjak. Kdor pa je v Vaši gardi, naj si bo še tako revče, hitro ga odlikujete in jednoglasno izvolite pri Svoji stranki častnim kričačem. —• — Ali se še spominjate dneva, ko ste srečal gospoda župnika in učitelja med Lipo in Skrbiro ter ste mu Vi ugovarjal, da odstopite od klerikalne stranke, ali kaj Vam je župnik odgovoril? Da bodite mož, mož bodisi pri kateri koli stranki! Svetujem Vam še to, da v prihodnjih dopisih pridete nekoliko z resnico na dan in Vara sumljive osebe nekoliko bolj zadenete, da bode dopisnik vedel, kateri da je in Vam, ako je pameten, brez podpisa ne bo odgovarjal. Ne »Volek Obadov«, nekdo drugi. Is Črni«. — V .Primorskem Listu« dne 2. t. m. je bilo neko poročilo o občnem zboru naše posojilnice, ki je zloženo ravno tako lažnjivo, kakor so vsi dopisi iz naše vasi v tem pobožnem časopisu. Pritrjujemo pa klerikalnemu dopisniku, da je vspeh posojilnice ugoden. Denarja imamo v posojilnici gotovo preveč, in bojimo se, da se kmetje še toliko zadolžimo, da se ne bodemo mogli nikoli rešiti iz krempljev nekaterih maščevalnih ljudij, ki imajo mogočno besedo pri posojilnici. Dopisnik »Primorskega Lista« pravi, da so vsi voljeni odborniki nič manj kot zna-čajni, pošteni, premožni, nezadolženi, neodvisni.... Mežnar je n. pr. neodvisen. — Pošteno in značajno je, ako rečejo odborniki: »Ta ni hodil nam na »žrnado«, temu ne damo nič". Značajno je tudi, če ima odbornik zmiraj na ustih »ostjo in strelo". Značajno je tudi, če zvedo že vrabci na strehi po sedanjih odbornikih, koliko se da posojila jednemu ali drugemu, ali če se ši-rokou3tno baha: »Vse Malovše so naše". Pošteno in značajno je tudi, če odbornik z Luščeka prinaša kvante v farovž in dela tako še veče sovraštvo med ljudstvom, s tem da nasvetuje g. načelniku, kako naj strahuje nekatere ljudi, ki so slučajno večkrat ž njim v dotiki. Dopisnik se jezi. da nismo hoteli takih značajnih in neodvisnih odbornikov zopet-j voliti. Laže se, da je bilo navzočih šest na-prednjakov, kateri so oddali pri volitvi štirinajst listkov. Pri zboru nismo bili napreduj aki, pokazati smo hoteli tistim izpuščenim odbornikom le svoje nezaupanje radi njih blebetanja in pristranskega postopanja. Z nami, katere nas imenujete naprednjake, so volili tudi vaši pristaši, katerim tudi smrdi tako »značajno" postopanje izpuščenih odbornikov. Dopisnik se najbolj jezi na našega Tj-neta in na Zanuta z M., ki sta se drznila nasvetovati, naj se volijo drugi odborniki. Očita jim celo, da sta bila vinjena kakor da bi se klerikalci nikdar ne opili. Mi, črniški naprednjaki, pijemo za svoje in se ne silimo v odbor, da bomo zastonj pili in iizali, če tudi nismo premožni, vendar pa smo neod- j visni od posojilnice in njih sedanjih gospodarjev. Na našo listo smo zapisali poleg starih odbornikov, katerim v resnici zaupamo in jih spoštujemo, še šest odbornikov, kateri so gotovo bolj značajni in razumni kakor oni, katere smo izpustili in jih v tem dopisu le nekoliko opisali, ker ste nas z vašim dopisom v »Primorskemu Listu« na to napravili s svojim pikanjem. Dopisniku v »Prismojenem Listu* povemo pa s tem, da naj nas pusti na miru, ker jih imamo še mnogo nabranih, da jih pošljemo naši »Soči* in našemu »Primorcu*. Kmet. Dornberžanom t ravnanje pri občinskih volitvah. (Dopis.) — Najprvo se moram pomuditi pri občinarjih v Zaloščah. — Tam sem namreč zopet mimogrede še kaj videl in pozvedel, česar nisem zadnjič objavil. Prepričal sem se namreč, da ljudstvo iz Zalošč — Saksida napreduje v vsakem oziru. Če se ozremo na občinski pašnik — »Gmajno", vidimo že večidel razkopano zemljišče in nasajeno z ameriškimi trtami, ki so že deloma cepljene v domače vrste. Na zemljišču, katero je pred 5 leti malo ali skoraj nič donašalo, raste sedaj žlahtna trta, obata-| joča leto za letom obilnih pridelkov vina in tako zboljšanje tamofinjega kmečkega blago-I stanja. To je zares zagotovljen lep napredek ZalcSSanom — Saksidovcem, A ti naprednjaki ne skrbijo samo za telesni, pač pa skrbijo v prvi vrsti za dušni blagor. Tam v Zaloščah namreč, kjer si pred 3 leti videl nad starodavno cerkvico sv. Lovrenca viseti samo dva majhna zvončka in od teh enega ubitega, videl bodeS v malo dneh viseti tri zvonove po gotiškem slogu v krasno dodelanem zvoniku. Ta nad 28 metrov visok zvonik dokazuje, da Zaloščani — Saksidovci so delavni pridni, varčni in za čast Božjo uneti ljudje, kajti kot takim (samo 88 občinarjem) je bilo seveda težavno lotiti se takega dela, katero je stalo mnogo trada in denarja. Vedeti pa je potrebno, da so imeli tamošnji občinski zastopniki dokaj odpravka, predno so dosegli to, kar danes ljudstvo ima, in sicer nov zvonik s tremi zvonovi, ker nekateri nasprotniki (čvetorica mož) so se vedno upirali potrebnemu delu in zahtevali, naj bi se večji zvon prodal. Ti nasprotniki so komaj pred 14 dnevi sprejeli od c. kr. namestništva njim zavrnene rekurze in danes jih gotovo peče vest, videčih pred seboj že dodelan nov zvonik in zabranjeno prodajo večjega zvona. In ti navadni rekurentje, kaj mislite, oni se bolj in bolj prilizujejo Dornberžanom za prihodno obč. volitev. Da, da, takih mož bi trebalo v starešinstvo, kateri so do sedaj že toliko in toliko sitnosti provzročili c. kr. oblastim in županstvu z nepotrebnimi ugovori. Oni, ki so bili vedno nasprotniki vsega dobrega in koristnega za občino, se dandanes skazujejo ljudstvu kot pravi svetniki, dasi so menda podobni pobeljenim grobovom, saj ko bi oni (rekurentje) danes mogli ukazati, bi gotovo večji zvon prodali, a zvonik pa skušali podreti. In take može želite imeti Zaloščani v starešinstvu !? Ne volite takih navideznih svetnikov v starešinstvo zato, ker potem bodo še bolj nasprotovali in zdražbe delali. Zaloščani — Saksidovci! Povem Vam v ravnanje, da takih mož treznomisleči Dornberžani ne bodo za starešine volili. Pa tudi tam gori na B. se sliši praviti, da ne bodo v starešinstvo volili sina od dobro znanega K. Zakaj da ne, jaz ne vem, a vo-lilci že menda dobro vedo, zakaj K. ne bodo volili. Občinarji torej na noge in nikar se ne dajte preslepiti od agitatorjev! Le pustite take in enake može pri kraju, kakor da bi jih ne poznali, pač pa volite može v starešinstvo ; prave odkritosrčne, delavne in sploh za tak posel sposobne in nepristranske obči-narje, kojim bode v prvi vrsti mar za blaginjo občine ne glede na strankarsko mišlenje. V to Bog pomagaj, katerega se slovenski trpin spominja pri vsakem opravku! A ta zadnji odstavek ne bo najbrže ugajal n»>ki osebi, bivajoči in nepristojni v Zaloščah, ker je dne 5. t. m. zvečer, ne da bi jo bil kdo kaj vprašal ali nagovoril, izrekla, da dr* Gre-gorčič je Bog in da je dan, to drugo da je tema itd. Nočem razglašati nadaljnih takih izrazov, saj ista oseba je ravno tista, katera je pred leti zaklicala knezonadškofu, ko se je peljal v Zalošče, da naj se nikar ne ustavlja pri prvem slavoloku, ampak pri drugem, dasi je bil le eden sam slavolok napravljen. Ah, revica, kaj vendar še se predrzne izgovarjati, ne vem, le toliko pa vem, da se kaže ljudstvu nekam sveta na videz, akoravno ni dovolj v krščanskem nauku pod-učena. Saj zadostno dokazuje ta njeni zgorej navedeni izrek in pa njeno ponašanje v vasi. Taki so v Zaloščah najsvetejši klerikalci, kateri ali vedno rekurirajo ali pa iščejo j priložnosti sporov med sosedi, da jih potem tožarijo za nič in delajo nepotrebne stroške, j Bog nas varuj takih pobožnih prijateljev! i Po to vale c. i Iz Sovodenj. — Med tukajšnjo novo ustanovljeno veteransko godbo vlada že ?2č časa nekako nesporazumljenje, tako da je učenje godbe popolnoma prenehalo. Čuje se, da so se sedaj spet začela pogajanja s posredovalcem barona Bianchija. G. bar. Bianchi je tisti mož, kateri veliko pospešuje godbo, ki ga tudi mnogo stane. Razpor, kateri je nastal med društvom, je bil jako nepotreben, ali reči se mora, da na strani godbe je pravica. Obžalovanja vredno je, da sedaj je nastal razpor med godbo in nekaterimi člani veteranskega društva, ko se je godba že mnogo naučila, in je že večkrat samostalno nastopila. Ta razpor pa ne škoduje samo društvu ampak škoduje tudi narodu. Ozreti se je treba nekoliko tudi v Furianijo, in videli bodemo, da že skoraj vsaka velika vas ali občina ima svojo godbo. Zakaj bi ne bilo tako tudi med Slovenci? Svetujem veteranskemu društvu, da vrže kolikor mogoče hitro od sebe tisti razpor in da se napredovanje godbe spet prične z rednim podukom, da bode ista koristila društvu in narodu. Domače in razne novice. Gg. naročnikom. — Pregledovanje knjig je pokazalo, da so naročniki dolžni veliko svoto, kar dela podjetju le težave. — Ali ker moramo narediti red po vzgledu vseh zdravih podjetij, smo sklenili to-Ie: Skoncem maja se brezpogojno ustavi list vsem nemarnim plačnikom, pred vsemi pa onim, ki so še kaj na dolgu do konca leta U-jTOOr-------------------------------------------------- [ To na znanje vsem, da ne bo pozneje j nepotrebnih in neumestnih pritožb. Naj bo I kdo še tako znan pristaš in rodoljub, mu I list ustavimo; zato naj se na to nikdo ne | zanaša, kajti nemarni plačevale! ob takih i razmerah, kakoršne so sedaj, niso naši pravi | prijatelji. Troški za »Sočo* in »Prim." presegajo 30.000 kron, ki upravništvu ne rastč v blagajni. — Osebne testi. — Inženirji Gustav Seelinger, Ernest Dejak in Rudolf | Machnitsch so imenovani za višje inženirje v državnostavbinski službi na Primorskem. Slovenec g. dr. Just Pertot je pooblaščen izvrševati zdravniško prakso v Trstu. Smrtna kosa. — Truplo gospo Kauči-čeve, katere nepričakovano smrt smo naznanili zadnjič, so prepeljali sinoči iz Ljubljane. Pogreb je bil danes ob 8, uri zjutraj z goriškega kolodvora v Stolno cerkev in od tam na pokopališče njenega rojstnega kraja v Solkanu. Pokojna gospa Pavla K a u č i č je namreč iz znane rodoljubne solkanske robi ne Mozetič (Droč). Sprevoda se je udeležilo lepo število dam in gospodov. Bodi jej lahka zemlja domača, preostale pa tolaži Bog! Napadi na g. dež. poslanca Moho. — Strašno radi bi zmagali klerikalci pri prihodnjih deželnozborskih volitvah na Krasu. Radi tega rujejo zlasti proti g. dež. poslancu Muhi, katerega so nesramni lopovi sprav« ljali v »Gorici" celo v znano afero v Skopem, kakor da bi bil on med moralnimi provzro-čitclji onega tolovajstva proti Živcu. Kaj ta- I kega more podtikati le podla klerikalna »rez* vestnost, ker obče je znano po Krasu, da g. Muha, koder je hodil za časa državnozborskih volitev, je vedno opozarjal ljudi, naj se ogib-Ijejo klerikalcev, da ne pridejo ž njimi v prepir in v nesrečo. To se lahko dokaže, če potreba, tudi s sto pričami, ki ovržejo pe- i klensko perfidijo klerikalcev. Vsako toliko časa napadejo g. Muho, in v »Gorici" št, 30. so zopet lopnili po njem. Neki lažnjivi dopisnik s Krasa (če ni lažnik, sploh ne more služiti »Gorici* za dopisnika) poroča »narava je izvabila našega že priletnega liberalno-naprednjaškega dež. pos. in posredovalca g. Mu... dne 2. maja v Komen ne »elite"-sestanek kraških liberalnih napred-njakov, da se dogovore glede deželnozborskih volitev'. Pravi, da menda so tudi zabavljali »farjem" itd. Tako lažnjiva »Gorica«, ta prava Jaži-torba v pravem pomenu besede, sedaj pa čujte resnico : Gosp. dež. poslanca Muhe dne % maja nI bilo v Komnu ne tisti dan, kakor ga ni bilo tam že 5 let. »Gorica* pa piše, da je tam agitiral, da je zabavljal »farjem" itd. ter ga hoče smešiti. Krašcvci, tu vidite klerikalne lumparije v pravi luči, zato pa smo prepričani, da obrnete pri prihodnjih deželnozborskih vo-livah tem pobožnim lažnjivcem hrbet enkrat za vselej! — Proč od hudičev v človeški podobi! Porotne obravnave. — 20. maja prično porotne obravnave. Za prvi dan je določena obravnava proti Al. Rom. Tuminu radi tatvine in javega nasjlstva. Predsedoval bo g. dvorni svetnik vit. Defacis. Dne 21. bo obravnava proti Alojziji Velikonja radi deto-mora. Predsednik bo sodni svetnik gosp. Schmarda. Dn6 if. proti Tereziji Knez radi provzročenega požara. Predsednik sodni svetnik g. Zdrrer. 13. proti G. B. Fogar radi težke telesne poškodbe. Predsednik g. Defacis. Dosedaj • so razpisane te obravnave, ali pridejo še druge na vrsto. i Javna bolnišnica usmiljenih bratov j t Gorici. — Pred nami leži letno poročilo te bolnišnice za 1. 1900., ki je obširnejše, i kakor navadno, ker obsega poleg običajnih | poročil tudi zgodovinske črtice samostana in bolnišnice usmiljenih bratov iz preteklega stoletja ter pregled števila vseh v preteklem i stoletju sprejetih in umrlih bolnikov in oskr-I bovalnih dnij, s povzetjem nekaterih znamenito važnih oblik boleznij. Zgodovina nam pravi, da ta bolnišnica, ki je bila ustanovljena I. 1656., je imela 1. 1800. — le 45 bolnikov obojega spola. Za hirajoče 20 prostorov, 7 za bolne redovnike ter 8 za po-strežnike. Imenuje podpornike in dobrotnike zavoda, zlasti Jan. Gašp. bar. Lanthierija pl. Sabla ter grofa Karola in Mihaela Coroninija, se spominja dohoda Francozov v Gorico, ki I so se takoj polastili bolnišnice, omenja hudih časov ter prave demoralizacije v zavodu, draginje in drugih hudih stisk, lakote 1.1817. itd., na kar pa so nastopili boljši časi, da I se je mogla bolnišnica mirneje razvijati. Leta 1815. imenuje mestnega zdravnika Andreja j Zupančiča zdravnikom bolnišnice. L. 1836. I se je priklatila v mesto kolera, za katero je I umrl tudi Karol X. dne" 4. listopada. Delo- I vanje v bolnišnici je želo občo pohvalo. L. 1841. je bilo v bolnišnici 575 bolnikov I na kozah, 1. 1845. pa toliko, da je bila prenapolnjena. L. 1848. šele se je razločila bol- j nišnica tako, da so došle usmiljene sestre vzele iz tega zavoda bolnice v mestno žensko I bolnišnico. L. 1853.. je bil, nastal v zavodu J požar, ki4 je upepefibf šl štts»sjra*»pe9lepja 4 z žitom vred. L. 1855. je bila zopet kolera j v Gorici. Zavod se je potem razvijal ter stoji I na tisti stopinji, na kateri ga danes vidimo. I Iz pregleda števila vseh v preteklem J stoletju sprejetih in umrlih bolnikov ter oskr- I bovalnih dnij navajamo I. 4S0O.r v katerem je | bilo v bolnišnici: 340 moških, 218 žensk, j in sicer za mrzlico neprehajalno 16, za su* j lico 36, za blaznostjo 1; oskrbovalnih dnij je bilo 13.441 L. 1900. pa kaže; 1049 moških, umrlih 135» to je 1S'8%, med temi 53 za susico in za blaznostjo 49. Oskrbovalnih dnij je bilo 81.018. — Na to slede: Splošni pogovori od br. Fruktuoza Maverja, bolnišničnega I ravnatelja, poročilo oddelka medicinskega ali j notranjih bolezni j, ki kaže na bolnikih za I tekoče leto ostanka 65, oddelka za blazne, j katerih je ostalo koncem 1. 1900. še 116, J poročilo medicinskega oddelka od dr. Frat- I nika, kirurgičnega oddelka od dr. Keršo-vanija ter pregled I. 1900. v oskrbovanje in zdravljenje sprejetih bolnikov po njih do- I movini, stanovih in značajih. Glede domovine I vidimo. Afriko, Alzacijo, Prusko, Rusko, Ba- I varsko ter skoro vse pokrajine avstrijske. Zanimivo je poročilo o milanski roži ali I pelagri v zadnjih 20 letih. Dr. Fratnik kon- j statuje tam, da bolezen pojema, navaja pa, I da je bilo sprejetih .v L„1881. do 1900. bolnikov na milanski roži 528. Od teh jih je I ozdravelo 150 (S8 4%), 214 (40*5%) se jih je zboljialo, 62 (0*6%) je ostalo neozdravljivih. Umrlo jih je 102 (19*1%). Glede starosti jih je bilo največ med 30. in 50. letom. J Največ slučajev je bilo iz Furlanije iz čer- j vinjanskega okraja, manj iz gradiftčanskega in tržiškega. Posamezni slučaji so se pripetili: v Krminu, Koprivi, potem v Brdih (Dolenje, Medana, Biljana, Šmartno), v Sežani, Lokovcu, Doberdobu, v Sovodnjah, v Srpe- j niči, v Dornbergu, v Cmičah. Lani je bilo I bolnikov 18. Poročilo o bolnišnici je izdano v slovenskem, laškem in nemškem jeziku. Bolniš- I niča deluje, kakor more, vspehov ima na zdravniškem polju sicer dosti, tudi upravi ni reči kaj, ali poslopje bolnišnice pa nikakor več ne vstreza higieničnim zahtevam današnjega časa, marveč vsakdo je prepričan, da If1 \ I lu kaj ukreniti na to ali oho slran. I^niS- J niče sosednjih dežela nas kar poživljajo k j temu. I In zopet kiilomon. — Kako daleč sega zloba klerikalnih hujskačev, so dokazali v j »Prism." od 2. t. m. Tam so rekli, da je J »kalomon* naša tiskarna tudi založila, da se 1 prodaja po 30 vin., kar dokazuje brezvestnost J in sebičnost naprednjakov v frakih. j Na to povemo, da v teh neumnih po- j lemikah smo mi reveži, ker nimamo niti pojma, kakošen je oni »kalomon*. Nismo j namreč Se nikdar videli kakega iztisa. Tiskarna j ni ohranila niti enega. — Sled je le v na- j ročilni knjigi tiskarne. Tam sloji zapisano: Štev. 518, dne 11. maja 1897. naročniki: Ana G--t» tiskovina: molitvice, iztisov 300, j cena 12 gld. plačano. I Ako je torej pobožna žena A. G—t J prodajala iztis po 30 vin.« dokazuje, da je I hotela imeli lep dobiček 150%. Ker je pa ta I Žena goreča klerikalka — kaj naj rečemo o j farški perfidiji v »Prismojencu" ? Dovolj o J tem. O takih neumnostih niti besede več! I Cujte, dajte VIp»vei, ki ste bili v nedeljo na shodu narodno-napredne stranke J pri Rebku, kaj piše »Prism. List". Pravi, da j takega odpora naša stranka še ni doživela j in kliče: > I »Zavednim Vipavcem kličemo: Sast I vam, da ste prišli na shod jasno in glasno j protestirat proti narodno-naprednim golju- j fijam in zvijačam. Rešili ste čast vsem Vi- j pavcem, ki H bili drugače osmešeni in osra- j močeni. Vipavci 1 Bodite v edinosti močni J nasproti hudobiji in zvijači narodnih napred- J njakovl* j Farovški zdražbarji branijo ljudstvu, da ] bi čitalo »Sočo* in »Primorca*, a mi pra- I vimo: Vipavci, čitajte »Prismojenca", da j boste videli, kako nesramno znajo lagati oni I farji, ki imajo Boga in svet vsak dan za I norca. j Da bi te brezvestne farške duše opra- j vičile svoje pobožne trditve o goljufijah naše stranke, so si izmislile novico, da so voditelji iz Gorice raztrosili vest, da sta Pavlica in Vidmar napravila neko prošnjo proti postaji Kodrovi-Kamnje. Farški lažniki okoli »Prismojenca* so izvedeli za to laž, katero J so o pravem času razkrili, da so bili napredni j voditelji vsi poparjeni, češ, načrt se nam I je izjalovil. — In v takem tonu pišejo dalje! J Tako brezvestni morejo biti le taki ljudje, J ki so na častikrajo že tako vajeni, kakor je j dr. Pepe Pavlica že dal tiskati črno na j belem v »Prism." — Dostavljamo le, da vse, kar piše »Prism.,* je le izrodek farške J lažnjivosti, katere se mora sramovati vsak duhovniki — Šele na shodu smo izvedeli | o nekih govoricah, pa te so take, da so le I klerikalci hoteli nekaj mešati in ljudstvo begati. Dr. Turna je vso reč pojasnil po uradnih podatkih, da je bilo vse ljudstvo pomirjeno J in zadovoljno, klerikalni župan Slokar pa, ki je dvigal v zrak »Norico", je ostal osramočen. — Mi smo ponosni na shod pri I Rebku. Ako pa »Prismojenec" častita Gr- I čevim podrepnikom, katere je privlekel iz Šempasa, je to le take vrste »flajšterček* na pekočo rattb, kakor zaupnice dr. Žlindri, -Mišjim- tega^esolja ne zavidamo! Punktuml | Župnik Krča v Šempasu je bil po- I vabil danes teden, torej na večer pred shodom I j pri Rebku, v farovž nekaj svojih pristašev, j na katere se sme zanesti, da bodo delali I | kravale in Škandale na shodu. V farovžu jih I | je lepo podučil, kako naj se obnašajo ter I kaj naj store, plačal jim je voz in za pijačo, J da~8Q se nmrogli drugi~^nHa^^TQTsIiddav-r [ Na dan shoda pa je poslal dopoludne še I nekega drugega moža proti Rebku, menda I tudi v Kamnje, poizvedavat, kakega mnenja I je ljudstvo in kaj poreče, ako pride tje on š svojimi razgrajači. Župnik je šel v nedeljo I v jutro kmalu po maši proti Vogerskemu, če ne z namenom, nabrati tudi tam kaj razgrajačev? Ostanimo le pri prvem dejstvu, da je I poklical k sebi ljudi ter jih učil, kako naj se vedejo na shodu. Da jih ni učil, naj bodo mirni, to kaže njihov nastop na shodu in pa I Grčeva slaba vest, ker je hotel »miriti*, češ, I ako se kaj zgodi, pa bom nedolžen jaz. Saj sem hotel le miriti! — Kako se sklada to z duhovniško častjo in s poklicani žup- I nika, da skliče skupaj ljudi, jih plača ter hujska proti drugim, k! so prišli k Rebku z namenom, imeti miren shod in mirno po- I slušati govore PI Kako se sklada to z du- I hovniškim poklicom? Ali smejo delati tako nekaznovani? Ali ne stoji tako hujskanje v nikakem nasprotju z obstoječimi zakoni? j Ako bi vedeli klerikalci za kak tak slučaj, kako bi ga izkoristili ter posadili celo vrsto naprednjakov na zatožno klop. In potem se še čudijo ti hinavci, kako da se jim more I reči, da so hujskači! Od naše strani se ne hujska nikdar proti nobenemu shodu, proti j shodom napredno stranke pa so vedno na J nogah glavne korifeje klerikalne stranke, mod I katerimi mora seveda tudi šempaski Blaž I storiti svojo »dolžnost". Gorenji slučaj kože j jasno, kake hujskarije, in kako nevarne, se I skrivajo pod črno suknjo, In denimo slučaj, I da se je kaj zgodilo, da so izzivarj.i Grčevih Šempascev rodila odpor, da bi bii-t Grčevci I napadli in pobili kakega naprednjaka, čemur I bi se ne bilo nič čuditi, kakšen halo bi bil in koliko obtožb proti naprodnjakom, akoprav bi bili ti nekrivi ?! Kdo pa bi bil glavni j krivec, moralni provzročitelj — ali ne župnik I Grča ? Kaj tako pase svoje ovčice po Krislu- I sovin naukih? I Da je sfcoučal shod pri Rebku mirno, j za to se je zahvaliti v prvi vrsti vrlim na- I prednim Vipavcem, ki se niso dali vjeti na J izzivanja Šempascev. Prepričani smo, da tudi j drugod i potečejo mirno shodi, kateri se še I prirede, ker naprednjaki se ne ozirajo več I na kričanje in izzivanje klerikalnih zbesnelcev, I marveč jih le še pomilujejo. | Gospod Simon Kukcc, narodni pivovar v Žalcu in v Laškem trgu na Štajarskem je poslal pretečeno leto na svetovno razstavo v J Pariz svoje izdelke marčnega, granatnega in j cesarskega piva. Te dni je prijel veliko I zlato svetinjo s častno diplomo. Ako pomislimo, da je bilo v Parizu razstav- j Ijeno najboljše pivo skoraj celega sveta, rao- J ramo biti Slovenci pač ponosni, da se je I naša domača tvrdka tako pohvalno odliko- i vala. To priznanje pa je tembolj pomembno, I ker je g. Kukečevo pivo varjeno izključno le j iz domačega savinjskega hmela. I I Nagloma je umrl conte Girolamo Mo- I relti-Galcagni iz Gradeža, kateri prebiva v Gorici že od 1. 1866. dalje ter je poznan kot I originalen človek. Posebno se mu je bila I J prikupila cerkvica Immacolata v bližini gle-I dališča, v kateri je opravljal celo nizke posle, I radi katerih so ga nekateri aristokratje gle-I dali postrani. Bil je premožen mož. j Drobiž. — France Prinčič iz Kozane, I 68 let star, si je z britvijo zadal dve rani v i J trebuh, menda zato, da se usmrti. Ali to se j mu ni posrečilo, marveč ga je pripeljal sin I v tukajšnjo bolnišnico, kjer so mu trebuh I zašili. j V kratkem obišče Gorico več učencev [ višje poljedelske šole na Dunaju pod vod-I šivom dveh profesorjev v svrho proučevanja I posebno gozdne kulture. I 22-letna Marija Kofler iz Štajerske je I šla v svojim ljubčkom, vojakom, na sprehod j proti Panovcu, kamor je pot za zaljubljence j prav prikladna. Vojak je imel seboj srebrno j uro, katero mu je baje iztrgala punica iz rok ter zbežala. Sedaj so jo prijeli in ona trdi, da ni res, da je ušla z uro, marveč da | jej je uro vojak podaril vpričo svojega pri- j I jatelja. Te dni so ujeli 3 mlade 15—17-letne j tatice, kateri so pokradi v Velodromu 1 kotlič, J več praznih steklenic ter drugih rečij. V gostilni »AH* angelo d' oro" je bil ukradel kočijaž A. B. iz Št. A. hlevarju 43 K. Prijeli so kočijaža, kateri je bil dal takoj drugi dan spraviti svoji sestri^ 28 K, ter ga postavili pred sodnijo, katera 'ga je obsodila I na 2 meseca trde ječe.' J V Zdravščini se je rodil otrok, ki ima j na levi roki 6 prstov j torej enega preveč! | I Blizu Medeje v Furlaniji je utonil 2-letni kmetski otrok Dom. Gizilin. Opozarjamo na današnji oglas gosp. Rudolfa Benedetiča, čevljarskega mojstra v Gorici v ulici Morelli št. 29. Listnica. — Ostale dopise porabimo j prihodnji teden. % Pes na prodaj. - Pes velike rasti, pasme »Doge«, star 7 mesecev, tehta 40—45 klg., dober za varuha posestev ali za voznike, I je na prodaj- pri- • g,-Ivanu R i j a v c u na I Trnovem št, 74 pri Gorici. Razgled po svetu. Državni zbor. — V četrtek so začeli [ razpravljati o predlogah o davku na žganju I y drugem črtanju. Poročal je Abrahamovicz. j Med vlogami se nahaja tudi predlog posl. j Ofnerja za primerno sestavo § 14. drž. tem. I zakona in § 7. o oblasti sodnikov. I V razpravo so posegli poslanci Tambosi, I Ivčevič, Borčič, Dyk, Voelkl in Hybeš. Posl. Ivčevid je govoril o žalostnih financ, odno-šajih Dalmacije in je povdarjal, da ima to jako neugodne posledice tudi za ljudsko I šolstvo. Predlagal je torej resolucijo, poziva- 1 jočo vlado, naj vso svojo pozornost obrača I saniranju deželnih financ in naj predloži v I to potreben zakon. Predloži naj tudi zakon, I s katerim država prevzame obveznost za I vzdrževanje ljudskega šolstva. Tudi poslanec Borčič je povdarjal, kako zanemarjena je I Dalmacija. Določbe predloženega zakona niso I zadostne za saniranje deželnih financ Dalma- I cije, ki je na predvečeru svojega financijel- I nega propada. Na to so prekinili razpravo. I Na to je minister za deželno brambo, I grof Welsersheimb, odgovarjal na interpelacijo I poslanca KlofaCa radi samoubojstva vojaka I Žilaka. Minister je priobčil zbornici inatorijal I spisov in je prišel do zaključka, da se je Zilak res sam usmrtil in da ni umrl na posledicah kakih poškodb. Žilak da je bil dober I vojak in je bil le žrtev agitacij. Usmrtil da I se je zbok kesanja in strahu. Zajedno je iz- I javil minister, da je odredil preiskavo, kar ) se tiče samomorov v vojski. Poslanec Klofafi I je zahteva!, naj se otvori razprava o odgo- I voru ministrovem, Njegov predlog je zbornica odklonila. I Včeraj so gor. razpravo nadaljevali. I 75 milijonov kron se določi za regu- I ladjo rek na Češkem, Moravske m, v Šleziji, I Galiciji, na Gorenjem in Dol. Avstrijskem. Tako propozicijo je napravila vlada glede na j kompromis v zadevi vodnih stavb ter inve- I sticijske predloge. Zastopniki južnih dežel se I čutijo pri tem prikrajšane. Z ozirom na re- J gulacijo posameznih rek so nekateri politiki I mnenja, da treba pozornosti, da bi se pri tem j preveč ne okoristila Nemčija glede na izvoz I proti Carigradu. J Tržaški mestni svet ni hotel gosp. učitelji Ferlugi na Opčini iz političnih ozirov, j ker je Slovenec, dovoliti tretje petlenice. Radi I I tega se je pritožil na upravno sodnijo, katera I mu je ugodila ter izpodbila trž. mestn. sveta J ugcvor, da v Trstu ni za to dež. šolskega j zakona, ker v takem slučaju treba upoštevati I dotični državni zakon. Ferlugo je zastopal na I Dunaju vspešno državni poslanec, g. dr. Ivan t Tavčar. I Itusini zahtevajo, kakor se je določilo I v neki zadnjih sej njihovega mladorusinskega j izvrševalnega odbora, to-le: upravno delitev I Galicije v poljsko in rusinsko, zakonito ure- J I ditev jezikovnega vprašanja, ustanovitev ru- I I sinskega vseučilišča v rusinskem delu Galicije I ter odstranitev dosedanjega gospodarstva I poljske žiahte. Poslancem natočajo, naj od- I rečejo, dokler se to ne zagotovi ali izvrši, I vsako podporo vladi ter naj glasujejo tudi I I proti državnim potrebam. j Srbija. — Kralj je izdal ukaz, kateri I odrejuje, da se ima uvesti v vse nižje in višje tečaje vojaških akademij ruski jezik kakor I učni predmet. Vidi se iz zadnjega časa, da J mladi kralj misli na marsikaj ter da popravi { to in ono, kar je bilo doslej zaostalo ali se I zanemarilo. Vedno bolj izginevajo iz Srbije j sledovi vladanja nesrečnega Milana. Mlad j kralj postane, ako bo tako nadaljeval, prav j j oblagren vladar Srbije! J V Ji»*\* Afriki. — Brzojavi od četrtka javljajo iz uondona, da so dosegli Angleži I j nov velik vspeh, ali kraja ne imenujejo. Pra- I vijo, da je bilo ubitih okoli 40 Burov, ranje- J nih 200, okoli 200 pa se jih je udalo. Dalje trde, da so vzeli Burom 9000 konj (!) — O angleškem kralju pišejo, da kadi jako dragocene smodke po 25 K, dočim njegovi rojaki trpe glad in žejo v južni Afriki. — Raznotero. — V Londonu so imeli te dni možje, katerih žene so pijanke, kongres, na katerem so sklenili ustanoviti društvo I proti pijanosti udanim ženam ter zahtevati, I da se smatra pijanost za vzrok ločitve. — } Barnum Bailev, največji cirkus sveta, pride dne 30. t. m. v Ljubljano, kjer je veliko zanimanje-zanj. Tem povodom priredi cirkus poseben vlak iz Trsta v Ljubljano. — V Budimpešti stavkujejo uradnice pri telefonu, ker j se je zahtevalo od njih, da morajo brisati in I shažiti tudi pohištvo v telefonskih sobah. — Iz Sofije poročajo, dr , sta umrla bolgarski naučni minister Slavkov ter bivši ministerski predsednik Grekov, »znamenit politik. — Jutri pride v Trst 20 učiteljišnikov iz Zagreba. Od tam se odpeljejo v Benetke. — J Narodno gospodarstvo. „ijudska posojilnica" i ijuhljani v letu 1900. Pred nami leži bilanca »Ljudske posojilnice" v Ljubljani, katero je v letu 1896. kot centralno blagajno zadrug, ki so člani zloglasne »Gospodarske zveze", ustanovil os.o-bito v zadnjem času tako prosluli dr. Žlindra. Mi bi se na to bilanco ne ozirali, Se manj pa jej posvetili članek, če bi ne bil ravno dr. Žlindra s svojo »Ljudsko posojilnico* oče naše „r>ntrifuge«. Kajti vse javkanje naših klerikalcev po lastni posojilnici bi bilo ostalo brez dvojbe glas vpijočega v puščavi, če bi jim Žlindra ne bil priskočil na pomoč. Naj-prvo je poslal v Gorico uradnega vodjo »Ljudske posojilnice", nekega Kaatelica, med tem pa v Ljubljani rešil znanega Juschegga nemški družbi ter ga likal za »Centrifugo«, Kastelic je spravil v treh dneh »Centrifugo« v br, položil v blagajno velik porto-monais a tisočaki, katere je poslal kot »Betriebs-kapital« »Centrifugi« dr. Žlindra, potem pa poklical Juschegga, da brzda uporno kljuse najnovejšega in »najbolj potrebnega" denarnega zavoda na Goriškem l In le danei je dr. Žlindra glavna opora nase »Centrifuge« — mi trdimo celo, da naša »Centrifuga« ni nič drugega nego čiito navadna ftlijalka ljubljanske »Ljudske posojilnice". Tojeindirektno priznal tudi dr. Jože Pavlica na zadnjem občnem zboru, ko je v »navdušenih« besedah pel slavo in hvalo dr. SusterSiCu kot najboljši opori »Centrifuge*. »Ljudska posojilnica v Ljubljani" je bila ustanovljena pred štirimi leti z največjim pompom, dasiravno je bila za denarne razmere na Kranjskem ista toliko potrebna kot peto kolo, V Ljubljani imajo sedaj nič manj nego devet denarnih zavodov, med tem osem slovenskih. Mej slovenskimi zavzemati osobito »Mestna hranilnica ljubljanska* in pa »Kmetska posojilnica ljubljanske okolice« odlični mesti, ter brez vsako politične barvo in agitacije razvijati najplodonosnejse delovanje. In ravno ta dva zavoda je imel na piki dr. Žlindra, ker mu nista hotela iti v Ur klerikalne galejo. Ustanovil jo toroj svojo posojilnico, da bi bilo tudi za nakup žlindro, petljota in drugih konsumnih stvarij, pri katerih se človek jako lahko umaže roke, vedno potrebni cvenk na razpolago. Mladi kaplančki so dobili potrebne instrukcije in zdaj se je začel lov na hranilne knjižice drugih zavodov. Čim več knjižic je prineslo kako golobrado kaplanče, tem večjo zaslugo si je pridobilo pri dr. Žlindri odnosno škofu Bonaventuri. Najprvo so postrelili vse knjižice starih kuharic, pri tem rabili seveda vsa mogoča in nemogoča sredstva, na to pa so začeli z najvišjega mesta pritiskati na premožnejše dekane in fajmošlre po deželi, ki so iz početka svoje mošnjičke pred »Ljudsko posojilnico" kaj hudo pritegnili. MA sila kola lomi"! — tudi ti so se marali udati, in za njimi pridobiti razne klerikalne podrepnike posvetnega stanu, ni bila več umetnost. Tako so spravili v dobi petletne najhujše in najbrezobzirnejše agitacije v zavod glasom zadnje bilance 5V4 milijona kron. S tem zo izsrkali iz klerikalnih mošnjičkov gotovo vse do zadnjega vinarja in z mirno vestjo lahko trdimo, da ves mobilni kapital klerikalcev na Kranjskem te svote ne presega. To pa je za denarne razmere na Kranjskem grozno malo. Poglejmo hranilne vloge »Mestne hranilnice" v Ljubljani. Koncem leta 1899. je imela istih K 14,403.664*86, koncem leta 1900. pa najmanj za 3 milijone več. Stara kranjska hranilnica pa ima prilično 30 milijonov hranilnih vlog in okroglo 6 milijonov rezervnega fonda. Iz tega je uvideti, tla z največjo agitacijo vkup spravljenih 5 milijonov kron reprezentira jako mal del kapitala, ki je naložen v kranjskih denarnih zavodih. Saj je pa to tudi popolnoma naravno. Zavod, ki je ustanovljen izključno le v politične svrhe in ima namen, podpirati edino le pristaše jedne politične stranke, nikdar ne more apelirati na splošno zaupanje. Denarnega prometa izkazuje »Ljudska posojilnica" za leto 1900. K 24,185.294-76. Vsekakor lepa številka in prepričani smo, da bo ista imponirala posebno našim klerikalcem, ki stavijo kot temelj vsem svojim trditvam v finančnih zadevah edino le letni promet. A' kljub temu velikemu prometu izkazuje samo K 20.555*12 čistega dobička. Klerikalci bi seveda zopet trdili, da je to čisto pravilno in edino rešilno za slovenski narod. Ali poglejmo sedaj v računski sklep »Mestne hranilnice ljubljanske*. Leta 1899. je imela ista K 29,304.125-41 prometa in K 55.752*72 čistega dobička. Ker je pa znano, da hranilnice posojujejo denar v prvi vrsti na uknjižbo in le v izrednih slučajih proti zastavi vrednostih listin ali na menice, med tem ko je pri posojilnicah ravno nasprotno resnica, in se moraja hranilnice zbog tega zadovoljiti z najmanjšo obrestno mero, ki presega le malokdaj 4'/,%, med tem ko posojilnice pri posojilih na kredit s poroki proti menicam, ki tvori večino njihovega prometa gredč le redkokedaj pod 5 Vi Ti i hi dosežejo torej na ta način vedno vsaj za l\%% višjo obrestno mero nego hranilnice, vprašamo, kako opravičuje pri »Ljud. pos." visokost izkazanega čistega dobička letni promet ? Ako vzamemo pri prometu od 24 milijonov povprečno le 7a% zaslužka, dobimo čisto 120.000 kron. dobička, kar je pa jako nizko vzeto. Naša »Goriška ljudska posojilnica" n.pr. dokazuje svoj naravni razvoj in brez vsakih ,nnt" dosegli promet ravno najbolje s tem, da stoji izkazani čisti dobiček od K 19.000 v popolnoma pravilnem razmerju s prometom K 2,221.000'— Kajti zvišati promet, ni nikaka umetnost, treba je samo jednake svote pri transakcijah vsakokrat vlačiti po vseh kontih, pa imaš promet, s katerim gotovo imponiraš — nevednežeml Vsak v denarnem poslovanju izvežban človek pa presodi promet po čistem dobičku, potem pa ve, je-li izkazani promet pesek v oči ali ne. In to sodbo prepuščamo glede .Ljudske posojilnice" tudi mi vsem strokovnjakom, klerikalcem nagim pa svetujemo, naj primerjajo bilanco naše ,Gor.-ljud. pos." z »Ljudsko posojilnico* v Ljubljani, na to naj čitajo vse ostudne napade, ki so jih nagro-madili v smrdljivi kloaki „Gorice8 in »Plim. Lista* do naših domačih zavodov, potent pa naj gredo pred »Centrifugo' ter naj si »zgre« vano" trkajo na prša, kličoč: »mea culpa*! Rudolf Benedetič čevljarski mojster v GoTlel, uUea MorelH štev. 29. Priporoča svojo čevljarsko delavnico vsem domačinom ter rojakom na deželi: gospodom, damam, gospicam, trgovcem in obrtnikom. — Izdeluje bodisi priprosto ali najfineje obuvalo. Izdelek je trpežen, delo pa ukusno po ugodnih cenah. Sežanski živinski semenj •r je 12. maja -•<¦ zopet odprt Županstvo Y Sežani 6. maja 1901. Božjast. Kdor trpi na liožjasti, krčih in drugih nervozni'i boleznih, naj zahteva knjižico o teh boleznih. Vdohiva se zastonj in franko v Sclnvnnnen -Apoteke, Frank-furt A.' M. T Prva c. fcr. avstro-ogersfia prmi. OVARNA BARV ZA PROČELJA Karol Kronsfeiner, Dunaj III., Hauptstrasse 121 (v lastni hiši). gop- odlikovana z zlatimi svetinjami. %H Zalagatelj nadvojv. in knežkih posestnih oskrbniSter, vojaških osfcrbništev, železnic, obrtnih, hribolazuih, plavZnih ter zidarskih drnžeb, zidarskih podjetnikov in mojstrov. Te barve za pročelja se raztop6 v apnu ter se razpošiljajo suhe v prahu v 40 različnih uzorcih a 16 kr. kilogram in višje. Čistost barve se od oljnatih ne razlikuje. Dopisuje se v slovenskem in laškem jeziku. Uzorei na papirju z navodilom zastonj la franko. Dobre ure in po ceni! s 3-lelnim pismenim jamstvom razpošilja na zasebnike Hanns Konrad, tovarna ur ter Izvoz zlatnine Moxt (ČeSko). Dobra ura Rem. iz niklja fl. 375; srebrna ura Ram. fl. 5-80; srebrna verižica fl. 120; budilnik iz niklja _____ fl. 1-93. Tvrdka ie odlikovana s c. kr. orlom; ima zlate in srebrne svetinje iz razstav ter tisoče priznalnib pisem. Iluatrovan reaik zastonj i___________ Zeta 188!. v Gorici ustanovljena tvrdka E. Biessner, y Nnnsld ulici 3, (nasproti nunski cerkvi) priporoča preC. duhovščini in slav. občinstvu svojo lastno tedelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščene sveCe itd. vse po zmerni ceni. Naročila za deželo izvršuje toCno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo tiskarno črk na perilo. Anton Pečenko GORICA Via (jiarrfino 8 priporoča briških, dal Vrtna ulica 8 pristna bala in črna vina iz vipavskih, ^$BM iste rs h i h furlanskih, W vinogradov. Dostavlja na dom in razpošilja p<> železnici ii;i vse kraje avstro - oger.skc monarhiji; v sodili od Mi litrov naprej. Na zahtevo poiilja tudi uzorc-e. Cana zmtrni. Poslraiba poslana. Na dež. juhil. razstavi odlikovan s srehr drž. svetinjo ?»u Ivovski razstavi s prvo ceno — srebrno svetinjo registrovano društvo z omejeno zavezo v Gorici. Gosposka ulica hit. 7, I. nadstropja v lastni hiši. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakega, če tudi ni član društva, in se obrestujejo po 4-1/*%. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Posojila se dajejo samo članom, in sicer na menjice po 6$ in na vknjižbe po 57*%. Uradiije vsaki dan od 9. do 12. ure dopoLin od 2. do 3. ure popol. razven nedelj in praznikov. Stanje hran. vlog leta 1900. je bilo K 1,263.563. Po§tno-hraiL račun štv. 837.315. Zaloga piva prve kranjske eksportne pivovarne na par in tvornice slada T. Frofiiich-a na Vrhniki-Kranjsko. 6iavni zastopnik za Gorico in deželo Josip Rovan v Gorici — Rabatišče št. ZD — v Gorici. Priporoča se p. n. častitira gg. odjemalcem v mestu in na deželi. Prodaja izborno pivo v sodčkih po 100, 50, 25 in 12 V, litrov ter v plombovanih steklenicah po ljs litra. Tvrdka je bila odlikovana za svoje izdelke 1.1900.: v Parizu, Lionu, Bruselju, Rimu in Dunaju s prvimi priznanji. Dobro urejene in z ledom preskrbljene podružne zaloge imata: g. Franc Furlan, gostilničar in posestnik na Goričici pri Rebku in g. Andrej Šinigoj, gostilničar >Pri levu« v Dornbergu. Za blagohotna naročila se toplo priporoča rojakom, v mestu in m deželi udani Josip Rovan. . Tovarna iRornih telovadnih priprav JOfiL VINDTfi-A. v Pragi na Srni ho vu (Praha-Smichov) Vinoliradska ulice čislo 816. se priporoča k popolnemu uzornemu prirejevanju sekolskih4n šolskih telovadnic po najnovejših pripoznanih in praktičnih sestavih. '"V ta dokaz je na razpolago mnogo prlporoču-jočih spričal domačih in inozemskih. Zagotavlja jedno leto. Gene zeld zmerne, plačuje se pa na mesečne obroke po voiji in zmožnosti. jVavadne priprave so vedno y zalogi. Ceniki, proračuni in načrti za popolne telo vadnice pošilja na zahtevo brezplačno in poštnine prosto. —3 Poprave izvršuje po najnižjih cenah. DRUŽBE SV.CIRIIA IN METODA V LjUBLJAMi. Ivarina ie najboljša cikorija. iv.jEikaNii V LJUBLJANI. Cenjena gospodinja/ Ne dajte si vsiljevati drugih izdelkov cikorij, ampak zahtevajte povsod najboljši pridevek k pravej bobovi kavi, to je cikorija ali: „Xaoa družbe sv. Cirilu in Hletoda v Ljubljani'! Dobiva se povsod! Glavna zatona pri: SVANB JEBAGlHU v Ljubljani. Josip Valentincič pekovski mojster v Gorici, v Raštelju št. 29. priporoča vedno sveži kruh, navadni in najfineji, pecivo, razne kolače, torte itd. itd. "¦"- po zmernih cenah. Gumijeva obvezila najboljše vrste za cepljenje trt na zeleno so na prodaj na debelo in na drobno pri F. PAPIS-U v Gorici, Raštelj štv. 31. i. u privil. L1I1EIT. CAPSICI COMPOS. ti Richt»rJ«v» Hktrnt v Priji pripoznano kot izvrstno bol nblažujo te mazilo; za ceno 80h, kron 1-40 in 2 kroni se dobi po vseh lekarnah. Naj se zahteva to »ploSno priljubljeno doinafe zdravilno sredstvo vedno le v orlgr. stekle« nlcah z naša zaščitno znamko s „SI-WROM" naniref, iz KICHTEBJEVE lekarne in vzame kot originalni Izdelek le tako steklenico, ki je previdena s to zaSčitno znamko. Richterjeva lekarna „pri zlatem levu" Y PRAOI. Elizabethgasse št. 5. (nova). m frisfno ft f hierrg-jcvo centifolijno mazilo je tiajlioljf mazilo za rane, vzdržuje rislolo ter oIa;itr> holerine. vpliva na hitro zaeelji-iiji'; z iiin"ii.'artjVni rane od.sLrani tuje predmete vseh vr*t. Važno je za liribolam*. kolesarje in jiiliuh-e. Dobiva se v lekarnah. Po poiM se razpošilja [ franko 2 Skalljin za K .V.V) — Hk;illji tovarna Iekarj:i J: A- Thierry-jft v Pregradi pri Kogratcu-Slatini. |J — 1'onarejanja treba *e ophali ter paziti na zgornjo varstveno znamko, katera je vžgana na vsaki škatljici. civilni, uradniški in vojaški krojač in trgovec v Goriei, na Travniku št. 221, nadsfr. JU. Povera/, P. n. občinstvu priporoča svojo izborno zalogo vsakovrstnega blaga h avstrijskih in inozemskih tovarn ter gotovih oblek, sobno in dežno plašče, vsakovrstno možko perilo, srajce Jager, spodnje hlače ter nogoviee, oficirske in uradniške priprave, sploh vse, kar je treba pa« radnini oblekam za vsaki stan. Lopa priložnost za letno sezono! Kadi preselitve a 1. avgustom 1SM)1 na Travnik št. 5 v pritličje se prodaja blago po tsvaraiikih cenab! Lekarna Crisiofoleiti t Corici Prave in ti\m želodčne kapljice z znamko sv. Antona Padovanskega. Zdravilna moe teh kapljic je nepro* kosi j i va To kapljico vrediio redno probavlianjo, de so jih dvakrat na dan po jodno Sličico popije. Ckrspo po- .V-rnlven« rnamha. foarjgni UlodOB stor«', da zgine v kraikem Snsu omotica in životna ienosi (mrtvost). To kajdjice tudi stonf«, da človek raji je. Cena steklenici 60 vin. Prodajajo se v vseh glavnih lekarnah na svetu. Za naroditvo in pošiljatve pa jedino le v lekarni Cpistofoletti v Gorici. Išče se spretnega korespondenta za veliko tovarno. Zahteve: Katoličan, star 23—26 let, neoženjen. popolno znanje slovenskega in nemškega jezika v besedi in pisavi, lepa pisava, veselje in sposobnost do samostojnega deta: želi se tudi znanje stenografije. " Natanjčne ponudbe s sliko in spričevali je pošiljati na HJ. 5275 Uaaseiistein & Togler — Dunaj I. Odlikovana kleparska delavnica Artur Makutz Gorica Ozka ulica št. 1 — Via Stretta 1. Priporoča svojo kleparsko delavnico ter zalogo kleparskih izdelkov za kuhinjo itd., iipa zalogo žlebov vseh vrst za nove stavbe, oziroma preskrblja iste v najkrajšem času. Prevzema naročila za vpeljavo strelovodov, tudi pozlačenih. Izdeluje pumpe za vodo. Prireja vpeljavo vode z eevmi vsake vrste. V lastni zalogi ima stroje za iveplianje sodov iz cinkanega železa, škropilnice proti peronospori (ponovljene po Vermorelovi sestavi); mehove za zvepljanje grozdja raznih sistemov itd. itd. »p* Postrežba točna. — Cene zmerne. -*¦