I» K O I. E T AKEC JE DELAVSKI LIST ZA MISLEČE ČITATE1JE PROLEÍTAREC Glasilo Jugoslovanske Socialistične eze in Prosvetne Matice OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU ST.—NO. 1798 E»t«r«4 m mchhI cUm natter. D*c km Matter, Dm. ft, lftftf. «i tka pvt I uaftir tto Act of Can«raa* «I Marck S. affka at CMu|«, IV. 1*7». CHICAGO, ILL., 25. FEBRUARJA (February 25), 1942. Published Weekly at 2801 S Lawndale Ave. ^^«t«LETO—VOL. XXXVII. Ameriika dovaievaln* ladja ob obreiju Iceland« v *im»ki nevihti. Razvoj Azije za osamosvojitev v prid Japonske KONTINENT—NEKOČ POPOLNOMA POD VPLIVOM EVROPE IN AMERIKE, SEDAJ NA "SVOJIH" NOGAH. — TUDI JAPONSKI IMPE RIALIZEM BO KAJ KLAVERNO SKONČAL Boj proti delavstvu ne pozna odmora Bogataši, ki skušajo postati na račun vojne še bogatejši, rujejo venomer proti delavstvu in njegovim unijam V svojem časopisju si prizadevajo javnosti dokazati, da so delavci NEVAREN SLOJ, ker zahtevajo višje mezde, čas in pol za nadure in pa da se branijo pospešiti produkcijo — to je, naga-njati samega sebe. Resnica je, da je pospeševanje produkcije odvisno od dobre volje delavcev, in te imajo v izobilju. Zato tudi delajo in na šihte prihajajo kadarkoli jim je naročeno Ko delodajalci lahko počivajo, ali se zabavajo, vidite delavce ob 11. zvečer, ob 3, ali ob 4. zjutraj, ko gredo na delo ali pa prihajajo z dela. Industrialci, ki si prizadevajo vtisniti na unije pečat nezvestobe do svoje dežele, žig sabotažm-štva in jim naprtiti razne druge zle namene in hibe, delajo svoji deželi SLABO uslugo m mečejo nase prav tisto, kar delavcem očitajo Ameriško delavstvo vrši v polni meti svo|o dolžnost. Res, da si je izvojevalo tu in tam zvišanje mezde, toda povprečno je to zvišanje znatnanižje kot pa je odstotek podražitve življenjskih potrebščin. Nevarnost za delavce je, da jim delodajalci pod pretvezo domoljubnosti in narodne obraimbe izpod-kopljejo njihove organizacije, češ, da so sedaj nepotrebne Zakone za ščitenje pravic delavcev do organiziranja in kolektivnega pogajanji, dalje zakone o maksimalnem delavniku in mezdah se tudi prezira ter potisko na stran Ko bo vojne konec, se bo moralo delavstvo pognati v boj za^marsikako svojo prejšnjo pridobitev zopet od kraja Dobro in potrebno je, da je na te možnosti pripravljeno In pripravljeno bo le, ako ostdne v organizacijah m goji v njih SOCIALISTIČNA načela Rusi in Kitajci sedaj se edini na zavezniški strani, ki zmagujejo Doc i m ae kitajska armada z Japonci uspešno bori, doživljajo otlali zavezniki v Aziji te-žke poraze. V vojni a Hitlerjem pa je uspe ¿na le armada Sovjetske Unije. Nemčiji je prizadela ogromne izgube. Seveda tudi njene niso majhne. Toda ji je v zadc* •¿enje to, da zmaguje. Glasilo sovjetske armade "Rdeča zvezda" poudarja, da je • Nemčija v vojni z Rusijo izgubila že v prvih petih mesecih krvavega . konflikta., sest . milijonov mož, trinajst tisoč bojnih letal, nad 15,000 tankov, 18,000. tisoč., topov... in . nič koliko raznega drugega orožja in opreme, četudi dela za Nemčijo skoro vsa Evropa, so ji te izgube vendarle silno poznajo in jo črpajo. Namen sovjetske armade je, da jo oslabi toliko, da z ofenzivo, ki jo obljublja na pomlad, sploh pričeti ne bo mogla. "Rdeča zvezda" tudi povdarja, da dobiva sovjetska armada mnogo mate-rijalne podpore iz Zed. držav in Anglije. To je dobro in v interesu obeh, kajti bolj in bolj svet spoznava, da se Hitlerja brez Rusije ne bi moglo premagati. v Za Zed. države je samo en izhod: zmaga- ROOSEVELT POUDARJAL, NAJ SE OSREDOTOČIMO V NAŠIH PRIZADEVANJIH SAMO IN EDINO S STALIŠČA, DA JE NAŠ TEMEUNI CIU ZMAGATI. FAŠIZEM MORA PASTI, JE DEJAL t» Do pre linjc svetovne vojne je bil belopoltni človek gospodar Azije in jo kontroliral. Se bolj pa izkoriščal. Otgromna Kitajska, s svojimi 400 milijoni prebivalcev, se je morala pokoriti belokožcem. Vse velesile so imele v tej prostrani deželi privilegije, ki so bili za to ljudstvo s starodavno kulturo več kot poniževalni. Spremembe z vojnami Vsi upori, ki so jih Kitajci pod vzeli, niso nič pomagali, šangaj, kitajski New York, je ostal dejansko njih »glavno mesto in v njemu so vladali Angleži, Američani, Francozi Nizozemci, in nt*kaj malega so imeli besede zraven Italijani in pa tudi veljaki iz bivše Avstro-Ogrike. Japonska, ki je bila sprejeta v krožek velesil po rusko-japon->'ki vojni leta 1904-5, je lahko poslušala z zadnje klopi, kaj se godi «»krog nje. Pri tem se je naučila mrlitarističnih in kapi-tal is? ičnih metod in zasanjala, da vpada glavna vloga v Aziji nji Carsko Rusijo je izrinila fc ond.Hn»h morij in ji vzela pomorsko trdnjavo Port Arthur, ki jo imajo od tedaj Jaiponci. Oziroma so si jo popolnoma v/.eii žele v prejšnji vojni. Nas takratni predsednik Theodore Roosevelt, ki je posredoval med mikadovo in carico vlado za sklenitev miru, ni hotel, da bi vzela Japonska tudi Vladivostok in vzhodno Sibirijo, bilo pa mu je všeč, da je Rusi la nehala biti na Pacifiku ona ¡/.med dominantnih velesil. M J VKLA.MK O. V NEDELJO 1. MARCA ob 6. zvečer v SND no St. Cloir Avenue KONCERT PEVSKEGA ZBORA Enake želje je imela Anglija, ki je ona leta bila celo v nekakšni zvezi z Japonako. Vladni krogi v Washa irve nekaj novsiga. raj- posluša, kakor bere. Pri tem pa opazuje človeka, ki ga posluša. Kakšen je? 7 Kakšne oči ima? AH misli odkritosrčno? Kaj izžareva — toplina ali hladnost? če je hladen, brez ljubezni, brez ognja, potem mu naj ostrejši razum ne bo mnogo pomagal. V Franciji ni bilo niti težko niti drago agitiirati za neko idejo s predavanji. Je bilo to veliko lažje nego drufzod. Da si si našel poslušalce, ti ni bilo treba slavnega imena. Samo povedati nekaj moraš znati, vprašanje tako zastaviti, da vzbudiš v ljudeh zanimanje, in siguren si moraš bito svoje stvari. Ljudje vedno radi kaj slišijo in se na-uče. Sam pritrdiš nekaj letakov, lahko daš oznaniti po bobnarju, obiščeš urednika lokalnega lista, ki bo z vsem veseljem priobčil notico. Lahko pobiraš frank vstopnine ali pa prosiš ljudi, da po zborovanju prispevajo za stroške. Glavna stvar je. da imaš toplo srce in jasno glavo, pa ga gotovo ne boš polomil. Po predavanju pride glavna stvar, diskusija. Na predavanje pride nemalo ljudi, da povedo predavatelju svoje mnenje, da pokažejo, kdo so, kaj vse vedo, kako spretno znajo govoriti. VeČina pa pride, da se nekaj nauči. Govornik mora lepo vsem odgovarjati. Zato ?pa mora biti trden v svoji stvari, se mora res obvladati. Ako ima kdo kaj povedatf, kar se zdi ljudem res novo in vredno, potem bo kmalu postal znan. Kmai u bo srečal kakega novinarja, profesorja, župana ali poslanca, pri katerem bo vzbudil zanimanje in ki mu bo pomagal naprej. Samo enega ne ■^me pričakovati noben prerok: da bi pri tem služil denar. Ako bi ljudje zaslutili, da govori za goCOh» s protinapadom. Zato volilni govori niso nujno na posebni duhovni višini, kajti v njih je mnogo rutine in spretnosti. Veliki pomen govorništva v FraricMi se vidi že po številnih predavanjih, ki se vrše vsak dan tudi sedaj. Med ta »preda vanja ne ¿tejemo raznovrstnih rednih predavanj, ki imajo ob liko tečajev in v katerih se la hko zastonj ali za nizko vstop ntno podučiš v vseh pandjah Človeškega znanja. To so n. pr tečaji "Conservatoire de« art-et metiers", kjer seih sam vsi zimo poshišal predavanja no vinarja in pisatelja G#ovgifi Renarda "o zgodovini delaM. VZdr javnih tečajev je "College de France", ki ga jš u^tan 1530. f. Frane 1. in ki deluje že več »kakor štiristd let. Biti po klican v ta college kot piofcsoi pomeni večjo east kako- bitr profesor slaVne soibonske uui-verze. Polog teh učenih predavanj je bilo v Franciji polno svobod -' nih predavanj, kakor jih prire-ia. oziroma jih je prirejal, h pf. "Universite des annales". Tam so predavali do te vojne književniki, finančniki, mini-a «e na volilnih shoaih mla ti mnogo fprazne slame, se razume samo po sebi. Stratuke vz-držujojo govorniške šole, v katerih seznanjajo mlade ljudi s strankino frazeologijo; v njih se nauče vweh ugovorov, ki jih imajo običajno nasprotniki, kako naj nastopijo proti nasprotnim govornikom, pri čemer so Običajni trije načini: ali da jih popolnoma ovržejo, ali spelje jo diskusijo na drug tir ali pa od- človeštvom tudi v sedanji svoji tragediji odgovorno, da uresniči najbolj vzvišeno človečanslco idejo — socializem. so Presojanje dogodkov doma in po svetu (Nmialjcvanje s I. strani.) Komu nistični propagand isti nato ugotovili, da so tiste besede sovjetski propagandi v Nemčiji napravile veliko škode, Češ, glejte, ako dopustite, da Stalin zmaga, kaj bo z nami! Zato jb Stalin 28. februarja rekel: "Hitlerji prihajajo in padajo; narod ostane. Hitler bo i^adel, nemški narod bo živel. Nemški narod cjtane." S tem mu je dal namig, da se mu Rusije ni bati. Narodu ne. A oni, ki so na krmilu in kolovodje nemške invazije ter nemškega pohlepa po Ukrajini, po Kavkazu itd., nedvomno vedo, kaj jih čaka. Rajše kot da bi mislili na nem-ški narod, mislijo nase in žrtvujejo narod. General Ciang Kajsek je bil na obisku v Indiji da pridobi njene voditelje za sodelovanje z Anglijo v vo>ni proti Japonski. Kajšek je tza tako nalogo prava oseba, ker načel ju je armadi, ki se z Japonci bori že peto leto. Indijci so ga prijateljsko sprejeli in mu pojasnili, čemu od nosa j i med njimi in Anglijo niso takšni kot si jih žele v Londonu. Pa je dal čian«j Kajšek Angležem migljaj ko lahko vso Indijo pridobe na svojo stran. Dejal je: "Upam a-olaj ra jan u- ? pd -ph I cm f wyp in verjamem, da bo dala Velika Britanija tudi Indiji resnično politično moč ne da bi bilo ti>. da indijskemu ljudstvu vprašati zanjo." To je dtbra sugestija. Kajti Indijci se v tej vojni ¿t bolj uče kakor v prejšnji v sp-j. znanju, da jim ni trca biti v podložništvu, ako nočejo biti. 7jA Anglijo bo bolj častno, ¿.» da Indijcem zaželjene pravic prostovoljno, kot pa da bi si jili oni sami vzeli. Japonci v Ca I if orni ji, (ire^o-nu in Washingtonu, in tudi v Mehiki, morajo vsi trpeti j>«> krivdi onih, kf pod krinko ri-barstva ali kakega drugo?a poklica služijo japonski vladi, i<> obveščajo o terenu, o gibrnju ameriških ladij in ščuvajo v ?a botažtia dejanja. Ker oblast n< ve, kdo i/.med Japoncev de!uui za mrkada in kdo ne, je kraf,<) 7. SNPJ, Claridir**, Pa. 2.00 13, SNPJ, Bridgeport, O. G.t , 20, SNPJ. Thomas, W. Vu. 3.0 • 47, SNPJ. Springfield. 1!!. A.Oo 49, SNPJ, Girard. O. fl.oO 53, SNPJ, Cleveland. O. 12.00 54. SNPJ, Glencoe, O. 6.00 64, SNPJ, West Newton, Pa. 12.00 69, SNPJ, Eveleth, Minn. 6.0') 102, 8NPJ, Chicago, 111. 12.00 110, SNPJ. Chisholm, Minn. 3.00 137, SNPJ, Cleveland, O. G.00 168, SNPJ. Conemaugh, P.». 3.00 176, SNPJ. Piney Fork, O. 3.0'J 254, SNPJ, Bon Air, Pa. 9.00 258, SNPJ, Beilaire, O. 3.00 267, SNPJ, Kemmerer, Wyo. 6.00 268. SNPJ. Ely. Minn. «.00 271, SNPJ, Dunlo, Pa. C.00 275, SNPJ, Maynard, O. 3.00 287. SNPJ. Burgettstown, l'a. 6.00 >93, SNPJ, Bi idgeville, Pa. 6.00 300, SNPJ, Bmddock. Pa. 6.00 312, SNPJ, Cleveland. O. 3.00 317, SNPJ, Export, Pa. 6.00 121. SNPJ, Warren, O. «.00 188, SNPJ, Pursglove, W. Va. 3.00 407, SNPJ. Windsor Heights. W. Va. 3.00 425, SNPJ, Triadelphia, W. Va. 2.82 131, SNPJ, Anna, Kans. 6.00 149, SNPJ, Cicero, 111. 3.00 477, SNPJ, Cleveland, O. 6.00 194. SNPJ. Point Marion, I'a. 6.00 562, SNPJ, Barton, O. 3.00 564, SNPJ, Detroit, Mich. 6.00 568, SNPJ, Waukegan, 111 12.00 Fed. SNPJ. sev. Ohio 12.00 Fed. SNPJ, Cleveland, O. 12.00 63, SKPZ, Sheboygan. Wis. 6.00 220, SSPZ, Detroit, Mich. 3.00 239, SSPZ, Braddock, Pa. 6.00 Krožek 2, P. S. A., Cleveland, O. 3.0 ) KLUBI J. S. Z. Oglesby, 111. 3, 11, Bridgeport, O. 47, Springfield, 111. 175, Moon Run. Pa. 222, Girard, O. 2.30 6.00 3.00 6.00 12.00 DRUGE ORGANIZACIJE Pevaki xbor "Slovan". Euclid, Ohio 12.00 Pevski *bor "Triglav", Kirkland Ijike. Ont., Can. 12.00 Dram, drufttvo "Ivan Cankar", Clfvalaml, Ohio 12.0«> Ženski odsek SNI)., Detroit, M»ch. 6.oo Drugi ohijski SNPJ Dan, * Girard, O. 25.00 Skupaj $359. TJ TAJNIŠTVO P M. Tole mi ne gre v glavo? Kako je mogoče tako tijajno zmafovati armadi, ki jo je Hit ler lani v treh svojih govorih profla«il sa popolnoma uničeno? Črtica iz tragedije "Ali boš lahko napisal nalogo, Tonček?" Ljubezen je bila v besedah matere skrb in sočutje je gledalo iz njenih oči. Sinček se je nasmehnil, za mali al z rokami otkrog selbe in rekel pogumno: "Bom! Saj me ne zebe!" In stisnil je konec prstov in ji pokazal: "Poglej, nič me ne zebe." Mala Jelica, zamotana v popisati dalje, ali ni mogel. Prsti "Ali ti je tako toplo, kakor v soli Tonček jo je pogledal: "Kaj govoriš... V šoli kurijo. Premog imajo in drva, pa kurijo . . Tam je drugače" Na oknu kuhinje je bil debel led, ki ni puščal gledati na ulico. Pa saj je bilo bolje, zakaj videl hi se mrzel zrak, ki je bril obraz in ščipal v nos in debeli sneg je škripal jokajoče, tako mrzlo mu je bilo, celo njemu belemu snegu. Tonček je sedel k mizi, odprl računico in začel pisati. Iz ust mu je uhajala topla sapa, kakor da bi kadil. Drobna roka je pisala, njeni prsti so bili rdeči "Je. kJ«r b,!* I vo o " to samo kavo in krompir v oblicah, jo je zadelo. Saj res, zakaj nimamo kakor imajo drugi? Saj mora vendar mož, oče teh dveh drobnih bitij delati ves dan — zaslužek pa je taik, da se ne da nič kupiti. Tri dinarje na uro dobit kar da v osmih urah štiriindvajset dinarjev. Delati pa mora včasih celo deset in še več ur, a zato takrat ne dobi nič ... V nedeljah pa ni dela in tudi ni štiriindvajsetih dinarjev, a jesti se mora in tiudi v tej zimi kosilo kuhati. Ko je ona bila zaposlena, je še šlo. Ali vzeli ji delo, sedaj ne zasluži nič, zima pa je strašna. "Ali je to pravica," se je vprašala in vsa njena du&evno*t je istočasno s studom odgovorila : "Laž! . . ." Tonček jo je pogledal in ker ni dobil odgovora, je rekel: "Saj vem, mama, zakaj! Denarja nimamo, da bi kupili." In kakor, da se je nečesa domislil je pristavil: "Ker gospodje, katerim mora naš oče delati ves dan, nočejo toliko plačati, kolikor on naredi." . Mati je pritisnila svoje ustnice na Tončkove lase in vprašala : . "Zakaj tako «govoriš? Saj my plačajo." Ali Tonček je rekel še enkrat: "Ali ne toliko, kolikor naredi!" "To tudi ne morejo. Potem bi njim nič ne ostalo." Tonček pa, kakor da se je spremenil v tožnika, je rekel: "Ali preveč si obdrže gospodje. mnogo preveč. Zakaj, ma* Materi so se ovlažile oči, popravila je plašč tesneje okrog hčerkice in rekla tiho: "P>om . . . bom . . ." Pogledala je okrog, kakor v brezupu in rekla, kakor v opravičilo: / "Tisti predalček od mize, miznico bomo razbili in skuhali kavo." . Tonček je utaknil prste v usta in iz oči so mu začele teči solze. Trudil se je, da jih zadrži, aii beseda matere, da bo skuhala kavo in da bo toplo, mu je odporno silo proti mrazu naenkrat zmanjšala. Začutil je, kako strašno ga zebe v roke. v noge, po vsem telesu. Hotel je pisati dalje, ali ni mogel. Prsti niso več držali peresa. Mati je videla njegove solze in ga objela. Kakor, da je razumela, kaj je z njim, je rekla: "Toplo bo, Tonček, toplo bo . . . Mizr.ica je dovolj velika.' Tonček se je stisnil k materi, trenutek molčal, kakor da vži-va toploto materinega telesa in tiščal svoje drobne roke v nja-ne, ki jih mu je z dihanjem o-grevala, nato pa vpra&al: "Zakaj, mama, nimamo nic «dama. Mati jda%-la tiho. Oči so se ji ustavile na spečem Tončku in Jelici. V cunji zaviti otroAki telesci sta ležali stisnjeni drugo ob drugo. Nosek je bil rožnat, obrazka tudi ... od mraza. V njenem srcu jo je stiskalo. Ljubezen do teh dveh malih bitij jo je božala in obenem grizla. J "Dala sem vama življenje," je rekla. "Revčka . . . Zakaj sem vama ga dala? ... Da bi trpela? . . ." Stisnila je pesti na sence in zaplakala. "Pravica? . . . Ali je res na Razvoj Azije za osamosvojitev v prid Japonske Morda v splošnem ne še tako kmalu, nekatero stvari, ki jih bo« rabil, pa kmalu, ti jih bo dal trgovec lo "na karte". Sčasoma pa bo sploh vse le "na karte", kakor v evropskih deželah. Na sliki je ameriški "Price Admini«. trator Leon Henderson, ki študira odtiske kart aa iivilske odmerke. NEKAJ Z OZIROM NA PANAMER1ŠK0 KONFERENCO GLEDE VOJNE PROTI OSISČU IN STALISCU ZED. DRŽAV Oemu imajo Zed. države tež-koče uveriti nekatere republike v C entralni in v Južni Ameriki, da jim želimo le dobro, in da je treba na prošlost pozabiti? O tem je bilo v Proletarcu že precej člankov, med njimi nekaj, ki smo jih prejeli iz Južne Amerike v poslednjih «par me- (Nadaljevanje s 1. strani.) vojni polastila tudi kontrole nad vzhodno Sibirijo. Zed. države, Anglija in njeni zavezniki niso hoteli, da bi Sibirija o-stala j a pomika posest, pa so rajše |>odprli gibanje za ustanovitev rodke sibirske republike. Japonci ho vedeli, da so o-goljufani in se zakleli v bodoče izrabiti vsako priložnost, ne-glede koga zadenejo. Začeli so z diplomatičnim in gospodarskim bojem radi kitajske vzhodne železnice, ki jo je dal zgraditi francoski kapital v prid carske.Rusije. Ta železnica pomeni bližnjico med Rusijo in Vladivostokom. Sovjet-| ska vlada je v tem «poru odnehala rajše kot bi se «pustila v vojno. Velesilam v Evropi in marsikomu v Washingtonu vo ni bilo všeč, a vmešale se niso. Tako je Sovjetska Rusija izgubila kontrolo nad Mandžurijo, katere sicer nikoli ni imela v nji toiiko kot carjeva vlada. * Japonski prevzem te želez-nivo je bil le uvod za poznejše ekspanzije v Mandžuriji. Končno je vzela Japonska šiloma | vso Mandžurijo proti volji lige • narodov, ki pa ni bila valed de-I kadence evropskega kapitaliz- podlago za nadaljni kulturni ma zmožna storiti drugega kot riivvni Inill iuririln lil-uliil'u Li IVI t.jt^l.iii «i.. lAmiaii/i A a Iiir/i(n. razvoj. Indijansko prebivalstvo ki tvori več kot polovico vsega prebivalstva, je še vedno neaai-milirano Njihova slava je odšla pred mnogimi stoletji s padom velikih Inka, Maya in Aztec civilizacij, ali njihov vpliv je še vedno velik skoro v vsi Južni in Centralni Ameriki. svetu pravica Ali ni vse ma. saj jih vidiš! Lepo so oble- to, kar pravijo: pravica, samo čeni, premog imajo, in njihova «,voje vrste laž, da lahko poni- kava je sladka . . . tako težko, žujejo človeka in ga mučijo? k-ukor naš oče, pa ne delajo. Ajj ni satan oblekel obleko pra- Oni so, saj vem. ki delavcem vice in vsilil človeku svoje na- in najemnikom zaslužek jem- i uke o bogatih in revnih, o go- ljejo in jim ga prikrajšujejo. «^j jn delavcu, o izvoljenih Gospod katehet nam je gmonl in zavrženih ... O zavrže- o takih in v katekizmu so zapi- nih?" sani med grehe, v nebo vpijo- Misel se je secih direktno za objavo v tem listu. Plemensko je pet latinsko- FLIS (Common Council) po- ameriških dežel — daja o tamošnjih republikah C»u*temala^ Ecuador, Peru in nekoliko opisa z ozirom na Bolivija — še pretežno indij- njihni razvoj in zgodovino. I «kega prebivalstva. Indijanci Njegovo poročilo se glasi: I imajo še vedno svoje stare obi- ... ~ , čaje in jezike. Ali, kakor je an Amenkancem Zed.! v - J* poslali tja komisijo, da ugotovi, kar je bilo itak znano vsemu svetu. Prej s Korejo in Formozo, sedaj z Mandžurijo iVi pa z na-daljnimi osvajanji na Kitajskem je Japonska jačala svoja moč in razvijala svojo industrijo do nevrjetnosti. Z blagom in s stroji, z oljem rn starim žele« Mehika 'zom pa si PomaKala največ z dobavitvami iz Zed. držav. Nam je prodala skoro vso svojo svilo, od nas pa kuipovala v zameno reci, ki kaj za ležejo. stva, so nedvomno vedeli, da veliko rifckirajo. Toda sklepali so, da če kdaj, je «tedaj trenutek za napad in udar ugoden. Dosegli so. več nego ho pričakovali v tako kratkem času. Osvojili so si Singaipor, simbol nadvlade belega človeka nad Azijo, domaleiga vne Filipinsko in drugo otočje tujih dežel v ondotnih morjih, prevzeli Mala je, in že prej pa francosko Indokino, Siam, in nadaljujejo z osvajanji nizozemskih, portugalskih, angleških in avstralskih posesti v veri, da je njihov dolgotrajni sen, zagospodovati nad Azijo, izpolnjen. Goljufivi upi Možno je, da jim pridobljene dežele začasno ostanejo v pesteh. Ne pa trajno. Japonska v tej vojni, posebno v vojni s Kitajsko, drago plačuje, in Kitajci so ji dokazali, da se znajo upirati vzlic premoči japonskega orožja. Tudi bogataši v Evropi in drugje, ki so uživali sadove a-zijskih bogastev, se varajo, ako pričakujejo,, da se imperializem njihove vrste v Azijj še kdaj obnovi. Zmaga zaveznikov mora ob enem ¡»omeniti osvoboditev vseh dežel, ki s j bile doslej izkoriščane od enega ali drugega imperializma. Njih na bogastva pa naj potem slnižijo njim in v skupno dobro vseh ljudstev po svetu. Vsak drugačen mir bi pomenil le nadaljevanje starih razmer. n •a Mnogim držav ni mnogo znano o dvajsetih latinsko-ameriskih republikah. Tudi one so bile kolonije imperialističnih dežel in so za več kot tri stoletja bogatile gleščina občevalni jezik v Zed. državah, španščina je občevalni jezik v latinsko-ameriških deželah, razun v Braziliji, kjer se govori portugalski, in v Ha- . . . „ . i i d »iti, karibejski republiki, kjer Špansko in Portiwskko. Repa-, tnneaUi¿ prevladuje. blikansko vretje, ki je odtrgalo če." Mati je odrinila otroka od sebe. Gledala ga je, v duši ji je vstajalo začudenje, v možganih ji je nekaj govorilo, da stopa otrok na pota, ki nino v navadi med ljudmi . . . Stresla je z glavo: "Ne, Tonček. Tako ne sme§ govoriti! Nismo vsi ljudje enaki. So revni in bogati — vse po božji volji. So delavci, so gospodje. In mi delavci moramo d>-lati za gospode." Tonček je nekoliko sklonil glavo, kakor da ga je obtežila misel. Potem pa jo je dvignil in pogledal mater v obraz. Iz ust je uhajala zgoAčena para njegovega diha. Pokorno je vprašal : "Katehet je govoril, da je v nebo vpijoč greh, delavcem in (t Koncert z igro IT CAN'T BE DONE" priredi SOC. PEVSKI ZBOR "ZARJA" v nedeljo 1. marca 1942 ob 6. zvečer v SN D no St. Cloir Avenue tleveland. Ohio Vstopnice v predprodaji 40c, pri blagqni 50c( samo za ples 35c. Po progromu ples in prosto zabava. Igral bo JOHNNY PECONOV ORKESTER. Občinstvo je vabljeno na obUno udeleibo. ustavila pri tej besedi in jo gledala. "Kaj smo res. mi, ki nam pravijo delavski sloj, ki moramo trdo delati in slabo živeti, zavrženi^" Tedaj so se ji naenkrat pojavile v m »lih Tončkove besede, radi katerih ga je posvarila. da ne sme tako govoriti in ki so jo gledale: "V katekizmu so zaipisani kot v nebo vpijoči grehi." Nehote ji je zbežal preko lica bridek nasmeh: "V katekizmu, da! ... In še kje?" Nekaj ji je odgovorilo tiho: "V delavskem sloju. Bog kaznuje te grehe na sloju . . "Nesramnost!" je odgovoril* in ni se zavedala te besede. — Lokomotiva je zopet zapi-skala nekje tam zunaj . . . "Revčka," je zamrmrala mati. "Rodila sem vaju — ne smeta trpeti . . ." (Konec prihodnjič.) Zed. države od Velike Britanije in prineslo Franciji svobodo, enakost in bratstvo, je tudi navdahnilo ljudi v latinskih kolonijah. Simon Bolivar je bil veliki južno-ameriški onvobodi-telj in, dasi je bil odgovoren le Brazilija in Argentina, dve največji južno-ameriški deželi, sta absorbirali največji del priseljencev. Argentina je od leta 1857 do" 1938 sprejela več kot 4,000.000 priseljencev in od 1. 1820 do 1937 se je več kot 4.- za neodvisnost Venezuele, Co- 600,000 priseljencev naselilo v lombije, Ecuadora, Perua in Bo- Brazilijo. Čudno je, da je Bra- livije, je njegov duh ožrvil vse zilija dobila le 1,200.000 prise- nadaljnje latinsko-ameriške re- Ijencev iz Portugalske, svoje vokucrje od Mehike do skrajne- *tare domovine, v primeri z t,- ga juga Chilea. Pod njegovim 400,000 priseljencev iz Italije, navdahnjenim vodstvom se je Slično je Argentina dobila pri- zgodilo, da so se južno-ameri-1 bližno 2,000,000 priseljencev rz ške dežele v drugem in tretjem španske, 2:600,000 pa iz Ita- desetletju devetnajstega stolet- lije. ja osvobodile izpod evropsko Nemci, ki so se naselili v Ju- Grozdje po $6 funt V Zed. državah in v Angliji si je lahko človek kupil do te vojne grozdje jako a-li bo s tem njen pokret strt, pa ni verjetno. Preveč je takih Hrvatov, ki v omenjeni pokojni list verujejo in mu bodo pomagali, čeprav ne bo izhajal. A kaj pa t stala masa hrvatskega naroda v tej deželi? Se ne bo nič izga-nila in ponudila Srbom roko? To in ono iz Clevelanda čitali smo. da se je tudi Col-i jje vlada, poleg tistih par Slo- i linwood zbudil iz mrtvila za or-vencev, ali Hrvatov in Bolga- ganiziranje lokalne postojanke rov, ki pravijo, da znajo slo- slovenske pomožne akcije v po vensko, tisoče in na deset tisoče moč stari domovini. Iniciativi drugih enako nesposobnih lju di. Kongresniki imajo mno^o prijateljev, pa jih urivajo v službo. Nič se ne vpraša o sposobnosti, kajti a Je o sposobnosti ni. *aj ima kongres vendar pravico odrediti preiskavo in najeti po-leg že najetih še nadaljne prijatelje, da doženejo, kako po nepotrebnem so bili najeti oni, ki so prišli v službo pred njimi. Iniciativo za ustanovitev take postojank? je podvzelo društvo V boj št. 53 SNPJ. Upajmo, da bo uspelo. Čas bi bil, kajti Collinwood je v preteklosti vedno (pokazal, da je pripravljen sodelovati in bil je vedno med prvimi za vsako koristno stvar. Citateljem je iz prejšnjih vesti znano, da je tukajšnji župan V Clevelandu sta "A. D." in Frank Uuache imenoval Vatro "E." bile zadnji teden še vedno v sponi o vprašanju, dali so naši rojaki rz Primorske, tisti namreč, ki še niso državljani, "sovražni" inozemci ali pa "prijateljski tujci". Mr. James Ilebevec se je prilično prena-?iil in četudi njegov vpliv kaj Orilla za pomožnega policijskega prosekutorja. Tukajšnji dnevnik "Press" je poročal, da je bil Vatro Grill urednik Enakopravnosti zadnjih 23 let. Vatro odvetnik, toda tega poklica ni veliko praktieiral. Več let je bil urednik Enakoprav Na «liki i« la čevljev dolg torpedo, ki ga jm i nemška podmornic» «pustila proti ne-ki ameriški tovorni ladji Mi-s« Arube ob niaosomrki Za-p j dni I odi ji. Torpedo jo «gre-iil cilj io obtičal na okrožju noeksplodirao. Ko «ta niso-«eanskn vojaka, ki jo vidite fori, odtla, «o priili k torpe du radovedni vaičoni in «e ' igrali" B inttmmonti. Torpedo io eksplodiral. Poaledi* ca i Stir jo rodov od aesi ubiti zaleže, v tem slučaju je zadevo 1 nosti, ko pa je SSPZ ustanovila tolmačila "E." razumno in svoje glasilo, je kandidiral za stvarno ter v prid prizadetih njenega urednika in konvenci-Ijudi. Bahati se s pismom kake-1 ja mu je dala to službo. *a višjega uradnika mogoče;1 Nekateri »o mnenja, da je imponira uredniku in njegovim prav, ker se je župan domislil prijateljem, a boljše je nič im- imenovati Grilla v mestno siu-ponirati in res pomagati svojim žibo. Vatro je bil zadnja leta ljudem. vnet demokrat. Saj od kar je \. D,M ima v izdaji z dno 21. februarja na prvi strani v okvirju oznanilo, da "Avstrijci Louis Pire umrl, se je skušal uveljaviti med demokrati. Slovenski demokrati v 23. niso sovražni tujci". Pa uprašu- wardi in nekateri trgovci izmed je, kdo se je pognal za Avstrijce, da so izvzeti, in kako da se pripravljena pokupiti vse pridelke Jugoslavije, kar jih ima za izvoz, v zameno pa je ponudila svoje industriaine produkte in medicine. (In Hitler ji je dal "medicine"!) O as i je gospodarsko vprašanje v mednarodnem obsegu težavna stvar, vseeno ne morem razumeti, čemu ni Jugoslavija v izmenjavanju blaga mogla od Nemči je dobiti ie takoj od kraja boljših pogojev. Naj bi bila jugoslovanska vlada takrat, ko je bil še čas zato, rekla, da potrebuje tako in tako blago, ne pa "žavb" in aspirinov. Mar ne bi lahko rekla: Mi vam damo žito, mesnine, sadje itd., v zameno pa nam pošljite tanke, aeroplane in orodje za poljedelce? Govornik je orisal grozno trpljenje naših ljudi in preganjanje. preseljevanja in mučenja. ki jih oranja gestapo. Dejal je, da postopa Italija v okupiranih krajih z našimi ljudmi vsaj toliko dobro, da jim je vzdržati. Uporniki se pojavljajo, a jih kaj hitro izsJede in so u- NACIJI SE MISLUO ZAGNATI SPOMLADI PROTI JUGOVZHODU Kakor napovedujejo dobro poučeni ljudje, ki so v ozkih stikih z osiščeifi, si nemška vojska na vse kriplje prizadeva u-staliti bojno črto na Ruskem ob pripravljanju na spomladansko ofenzivo, ki bo osredotočena ob Nemčijo. Toda tudi ta se pripravlja 8 polno paro na ta morda odločilni spopad. Ko pride pomlad v deželo, bo morda Nemčija zbrala večjo vojsko kaikor kdajsoli poprej. Ali omenjeni opazovalci pou- Sredozemskem morju in proti j darjajo dejstvo, da so naciji iz-vzhodu. ' gubili na milijone najbolj izun- Po mnenju tistih opazovalcev; jenih vojakov in# velikansko so Kav kaz, Egipt in Sueški pre-. kop kontni cilji spomladanskega nacijskega sunka, čigar vrtinec bo potegnil tudi Bolgarijo in Turčijo s sabo. To je sila kritičen mesec. Mnogokaj je odvisno od tega, če bo mogel Hitler utrditi bojno črto svojih vojska v severni in srednji Rusiji, preden onemogočijo tajajoči se sneg, blato in dež vse vodje operacije v onih krajih množino bojne oprave in da se njihna človeška in mehanična nadomestila najbrž ne bodo mogla več meriti s prvotnimi vojaki in Stroji. in sicor v našem narečju. Kot*, Straussove in druge skladbi, pete v našem jeziku, izraziteje' tako bo tudi ta. V duetih in aolospevih bodo zastopane sledeče naše znane meči: Joséphine Turk, Sophie Turkman, Albert Faiur, /iljCe Vidmar, Jennie Fatur, Frank Kokel, Jennie Turk, Victoria Poljšak, Katherine Jurman m Valeria Wess. Tri pevce, katere smo kaj radi videli na odru, Frank Elersich, Tony Peru^k in Andy Turkman so oblekli vo jaško suknjo. Zarji jih bo težko nadomestiti. Zadnji je ojšei Andy Turkman pred dobrim tednom. Pevci in prijatelji ho mu priredili prav prisrčen poslovilni večer. Radi zaposlenosti ljudi v industriji prične program ob tf. uri zvečer. Občinstvo je proše-no, da upošteva to spremembo in je na mestu ob času, da bo omogočeno /pričeti tudi s programom ob času, potem pa bo še dovolj časa za prosto zabavo. Vstopnina je samo 40c za osebo. Vstopnice si lahko nabavite pri Zarjini družini. Polke in valčka po programu bo igral Peconov orkester. V domovini so nase pesmi u-tihnile... Naj torej done v tem novem svetu krepkeje kot kda.i prej in veličastnejše ! Vabljeni ste, pridite! Leo. Poljšak. ti nihče ne pobriga za (primorske) »Slovence. Vzklika : "Kje je jugoslovanska vlada? Do-zdaj je v tem »boju i -v USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET ČLANOVUC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO e« NAROÍJTE SI DNEVNIK PROSVETA" Naročnina sa Zdroiene driave (isven Chicaga) io Kanado $6.00 na loto; $3.00 sa pol lotai $1 50 m éotrt letat M Cklca«o la Cicero $7.50 ca calo lato) $3.75 sa pol lotoi aa Uo.ematvo $t.00. I S i J ! dje volili. On to ve in kot praktičen "politik" je to tudi upošteval. s Naslov zc list in tajništvo je: 20.17 So. Law ii d a le Avenue $ Chicago, Illinois yrj ï V nedeljo 8. februarja se je vršil tu slovenski shod, na katerem je bil glavni govornik član jugoskivanske zamejne vlade Franc Sno. "K." je poročala, da je bil to "Vseslovenski" shod in še posebno pa je to na-giašala "A. D.". V resnici so bili glavni sklicatelji in udeleženci — kakih tisoč ljudi — iz farovških krogov. Na odru jin je bilo blizu dva ducata izbranih oseb — a med njimi nismo opazili nikogar, o katerem bi lahkfc rekli, da je iz vrat naših aktivnih delavcev. Tudi med avdijenco jih ni bik) kaj dosti opaziti. Pa pustimo to. Minister Snoj je v svojem govoru orisal položaj v Jugoslaviji, kakor je bil do nemškega napada v njo, in tolmačil meto. de Hitlerjevega ekonomskega zasužnjevanja malih dežel. čini je v eni ali drugi to dosejgel/jo zahteval političnih koncesij. Tako je bilo tudi v Jugoslaviji. In ko se je zahtevam Berlina vlada v Beogradu udala, z ge* slom, da hoče ohraniti mir, je prišel na površje s prevratom general Simovič, ker narod ni bil za nečasten mir. Torej je šel rajše v časten boj kakor pa v sramoten mir. Rekel je, da j«) Jugoslavija pretesno a g ri kulturna dežela, toda v mednarodni konkurenci ji ni bilo mogoča tekmovati t. državami kot «o a-merlške, pa je posegla v to situacijo Nemčija in rekla, da je herojske države? Mar se ni njena politika držala vedno bolj Rima, in nato še Berlina, Moskvi pa obračala hrbet? Priznala jo je šele v zadnjem momentu svoje usodne krize, ko je bilo že prepozno.) Glede sebe je Yninister Snoj dejal, da v starem kraju je bil stran kar, ni pa sedaj, kajti tudi tam ni več strank. Vsi v ipod-jarmljenju so enako zatirani: delavec, kmet, duhovniki, intelektualci, sploh vsi. In če ne drugače, saj v trpljenju bodimo eno in enotni. Nato so bile prečitane razne resolucije in sprejete. Poslane so bile predsedniku Zed. držav, našemu državnemu tajniku, vladi v London, ruskemu posia 'liku Litvinovu in njegovemu veličanstvu mlademu kralju Petru II. v London. Nič mi ni ugajalo vstajanje, ko je bil Snoj predstavljen, in ko je nehal govoriti. Demokratično misleči ljudje bi tega ne delali. Kajti s hlapčevskimi nagnjenji se ne pospešuje demokracije. Shodov se udeležujemo zato da poslušamo, ne pa, da vstajamo s sedežev in s tem ponižujemo samega sebe. Ne Snoj, i e nihče drugi ne pot it huje take časti.' • Vsakemu lahko priznavamo zasluge brez tega. čemu bi bili vedno le "za hlapce rojeni in za hlapce vzgojeni", kakof ja zapisal pokojni Ivan Cankar? Zvečer istega dne, po snodu, se je v počast Francu Snoju vršil v hotelu Hollenden banket. Poleg naših rojakov je bilo navzočih tudi več drugih, med njimi češki konzul, angleški konzul, urednik dnevnika Plain Dealer mr. Irwin, in več drugih. Naj omenim gltide resolucij še to: Ko je bila čitana resolucija v pozdrav kralju Petru, je neka ženica vzkliknila: "No, sedaj pa vemo, kje smo!" • — Poročevalec. osiščno poveljstvo načrte, ki bodo presegali obseg vseh prejšnjih bojevanj in se opirali na sledečo strategijo: 1. Nemška vojska se bo se nadalje umikala pritiskanju rdeče armade na srednji in severni maski fronti k oporiščem, ki so bližja središčem zalog. 2. Za vsako ceno se ima zopet dobiti izgubljena zemlja v južni Ukrajini, obenem pa morajo nemške vojske pritekati skorzi Krim in doneško kotlino proti Kavkazu. •3i • Vse vojaške trume, k! imajo udariti na Kgipt, se morajo končno strniti z onimi, ki bodo naperjene proti Kavkazu. Iranu in Iraku. 4. Z bolgarsko pomočjo se mora prkkibiti Turčija ca to, da dovoli prehod vojski in pravico do prehoda škorci Dardanele v Orno morje. Stmitev z Japonci Ta ogromna • nakana se po mnenju inozemskih opazovalcev opira na še večji cilj — na to, da se Nemci naposled zavrtajo v Azijo, kjer mislijo delovati z Japonci roko v roki. / Toda pri vsem tem je veliko pogojev. Med njimi je pač največji vprašanje, če se bo Nemcem mogoče utrditi tako, du bodo mogli umakniti potrebno Število svojega vojaštva iz Rusije. Rusi samozavestno zatrjujejo in napovedujejo, da ne bodo mogli naciji začeti sploh nobene ofenzive. Kaikor vse kaže, upajo zadati Jfemcem tako odločilen udarec na severu, da bo-do z njim prekrižali v»e nemške načrt« v Ukrajini. Pri vsem tem bo pač šlo za ♦o, ali moreta Nemčija in Rirni-ja z. Culi boste izvleček iz Foerster-jevega "Gorenjskega slavčka", "Naš prapor" in svetovno priznano skladbo J. Sibeliusa "Finlandija". J, Sibeliusa pri-zinava glasbeni svet izmed sedaj znanih za največjega mn-zikalnega genija na svetu. Simfonija "Finlandija" je višek njegovega dejanja in nehanja. Na newyorski razstavi je bila dnevno proizvajanj z gracijoiz-nostjo vodometov, mavrične svetlobe in simfonije. Bila je Naročite si Ameriški družin-ena največjih atrakcij večera, ski koledar, Jetnik 1942. Stan. "Zarja ' jo bo prvič predvajala I $1.00. *- Občni zbor JHPD bo prihodnjo soboto v SDC Chicago. III. — Jugoslovansko hranilno in posojilno društvo bo imelo svoj občni zbor (letno sejo delničarjev) v soboto 28. februarja v Slovenskem delavskem centru. Prične se ob 8. zvečer. To društvo je eno izmed najvažnejših slovenskih gospodarskih ustanov v Chicalgu. V zadnji gospodarski krizi je prišlo v tolikšne težave, da se je uprava bala najhujšega. Ob enem se je odločila storiti vse v svoji moči, da »e otme nevarnosti in tako .ie po naporih več let spravila Jug. hranilno in posojilno društvo na trdna tla. Postalo je toliko solventno, da ima sedaj vse vloge zavarovane pri zvezni vladi. Kupilo si je tudi lastno poslopje za urad, ki se ga sedaj predeluje in se vanj kmalu preseli. O tem in drugem bodo na občnem zboru poročali predsednik Joško Oven, tajnik Donald J. Lotrich, blagajnik Anton Trojar in drugi. Ostali člani di-rektorija so Jacob Zupan, Vinko Ločniškar. John Rudmai. Chas. Pogorelec, Frank Groscr in Frank Zaitz. Trem .je termin potekel in volitve bodo na tej seji. Nevarnost pete kolone Na Havajih, ki so glavna a-meriška pomorska baza na Pacifiku, živi 157,000 Japoncev ali .H7 odstotkov prebivalstva. Nad 122,000 izmed njih je a-meriških državljanov, ker so bili na Havajih rojeni. in" ^ Prva siovfcnska pralnte* se prfporo** tojakom v Chkagu, g m Ciceru in Bervvynu. * I Parkview LtuiMdrv €o. I J FRANK GRILL in JOSEPH KOZDRIN, l..tnik. \ e Fin« pi »tresba _ Cm iimrnt — D*lo jamceno ■ " - Telefonl: CANAL 7172—717S ■ ■ ,72T-'731 W. 31« Street CHICAGO. ILL ' ZA LIČNE TISKOVINE > .„ • „ VSEH VRST t»0 ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO Adria Printing Co. 1838 N. HALSTED STREET, CHICAGO, ILL. T.I. MOHAWK «747 .- PROLETARSC.SE TISKA PRI NAS ............................i.................... ZVONKO A. NOVAK: ČEZDRNINSTRN SLOVENCI XIII. V luiiiu'tvt stoletju je bilo raz-»;rje\mijc rimske cerkve v zamahu in frankovski kralj Karol Vel k» (768-8141 je z cynjera in meiern Äiril po nesrečni E/-rjpi krščansko vero ter ustvaril silno državo od Balta na .ie-verti ce. Slovane in Obre. Pokorila >e mu je domala v na Evropa. Tt daj so tudi Šimenci izgubili ?vojo politično in gospodarsko neodvisnost ter postali žrtev sicer pesnega ali to pa vztrajnega ponemčevanja. S krš^ar.-*kim je prihajal nemški me5 v deželo in resnične 80 sledeče llrcgorčičeve besede: In prišli *o, krstiti jih ield, v li vu'i krit, a v desni me£. in detle ns*e so krstili tt\l dednih, širnih njih planjav; .1 ko krst isvrsili, njih th>ni je bil in tuji meč krvav. Oznanjevalcem nove vere je bilo več do desetine in tlake kakor pa do Kristovih naukov in n jeni Alkuin je moral ostro pri jeti solnograš>kega nadškofa Arna radi njegove posvetne grabežljivosti in pohlepnosti ter opomniti oglejskega patri-jaiha, naj vendar olajša težka breme cerkvene desetine. Slovenci so se dvesto let upirali kristjanstvu, ker jim je nalagalo hudo breme cerkvene desetine in tlake ter zatrlo sta re šege in običaje pa politično in narodno svobodo. Nemški vladarji so prav do bro vedeli, da se Slovenci ne da.io podjarmiti, dokler se ne zatre njihno poganstvo, ki je bilo silen Heber njihne neodvisnosti. Cerkvena pohlepnost po posvetnem bogastvu in tuji zemlji se je Slovencem strasiui priskutila in zat?nusila, pa 30 se tidovratno upirali oblasti rimske cerkve, dokler niso naposled podlegli nemškemu mein, ki ie bil eden na>groznejiih hlapcev rimske hijerarhije v tedanjem ¿asu. Tako ni krščanstvo v tej obliki prineslo Slovencem nobenega sadu z ozirom na v&je duševno in kulturno življenje. To poglavje je eno najtemnejših v zgodovini slovenskega naroda in ime frankovskega kral ja Karola Velikega je s krvjo zapisano v njej. Karol je dobil del slovenske zemlje v posest že 1. 774., ko jo razrušil longcbardsko kraljo-itvo v Gornji Italiji, da bi rešd pa;>eža in Rim nevarnosti, ki jima j» pretila od tamkaj. Furla-nija mu je tedaj prišla v roke in z n jo seveda tudi slovenske pokrajine po Benečiji in Gori škem. Ko je ta krvoločni in zagrizeni frankovski vladar leta 788. uničil še samostojno Vojvodino Bavarsko, ?o prešle se ostale slovenske dežele pod frankovsko oblast in slovenski politični pa gospodarski samostojno ti je odzvonilo za zmerom. Karol Veliki je vso slovensko zemljo med Dravo in Jadranskim morjem razdelil v dve mejni grofiji, in sicer v "Vzhodno mejno grofijo" in pa "Furlansko mejno grofijo". V Pancniji (sedanji ogrski liižavi) je šlo Slovencem malo kolje, pa so si še -nekoliko dlje « I ranili neodvisnost in s"obo-do. t'soda panonskih Slovencev .)<• bila že od vsega početka Jo-kai drugačna od one Slovencev v Karantaniji. Solunska brata ('¡»11 in Metod sta tamkaj seja- I la krščanstvo v .pravem duhu in | slovenski govorici. Zato sta tudi položila temelj za višje kulturno življenje. Ali tudi tu se je moral naposled kristjani! duh umakniti kristjanski nasilnosti. Ker je to poglavje staroslo-venske zgodovine sila važno za poznejši razvoj slovenskih duševnih sil, se mislim malce dlje pomuditi pri njem v prihodnjih par številkah tega lista v tej koloni. Naše pomožno gibanje Skupno zbiranje denarnih sredstev za pomoč, ki je namenjena podj armljenim Slovencem v stari domovini in ki se Jim bo i>o*lala, brž ko brž bo to mogoče, je nujno potrebno in vse hvale vredno; zato bodo rtVieii ičika^ki Slovenci, kakor je to že znano, v ta namen veliko skupno prireditev s pestrim vz-portdom in izvrstno godbo dne 24. maja letos v prostrani Ameriški češki dvorani na 18. cesti. Seje krajevnega pomožnega odbora in zastopništva vseh slovenskih organizacij v Chicagu se vršijo zdaj pa zdaj. da se priprave za tisto veliko prireditev nadaljujejo in izpopolnjujejo. In tako je bila taka seja tudi dne 18. t. m. v Tomažino-vih prostorih na 22. cesti. Ude-ležba je bila ob danih okoliščinah zadovoljiva, dani bi bila lahko še boljia. Na seji se je nam povedalo, da je sedaj dvorana že zaarana, a vstopnice pa da se bodo dale tiskati v teku enega tedna, nakar se bo sklicala zopet na seja, na kateri se bodo razdelile vstopnice med odbornike, zastopnike, zastopnice in druge ljudi, ki so jih pripravljeni prodajati po naselbini. Obenem se bo ukrenilo vse potrebno glede izdatnega nabiranja oglasov za programno knjižico. Zato je želeti, da se udeleži prihodnje seje, ki se bo vršila v prostorih SNPJ na 265Z South Lawndale Ave., pofeg celotnega odbora in zastopništva naših organizacij tudi kar največje število drugih naših ljudi, ki jim je kaj za popoln uspeh nn-še nameravane skupne manifestacije. Med čikaškimi slovenskimi listi je bil to pot zastopan edi-nole "Proletarec'\ Upati je, da bodo na prihodnjem našem sestanku zastopani vsi. Oživimo slovensko dramo! • . , ..«, . .... Zdi se mi, da se naša naselbina v Chicagu bolj in boli od-Uimje negi ene naših najvažnejših kulturnih panog — negi naše drame, kar je **ila žalostno i in vse'/a obžalovanja vredno. 1 Da se pride U mu nedostatku vsaj malce v okom in da se odpravi nezdravo mrtvilo v našem kulturnem življenju pa spet oživi zanimanje za našo Talijo, bo vprizoril dramatični od.*ek kluba št. 1 J^Z dne 15. marca v dvorani Slovenske narodne podporne jednote na 2657 S. Lavvndale Ave. tride-jansko burko z imenom "Poslednji mož". Vs-topnice $0 prod vprizorit-vijo po 40c, pri vratih pa po 50c. Naše občinstvo naj pridno sega po njih, pride gledat burko ln se vnaj zdaj otrese neum-Jijive mlačnosrti do naše dram«, ki jo ie doligo vrsto let s tolikšno vnemo gojilo in tako darežljivo .podpiralo. Čisti dohodek te prireditve je name.ijen "Proletarcu" v podporo in če se ne motim, bomo tudi lahko slišali jugoslovanskega ministra Franca Snoja oh {ej priliki. % Namenoma ali pomotoma? Na povabilo čikaike pravui-i ške zveze je imel dne 14. t.' m. popoldne v njenih prostorih po I mali južrni kaj zanimiv govor ! jugoslovanski poslanik dr. Fo-tič. Najprej je govornik predstavil precej številnemu občitutvu sebe in ljudstvo, ki ga zastopa v Washingtonu. Rekel je, da se ni njegov narod nikoli ustrašil niti največjih žrtev, kadar je šlo za obrambo njegove svobe-de, in tinko je tudi lani kratko-malo strmoglavil lastno vlado, ko ga je mislila predati Hitlerju hi.Mutsolinlju na milost in nemilost ter s tem zabarantati njegovo politično samostojnost brez boja. Srbi so svobodoljuben narod. Temu v dokaz je jugoslovanski poslanik navedel bifoko na Koso vem, kjer se je njih en vladar Lazar v soglasju s svojimi velikimi in generali spoprijel s Turki, čeprav je vedel, da ga vsled sovražnikove premoči čaka neizogiben poraz. To je bilo proti koncu 14. stoletja (1389). * ln sedaj podajajo »ličen dokaz jugoslovanski četni-ki, ki se tako smelo in junaško borijo pod vodstvom generala Mihajlovioa za svobodo jugoslovanskega ljudstva, je nam povedal dr. Fotič., Niti v ameriški, niti ne v jugoslovanski zgodovini ni nobenega popuščanja, kadar gre za načela ljud«ke svobode in človeškega dostojanstva, je dejal govornik z močnim poudarkom. Zmaga sedanje boibe nam mora prinesti resnično pravi novi led — ne pa kake r,?ake Hitlerjevega novega reda. Za- Naaijaki teror v okupiranih krajih Sovjetske Usije WORD ORIGINS f!a*Bfllty: This word has remained almost the same for centuries, ever since the Humans used the words casus and casualtas, meaning fall or I accident. In English casualty still ' means an accident especially one that is not foreseen. In military snd naval usage it means a loss of men, net only because of death, but also becauw of wouudrf, dU*charice, capture, or »Insertion.—The Pathfinder. A little girl, spending her first night away from home, begun to cry : tthen bedtime lams. "You poor dear," «aid her ho.stcM. i "Are you homesick?" • No," replied the child. "I'm here-I sick." Ko so ••vjaUka ¿«U isfasla nemške vojaka is Velokolamtka in fa satedle, »o jim gaptapovci pustili |r§«n® •like. Predno »o odtli, so obesili osam fantov »a deklet. Cbdolieni so bili delovanja v tajni sovjetski p* tria t »ca» organisaciji. slovansko in grško vlado v Londonu, ne da bi se hkrati vsaj mimogrede dotaknil prevažne-ga zveznc&a pakta med čeho-slovaško in poljsko vlado, zaključi poslanik svoj govor z zagotovilom, da se veliki anglosaški demokraciji lahko zane-seti na sodelovanje Jugoslavije tudi v grajenja! nove Evrope po vojni. Udeleženci tega sestanka so jeli nato odhajati. In ko so šli mimo mene, so mi priletele na uho sledeče trpke besede: "E, i jod sada Rusija mu smrdi!" Dr. Fotič ni v celem svojem govoru niti enkrat omenil Rusije. Niti tedaj ne, ko bi povprečen človek pričakoval, da Jo bo. PRETIRAVANJE VOJNIH VESTI JE ŠKODLJIVO IMtlll i:illll KM KOV •I« Mám MAREC CLEVELAND, O.—Koncert "Zar. je", v nedeljo 1. marca v S. N. D. CHICAGO, ILL. — V nedeljo 15. miru 1942 prireditev v korist Proletarca v dvorani SNPJ. Ce čitamo dandanes dnevno ameriško časopisje, opazimo, kako r»di se njegovi pisci zatekajo k pretiravanju vojnih vesti. Na eni strani gledajo skozi veliko povečevalno steklo, na drugi pa zro skozi najmanjši drobnogled, ki jim je pri rokah. To oboje je nespametno, ker se s tem podtika ameriškemu čltateljstvu otroško razpo-loženje, oziroma nezrelost, a obenem pa je tudi sila škodljivo, ker st ne more občinstvo u-stvariti prave slike o bojih na raznih bojiščih m pravilno ra- «otoviti mora evrop^im „ar.. |g ¡^Z^i ijT' .dom lepao bodočnost in boljše življenje, je nadaljeval jugoslovanski poslanik. Ta zmaga ne bo zmaga samo te ali one dežele, ncijro skupna zmajra nad totalitarizmom, zmaga nad vsemi tistimi deželami, ki sedaj skušajo vsiliti svoje življenjske nazore vsem drugim svobodnim narodom — življenjske nazore, ki pomenijo uničenje na*e civilizacije. Nemčiji, Italiji in je Anvlijo in Zed. države ame-i riške. če je to atoril namenoma, je zgoraj navedena opazka popolnoma upravičena. Ko je našteval podrepnike | nemškega razbojnika in italijanskega tolovaja, je izpustil Romunijo, kar tudi ni bilo prav, če ni tega etoriJ pomotoma. Drugače je bil njegov govor dobro zasnovan, globoko zamišljen in sestavljen v gladki pa Boljša je gola resnica, pa če je še tako trpka, kakor potvor-jena vesela novica in prav j*, f da pogledamo tisti goli resnici in Harkova, bo to pomenilo velik nacijski poraz in Hitler bi bil primeran zagnati v boj re-rerve, ki jih sedaj uri za spo-mladantko bojevanje. N« drugem mestu v tem listu orinašamo poročilo o bodočih nakanah nemškega vojnega po-veljništva. Vsi tisti načrti se dajo prekrižati z večjo rusko zmag 3 v prihodnjih par tednih. Ta zrna- | Proletarca ga pa nam še ni popolnoma zagotovljena. zlasti še zato ne, ker zaostaja pošiljanje vojnih potrebščin iz te dežele v Rusijo za določenim načrtom. Ta nedostatek \e mora odpraviti; kejti Rusija je tista sila, ki zadržuje največjo in najizdatnej-I šo osisčno bojno moč ter s tem APRIL BRIDGEPORT, O. — Majska pro* slava klub« Naprej št. 11 JSZ v »o-boto 25. aprila na Škofovi farmi na B«i tonu. MAJ brez kakega prikrivanja v ob-rat ali iz oči v oči. Razen na Ruskem so Združeni narodi v defenzivi. . Po dveh mesecih vojne so Japonci tcliko napredovali, da so nas potisnili ie do kraja v kot. Na Daljnem vzhodu je naša stvar »Junima arf?le&ini, dasi je bil me- ¡ v j.|co retnem in kritičnem po- podrepnicama Madžarski in stüma zavit v pia¿¿ diplomati- j |0¿aju. Bolgariji, ki bi radi zag^podo. i čne Zilgonetnosti in nedoločna li v našem delu Evrope in sta no«ti. tudi udeleženi v sedanji zaroti _______ proti demokraciji, se morajo w • -zl: u;:^»; vzeti vsi pripomočki za obnov i- omenikl kažipoti tev napada na demokratični dodelani red v Evropi, je zatrdil govornik. a pri tem pa vedoma ali ne-vedoma zamolčal tretjo državo — Romunijo, ki tudi pridno sodeluje v zločinskih grozodej stvih osiščnih roparjev. V Severni Afriki manj resen, ker ni 2e 1. 1935. je začela pisateljska skupina v pomožni zvezni ustanovi VVPA izdajati "Ameriške kažipote" za vse posamezne države v Zvez i nem okviri», ! potem za okroije Columbia, S tistim duhom neuklonjive Puerto Rico in Alasko. Ta vrsta odločnosti, ki je presinjal Abra- iz 51 knjig je sedaj dodelana hama Lincolna, čigar rojstni Poklicni pisatilji so delali dan obhaja ta dežela na dan brezimno po vsehfdelih te deze-12. februarja, v ameriški dr- \ le ter pri prav Ija 1 N*o)tc9J9-i9)o 1 IQÎO 1030 JAMES AtftAM «pfl» ?Ow rKfSiDtHlü« Wl U.S. /¡¡jw IN IMPORTANCE ÍO fRUPOM AND JUSTICE iS POPuiAR EDUCATION, WITHOUT VNHiCM Kit «THF P- FAtEDOM Ji/VfiCE. CAN BE MAiNTAlNtD. ♦ y i flCKf T * row xWO**! H«MO 6ITT1NO - I HI UHION LAItk . WHIM YOUaiT • r Ml iHi mai reu Doy - roo CAM Ii SURE of Nftt M A Ii H i AUS AMD fee OR At T5MANS»4|P ~ ANP roo MtkPoftOAM-«ZfO 1.A&6R/ Record Corrected It's all a horrible mistake. Senator Harry S. Truman, chairman of the Senate Defense investigating Committee, erred when he quoted Joseph E. Barnes shipbuilding lobbyist, as saying that the Navy Department "gave us a profit of $1.80 a day on every man we had and 1 think we had 35,000. If it hadn't been for taxes, we couldn't have handled our profits with a steam shovel." "That referred to the first World War," Mr. Barnes, who represents the Todd Shipbuilding Corporation, told the Senate Naval Affairs Committee by way of correction last week. Don't Blaine the People for Our Losses Talk About "Smugness" of Americans Is Just an Attempt To Cover Up Those Who Are Responsible Democracy has Value ELLIS E. JENSEN To appreciate what our America means to u«, and how well worth defending it if against tyranny, let us recall some of the undemocratic con« ditions which our fathers endured. An late a* 1817 people who owed debts as small as $10 could be sent to prison, some of them being held for as long as 30 year» In 1810 over a thousand men were in New York jails for debt* under $26. Some of them starved to death while in jail, for they did not eat unless they could pay lor their food. Laborers were denied alf right of protest or strike, no matter how abominable their working conditions. They were treated without pity, as if they were slaves. A hundred year« ugo public schools for American children were few and far between. It was virtually impossible for an American girl to get a college education before 1850. And in most states women were forced by luw to yield any property they uwned to their husbands at the tmu! of their marriage. Freedom of conscience wum also r«» stricted. As late a.s 1X77 citizens of certain religious faiths were burred from office in some state*. During the railroad strikes in 1SS5 several American university professors were forced to resign because they had expressed sympathy for the strikers. America has come a long way. Those who hate democracy are now making a determined last stand to destroy it everywhere in the world, including here. They have scored startling victories in Europe and Asia, and wc cannot ignore the threat. Evils like the ubove and worse await us if we ibotch the job of defending our way of life. What We Must Do wm It just doe lit It has become quite the fashion to blame On "the smugness of the American people" the unfortunate military situation in which Uncle Sam finds himself. Members of Congress and others in public life have unconsciously offered that alibi. Even Mrs. Roosevelt has been guiltv of a similar statement. It reminds one of the excuses offered foi the downfal of France and for the fact that British armies could not insist Hitler's "blitzkrieg". We Having corrected the record, the plain.spoken Mr. Barnes wer* to,d the French people were "not united" and the British people wer? proceeded to tell the committee that profits allowed his com-1 "not awake " pany in this war are almost as outrageous—*o shameless, in ! *ute™n' wa® tru*; Th* and the British people fact, that the corporation vol*nt*n,v „turned M,>00.000 O ^ ^^'^¡r the Navy Department. suffered at Pearl Harbor, Guam and in the thilippinea. He wanted the country to know that his steam shovel crack • * • applied to the last war because, as he explained it, "I don't Th° American People can't be blamed for the failure of our commanders want to get mixed up with this war because profits are bad I T ^ °u f"Ct that °ur forcog, official organ of the Atlantic and Gulf District of the Seafarers' International Union of North America Here it is, in full: An Open Letter "To All Shipowners, ^Gentlemen: "You have lost several ships during this past month. They have been sent plunging to the bottom of the Atlantic with great holes torn in the.'r sides by enemy torpedoes. "When you balance your books at the end of the year, you'll find that your profit sheet won't be as long as it might have been—if these ships had not gone down. 1 the ships would be armed with anti-{ sub gum» and anti-air-craft guns ju-tt i as rapidly as they hit port. • "This has not been done! The Rafts Weren't Tkere The City of Atlanta went to the j bottom in five minutes. The Venore went down in seven minutes. Even granting that the life boats were in good condition, it is next to impossible to get the crew off in th.it length of time. Moreover, if the ship is listing to port, the starboard boats are useless. And if the ship is listing to starboard, the port boats are useless. On the- Atlanta the crew was able to launch only one boat and that one was crushed and sucked under by the sinking ship. A couple of life raft« aboard these ships would have saved many lives. "But the rafts weren't there! "This war is a month old now. For 30 days the seamen have been sailing the snips without the protection to which they are entitled — protection which has been promised repeatedly by both the Government and you. "A gun arid a life raft is little enough to auk for—don't you think? Then what's the stall? "Are priorities holding things up? Or could it be that you hate to shell out for the cost? "Whatever the reason, we say to you with all earnestness, things must change! The men who sail the ships must have the very minimum protection of anti-sub guns and life rafts "Very truly yours. The people did their part. Through their representatives in Congress they appropriated plenty of money—many, many billions, in fact. If that money had been properly expended, and if our army and navy chiefs had not be.rn "asleep at the switch," the Japs would not have grabbed control of the Pacific in a few hours. • # • France fell because the leaders of its armies believed the Maginot Line was impregnable and lacked a proper understanding of the importance of airplanes and other features of mechanized warfare. Britain suffered because its "brass hats" were equally oblivious of the fact that the world doe* move. On these points the record is as clear as the sun at noonday. Nevertheless, a persistent attempt has been made to shift the blame to the people of France and England. • * * And now Americans are being subjected to the same treatment. In some way our "smugness" is supposed to have hypnotized those who were entrusted with national defense. LABOR resents the suggestion. In no sense are the people of tkis country responsikle for wkaf has happened to us. They are shocked by what happened at Pearl Harbor and in the Pacific. They had reason to be. But they didn't waste time trying to fix the blame. "We can do that later on," they said. "Our job just now is to win this war. Let's get going I" And they are "going" and will continue to "go." Tkey were not "smug" prior to Pearl Harbor an* (key are not "smug" now. They know they are In a serious situation, but they are determined to fight their way out. Labor, Washington, D. C. The Annual Meeting of the Jugoslav Savings and Loan As- pegged." Some charges may he re- sociation is scheduled to take place Saturday, February 28, duced. Wages arc also 'pegged," for the tors Virxko Locniskar, Anton Trojar, and John Rodman will expire. If for any reason our mem- duration, but the Arbitration Court 1 1,10 Labor Cen-. bers cannot attend, they ar i s • * . to I* v /111 W/\n4 L I M _____ J _ 1 a I _ _ may make adjustments and workers 2301 South Lawildale Ave. receive a cost-of-living bonus, as in The meeting will begin at 8 Canada. ' P. M The government controls all man- power and assigns individuals to industry or military service, as it sees fit. Members of the Association are invited to attend this An- .. . M ,nual Meeting so that tho\ can Evidently, when Mars gets to a na- kiVOt. . , J " ,. V*11 tion's front porch, the usual demtJ .hCÄr f,rst hand what *** re urged to designate some Officer, Director or Stockholder to represent them by proxy. We have a fine and liquid cooperative financial institution and we invite our manv friends to join us and share in ¿rutic processes go out the window. been accomplished during 1041 !the earnings to make this in-That's one reason why, when this and so that we may plan for »tftution more influential and great conflict is over, the plain people i the continuation of our pro-must insist that the treaty of peace j Rres ,n j942 an(j contain provisions which will definitely outlaw future wars. If that is not done, we will not only lose democracy but civilization, itself, may be destroyed.—Labor. TAKE THAT! An English lady, self-appointed supervisor of village morals, accused a workman of having reverted to drink 'H>eciniae "with her own eyes" she had seen his wheelbarrow standing outside a public house. The atcused man made no verbal de fense, but the same evening he placed his wheelbarrow outside her door and left it there all night. OHIO CO-OPS EXPAND The Ohio Farm Bureau cooperatives, whose phenomenally successful growth In the past few year* hss been a rich source of inspiration for coopcratoia all over the country, has rolled up its sleeves and sailed into another field of co-op activity—hospital insurance. The new plan makes hospitalization be of some constructive use to the nation in time of war, they could en "But we can't squeeze out any tears j list their services in the cause of "the for you. Not when we count our dead. Fifty-seven of our Brothers went down with those ships. Fifty-seven families have been robbed of their fathers or husbands or sons. The way we figure things, our loss is greater than yours. "NOT ONE of our Brothers had *o much af an air-rifle with which to protect himself against the enemy raiders. NOT ONE of our Brotheta was protected by the new-style life belts (such as the British merchant seaman have). NOT ONE SIU man was able to climb out of the icy waters onto a life raft, because the ships were not equipped with these rafta. "And why in hell weren't they? "Conrreas passed a hill to arm merchant ships long before this country got into the war. The Maritime Commission announced last November that men who sail the ships" and other victims of carelessnesa and negligence on the part of profit-hungry employers! insurance available for all adult mem-"The Men Who Sail Your Ships." I ^ of Farm B^ea« member fami-Surely, if the newspapers wished to 1,e"' and effective for appli- cants upon completion of a group contract by the County Farm Bureau with the insurance company, in this case the Farm Bureau Mutual Automobile Insurance Company. Coverage is also provided for dependents of insured members between the ages of three months and 18 years. Insurance benefits include specified daily hospital confinement feei, operating room and laboratory ex- The Icussisns already have an Eng-1 flTid "ur**al Monthly Imh expert. Sir John Russell, helping range from 70 cents for i them to restore the "acorched cart" ! hl0,,P,ta, expense for husband or wife which they scorched last year to keep I a,on?' ¿° fi;20 /or ^lUl and sur- I the Nazis from ¿lining any susten- th<> ance from it. household and all eligible dependants. 1 Apparently they do not expect to let the Nazis break through again after the winter ia over and Hitler CONFIDENCE IDENTIFIED Patient (in waiting room of doc-attempts the spring offensive which | tor's office): "How do you do?" he is supposed to have up his sleeve. Second Patient: "So-so. I'm aching They would hardly make plans for from neuritis." the restoration of this area if they | First Patient: "Glad to meet you. thought they would k»ee it again. I'm Mendelbaum frimi Chicago." Zarja's Development For twenty-six years we hare worked toward tkis skow— While developing tkis group we've seen gladdness and woe. We're welcomed new members as tkey'ee joined in our group. To skaro all alike — to stretch or to stoop. We' watched members leave us; muck to our sorrow. But kave hoped tkat tkey'd join us upon tke tomorrow. Our ckorus may not sound "professional-like"— Suck as opera stars in front of a "mike," But wo strive and wo toil to make it expand, For we wisk it to ke tke kest in tke land. As a singer I know tkat it can be done— We can work towards our goal and «till kave our fun. Tke tking tkat coides to my mind is tke goal I We work like ants who aro stranded in a kole and climb and try so kard to reack tke top. But tkoy'ro never discouraged; tkey never stop! Words cannot tell wkat we've done in a )ear, Come and seo for yourself and an joy our good ckeerl And so you'll see ky our ckorus and tke skow we've in store Ye •—we worked, and we toiled, but we'll continue some more! Wo try to ke different and please wit variety, And work out our proklems witk fun and anxiety. So join us good people to see tke skow we kave planned— I know you'll enjoy it, so keed my command!! Marian Spekar. P. 8.—Date: March 1, 1942. Program: «:00 P. M. Price: 40c beforehand, ISOe at Box Office. Dance: 9:00 P. M. Price: 35c, Place: Slovene National Home on St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. years to come. Some outstanding matters will be reported on. The Association securetl insurance of all savings accounts by an agency of the U. S. Government and all accounts are therefore insured up to $5000.00. The remainder of the real estate properties have been sold and new office quarters securetl, which are now being renovated. The members will have an | opportunity to express their opinions on the conduct of ouf past work and bo contribute their good thought and expressions as a guidance for the future. We want as lartge an attendance as possible, therefore. Three Directors will likewise be elected. The terms of Direc- War Needs Ibmj—YOURS! » Thla war calls for every ounce of energy, every dime and dollar we can muster for ships—and planee—and guns. Hit the enemy with a $36 Bond. Hurt him with a $50 Bond. Help to blow him sky-high with a $100 or $1.000 Bond. Don't delay — every hour counts. Buy United State« Defense Bonds and 8 tamps today. more servicable to its members. Donald J. Lotrich, Sec'y. CANADA SLOWS UP PROFITEERING Canada "froze" prices on December 1 There had been some control prior to that. As a refcult of these regulation.«, Canada's cost-of-living index, instead of going up, has acUislly droppe-d-one-tenth of 1 per cent. That prc^s rather conclusively that profiteering can be restrained. In this country, prices of the ne-; e^suries of life continue to soar. Housewives, who know more about this matter than all the government "experts" put together, will tell you that certain items have jumped from 26 to 100 percent. Congress has given Mr. Leon Hen-lerson, our new "price ctar", plenty ->f authority. No one idiould expert Mr. Henderson to perform miracles, but the housewives of the nation continue to look to him for relief. Up to date, he hasn't done very much io help them, and their |Miticnce ie rapidly approaching the snapping point. They have seen the many photographs of Mr. Henderson which have appeared in the daily press. It would be a slight exaggeration to say they admired those photographs, but the truth i* they are not particularly interested in -photographs. They would like to have the "price czar" get busy and curb profiteering. If Mr. Henderson is a wise man, he will not disappoint them. And now, a friendly word of advice to the housewives: "Don't hoard! By hoarding you play into the hands of the ntoflteers and make Mr. Henderson's task much more difficult. — Labor. THEY DIE AT NIGHT Many of our most tragic automobile accidents occur after dark. When the cover of night has settled, highway seems to grow na rower, some cars arc traveling with poor head-larrpn and sleepy driver*, and pedestrians