/T sr s j, s £ IX. letnik. 1/|i,ij;i v <-'ctrtfU dli 11. uii il'1,"1' Rokopisi sc ne vračajo. ' Ncfra iVivaaa pisma sc ne sprc-jčiiiajo. Cena listu znaSa t,\ celo leto -I krone, /a pol leta 2 kroni Za manj premožne /a celo leto 3 krone, za pol leta K 1 '50. Rokopise sprejema uredništvo v Gorici, dvorišče, sv. Hilarlja štev. 7. Z urednikom je mogoče govoriti vsak dan od H 12 dopoldne v upravništveni sold. V Gorici, dno \. j;univarij;i I 901. lov enako Ijudst 'm v, & vero dom cesar J. cfjotfft, i * 1 1. številka. Naročnino in naznani;.1 s p 1 e j e 111 a upia.ništvo v Gorici, .Senieniška ulica št. 9. Posamezne številke se piodajajo v loba-karnali v Šolski ulici, Nunski ulici in ua Korenjskeni 7 luegu (Riva Corno) 't. .M po H vin. Oglasi in poslanice se nčimijo po petit vrstah, in sicer: če se tiska enkrat H vin., dvakrat 12 vin., trikrat 10 vin. Večkrat po pogodbi. N a r o č n i 11 o in o g I a s e je plačati v Gorici. *-•—' Izdajatelj in odgovorni vrednik: Iran Kaji v Gorici. Tiska ..\nroilnn liskama (odgov. .), Marušič) v Gorici. škodijo časnemu in večnemu Idagru a v sirijskih narodov in ki ubogo delavsko »Primorski List“. Yrčeraj je bila volitev za V. kurijo na Goriškem. Odkrilo povemo, da ni bilo ml izidu te volitve prav nič odvisno za katoliško : narodno stranko. — Naša misel je bila la-le: Ako proder.e naš kandidat, tedaj bo pač nadaljevanje našega dela nekoliko laže, ako pa ne prodere, tedaj bo naše delovanje lem živahnejše in obširnejše. ,.Primorski I,ist“ bo ne glede na izid včerajšnje volitve vztrajno vršil nalogo, katera je začrtana katoliškemu listu. Boj, ki ga bijemo že deveto leto, je boj za k r š č a n s k a načel a, b oj ia slovensko narodnost i 11 b o j za izboljšanje gospodarskih razmer med milimi slovenskimi rojaki. Prva in poglavitna točka našega programa je bila in bo tudi odslej: borba za sveta in 11 e’o m ad'ež e v a 11 a krščanska načela. Svetu in ueo-madeževana krščanska načela morajo prevladati zasebno in javno življenje, naše šole, naše urade, naše zbornice, naša društva, naše postave, naše časopisje, sploh' vse naše življenje. Liberalci so pahnili vero iz javnega življenja, so vrgli Božje razpelo iz višjih in srednjih šol, da celo iž ljudskih šol, so izbrisali iz šolskih knjig presveto ime Jezus, so oskrunili sakrament k\. zakona, so tu in tam oropali cerkve, so skovali postave, ki so protikrščajiske, ki neizmerno odijo č rijsicih 1 ljudstvo vsiižujejo velikemu kapitalu in židovskemu brezvestnemu oderuštvu. Še nedavno smo se slepili s tem, da so vsaj naše ljudske šole v dobrih rokah radi osebnih vrlin naših slovenskih učiteljev, toda zadnji volilni dogodki na Kranjskem in na Goriškem so nas prepričali, da smo se motili. Mnogo naših gg. učiteljev je v liberalnem, brezverskem taboru, da, trditi smemo, da so se prav gg. učitelji najbolj odklikovali v ostudnem boju proti čč. duhovščini, ki jim ni. nikdar nič slabega storila. Pojmi so se tudi v lem oziru — hvala Bogu — sčistili. Druga točka našega programa je: borba za slovensko nar o d n o s t. Vstrajno in odločno se potegujemo že deveto leto za pravice milega naroda slovenskega. Nevstrašno povdarjamo tudi nasproti birokraciji, da je ohranitev slovenske in hrvalske narodnosti v Primorju neobhodno potrebna za avstrijsko državo. Tako hočemo tudi za naprej, ne oziraje se ne na desno ne na levo. Neslogo, ki je nastala med goriškimi domoljubi, in ki neizmerno škoduje slovenski narodnosti na Goriškem, obžalujemo iz dna svoje duše. Ta nesloga pa je morala nastali, ker so se nekateri rodoljubi odtujili krščanskim načelom ter jih zavrgli. Naša iskrena želja jo, da se vsi rodoljubi zjedinijo na edino pravi podlagi krščanskih načel in da vsi složno delujejo za večni in časni blagor milega nam naroda. Prepričani smo pa, du se narodnosti slovenski ne da z nobeno rečjo bolje pomagati, kakor z izboljšanjem gospodarskih razmer. Naš narod je po uplivu nesrečnega liberalizma postal narod zadolženih kmetov in osiročenih delavcev. Vse bogastvo in vse blagostanje se steka večinoma v roke tujih kapitalistov in v bogata mesta, ki so večinoma naši narodnosti sovražna. Pred vsem je treba povzdigniti in osloboditi kmetski slan. V' la namen priporočamo gospodarske zadruge in pa HailTeisnove posojilnice po vseh občinah. .Glede d e I a v s k e g a s l a 11 u zahtevamo od države, da varuje delavce oderušlva in izsesavanja, kakor se sedaj po tvornicah česlo godi. Uvedejo naj se .obrtna sodišča. Da se med goriškimi Slovenci povzdigne časna blaginja, treba je dalje* nujno skrbeli za obrtni in trgovski stan. Kako daleč -.1110 Slovenci v lem pogledu zaostali, pričajo nam mesta Gorica, Trst i. dr., kjer je vsa obrlnija in kupčija v italijanskih rokah. Naravno, da imajo Italijani tudi v trgovskih zbornicah premoč, s katero tlačijo celo slovensko deželo. Kupčija in obrlnija sta za Slovence neprecenljiva zaklada, katerih do zdaj nismo še iskali. V ta namen naj se ustanavljajo obrtne zadruge in skupna skladišča. Kar se tim* trgovskega stanu, je neobhodno potrebno, da še osnuje tesnil stanovska organizacija in da‘še preosnujejo trgovske in obrtne zbornice. K o 11 s u m n a d r u š t v a pa naj se previdno ustanavljajo I »* tam. kjer so revnejšemu ljudstvu, zlasti delavstvu. v resnično pomoč. To .je v kratkih potezah naš stari program, za kojega se trudimo že deveto leto. V novem letu hočemo ga s podvojeno pridnostjo vršili. Ne strašimo se nobenih težkoč in zaprek. Vztrajno hočemo delo nadaljevali. Pravična stvar mora prej ali slej zmagati, ker jo spremlja blagoslov Božji. Tedaj naprej pod starim geslom : Vse za vero, dom, cesarja! Politični pregled. Paragraf 14. vlada. — Dunajski uradni list je objavil kar šest cesarskih naredb na podlagi paragrafa 11. Mej temi so : začasni proračun za prvih šest mesecev, računski zaključek za I. 1900. državna dotacija melijoracijskega zaklada ter nekaj davčnih pristojbinskih oprostitev. Proti razžirjanjusocijalistiških in anarhistiških listov je izdala tajen ukaz vojaška uprava. Naroča so, naj se večkrat preiskujejo vojaške stvari, posebno pa onih mož, ki jih je naznanila politična oblast kot socijalisle in anarhiste. Črnogorski knez je povodom štiridesetletnice vladanja privzel naslov ..kraljeva visokost11 ter to naznanil vsem državam. V Srbiji ne pridejo do stalnega miru. Hazkralju Milanu prijazno gibanje v armadi je postalo že nevarno. Sestavila se je vojaška zarota. Ruski car in predsednik Krii-ger. - Buški car Nikolaj, ki jo vže ozdravel, bode koncem lebruvarja vspre-jel v avdijonci predsednika Krugerja. — Vsprejem bode menda v francoskem mestu Mentolu*. Uspehi Burov baje niso ostali brez uplivu na ruske vladne kroge*. Uspehi Burov so stalni. — Niti angležka uradna poročila ni* taji* več burskih uspehov. Prodiranje Burov v kupsko kolonijo napreduje. Mnogi kolonisti so se jim priklopili. Buri se preskrbujejo z živežem in streljivom, katerega je jelo premanjkovati na domačih tleli. V mnogih bojih so Buri premagali Angleže. Nekatere železniške proge so Buri razdrli, druge so v nevarnosti. Angleško glavno stražo v llelveciji so Buri zajeli. Ubitih in ranjenih je f>0 mož, 200 so jih Buri ujeli. S Kitajskega so poslali debelo raco za novoletno darilo v Kvropo. Iz Pekina poročajo, da so Kitajci vsprejeli vsi* pogoje velesil ter izročili poslanikom izjavo, naj se takoj prične mirovna pogajanja in sklene premirje. Davščina nn žgnnjc v finančnem odseku. Zadnje zasedanje našega deželnega /jtpru jo bilo sicer kratko, a pri vsem tem ni mu manjkalo važnih in zanimivih Irenolkov. Javne seje so bile mirne, celo dolgočasne, zato so bile pa tem bolj živahne razprave v odsekih. Izredno zanimanji* so kazali poslanci za linaučui odsek, kateri je imel nalog pretresovati vladno predlogo o nakladi na državni davek od žganja in od opojnih pijač. Namesto sedanje davščine po 20 in 30 h od litra žganja naj bi se uvedla enotna doklada približno S h od litra. K doličnim sejam linančnega odseka niso prjšli h* njegovi člani, temuč kot poslušalci tudi drugi poslanci skoro v polnem števila. Bazen teh prišla sla k prvi seji dva vladna zastopnika, dvorni svetnik Bosizio kol vladni zastopnik v zboru in višji liuančni svetnik B r e - 111 u d a kot strokovni uradnik; poleg teli pozval je odsekov predsednik v sejo deželnega računarja Kavči ča. Načelnik linančnega odseka dr. V e r-z o g u a s s i je začel razpravo o označeni vladni predlogi ter poprosi odsekove člane, naj izrazijo svoje mnenje o nji. Poslanec conte Panigai izjavi, da se ne mara spuščati v nikako razpravo o tem predlogu, temuč da ga brez razprave odklanja, ker se ne ozira vlada na želje italijanskih poslancev, temuč je vse po deželnem zboru sprejete predloge zavrnila. Poslanec prof. B er buč reče, da noče biti lako slrog z vladnim predlogom, da je pripravljen sprejeti ga iz tehtnih in utemeljenih razlogov, a le pogojno. Pravi, da na temelju vladnih podatkov se da preračunih, kolikemu eventualnemu dobičku se dežela odpove, ako se sprejme vladin predlog. Vlada ponuja sicer deželi, ako se sprejme ta zakon, letnih 05.300 K kol prispevek iz doklade na žganjarino, du-čim je dobivala dežela sedaj na ime te davščine po privatnem zakupniku povprek le 41.000 K letne zakupnine. Tedaj bi donašal novi zakon deželi letnega dobička v primeri s sedanjimi dohodki za okroglih 20.000 K. Ali v resnici bi novi zakon zaprl deželi pot do letnih 120.000 K nad sedanje dohodke, katere b*i dežela mogla dobivati, ako bi obdržala sedanjo davščino na žganje in bi sprejela njeno pobiranje v svojo upravo. Po uradnih izkazih porabila je naša dežela leta 139!) 3.320 hektolitrov alkohola. Obče je pa znano, kar tudi uradni K davščine na pivo. Govorniku so drugi poslanci, člani in nečlani tinančnega odseka, nu več točk ugovarjali. Nekateri so dvomili, da bi bila množina použitega alkohola, katero je vlada navedla s 3.320 Id, zanesljiva: drugi so menili, da je v tem znesku sprejel tudi oni špirit, ki se rabi za obrtne namene (denaturaliziran);zopet drugi, tla ni mogoče obdačiti ves alkohol, ki *<• užije, ker se odteguje obdačanju s tihotapstvom; da sedanji zakupnik ne dobiva onega dohodka, ki ga je govornik miračiinil. in da tudi dežela ne bi ga dobivala, ker bi se ji mnogo žganja prikrilo, ker dežela nima urejenega užit-ninskega urada in ker bi upravni stroški vse požrli. Račune so priznali po številkah kot resnične, a imeli so jih v več ozirih za imaginarne, katerih podlaga ni taka. da ne bi se mogla izpodbijati, lako n. pr. da se postavlja v račun navadno žganje povprek s 40 stopinjami, da se navaja kot povprečna sedanja davščina 21 b od litra žganja; da se jemlje kot podlaga zahtevam, katere je govornik navedel, dobiček, katerega dež#la ni še imela iu katerega jej nihče ne more jamčiti, itd. Vsi pa so bili tega prepri-• čanja, da treba storiti, kar je mogoče, ila se pri tej priliki zavarujejo deželne finance in deželne koristi na vse strani. Vladna zastopnika in deželni knjigovodja so dajali pojasnila na vprašanja, ki so se jim stavljala, ter so razpravljali vso zadevo s svojega strokovnega stališča. Slednjič so bili po dolgi razpravi, ki je trpela nad dve uri, Berbučevi predlogi sprejeti soglasno. Vladni zastopnik ni dal na sprejete predloge nlkakega odgovora, ker je Dalmacija med tem vladno predlogo odklonila in vsled tega ni prišla več v poštev; a izvestno je, da bi bila vlada rnjše opravičenim zahtevam ugodila, nego pustila da bi se njena predloga pokopala, posebno ako bi se bil ves zbor odločno postavil na to stališče, kakor je bilo pričakovati. ,.Soča“ pravi, da bi bil kdo drugi stavil toliko še ugodnejše pogoje za sprejem označenega vladnega predloga. Mogoče: — toda pogoji morajo biti tudi opravičeni. Kdor natanko pogleda navedena izvajanja, mora priznati, da slonijo Berbučeve zahteve na tehtnih razlogih in da so v ozki zvezi z vladno predlogo. Novice. Slava volilcem V. kurije Pri prvi volit vi je dobil dr. Gregorčič 145, dr. Tuma 141 in laški kandidat Finetti 122 glasov. LISTEK. Podoba našega Odrešenika. Različne so podobe našega Odrešenika, ki jih najdemo med svetom, naj si bodo slikane na platno, papir ali zid, bodisi izrezane iz kamna ali lesa. Vsaki slikar in podobar naredi podobo po svoji glavi, kakor se njemu najlepša zdi. Vsak ima svoj razum, svoj talent, glavo in roko. Kaj krasne se včasih vidijo, najdejo so pa tudi slabe podobe, da take, da niti od daleč prav ne kažejo to, kar bi imele kazati. Navadno se to ne godi iz hudobnosti, le „umetniki-' so nekateri tako borno izučeni, da sploh ne znajo nič lepega narediti. Vse bolj žalostno, da ne rečem hudobno in peklensko pa je, ako slaven slikar, ki je zmožen in ima slikarski čopič popolnoma v svoji oblasti, ako tak, pravim, naslika Odrešenika v čisto navadni, odurni, skoraj da grdi podobi. K tem spadajo judje in pa brezverci, ki nalašč tako slikajo, da bi zasmehovali našo vero. Brezverci se izgovarjajo s tem, da pravijo: „Saj mi nič ne vemo, Pri ožji v o I i t vi je dobil dr. 1 Ki, dr. Tuma I i I glasov, rineltijanci so se volitve /držali. Izvoljen je tedaj dr. Gregorčič vkljub brezmejni gonji od nasprotno stranke. Volilci so pokazali, da se ne dajo strahovati po '•Soči . (i. Andrej Gabršček se je prod ožjo volilvijo peljal k Lenassiju, pri katerem je bil tudi predsednik laške »Uniono« vitez Pajer. Pogajal se je za italijanske narodno-tiapredne glasove. Tudi drugi narodno-napredni prvaki so se na vse načine trudili, da bi pridobili hiške liberalno glasove. Ponujali so Italijanom celo glasove veleposestnikov. Poslali so vozove in telegrame v Gradiško itd. Toda vkljub vsemu lomu so žalostno propali. Kdo bo zdaj plačal volilni golaš »narodno-naprednim« volilcem? Po končani voli t vi so se na-rodno-napredru »politiki« osmešili z pobalinsko demonstracijo. Napravili so nekatere otročaje, da so vpili po ulicah sramotivne besede za g. dr Gregorčiča iu našo stranko. Mi pa pravimo: Zmaga je naša! Volivcem kmečkih občin! »Slogin« kandidat je gospod Matija Rutar, deželne sodnije svetovalec v Gorici. Volivci,! Zapišite vsi na glasovnico njegovo ime. Nasprotniki so». raznesli o njem govorico, da ne s p r e j m e k a n d i d a I u r e. Ne dajte so begati! G. svetovalec je sprejel kandidaturo in no odstopi. Volivci! Po vsem Slovenskem so izvoljeni kandidati naše stranke. Pridružite se tudi Vi vseslovenskim volivcem in izvolite soglasno moža katoliško-narodnih načel! , Konec XIX. iu pričetek XX. stoletja se je jako lepo, dostojno in ganljivo obhajal v tukajšnji stolnici. Slovesno polnočno mašo pred izpostavljenim Najsvetejšim je opravil naš ljubljeni nadpastir, Nj. Eminenca sam. Pred sv. mašo so peli pevci — z ozirom na preteklo stoletje psalm, „mi-serere'* po znanem ganljivem napevu; po sv. maši pa „Veni Creator Spiritus“ z ozirom na novo stoletje. kakšen je bil naš Gospod Jezus Kristus; morda je bil tak, morda tak“. Ali je pa to res, da mi prav nič ne vemo, kakšen je bil naš Odrešenik? Prav natančno tega ne vemo; nekoliko pa vendar in to je zadosti lepo in zanimivo. Ob času, ko je Gospod Jezus Kristus začel učiti, bil je v Judeji za namestnika rimskega cesarja neki P u b-lius Lentulus. On ni bil gotovo kristjan in ni veroval v Kristusa, pa videl ga je, poslušal in slišal je veliko o njem govoriti. Njemu bomo verovali, n#? Tem rajši bomo Lentulu verovali, ker ni pisal iz verskega prepričanja ali navdušenja, zapisal je le nepristransko, nekako zgodovinsko to, kar je videl in slišal. Kaj je pisal ? Pisal je rimskemu zboru tako: „Tukaj živi zdaj prav čudoviten človek. Imenujejo ga Mesijo, to je Odrešenika. Tujci ga imajo za preroka; njegovi učenci pa ga molijo in ga imajo za Božjega .sina. On vzbuja mrtve k življenju in ozdravlja bolnike kar s samo besedo ali pa tako, da se jih dotakne. On j«r te- V cerkvi, ki je bila natlačeno polna pobožnega občinstva, je vladal najlepši in svet mir. Slovesnost je napravila na vse pričujoče globok nIis. — Pred izpo stavljenim najsv. R. T. je bilo videli tudi v ponočnih urah nepričakovano veliko število molivcev. Prevzvišeni g. kardinal je opetovano izrazil svoje presečno veselje nad tem sijajnim pojavom krščanske zavesti in hogoljubnosti ter zatrdil, da je ta dogodek bil zanj najveselejši, kar jih je doživel doslej mej nami. Hvalo Rogu, katoliškim Goričanom pa najobil-nišega blagoslova z nebes v novem stoletju! Tudi iz drugih krajev naše nadškofije smo dobili vesele vesli. Dopisnik iz Bilj nam na primer piše: ,,Po noči je bila cerkev polna častivcev, moških in žensk in kar je najlepše: po noči so večinoma molili Najsvetejše iiaši možje, med njimi g. župan in starešini in veliko naših mladeničev iz cele duhovnije t. j. iz Bilj, Orehovelj in Bukovice. Tolikega duhovnega veselja in sreče nismo vžili že od zadnjega misijona1*. Umrl je vodja svetišča na Barbani preč. g. Miha A vi a n v 46. letu svoje starosti. Dne 27. m. m. za jutra se je napravljal v Flumičel na obisk k ondotnemu dekanu. Ker se ni čutil dobro, je zapustil čoln, v kateri je bil že vstopil, ter se je vrnil v svoje stanovanje. V hišo stopiv-šega je zadela kap, tako, da ,je padel na čelo ob zid, kateri je bil zdajci vškrop-Ijen od krvi. V tistem trenotku je že bil mrtev. Pogreb je bil 29. dec. popoludne. Rajnik je s posebno ljubeznijo opravljal svojo službo voditelja božje poti na Barbani, katero tudi Slovenci radi obiskujejo. Naj počiva v miru! — Dne 29.m. m. umrl je na Livku Andrej Hrast, zadnji brat pokojnih duhovnikov Janeza in Simena Hrast. Star je bil 62 let. Bolehal je nad 3 leta. — N. v m. p.! V Gorici. — Mestni svet goriški je imel dne 30. m. m. sejo. Župan Venuti poroča o prepovedi visokega namestništva, da bi se ulici Vetturini dalo ime ulica Carl o F a-v e 11 i. Nato je stavil svetnik K u r n e r interpelacijo o knjigoveznici iu b u k|v a r n i Bedna M k o v i v gosposki ulici. Ti dve. prvi točki kažeti, kako važna vprašanja razpravljajo goriški očetje. Iz poročila svetnika Bonavia po-snemljemo, da znaša proračun za pokriti povodnik v cipresni ulici K 637.27., za popravo mestnega kopališča pa 25.166.06 kron. Namakanje cest se zopet prepusti podjetniku g. Alojziju Rossiju. Odobrili so se računi za porabo raznih občinskih zalogov v I. 1899. Ogenj na južnem kolodvoru. Predsinočinjem je gorelo v prostorih carinskega urada na južnem kolodvoru. Na pomoč došlim ognjegascem pa se je posrečilo, da so ogenj omejili. Škoda se ceni na 2000 K. Nekemu železniškemu uradniku, ki stanuje nad gorečimi prostori, zgorelo jetudi nekaj obleke. Centralna Posojilnica naznanja: Načelstvo je sklenilo, da od 1. januvarja t.i. naprej bo obrestovalo hranilne vloge polumesefno po 47»*/.. Obresti like in lepe postave; njegovo obličje je milo, krotko in častitljivo. Njegovi lasje imajo čudovitno barvo, tako da se ne da popisati; v dolgih kodrih mu padajo na pleča, in to mu daja neizrečeno lepoto. Vrh čela in glave ima lase na levo in desno razdeljene, kakor jih nosijo Nazarenci. Čelo ima visoko iu gladko! lice je lepo cvetoče (rudeče), nos in usta so čudovita lepa. Rrado ima gosto in tiste barve, kakor so lasje. Brada ni dolga, pa v sredi razdeljena na dva dela. Oči ima lepe, svetle in resne. Kedar koga krega, sije mu z obraza kraljeva oblast, kedar pa svari, je poln krotkosti, ljubezni in potrpežljivosti. Naj govori ali kaj dela, vse stori z resnim obrazom in ljubeznjivo. Nikoli ga niso vid#li, da bi se smejal; pa velikokrat, da se je jokal. On je zelo zmeren, zelo moder in ponižen. S kratko besedo, on je človek, ki po svoji veliki lepoti in modrosti prekosi vse druge ljudi“. Tako piše poganski pisatelj, carjev namestnik, do rimskega senata (zbora). hranilnih vlog se računijo torej od l. do lf>. in od IH. do 80. vsakega meseca Načelstvo je to sklenilo v prilog strankam, da ne bodo na izgubi, če včasih ne morejo vložili 1. dne v mesecu. Kedar bo t. ali 1 G. dan meseca nedelja ali praznik, se bodo hranilne vloge sprejemale 2. oziroma 17. dne meseca, obresti pa računile od 1. oziroma od 16. dne meseca brez izgube strank. Za načelstvo: Dr. Josip Pavlica. Ljudsko štetje v Gorici. Prihajajo nam pritožbe od raznih strani o čudnem postopanju naših magistratovcev. Več strankam se niso namreč pravočasno vročile popisne pole in so začeli hoditi po hišah mngistratovi organi sami ter hoteli oni popolniti dotične pole, četudi so se stranke temu upirale in zahtevale naj se jim puste pole, da jih (stranke) same izpolnijo. Po nekod so baje ti mestni organi na stranke pritiskali, seveda na slovenske, da se vpišejo za Italijane ter jim pretili, da ne bodo več spadale pod mesto, ako tega ne store. Posebne sitnosti pa delajo ti ljudje tistim naiim strankam, ki so pole saine izpolnile, tako n. pr. se jim govori, da ni prav, ako se je n. pr. pri v poli navedeni osebi zapisala cela beseda „rimsko katoliški*1, pri sledečih osebah pa se je zapisalo mesto cele te besedo „detto“ ali ,.jednako“. Opozarjamo vse stranke, katerim bi bile pole zaradi takih m a-I en kos ti ali drugih neznatnih pomanjkljivosti vrnjene, da pridejo v prostore kat. del. društva, da se tam pogreški popravijo. Sploh naj pridejo tje vse stranke, ki imajo v tem pogledu kake pritožbe. Sumljivo znamenje! Znano je, kako se je v prejšnjem času veselila „Soča“ vsake narodne pridobitve. Vsak pojav narodnega življenja mej Slovenci je primešala s komentarjem, ki bi ga lahko zmeril na vatle. Če je slišala le kak „živio“ na ulici, koj ga je objavila. — Sedaj pa molči kot grob. Imeli smo v Gorici krasen sv. misijon v stolnici v slovenskem jeziku. Slovencev je bilo na stotine zbranih ob časih govorov. Vsakega pravega Slovenca je veselje navdajalo ob pogledu — tolike množice zbrane v srcu goriSke dežele. — A ,,Soča“ ni našla za ta dogodek — niti najmanjše besedice. Pohvalno so o slov. sv. misijonu poro-' čali celo laški listi. Le „Soča“ je molčala. Zakaj, ni težko uganiti. Z veseljem so naši listi poročali ;0 imenovanju preč. g. Kokošarja za župnika mestne fare v Gorici.. ,A „So6a“ je prinesla le povsem suhoparno vest o imenovanju — celo brez običajnega voščila: Častitamo. Pravi narodnjaki so se vzradostili tega imenovanja. — Le „Soča“ — nima veselja! Slovenci zlasti v mestu! — Sumljiva znamenja...! Njen naroden rtut se bo popolnoma utopil v sovraštvu do farovžev! —1.— Ogibajte se farovžev kakor hudič križa, ker ondi se zapeljuje le v izdajstvo in v greh!“ To hujskanje beremo v „Soči“ z dne 20. decembra t. I. Vprašamo zopet slavno c. kr. državno pravdniitvo, ali bi pustilo ,,Primorski List“ brez ukora, ko bi pisal po ,.Sočinem“ receptu tako-le: ,. Ogibajte se šol, sodišč, davkarij, advokatskih in notarskih pisarn kakor hudič križa, ker ondi se zapeljuje le v izdajstvo in v greh ?“ — Prosimo — vsem e n a k e pravice. — 1.— Milost državnega pravilnika je velika. Nedavno je zopet dobrohotno dovolil, da je „Soča‘* (št. 1. t. 1.) pisaia v sveto duhovskem stanu: „Ali je to krščansko načelo, da duhovniki držite „ofer“ za svojo malho(!) med najsvetejšim opravilom*1? Ako bi danes prišel zopet Kristus na svet in bi vas zasačil(!) pri takem opravilu med daritvijo sv. maše, prepričan sem, da bi vas pognal s palico — in prav bi se vam zgodilo11! Tako do besede tiskano in objavljeno po milosti gosp. državnega pravdnika dne 1. jan. t. 1. (dopis iz Ponikev). In zopet o celem stanu: „Zdravi so, da odtehtajo dveletno junico; ko bi jih danes Sv. Mihael tehtal, bi se mu vaga polomila11 itd. Duhovski stan, kako si spoštovan pod postavo, katero zastopa državni pravdnik ! Naši delavci. Dne 23. decembra so spremili naši slovenski delavci v Gorici k večnemu počitku svojega sobrata Andreja Pavšiča iz poljske ulice. Pokojnik je bil veren in priden delavec, zato tudi priljubljen pri svojih sobratih. Več kakor 25-letno delovanje v tvornici mu je spodkopalo zdravje. Kot žrtva svojega poklicu se je previden a« sv zakrament, ureselil v t>ul.iAo večnost. Hojak je bil tudi ud našega katoi. delav. društva. Umljivo je bilo gledati ob pogrebu dolgo vrsto slovenskih delavcev, ki so ska-icovali zutinjo čast svojemu sobratu. Katol. del. .društvo", je bilo po svojih Goriških poverjenikih in udih — skoro polnoštevilno zastopano. Ob krsti so mu svetili naši delavci. Ne moremo si kuj, da ne bi pohvalili pri tej priliki nerazruSljive vzajemnosti naših vrlih delavcev, ki se iz lastnih nagibov zbirajo pod zastavo kat. društva, da v bolezni dele drug drugemu podporo, v smrti pa tolažbo osiročeni družini. , . .... Xa dan sv. btelana se je vil iz cerkve sv. Vida na Placuti zopet veličasten sprevod. Peljali so k počitku zemeljske ostanke gospice Katarine Cej, učiteljice. Preblaga gospica je službovala v Sv. Križu, kjer sojo splošno spoštovali zbog njene pobožnosti in delavnosti. Prišla je radi bolezni nedavno na svoj dom, kjer je na sveti večer mirno v Gospodu zaspala. K pogrebu so prihitele iz raznih krajev njene stanovske družice in drugu gospoda. A kar nas je najbolj ganilo, lo je bila zopet velika četa naših delavcev, ki so spremljali k počitku hčer svojega rojaka. Oče preminule g. učiteljice je tudi ud našega kat. del. društvu in njegovi sobratje niso mu mogli bolj pokazati sočutja v neizmerni žalosti, kakor da so se trumoma zbrali okoli krste njegove hčere ter povečali tako krasni sprevod. Ko je mrtvaški voz vže zginil po mirodvorsici ulici, se je še pomikala za njim po prostranem Katarinijem trgu iz ulice Orzoni velečastna vrsta — slovenskih delavcev. Vesele nas — odkritosrčno rečemo — taki pojavi mej našim dobrim delavskim ljudstvom, in to tem bolj, ker spoznavamo, kako se oklepa delavstvo bolj in bolj onega vzajemno-krščanskega duha, ki veje iz našega katol. delavskega društva! Y Štjaku smo imeli jako vesele Božične praznike. Novi pevski zbor se je tako vrlo dobro obnesel, da so govorili izvedeni ljudje, da tacega petja ni še doživela naša farna cerkev. Za to gre posebna čast našemu pevovodju, ki toliko žrtvuje za čast Božjo. Pri Sv. Luciji na Mostu se je mej svojimi rojaki za stalno naselil gospod Valentin Pregelj, profesor v pokoji. Zadnja služba mu je bila v Dubrovniku na nautični šoli, kjer je učil matematiko in fiziko. Zavoljo svoje skromnosti, prijaznosti in zgovornosti je gospod profesor mej svojimi rojaki zelč priljubljen. Živio mnogo let zdrav in vesel mej rojaki! — O praznikih smo poslušali v farni cerkvi novo in nenavadno lepo petje in orglanje. Teorija se je začela kazati v praksi. Le naj se pokaže še bolj! Želimo da bi cecilijansko društvo prihodnjo produkcijo na deželi tukaj pri Sv. Luciji napravilo. Naj vzamejo merodajne osebe to željo na znanje in v prevdarek! ,,Zloraba spovednice1*. „Primorec“ od 21. decembra t. 1. pravi na koncu škandaloznega poročila iz spovednice: „to nam da misliti1’*. Kavno za praznike izpustil je Pepin sin mastno raco med svet, češ, ta le priboljšek in posladek bode teknil vsem mojim privržencem, pa tudi Mephisto se mi bode prijazno poklonil. Ako je Pepin sin vpisan v ložo, bo gotovo za eno ali dve stopinji povišan. Toda vedi, Pepin sin, da se te svoje zlobne zasluge prezgodaj veseliš. Brez prelomljenja spovednega pečata, se vestno priča, da „znanih posestnikov ženice11 so bile obhajane še le po 5. decembru — torej so trditve tvoje utopija (izmišljene). — Dalje, pošteno govorjenje o volitvah sredi polja, sredi ceste z znano ženico, da naj skuša pridržati doma očeta, strica in morebiti tudi moža, je zlobnost obrnila in spačila tako, da se je mora peklenšček veseliti. Pa kakor da bi bilo še premalo zabeljeno, s o vse obesili na spovednico. Ni verjetno, da bi lepo dišeča črevl j araka smola bila navdahnila dopisniku to hudobijo, ampak od nespodobnih pijanskih šal do spovednice je le en korak človeku, ki se tako malo Boga boji.*) V Kred u, 31. dec. 1900. _________ Jakob Fon, vikarij. *) Iz tega »dogodku v spovednici« sklepa dr. luma v konfiuni izjavi v »Soči«, da duhoviCina iioOc imeti nadvlado. U. doktor, ali ni to grdo V Duhovniki — kapitalisti? — Liberalci kaj radi podtikajo duhovnikom, da so kapitalisti. Na to moramo odgovoriti, da so bogati duhovniki mej nami bele vran e. Če so, so to vže od doma. ker so premožnejših starišev. Ce si je pa res kdo prištedil za stare dni, je po svoji smrti tudi zapustil v dubre namene. Duhovski denar — lahko rečemo gre skoro izključno zopet mej ljudstvo. Kdo se ne spominja oporok preč. gg. Kumarja in Ilovarja, kdo ne oporoke nedavno preminulega preč. g. dekana Ivana Vesela na Kranjskem, ki je zapustil 4000 gld. družbi sv. C. in M. — Toliko vzamejo liberalci duhovniku v zlo, če je se svojo varčnostjo prihranil par krajcarjev za starost. A vedeti bi morali, da je duhovnik v pokoju na tretjino in četrtino manj plačan, kakor drugi uradniki. Navaden duhovnik v pokoju dobi na leto le 225 gld. pokojnine, d o č i m dobi vsak k a n c e 1 i s t v pokoju okoli 400 gld. ..Soča1* se tudi spodtika ob dotacijo našega Provzornega kardinala. Vprašali bi jo pa radi, ali jo videla tako, kako zaporedoma trkajo reveži vsake vrste na njegova vrata — in ne zastonj. Če vpraša „Soča*‘ začudeno: „Kdo v deželi ima več dohodkov nego jih ima n. pr. goriški kardinal? hi jej stavili radi mi vprašanje: Kdo v dešeli ima več prosjakov, nego jih ima n. pr. goriški kardinal? Kdo v deželi žrtvuje več denarja v dobre n a m e n e nego n. pr. goriški kardinal? ..Slovenska zveza" v Št. Petru, bode imela svoj redni občni zbor dne G. januarja 1901 ob 31/* uri popoldan v prostorih kmečki zadruge v Št. Petru. Iz Svetega nam pišejo to-le: Kakor je Gorica" svoječasno poročala, sta nastopila pri volitvi v gospodarski svet v Svetem dve stranki, namreč naša stara poštena stranka, prijazna ,.SIogini“ politiki, in pa takozvana ,.na-rodno-napredna" stranka. V volilni komisiji seje nahajal tudi Jože Kovačič, pristaš te novopečene stranke. Ko je videl, da so se njegovi pristaši tako zbali ogromne večine stare poštene stranke, da so jo kar popihali in se volitve niti udeležili niso, oddal je svoj glas možem, njemu nasprotne stranke. To pa je njegove pristaše tako razburilo, da so popili na njegov račun nekaj „litronov“ vina. Po noči pa so mu bile porezane trte v vrednosti 58 K. Govori se celo, da je nastala proti njemu nekaka zarota in da so mu celo žugali, da mu poderejo hišo. Zaradi teh stvari imeli so orožniki dne 28. t. m. skoro cul dan službo v Svetem. Stvar se resno preiskuje, a med našim ljudstvom zavladala je huda ogorčenost. Ali ni to lep sad „narodno-naprednih“ idej ki so v tako kratkem času pripravile svoje pristaše do razdivjanosti ? Iz liorjaue. — „Sočau pravi, da se je naš g. vikar skril za štiri borjanske kmete. To je grda laž! Dalje pravi, daje bil na dan volitve borjanski mož pijan, in-da je to delo g. vikarja. Zopet grda laž! Moža pozna cela občina, da je slaboten že več let. Ko pa je res kaj preveč pil, ali veste, kdo je plačal? Plačal je ,,Fedrih“ iz Kobarida, kije mož „na-rodno - napredne" stranke. Dalje pravi „Soča“, da nas ima g. nune na vrvici. Ali misli morda dopisnik, da bomo poslušali lažnjivce okolu „Soče“ in ne duhovnikov ? Mi smo spoštovali duhovnike, jih poslušali in jih bomo tudi za naprej, ker nismo še tako učeni, kakor vi. Kadar bomo pa tako učeni, kakor vi, bomo odslovili duhovnika in za učenika bo prišel k nam „Sočin“ dopisnik. Spredaj mu obesimo obrekovanje, zadaj pa laži, da ga bo lepo videti in poznati. 11. A. kmet. S Krasa 26. grudna. (Izv. dop.) — V „Soči“ št. 142. čitam dopis g. V. B. Pred vsem moram omeniti, da ta liberalec ni tukaj domorodec. Privlekel se je neki od tam iz V. Z. Kar poroča v rSoči“, da je podžupan iz Kobolov pušil zastonj srnodke, da se je za njim kadilo, je laž, ker podžupan ne puši smodk. Predsednik-iz Branice ni liiti ene smodke za agitacijo nobenemu podaril. Na volilni dan v Štanjelu ni bilo nobene agitacije, ne vina, ne kron, ne smodk. Takega lažnjivca, kakor je ta g. V. B. bi veljalo zatožiti finančni straži, da bi moral patent za laži plačevali. Pravi, tudi okoli, da želi fabrike petijota zatreti Toda v naši domovini se ne more nobenemu očitati, da ima labricirano vino. Le on sam ga je delal svoj čas, ko je hodil v neko vipavsko Jtacuno po sladkor na upanj«. A ko je prišel dan tirjatve, je naredil tako, kakor pravi stari pregovor: Dokler prosi, zlata usta nosi, kadar pa vrača, hrbet obrača. Lipnik mu takoj tožbo vloži, katera je trajala mnogo časa, a naposled je vipavska sodnija tako odločila, da je moral g. V. B. sloke sladkorja plačati, kalere je rabil za petijot. O g. kuratu Štrancarju svetujem Vam naprednjakom, da ga pustite pri miru. Povem Vam, da silno grešite, ko črtile tega blagega duhovnika. Ko čitamo mi trdi kmetje dopise, ki sečejo po duhovščini, pravimo, da bi bilo bolje, da bi se dopisniki prijeli znane pesmice, ki se tako glasi: Pika pikon, šapa sepon. Gnoj noter, kamnje von! Jožef J e r a n č e, podžupan pri Kobolih; Štanjel. Iz Kanala. — Zadnjemu poročilu o shodu treh pur, treh rac in treh belih gosi41 v Kanalu mi je še dostaviti, da so čebljale tudi proti zadrugam zlasti onim, katere hi hoteli duhovniki ustanovljati. Po noči so se po Kanalu slišali glasovi: Mol s Temo! Mi nočemo Teme! Živio luč! Živio „Sloga!“ Dobili smo še en dopis iz Kanala, v katerem se kmetje pritožujejo črez ta-moš njega g. župana. Dopisa ne moremo priobčiti, ker manjka podpis. Ubogi Živec! Naprednjaki se vesele njegove nesreče. Kakor beremo v „Soči“ je v gostilni gosp. Ig. Tanceta v N a b r e ž i n i nabrala zanj vesela družba 4 K. Mislimo, da so se Nabre-žinci z nabiranjem darov dovolj osmešili. „Sočini“ uredniki se jim lahko smejejo. Nikjer nima ,.Soča“ tako lahkovernih naprednjakov kakor v Nabrežini. — Na Božič je okoli 20 goriških Sokolcev uganjalo z ubogim Živcem burke v S o-vodnjah. Na pikantno opazko in z velikim smehom so nabrali okoli 3 K. Opatjeselo. — Narodno-napredua stranka v tukajšni občini kaže prečudne sadove. Dne 27. t. m. napadli so naprednjaki, katerih sicer ni prav veliko in katerih število se dan za dnevom krči — vnanjega duhovnika brez najmanjšega uzroka javno na trgu in sicer z raznimi psovkami iz Gabrščekovega znanega ,Schimpflexicon-a“. Tudi zaletavali so se vanj. Besneli so po vasi kot divjaki, ter tulili na vse grlo: Živijo Tuma! živijo naša stranka! — F pa štrik za vrat. — To so pravi „sansculotti“ iz francoske revolucije. — Vemo, da ,.Soča“ poroča, da to ni proti veri i. t. d. — „Soča“ ima tudi tukaj uže svojega zvestega mameluka, ki prežvekuje v krčmi njen evangelij o pravoslavju; najbrže goji ta neznačajnež upanje, da ga postavijo odpadniki za svojega ,.popa“, ker polno brado vže nosi. ..Opazovalec11. S Tolminskega. — Dezertiral je iz naprednjaškega tabora naprednjak, ker ni na dan volitve volilnih mož vdobil obljubljene mu „menaže“. — Obljubilo se mu jo namreč, kakor sam trdi, da, ako gre z njimi volit, bode imel vsega dosti: piti in jesti — zastonj. A ogoljufal se je in toži, da je moral vso svojo „ceho“ sam plačati, katera da ga je stala 3 krone. Zato pravi: „Nikoli me ne bodo naprednjaki več za norca imeli11. Naprednjaška „doslednost“ bi pač bila tudi tukaj potrebna. Naročil si je ..Prim. Iist“, ker je spoznal napredne lažnjivce. Iz Kihenberga. — Sprejmi par vrstic, ljubi ..Primorski List1*. Čital sem v zadnji „Soči“ ta-le stavek: ,.AI i Vam je, g. župan, znan oni dopisnik v „P r i m. Lis tu“, k i j e o p i so v a I s h o d narodno-napred ne stranke v Hi-henbergu ter nam je z namišljeni m p e t i j o t o m o b 1 a t i I prodajo naše izvrstne in poštene letošnje k a p 1 i c e v i n a ?“ Iz teh besed se vidi, kako „Soča“ laže. Saj je ..Primorski List“ obsojal le par „naprednjakov‘, ne pa poštenih rihenberških kmetov. Prav je, da se v časih te napredne krčmarje krene, kajti ti nam, kmetom, strašno škodujejo, kadar slabo vino prodajajo. G. urednik, le večkrat je pokrcajte! Našu občina pridela izvrstno kapljico, ki slovi daleč po svetu, ali po nekaterih krčmah se toči včasih, da se Bogu smili. Tujci se kar zgražajo, ko pijejo tako vino in govore: „Pojdimo naprej! Ta občina nima dobrih vin“. Vidite, tako škodujejo naprednjaki poštenim rihenberškim kmetom. Vinorejec. I'L Soške doline. Najstrastuejši agitatorji za izvolitev volilnih mož ,.na-rodno-napredne" stranke in pristaši Dr. Tume so nekateri ..trgovci" z jestvinami in nekateri ..krčmarji". Nekateri izmed teh so tudi volilni možje. Ti ljudje ne pomislijo, koliko jim to lahko škodi. Ne razumejo, da bi morali biti nepristranski. — Trgovec živi od ljudstva in ne ljudstvo* ud trgovca. Bili so vže opomnjeni v ..Primorskem listu-* naj ne posegajo v prepir. Ph zastonj. llohinjska železnica. Na naprednem shodu v Kanalu dne 23. t. m. je Gabršček dokazoval, kako agitirajo „kleri-kalci“ celo z bohinjsko železnico, katero hoče baje vojni minister imeti od Solkana do Kanala ob levem bregu Soče, *in ne par naprednih magnatov v Soški dolini, katerih ni. — G. Drejc! Ali mislite, da se magnatstvo meri vedno lo na »milijončke** ? Tudi Vi ste magnat — dasi slaba prede — vsaj začasno po svojem ,.Revolver listu*4. — Ali mislite, da mi ne poznamo zakulisnih spletk ? — Kanalci imajo „znance" na Dunaju, to je znano. — Dovoljeni kredit za napravo cest in mostov. Včerajšnji uradni list ,.\Viener Zeitung1* priobčuje na podlagi § 14. cesarsko naredbo, vsled katere se dovoljuje šestmesečni proračunski provi-zorij. V proračunu torej se dovoljujejo za • prihodnje leto tudi sledeče svote za gra-denje cest in mostov v naši deželi in sicer: 1. Za dva železna mostova v Bovcu na državni cesti 30.000 K; 2. za gradho mosta čez Idrijo pri Mirniku 3000 K; 3. za zgradbo ceste ob Lijaku 10.000 K; 4. za izvršitev obmejnih cest na Kanalskem med Idrijo in Sočo, 'JO.OOO K; 5. za zgradbo okrajne ceste Sta-roselo-Breginj-Logje, in za baško cesto 20.000 K; 6. za popravo koroške državne ceste med Desklo in Rodežem 9.200 K; 7. za zgradbo braniške ceste20.000 K; 8. za preložitev državne ceste med Kobaridom in Trnovem 40.000 K; 9. za zgradbo ceste ob levem bregu Soče od Kanala do Vogrščka (50.000 K; 10. za vzdrževanje državne ceste po Idrijski dolini od Ušnika do Idrije 20000 K: 11. za zgradbo baške ceste čez Hudojužno do kranjske meje 36.000 K; 12. za obnovitev po nevihtah poškodovanih občinskih potov pri Kočiuju posebno pa za pot med Ročinjefu in Kam-breškem 10.000 K; 13. za popravo okrajne ceste med Riheinberkom in Komnom 8.000 K in 14. za most čez propad Tominške in za napravo poti od Št. Petra do Ča-drav 8.000 K. Te številke torej glasno in jasno govore, da naša državna poslanca nista spala na Dunaju in da sta na svojem mestu in o pravem času zagovarjala žive potrebe in koristi naše dežele. To pa kaže tudi, kako resnicoljubno je Tuma na shodih pridigoval, da se ni za naše ceste ničesar storilo. Iz Komna. Dne 29. oktobra m. I. je sklenilo komensko starešinstvo, da bode občina sama pobirala občinske doklade na užitnino. Dne 17. m. m. pa so se dali nekateri starešine omehčati, ter je prišlo do tega, da se je pobiranje občinskih doklad na užitnino tudi za leto 1901 prepustilo privatnemu zakupuiku g. Ivanu Vičiču, pa ne za 2000 K, kakor doslej, marveč za 2600 K in za slučaj, da pridejo tudi prihodnje leto vojaki k nam, dodal bode g. Vičič še 100 K. Razglas. Podpisani deželni odbor naznanja s tem, da je podelil pobiranje deželnih davščin, ki so določene za leto 1901, in sicer ono po 1 krono od vsa-cega hektolitra na drobno potočenega piva vžitninskemu društvu goriškega mesta, in ono po 36 vinarjev od vsacega litra na drobno, to je izpod f>6 litrov potočenih žganjin, navedenih v 1. členu B II. točku 1 zakona od 18. maja 1875 'drž. zak. št. 84) razun špirita iz pokvar-| jenega vina ter po 20 vinarjev od vsacega litra na drobno (izpod 56 litrov") prodanih žganjin, omenjenih v 2. točki istega zakonovega člena, za colo deželo gosp. Odonu Le n as si iz Solkana. Žu- panstva so povabljena. »la objavijo lo \ svojih občinah. |iosohini pa dnličnim t»hrl-nikom. Deželni <>»l l»o r v (I o ri c i. Iz .lam*rš(* na m ji* poslal gosp. vikar p o m Ia il a 11 s k o trobentico. Vst*kako /.a Jagerščt* r«*»lk;i prikazen v zimskem času. Iz Itosne. (Hrežičani pri Prijodoru). Iver nam je v novi krščansko-katoliški-slovenski občini, med razkolniki in mii-liameilanei, v jugoslovenski liosni. Imli goriška Slovenija miloilarno pripomogla za prepotrebno novo cerkev, nam je hvaležna dolžnost nekoliko črtic od tod naznanili v vrlem ..Primorskem List-ir‘. Deveto leto ide h kraju, odkar z obilnimi težavami spravljamo skupaj, stavljamo in napravljamo čez vse potrebno novo cerkev, v mestu in okraju, kjer pred nekoliko leti katoličanov iu katoliške cerkve ni bilo. Nadjali smo se, da do konca h*, stoletja bode cerkev sv. Jožefa, sv. naza-retske Družine, povse Jogotovljena iu napravljena. Toda nam ubožnim krščan-sko-katoliškim slovenskim in slovanskim započetnikom delavskega stanu, tukaj med drugoverci ni bilo mogoče hiše Možje dogotovili. a milodari so pa vsabneli iu prestali. V zvoniku ni zvonov, koji bi budili in vabili k molitvi, pozdravu Mariji Devici, k službi Hožji, da bi slavili trojedinega Doga in Božje praznike, vzviševali cerkvene boguslužnosti in svečanosti. In v cerkvi manjka še mnogo potrebnih cerkvenih stvari in naprav. Hadi bi v spomin dovrešenega 19. stoletja in začetek 20. veka napravili v cerkvi oltar presv. srca Jezusovega, na katerem bi se še posebno opravljale sv. maše za žive in umrle dobrotnike in dobrotnice te cerkve. Letos se je v novi cerkvi kanonično ustanovila starodavna prvotna dominikanska rožen venska bratovščina. Veleč, oče Angelj Marija Miškov, dominikan, apostolski misijonar in dom. generala delegat, je došel k nam ustanovil zmagoslavno Marijansko roženvenško bru- ! lovščino. In sedaj je tukaj med razkolniki in muhamedanci ona milostna roženvenška družba, sv. molitvena Marijanska vojska, ki je že toliko krivoverstva zmagala iu k oživljenju pravega krščanstva mnogo pripomogla! Tudi v naši novi župniji se krščanstvo katoliško množi, vedno številneje postaja ljudstvo kaloliško-slovensko; mar-sikoje pomanjkanji' in ubožlvo nas še stiska, toda vsaki začetek je težaven, osobilo za siromašne delavske ljudi, še le naseljene, iz kojih večina naša nova župnija obstoji. Priporočamo še hlagodušnim srcem, ako bi kaj vtrpeli darovati za prepotrebno cerkev, zvonove, oltar presv. Srca Jezusovega in za cerkvene naprave. Jezus, Marija in sv. Jožef bodejo obilni povrač-niki in tukaj s<* opravi mnogo molitve za dobrotnike. Muhamedanci*, tako zvane turke, je nekaj prešinilo tukaj in začeli so se iz liosne izseljevati in se v turško cesarstvo, največ v Azijo naseljevati. Austro-ogerskii uprava jim je jako dobra, marsikaj še preveč, vendar je mnogim neznosno, »la bi krščanska vlada jim gospodovala : želijo le pod muslimskega sultana. Za Austro-ogersko monarhijo pa bi nobene škode ne bilo, v mnogih ozirih še zelo koristno, ako bi se vsi Muhamedanci iz Hercegovine-Bosne izselili in bi se potem pošteni in pridni kristijani naselili, naj bolje bilo bi, da bi se naselil dobri krščanski katoliški slovenski narod. Mu-slimi, mahomedaiici za pravi, dobri iu koristni napredek niso....... Sedaj mnogi mnhamedanci, koji se hočejo izseliti, prodavajo grunte prav za nizko ceno, mnogi so jih že prodali in odšli, a mnogi se pripravljajo na odhod in bi radi grunte prodali, ako bi kupci bili. Za 300, i)00 do 1OO0 for. se zamore kupiti lep grunt, tudi s hišo za prvo nujno stanovanje, kajti hiše so tu pri-proste, ne mnogo vredne. V vaših krajih bi se za ono zgorno omenjeno svoto ne dalo mnogo zemljišča dobiti, tukaj pa, kar bi pri vas stalo 1000, IKK), loOOdo 2000, se sedaj tukaj dobi po zgornji ceni in še več. Tu je mesto I’rijedor, kjer je nova katoliškii župnija, ima lepo ravno okolico, to ravnino obdajajo rodoviti prijetni brežuljki, homci, za temi pa hribi in gore. Od jugozapada proti severozapadu pre- taka ravnimi prijodovska roka Sana, od jugo/hoda proti /upadu pa rečica Go-mirniia Od Zagreba vodi železnična proga: Zagreb llrod Zeiiaui: na postaji Sunja se od te želez, progi* loči vojaška železnica proga Siinja-Voiinja - lloberlin-llanjaluka iu ob lej progi, v sredini, ji1 postaja mesta 1’rijedor. Tolminci so nekdaj iskali boljšo in ravnijo zemlje iu se naseljevali. Tukaj bi, ketlor bi žeh*l in bolel, zamogol si kupiti za nizko ceno lepo zemljiščno posestvo. Ukrajina la ji* jugoslavonska in govora in narečja se Slovenec kinulo privadi. ker je soroden tukajšni jezik. Naši Slovem-i tukaj bi pomagali pri pregledu zemljišč in pri pogodbi. /i\ kratek čas. Vprašanje: Kaj so začeli Angleži z Buri po 31. decembru? U d g o v o r : Novo l»*to ! Lenoba. Tonček, koliko naloženih računov si vže napravil?11 vpraša mati svojega lenega sinčka. ,.Vidite, mama, kakor hitro dovršim tega, katerega sem ravnokar pričel, in še druge tri, bodo vsi štirje izgotovljeni11 odgovori zvito mladi lenuh. Mlin z 2 kolesoma in stopami, potem hišno in gospoilarsko poslopje iu pa zraven kakih 10 oral sveta, -- vse na dobrem kraju — proda se po jako nizki ceni. Kupci naj se oglasijo v pisarni c. kr. notarja g. Franca Cul k v Cerknem. Nova delavnica cerkvenih posod M M M M M M in orodja. Gorica, magistratna ulica št. 8. I ’<>it pi san i vsnjii si iiu/.iiaiiiti preč. duhovščini, da je odprl novo delavnico ci*rkvpnih posoit ter se priporoča za naročile svečnikov, svelilnic ild. v vsakovrstni kovini in v vsakem slogu po najni/jili conah. Kit še nima iliistrovunili cenikov, pošlje po želji pr»*č. duhovščini obrise raznih posod in orodja. Priporoča s»‘ tudi /.a popravljanje rabljenih reči. jili /.opel posrebri iu pozlati tako. da dobijo prvotno stanju. Izdeluje strelovode po najboljših iznajdbah in popravlja že rabljene. Litimi Franc Leban, srebra r. Oebelno voščene sveče pod garancijo 2000 kron priporočam proč. duhovščini, cerkvenim oskrbništvoin in slavnemu p. n. občinstvu. Med garantiran čcbclni pitance najbolje vrste na drobno Kg. po K 1.20. Z odličnim spoštovanjem J. Kopač, HVttčar, ulica sv. Antona 7, Gorica. Anton Potatzky v Gorici, na sredi Raštela hiš. štev. 7. Trgovina na drobno in debelo. Najceneje kupovališče niriiherškc^a in drobnega I»Ih^h ter tkanin, preje iu nitij. Potrebščine za pisarne, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke za šivalne stroje. Potrebščine za krojače in čevljarje. Svetinjice, rožni venci, mašne knjižico. Hišna oMa za vse letos čase. Posebnost: semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi. >0000000« Krojaški mojster ■v Franc Cufer v Gorici, ulica sv. Antona št. 7 v hiši g. .1. Kopača pri okr. sodniji, izdeluje vsakovrstne obleke sa mo*ke po meri, bodisi fme ali pa priproste. Priporoča se svojim rojakom v Gorici in na deželi, posebno pa č.duhovščini in učencem srednjih in ljudskih šol za obilna naročila. OOOOOOOOi Anton Obidi c, čevljar Semeniška ulica hiš. štev. 4 Gorica, priporoča se za raznovrstna naročila po meri za gospe iu gospode. Naročila se izvršujejo hitro. „Krojaška zadruga", vpisana zadruga z omejeno zavezo v (liorici, Gosposka ulica hiš, štev. 7. VELIKA ZALOGA vsakovrstnega lminu laki urnega. blaga za ženske in moške obleke, za vsak stan in vsak letni čas v največji izberi, kakor: sukno, platno, piloti i n o, ('.hiflbn, oksforf, srovico, vsakovrstno preproge, zavese, namizne prte; nadalje vsakovrstno perilo,srajce. Jilger ild. ild. Vse po naj nižjih cenah. Cene so stalne brez podajanja. Anton Breščak Gorica, gosposka ulica št. 14, (blizu lekarne Gironcoli). lina v zalogi vsakovrstno pohištvo za vsak stan. — Oprava po najmodernejih slogih, posebno za spalne, jedilne in posetne sobe je po nemškem slogu. Bogata zaloga podob na platno in šipo z različnimi okvirji. Belgijska brušena ogledala vsake velikosti. Različno pohištvo, kakor: toaletne mize, različna obešala, preproge za okna ild. Različne stolice z trsja in celuloida, posebno za jedilne sobe. Blazine iz strune, afriške trave, z ži** mami in platnom na izbiro ter* razne lapecarije. Reči, katere se ne nahajajo v zalogi, preskrbijo se po izbiri cenikov v najkrajšem času. —Daje se tudi na obroke, bodisi tedenske ali mesečne. — Pošilja se ludi izven Gorice po železnici in parobrodih. V zalogi ima najelegatr ,\jso sobno opravo, na katero se še posebej opozarja p. n. občinstvo! Izvrstna goriška vina ona na prodaj (pri Gorici). Priporočajo ista llu|i ............. duhovnikom. Za prtstnVTUfi Anton Kuštrin v Gosposki ulici h., štev. 23 IV hiši g. dr. Lisjaka) priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mostu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. . kavo • Santos, Sandomingo, Java, Cejlon, Porto-rico i. dr. Olje: Lucca, St. Angelo, Korlii islorsko m dalmatinsko. Petrolej v zaboju’ Sladkor razne vrste. Moko št. O 1 2 4, f). \ eč vrst riža. Miljsveče prve iu druge vrste, namreč po >/. kila in od 1 rinita. Teodor Slabanja, srebrar v Gorici, ulica Morelli 12 ulj ud n o priporoča čast. duhovščini svojo delavnico za izdelovanje cerkvenih posod in orodja iz srebra in medenine iz najboljše kovine po poljubnem slogu iu po nizki ceni. — Slare reči popravi, posrebri in pozlati v ognju. Pripravo cerkvenega orodja olajšuje revnim cerkvam s tem, da je priprat ljen jim cerkveno orodje napravljati tudi na obroke. Obroke si pa preč. p. n. gospod naročevalec sam lahko določi. INtsilja vsako blago poštnine prosto. (ir Večna luč! Hedko kedaj se dobi prozornega, dobrega pristnega oljkinega olja za »večno lutV‘, marveč navadno le mešano, nesnažno olje. Najblabše olje pa je tako, ki obleži na dnu posode. Prodajalec da tudi tako olje za „večno luč*4; da pa tako olje p nobenimi slonji, niti z navadnimi „dušcami“ ne gori, je znano vsakemu iz skušnje. I)a ne bo več pritožb, da olje ne gori, ali padapre. .očno gori, ali da stenj preveč olja pov-žije, omislil sem si troje vrst stpnjev. Priporočam torej, da se po dobroti olja rabijo Kofolovi stenji, katere garanti ra m za trajno „večno luč>l tudi v najhujšem mrazu. Pouk s pošiljatvijo. Za prozorno dobro olje stenj O, za slabše I., najslabše (nesnažno) II. — Za visoka stekla ..Giullonov Aparat" stenj O, I K 60 v., stenja I. in II. 3 K. — Za navadna nizka stekla stenj O I K., I. in II. 2 K 40 v. — S'