Fo.itnina plačana p gotovim
M tuie d čel?
1934-1935
43
9
VSEBINA 9. štev.: Vse premorem v Kristusu, ki me krepča (A. Košmerlj) — Prošnja k Materi (Gregor MaliJ — I rvencem pri mizi Gospodovi (—ž) — Anka — Mladost Fr. M.) — Kaj pripoveduje večna luč pi voobhajaneem — Grilček in čebelica —- Marijin vrtec — Uganke — Za razmišljanje.
llešltev ugank v AngeU-kn« St. 8.
Kešiter »čarobnega trakac Vesel« Alelujo in mnogo pirultov! Prodalnlea je pravilno tako napolnjena:
\	e	z	u	v	e	č	e	r
J	e	z	u	S	e	v	e	r
J	e	d	r	t	a	d	e	j
B	e	t	k	a	n	S	e	1
P	c	P	e	1	i"	k	e	r
S	e	d	e	i	a	k	e	c
L	e	š	c	e	v	g	e	n
M	e		k	a	t	1	e	t
d	t?	t	e	1		1	e	k
d	e	k	1	e	v	z	e	b
P	e	k	e	1	i	v	e	k
L	e	n	a	u	g	I	e	<1
t	e	č	a	i	u	d	e	ž
	e	P	k	a	r	7.	e	n
Oboje so prav rešili: Franko Marija, Stegnar Anica. Ilabjan Nikolaja, Kolar Rozalija, Hupar Marija, Tržič; Zivič Roža, Brinovec Roža, Bušker Ivan, Pelrniič Totu-ka, Umek Alojz, Živič Mieilia, Mo-drinjak France — vsi iz Sole < ilobokn-l'iScie: Mafkoäek Marlin, Sv. Jnrij oh j, ž.; Syoljäak Ivan, Marjan, Malko, Dob; Klanjftek Karel, foderati.- Tekaue Adolf, Peslotuik Janez, Pogačnik St a u ko, Krnšnik (Jim in Slavko, Luin Duäan, Kump Rudolf, Brodnik M, Ljubljana-Uraben,- Lesk o veo Frano, Zapon Ivan, zavod Sv. Stanislava; Campa Sinko, Otavice; Zore Franc, Golonli Minka. Vif; Muster Niko, Ljub ljaua; Müller Bori«, Boh. Bistrica: AhaSič Franci, Janko, Milan, Marjan, Angela, Matjašič Milena, Habjan Kristina — vsi v Kranju; Jug Zlaliea, Studenci pri Mariboru; Malenšek Marija, črmošnjice; Zloga) Ludvik. Malavašič Jožef, Hribar Jožef. TerSelj OnSan, Sodjn J., Kru-lej ZI., Stare Jože, Beriö B. in 0., Bant Pavel, Kopéavar Vinko. Len stek Ivan. Brezovar Bojan, zavod Sv. Stanislava; Žbogar Cvetka. Rakek; Petelin Alojžij. Kamnik-Pleserji-; Kovač Franf-ek, Zekš .Jožek, (ijergjek Ludovik, HU Uudolf, Ovčar Vladko, (lumilar Ana in Marija. Horvat, Gizela, SukiC Cecilija. Fajtl Adela, Kerec Cecilija, Perš Jožef,
Izdaja i ri tiska Jugoslovanska tiskarna r.z.z o.z.v Ljubljani (k. Ćeč). — Urednik: Janez Pucelj, župnik na Jezici. — Uprava : Angelčka« v Ljubljani, Kopitarjeva ulica štev. 2 (H. Ničman). Sprejema do preklica tudi dopise.
»Angelček« je priloga »Vrtca« in stane za vse leto Din 5'—.
Mai_Angelček_Šlep. 9
Vse premorem v Kristusu, ki me krepča.
Nekje sem bral tole lepo povest: Na Angleškem je živel kral j, ki je bil zelo dober in blag. Robert mu je bilo ime. Vsi podložniki so kralja ljubili, posebno zvest in vdan pa mu je bil vitez Douglas. Dobri kralj Robert je v svojem življenju imel veliko željo, da bi obiskal svete kraje, kjer je Jezus živel, hodil, delal in umrl. Tako rad bi bil videl Nazaret in Betlehem in Jeruzalem. Tako srčno rad bi bil pokleknil pred kamen Jezusovega groba in ga poljubil in se Zveličarju zahvalil za vse. Kralju Robertu se pa ta želja v življenju ni spolnila. Prišla je bolezen in vzela ga je smrt. Pa še na smrtni postelji je sanjal o Sveti deželi in o Jezusovem grobu. Zvesti vitez Douglas je videl to kraljevo hrepenenje. Sklenil je in storil nekaj nenavadnega. Mrtvemu kralju je vzel iz telesa njegovo srce, zavil ga je v svilen prtič, ga skril na svojih prsih in odpotoval v svete kraje. Hotel je priti do Jezusovega groba v Jeruzalemu in položiti vanj srce ljubljenega kralja, da bo tako vsaj po smrti spol-njeno njegovo veliko hrepenenje.
Potovanje v Sveto deželo pa v tistih časih ni bila lahka stvar. Saj ni bilo železnice, še manj aero-planov; treba je bilo hoditi peš po nevarnih in pustih
krajih. Na morju so malim jadrenicam grozili silni viharji, na suhem so prežali razbojniki, \itez Douglas si je bil naložil težko, nevarno dolžnost- Ali bo vzdržal? Bo li prišel srečno do cilja? Srce ljubljenega kralja, ki ga je nosil na svojih prsih, mu je dalo poguma in moči. Zgodile so se čudne reči.
Potoval je zvesti vitez že dolge tedne in prišel v tuje, neznane kraje. Ves truden je sedel nekega dne kraj pota. Lačen je bil in žejen, okrepčila pa ni bilo nikjer. Pot do Jeruzalema je bila še dolga, dolga. Spomnil se je ljubljene domovine in v srcu se mu je vzbudilo silno domotožje. Domov ga je gnalo z vso silo in že se je mislil vrniti, zakaj resnično se je bal, da dolge in nevarne poti ne bo vzdržal. Pa glej! Kaj se je zganilo tisto uro na njegovih prsih? Prisluhnil je in slišal — o čudo! Zdelo se mu je, kakor da srce ljubljenega kralja utriplje in kakor da sliši glas: Douglas, naprej! Ne omagaj sredi pota! Pogum!« In v obupanem srcu zvestega viteza se je zbudila nova moč, novo življenje. Vstal je in pogumno nadaljeval svojo pot.
Nekega dne pride vitez Douglas na ravnico, kjer se je krščanska vojska borila z nevernimi Turki. Že so se krščanski vojaki umikali pred številnejšimi sovražniki, ko je vitez zopet čutil utripanje kraljevega srca ob svojem srcu. Zgrabil je za meč, zajahal konja, ki je dirjal brez jezdeca po bojišču, in je popeljal kristjane v nov boj in v veliko zmago. Kraljevo srce ga je ob vsaki priliki krepčalo in navduševalo. Prišel je še v mnoge težave, toda vselej je premagal vse ovire, ko je začelo na njegovih prsih utripati kraljevo srce. Končno je srečno dospel v sveto mesto Jeruzalem, kjer je spolnil svojo namero. V božji grob je položil srce svojega dobrega kralja, da bo do sod-njega dne počivalo tam, kamor je vse življenje hrepenelo, kamor je tudi njega tako zvesto vodilo in srečno pripeljalo-
Lepa povest je to in pomenljiva. Tudi naše življenje, otroci, je kakor potovanje. Kam potujemo? V sveto deželo nebes. V nebeški Jeruzalem. Težka je ta pot in polna nevarnosti. Na njej ne manjka težav, razbojniki čakajo na nas. Ali bomo vzdržali? Bomo H
prišli do cilja? Pogum! Z nami gre Srce najboljšega kralja Jezusa Kristusa. Kadarkoli sprejmemo Jezusa v svetem obhajilu, vselej počiva v našem srcu živo Jezusovo srce. Po svetem obhajilu lahko govorimo z apostolom Pavlom: »Živim, pa ne več jaz, Kristus živi v meni.« Kristus nas krepča, pomaga nam v skušnjavah, rešuje nas v nevarnostih, brani nas pred sovražniki. Kdor se združuje z Jezusom v svetem obhajilu, lahko reče z apostolom: »Vse premorem v Kristusu, ki me krepča.« Ta bo premagal vse težave. Ta bo srečno dospel v nebeški Jeruzalem, kjer bo konec vseh bridkosti, kjer bo večni mir.
Otroci! V Marijinem mesecu maju boste šli pogosto k svetemu obhajilu. V mnogih krajih imajo v tem mesecu tudi prvo sveto obhajilo- Saj ne moremo Marije nič lepše počastiti in z nobeno stvarjo je ne moremo bolj razveseliti, kot s tem, da pobožno prejemamo Jezusa, njenega ljubljenega Sina. Kdor hoče Marijo častiti, mora Jezusa ljubiti. Po Mariji k Jezusu — pravi zlato navodilo.
Otroci! Bodite zvesti prijatelji pogostnega svetega obhajila. Bodite apostoli, da za sveto obhajilo še druge pridobivate. To. bo naša najlepša priprava za Evharistični kongres. Gospod Jezus pa nam bo dal moči, dal nam bo milosti in sreče in miru. Vodil nas bo skozi vse nevarnosti v nebeško veselje.
A. Košrnerlj.
Prošnja k Materi.
Kar na zemlji lučk gori, kar na nebu, zoezd žari. z nami, Mati, naj slave tvoje milostno srce.
Ti najlepša zvezda si, polna božje milosti. Mati bodi nas — sirot, k Jezusu nam kaži pot!
Dèli nam svoj blagoslov, oaruj nas sovražnikov, daj, da zvesti bomo ti, o Brezmadežna, vse dni!
ljučko svoje čistosti o mladih srcih nam prižgi, da ljubili bomo te, Milostna, na veke vse!
Gregor Mali.
Prvencem pri mizi Gospodovi.
Naša ljubljenka sv. Mala Terezija se danes predstavlja zlasti prvoobha-jankam in prvo-obhajancem kot srečna tovarišica pri obhajilni slovesnosti. »Angelček« jo pa kaže in priporoča zlasti kot vzor goreče ljubezni do božjega Prijatelja otròk, hkrati pa kot zgled skromnosti in dostojnosti v obleki.
Imamo — hvala Bogu! — veliko število vzornikov prvega svetega obhajila ter mnogo nebeških zaščitnikov prvoobhajilnih gostov Jezusovih: Kdo ne pozna — vsaj po imenu — neustrašenega mladeniča sv. 1 a r e i z i j a . ki je z junaško ljubeznijo brani! Najsvetejše proti poganskim nasilnežem! — Če bi prvo-obhajanci volili svojega načelnika, bi bil brez dvoma izbran sv. A 1 o j z i j . ki je izreden vzornik sv. obhajila sploh, posebej pa še prvega sv. obhajila. — Blažena Imelda Lambertini je že kot nežna devoj-čica poleg svoje matere sklepala ročici in kakor zamaknjena zrla proti tabernaklju. ker ji je mati povedala, da tam stanuje ljubi Zveličar naš. Središče vsega njenega mišljenja in vse njene ljubezni je bil Zveličar v tabernaklju tudi v poznejšem, sicer kratkem življenju. Zaslužila je srečo prvega in zadnjega sv. obhajila na čudovit način. — Izreden gost angel-
skega omizja je biia L e n č k a Organ, imenovana Mala Nelica« ali »Vijolica najsvetejšega Zakramenta«. Komaj ji je bilo štiri leta, je že zahrepenela po sv. obhajilu. Ker je bila dovolj razumna in je vedela, da je v sv. obhajilu »sveti Bog. ki ljudi svete naredi«, je bila tako srečna, da je'smela prejeti Jezusa že v tako nežni starosti. Po prvem sv. obhajilu je bila še 31 krat obhajana. Umrla je, ko je imela še-le štiri leta, pet mesecev in 11 dni.
Ti ■ in drugi zgledi so obširno opisani v knjigi Vzorniki prvega sv. obhajila«, (zbral in uredil fAnton Kržič). Toda večjo privlačno moč imajo lepi vzori iz novejše dobe. Med te vštejemo tudi sv. Malo Terezijo, ki jo vidite naslikano (str. 132) kot prvoobhajanko- Kje dobite bolj pripravljeno, bolj gorečo, bolj vredno prvoobhajanko?! V litani-jah. sestavljenih njej na čast. imamo vse polno vzklikov in častnih pridevkov, ki izpričujejo osobito nežno nedolžnost in pa izredno ljubezen male svetnice do Jezusa v sv. Rešujem Telesu. Kličemo jo: »Terezija, evharistična roža — prosi za nas!« — »Terezija, mala nevesta Jezusova — prosi za nas!« — »Terezija, lilija nedolžnosti — prosi za nas!« — »Terezija, zgled otroškega zaupanja — prosi za nas!« — Ali niso v teh odličnih naslovih glasni opomini za vse prvoobha-jance? Ali jih ne opozarjajo: »Taki bodite tudi vi, če hočete biti res ljubljenci Jezusovi!«
Obračam se sedaj na Vas, srečni prvoobhajanci, in Vas vprašam: Kdo izmed Vas, ki boste te dni prvikrat gostje božjega Prijatelja otròk, kdo izmed Vas ne bi ob pogledu na to nedolžno zaščitnico prvoobha-janeev globlje umeval in pojmoval pomembnosti prvoobhajilnega dneva! Zamislite se v rajsko, v angelsko veselje, katero je občutila sv. Mala Terezija na ta najsrečnejši in najimenitnejši dan. Ali hočete biti deležni enake blaženosti?... O, potem pa skušajte posnemati ljubeznivo posredovalko pri Jezusu!
Anka.
Drobne, vprašujoče otroške oči v belem obrazku
so pokukale skozi vrata v sobo.
»Ali še ni ateka domov? ... Mama!« ...
Žena je pogledala na uro.
»Oh, to je nadloga. Skoro gotovo že zopet sedi v krčmi in zapravlja denar. Doma pa pomanjkanje, ki bi ga ne bilo treba, če ne bi bilo te nesrečne pijače.«
Trudna je odložila delo, vse pospravila v košek, sukanec, igle in škarje ter odšla, da bi dala lačnemu otroku košček kruha.
Njen predčasno že razorani obraz, njeni rahlo posiveli lasje, tožna guba okrog njenih ust: vse to je govorilo pretresujočo zgodbo o trpljenju, ki ga je morala prestajati, ker je Ankin oče tako strastno vdan pijači.
Edino veselje, edini svetli sončni žarek, ki je ožarjal temo v noči trpljenja, ji je bila Anka, njen edini otrok.
Ko so se vtihotapljali obupni trenotki, ji je vselej misel na ubogega otroka dala zopet moči, da je tiho in brez tožbe prenašala mučenistvo.
Z globoko, tiho ljubeznijo je večkrat podrsela njena od dela raskava roka čez zlate laske dragega ji bitja. Nekoč je Anka ob tem znamenju materine ljubezni s svojimi čudovito lepimi očmi proseče pogledala mater, nežno ovila desnico okrog njenega vratu in tiho zašepetala:
»Mamica, rada bi te nekaj vprašala.«
»Kaj pa imaš na srcu?«
»Mama, gospod katehet so danes v šoli napisali tiste otroke, ki bodo smeli iti letos k prvemu sv. obhajilu. Meni so rekli, da sem sicer še majhna in mlajša kot drugi, pa bi vendar lahko šla že letos, samo, če sta oče in mati zadovoljna. Kajne, maiuka. da ne braniš. Saj bom močno pridna. — No, mamica, kajne, da bom šla!«
Neverjetno prisrčna prošnja je govorila iz otroških oči. ki so počivale na skrbečem obrazu materinem.
Dva mlada učenjaka.
»Saj sem že sama mislila na to,« odgovarja mati. »Zdaj, ko sama prosiš in vidim, da so gospod katehet tudi tega mnenja, sem pa srečna, če bomo imeli v hiši že letos prvoobhajanko. Toda . .■•«
Anka je ugenila, zakaj je materi zastala sapa. Dvignila je glavico ter boječe vprašala:
Kajne, da bo atek tudi dovolil!« Gotovo, Anka, saj te ima tudi tako rad kakor jaz. Samo kadar pride iz pivnice, takrat ni za pogovor. Bom že govotila, nič se ne boj,' le iz srca se veseli najlepšega dne v svojem življenju!«
Hvala, mamica! Pridno bom molila za vaju oba in priporočila Jezuščku na dan prvega sv. obhajila posebno še ateka. Gotovo bo ljubi Jezušček usliša! mojo molitev, da atek ne bo več popival.«,
Bog daj, otrok moj: toda toliko časa. dokler On hoče, moramo pač prenašati to hudo trpljenje.«
Glasen udarec na hišna vrata je vzdramil mater in otroka iz prisrčnega pogovora. Trdi koraki so postali vedno bolj slišni; nekdo je ropotal po stopnicah navzgor. Roka je s težko silo odprla sobna vrata in mož okoli tridesetih let se je opotekel v sobo. Trdo se je usedel na bližnji stol. Njegov topoglavi pogled, zoprno sladak vonj po žganju, ki se je širil od njega, je razodeval, da se zbirajo viharni oblaki.
Nekaj časa je topo buli! v tla. Ko mu je pa žena pripravila jed, se je nenadoma dvignil v besnem napadu in s surovo pestjo udaril po mizi, da se je razbila skledica, v kateri je bila jed. Z zavaljenim glasom je izustil nerazločno kletev.
V	nepopisnem strahu se je Anka bleda ko smrt stisnila k vratom, neopazno zapustila sobo in hitela po stopnicah navzdol, kjer ni več slišala divjega očetovega glasu-
Oh, morebiti bo atek celo udaril mamico, pa ne bo nobenega, ki bi jo branil!« Ta misel jo je begala, pa je sklenila roke ter pričela prositi:
O ljubi Jezušček. odpusti ini, da sem zbežala in pustila mamico samo: pa saj veš, kako se bojim očeta. Ne morem biti zraven, kadar je hud. Povej svetemu angelčku, da naj jo varuje!«
Ko je mala Anka zopet stopila v hišo in se boječe pomikala po stopnicah navzgor, je mati zgoraj pomirljivo zašepetala: Le pridi, Anka! Nič se ne boj: saj je atek že zaspal.«
V	vroči, prekipevajoči prisrčnosti jo je mati objela.
Otrokova ljubkost je na mah prepodila materino bridkost, ki jo je pravkar prestano trpljenje razlilo v njeno dušo.
Mala Anka se je že nekaj tednov s posebnim poukom pripravljala na prvo sv. obhajilo. Oče je to dovolil in sedaj je bila vsa blažena in srečna.
Bližal se je veliki dan...
Zmagoslavna pomlad je trkala na duri, sveta pomlad se bo nastanila tudi v mnogih, mnogih otroških dušah.
Ena izmed najbolj pridnih prvoobhajank je bila mala Anka. Z angelsko pobožnostjo se je pripravljala na najlepši dan v življenju. Njen obrazek je žarel kot nebeški čar.
Ko je pri pouku prisluškovala besedam gospoda kateheta, ki je tako lepo govoril o čudežnem kruhu, je iz njenih svetlih očesc pogosto zažarelo razjedajoče hrepenenje, kot da komaj, komaj čaka milosti prvega trenutka, ko bo združena z božjim Odrešenikom. Nikoli v svojem življenju še ni bila tako srečna kot sedaj.
Spo vedili dan je minil ...
Anka je skupaj z mamico odmolila večerno molitev in se ulegla v sVojo belo posteljico. Samo še tri dni« — je zaklicala, pa bo Jezušček prebival v meni!«
Pred spovedjo je starše prosila, naj ji odpuste vse, če jih je kdaj žalila. Še očeta je prevzela ta nežna prošnja, pa je Anko poljubil na nedolžno čelo. Pri tem je pa zopet puhnil nasproti zoperni duh po žganju. — Prišel je pravkar iz pivnice.
Ankine oči so se porosile s solzami. Tiho je jokala na postelji, dokler ni nočni angel položil svojih rok na njene oči ter jo zazibal v sanje o obhajilni slovesnosti.
Praznični glasovi zvonov farne cerkve so pravkar utihnili. Napovedali so mladinski praznik, dan prvega sv. obhajila.
Še enkrat so presrečni otročiči očistili mlada srca, da bodo vredna prejeti božjega Gosta, ki bo drugo jutro praznoval svoj prihod.
Med starši, ki so se odločili, da bodo s prvoobha-janci prejeli Jezusa v sv. obhajilu, sta bila tudi An-kina mati in oče. Takoj po končanem delu je hotel oče iti k sv. spovedi; kajti napravil je sklep, da bo pustil nesrečno pijačo.
S tihimi koraki je prihajal večer in mirno je razpenjal svoja mehka krila večerni mrak nad malo vasico v dolinici. Kmalu je sprejela v lahek objem svetla pomladanska noč s tisočerimi zvezdami vso vas.
Na Ankinem domu so še čuli.
Mati je pogledala na uro. Očeta dolgo ni bilo iz cerkve. »Mora gotovo čakati, preden pride na vrsto, ker je danes mnogo spovedancev«, se je tolažila mati.
Zopet je preteklo pol ure ...
Očeta ni bilo...
»Mamica, pusti me, da grem gledat v cerkev, če bo atek kmalu na vrsti,« je prosila Anka.
Mati jo je pustila.
»Mogoče se bosta dobila z očetom že med potjo.«
Anka je odhitela. Kmalu je bila pred glavnim vhodom v cerkev. Močno se je morala upreti v težka hrastova vrata, da jih je odprla-
Pred spovednico je čakalo le še nekaj ljudi, zatopljenih v molitev___Očeta — ni bilo ...
Kako je začelo močno utripati srce mali Anki!
Zdajci se dvigne neki mož in gre počasi proti izhodu. Bil je sodelavec Ankinega očeta; tudi njegov sinček je drugi dan pristopil prvikrat k mizi Gospodovi.
Anka je stopila za njim, ga prijela za roko in ga tiho vprašala, če kaj ve, kje je njen atek. Pogled poln sočutja je zrl iz moževih oči na mlado Anko.
»Le domov pojdi, mala, minilo bo še precej časa, preden bo prišel atek. Hotel je z menoj v cerkev, toda na poti ga je srečal njegov stari znanec, pa ga je pregovoril, da sta zavila v krčmo. Hotel sem ga zadržati, toda vse prigovar janje je bilo zaman ...«
Anica vsa zbegana se še zahvalila ni za uslugo, ampak je v divji naglici odhitela in zavila na stran-
sko cesto, kjer je bila krčma. Vsa zasopla se ustavi pred veznimi vrati, ki so bila na pol odprta.
»Noter grem«, je spregovorila vsa potrta. »Mogoče me bo atek ubogal. Prosila ga bom, da bo vsaj danes šel z menoj domov.«
Zazdelo se ji je, da je izbruhnil prepir; kajti težke pesti so udarjale ob mizo, glasno zmerjanje in divja kletev se je valila na cesto.
Anko je prevzel grozen strah, ki je iztisnil iz n jenega srca gorko prošnjo:
»Usmili se me, Jezušček! Varuj me, angelček božji, varih moj!«
Nato naglo odpre vrata, vstopi in zagleda očeta, kako se glasno prepira s svojim sosedom, nevarnim pijancem.
Divje kletve so udarjale na uho nedolžnega otroka.
V tem hipu pijani sosed dvigne močno pest in nameri udarec na Ankinega očeta. Anka skoči z neverjetno naglico k njemu in z vso težo svojega telesa potegne dvignjeno roko divjega razgrajača, da je omahnila.
Razjarjen od jeze na nežnega otroka, zabrusi nesrečni pijanec strašno kletev, pograbi z divjim krikom pivsko steklenico in jo z vso silo zažene nasproti plavolasi deklici. ..
Lahen, bolesten krik in — Anka je omahnila kot mrtva na tla ...
(Konec pri h.)
Mladost.
kakor zgodnje cvetke v maju mladi dnevi nam žare, kakor slaoček v tihem gaju poje radostno srce: Zdaj pomlad nam vence vije. cvetje nežno nam dehti, sonce sreče v duše sije, ura bije mladih dni.
Gregor Mali.
Kaj pripoveduje večna luč prvo-obliajancem . . .
Pred oltarjem, ki je na njem zlata hišica, taberna-kelj, gori v svetilki lučka. Noč in dan. Čisto blizu Zveličar ja, ki je v tabernaklju. Migi janje te večne lučke je tudi tiha molitev.
Ljubim malim prvoobhajancem bi večna luč rada marsikaj povedala. Kaj pa takega?
Pa vsi poslušajmo! Prav tiho bodimo, da slišimo!
Moji ljubi otroci! Tu v tabernaklju prebiva Zveličar-Jezus. V podobi belega kruhka. Prav tisti Jezus je tu, ki je nekoč hodil po Sveti deželi. Prav tisti Zveličar, ki je bolnike ozdravljaj, s samo besedo in brž in popolnoma; tisti Zveličar. ki je vodo spremenil v vino, ki je male otroke v naročje jemal, ki jih je rad imel in blagoslavljal. Ta Jezus je hotel za vselej pri nas ostati, in sicer pod podobo kruha. To je najsvetejši Zakrament.
Glejte, Jezus čaka tudi na vas. Kmalu ga boste smeli prejeti. Zdaj pa je tolikokrat sam. Vi in mi vsi ga bomo v bodoče večkrat obiskali: kadar bo priložnost, bomo stopili v cerkev iu Jezusa spoštljivo pozdravili. Če drugega ne, bomo rekli: »Hvaljen Jezus! Amen.« Ali pa: Glej, ljubi Jezus, tukaj sem. Blagoslovi me!«
Grilček in čebelica.
Cvetke se zdramljajo in dvigajo z roso osvežene glavice k soncu, ki vstaja počasi in svečano izza pozlačenih oblakov.
Grilček-pevček, gospodek v črnem fraku, se pa vrača od koncerta, kjer se je ponašal z nežnimi samospevi. Ej grilček-norček. kako domišljav si in prevzeten. namesto da bi bil Bogu hvaležen za vse, kar te odlikuje! Zdaj si pa domišljaš, da bi bil svet brez tvojega speva neznosen!
Samoljubno grilčkovo domišljanje pa zgodaj že zmoti brneča čebela, ki obkrožuje sveže cvetne čaše.
»Ej, kako si nadležna!« jo nevoljno kara v svoje talente zaverovani grilček: Toliko šuma in za prazen nič! <
Za prazen nič?« se zavzame marljiva delavka.
Jaz delam od jutra do večera — večinoma za blagor drugih, dragi moj! Brnenje in šumenje mojega orodja je zame najlepši spev. Moje delo je koristno na vse strani.«
Delo?«, se čudi nevedno grilček. >>To obletavanje cvetja imenuješ delo? Kdo naj bi ti verjel? Sedaj na primer se le mažeš v rumenem prahu one-le narcise in se prav smešno telovadiš sredi njene čaše. Kot mlinar si vsa prašna. In to imenuješ delo?«
Toda čebelica kot resna delavka ne utegne izgubljati časa in poslušati klepetavega grilčka, ampak nadaljuje svoje delo.
hmalu za hip preneha, kakor bi počivala- A čebelica v lepem vremenu nima časa, da bi ga zapravljala. Čebelica ni počivala, marveč počasi z zadnjimi noži-cami si je naglo okrtačila prašni kožušček. Cvetlični prah izginja. Tudi godrnjavi grilček vidi dobro, da

prehaja v dvoje malih vrečic, ki jih ima čebelica v svojem okroglem telescu.
Toda marljiva čebelica še ni končala svojega dela. Sklanja se nad vrtnimi cveti, ki so polni nektarja in srka, srka. Ko bo poln košek, bo šinila na domovanje, odložila in se koj zopet vrnila.
>Sladkosnedna in nenasitna,« mrmra zmrdavo sam pri sebi grilček, in hoče oditi. Toda prihajajoči koraki na vrtni, peščeni stezi ga ustavijo. Pristopica dečko, zlatolas kot žitni klas. Za njim pa gre mamica.
Malček se sklone k delavni čebelici in reče materi: »Kako lep ptiček!«
»To pa ni ptiček,« mu razlaga mati. »Čebelica je. To je zelo koristna žuželka. Ali se še spomniš, Mirko, ko si bil bolan in si kašljal, pa sem ti dala čašo mleka z medom, in odleglo ti je. Tisti sladki med nabira po cveticah čebelica. Pa tudi svečke, ki si jih prižgeš pri jaselcah, so iz snovi, ki jo nanesejo čebelice. Vosek se imenuje tista snov, ki iz nje čebelice delajo lončke za med; iz lončkov se napravi vosek, iz voska se pa vlivajo sveče.«
Grilček obstane brez besed in začudeno vzklikne: Tega pa nisem vedel in tudi ne bi bil mislil, da je ta žuželka vendar tako koristna« In kot kavalir, ki prizna, da se je doslej motil, se čebeli spoštljivo prikloni in zakliče: »Pozdravljena gospodična!«
Umetnost v roki.

Marijin vrtec.
Hotedršica. Našemu Francetu, (f I. marca 1935.) V hladnem jutru 1. marca so se v zvoniku naše župnijske cerkve tožno oglasili zvonovi, naznanjajoč, da je izdihnil naš devetletni franc Nagode, vzor vsem učencem. Ko so se
Sojavljali znaki prvih pomladnih dni, ki je po njih tako repenel, ga je Bog poklical k sebi v nebeški raj. Rešil ga je vseh nevarnosti sveta.
Ko je ležal na mrtvaškemi odru, je bil ves odet v cvetje, na obrazu mu je pa plaval lahek smehljaj. Na dan pogreba smo mu zapeli žalostinko pred domačo hišo. Bilo je ganljivo. Starši in domači so pa plakali. V dolgem sprevodu smo ga spremili na pokopališče, kjer se je njegov součenec Karel Brus imenom tovarišev poslovil od umrlega Franceta s primerno deklamacijo. Žalostni smo se vrnili domov.
Pozdravljamo Vas vsi otroci M. Vrtca, posebno pa Ko-govšek Jožef in Grom Lado.
Kunstelj Antoniji, članici M. Vrtca na Vrhniki. Zborovanje Marijinih vrtcev na Vrhniki si kar lepo popisala, pa še v pesmi; in tako dolgi, pa kaj dolgi, tudi lepi. da moram kar malo podvomiti, da bi bilo vse, prav vse, prišlo iz tvoje glavice. Ker je pesem tako dolga, je, žal, ne moremo priobčiti v »Angelčku«, ki je tako majhen. Le bodite vsi mož-beseda, kakor ste sklenili:
Mariji vsi prisézimo. da zvesto bomo jo ljubili, po njeni poti vsi hodili! Marijo vdano vsi ljubimo, mladost ji svojo posvetimo!
(Urednik.)
Uganke.
K.O ugibate, vam mora ostati en kvadrat prazen. Vanj napravite piko na
L
Ž11 NJIfMAJID 1
J		¥
K		E
n		ä
L		E
ID)		F INI
h		lili
M fi	MEZ^f I	
Tri besedne uganke.
Kar je pri otrocih zelo poceni.
Del človeškega telesa. .
I Domača ptica pevka.
Redek ptič, ki živi v južnih krajih.
Član družine.
J	Žival z iglami.
Potnik, ki je bil v starih časih zelo potreben.
j I Žensko krstno ime.
Rastlina za izdelavo domačega blaga.
Pomni! Pri vseh 3 čveterokotih dobiš v srednjem križu v vodoravni in navpični črti isto ime, od vrhn jega levega čveterokota navzdol in na desno zopet isto ime: spodnja tri okenca in desna tri dajo pa tudi isto ime.
Za razmišljanje.
Ali znaš množiti? Pa poskusi:
1X9 + 2 = 12 X 9 + 3 = 123 X 9 + 4 = 1234 X 9 + 5 = 12345 X 9 + 6 = 123456 X 9 + 7 = 1234567 X* 9 + 8 = 12345678 X 9 + 9 =
Izreki o sreči.
Sreča pride včasih do vrat. samo če prepozno ne odpreš.
Blago moreš kupiti, sreče z njim ne. Kdor ni imel nobene nesreče, o sreči ne more prav soditi.
Celec Franc, Cvernjak Mieika, Ropoša Gisela, Spilak Jožefa, Kerec Jožef, Grah Franc, Baligač Marija, Tomori Marjeta, Gor. Lendava; Cer-nelč Koza, Lipar Marija, Gradišnik Melita, Bratanič Terezija, Pinta rift Ljudmila. Suéterift Jožef, Sodič Franc, Tursan Mihael iz 6. razr.; Agrež Jožef, Sekoranju Angela in Omrzn iz 5. razr., Kostevc Franc, Balon Alojz, Kostevc Anica, Rihtar Erna, Cvetko Ana, Koprive Marija, Rožič Terezija in Travnikar Marija iz 4 razr. (Pišecek Jakopin M alka, Toni Darinka, Zrime Iva, Petkovšek Iva, Grebene Farni, Boh Alojzij, Pire Pepca, Prime I., Strumbeij Avg. — vsi aa Igu; Korošec Ljudmila. Arh Marija, Sest Angela — v Boh. Bistrici; Treven Jožefa, itovle nad Logatcem; Besov Cvetka, Tržišče na Dol.; Knaflič Franc, Že-rovc Janko, Jamar Janko in Franc — Bled: štrakl Andrej, Türk) Rozika — Negava; Oblak Jernej, Kästele Draga, Peierlin Ana, Hočevar Pavla. Anibrožič Ivan, Audolšek Vida, Kovačič Francko, vsi Vel. Poljane. — Predalnico: Susnuui Angelca, Prešerje.
Uganko »Čarobni trak« so prav rešili: Krek Vida, Selca; Pillich Edvard, Kamilica; Mlakar Franc, Gor. Dole; Kovačič Alojz, Podboč; Repovž Anica, Vidcm-St. Janž; Štrukelj Tončka, Gradac; Rednak Emil, Zupane Silva, Perbil Anton, Špegu Vinko, Velenje; Kržol Milan, Treb nje; Malis Franci, Zagorje o. S.; 1'opit V„ Bizjak A., Oepon J. v Borovnici; Belingar Bojan. Boh Bistrica; Kunot.elj -Marija, Stražišče: Prešeren Gabrijel, Hrast Slamko, Radovljica; Siter Marica, Sv. Pavel pri Pr.; Gartner Ivanka, Golica; Bitem; Frančiška, Zg. Brinje; K voder Anton, Spitzer Slavko, Ljubljana; Mrak Leopold, Log; Beuedičič Gabrijel, Studenci; Narad Vitomira, Hp. Šiška; Koče var Stanko, Polj-čane; Slatnar Ivan in Konjar Franc, Smlednik; Cas Ljudmila, Velenje; Hriberšok Pepca- Fei j čak Erna, Bratanič Tranle, Resnik Anica, Srdo-nar Anica, .Jeraša Gusti, M'u le j Frančiška, Bračuu Mira, Malus Marija, Žobar Marija, Golograne Milica, čok Nada. Majcen Cvetka, Kožuh Neža, Pnncer ivica, Kramer Marija, Lettig Slavica, Dorn Ida, Čebela A., Goršič Milena, Zupančič Cirila. Kanter Silva, Cernali Janja, Kat iS Pepca, Omladič M„ Klobučar Riki, Weber Milena, Kovač Ste)., Blaznik Anica, Cehtc Erna, Wltavsky Marija, Gavrilović Jeleua, Cimerman Danica, ćrepinšek Marija, G linšek Verica, Spano Margareta, Vodopivc Ljudmila, Krajne Sonja, Kamšak Rozika, Borlak Attica, Hri-bantii Erika, Seiberl Klein, Golob Olga. Vončina Rafaela, Trobec Marta, Lednik Ljudmila, Karič Erna, Tonjko Albina, Fröhlich Ivica. Tratnik Angela, Geršak Angela, šribar Marta, Tom Danica. Gilčveit Erika, Ocvirk Ljudmila, Resnik Marija, Jazbec Jožica, Majcen Mila vse pri 66. {.i., sestrah v Celju; šivir Nikolaj, šarabon Vinko, Braj dih, Rajgelj Josip, Praintz Drago, Vrhovec Bogomir, AhaSiS — v zavodu Sv. Stanislava; Rozman Anica, Preddvor; Smrtnik Pavle, Mar-linčič Duši, Seliger Drago. Urom Mirko na Vrhniki; hkodnik Melita. Šmartno pri Lj.; Sttunpfl, Sv. Križ pri J.; Sink Janez, Stara Loka; Jakša Hemica, Gradac; Mejak Mitja. Mokronog; Kunstelj Antonija in Lovro, Vrhnika; Ažrnan Mirica, Rozman Ivica, Mencinger Marija v Boh. Bistrici: Božič Marcel, Ljubljana-Ledina; Enste Micika, Polito vica; Koren Marija, Janežič Ivanka, Božič Hilda. Pungrčar Silv«, Orešek Vida, Gačuik Ivanka, Orešek Tončka — Tržišče na Dol.
Kiivc Silv-t Žalec- Vnrjr« Jože. HribòvSek Bogomir. Trbovlje; Rudolf Minia, Bloke: iVrobnič Mulka. Resuik Marij«. Rajhenburg.
Pozor! Rešitve ugank morajo biti do 10. vsakega meseca pri uredništvu. Ne velja, če kdo zapiše 8.. poštni pečat pa kaže 12.
Dolžnikom! Blagajna Vnaelčka« je prazna. Zamudniki, pohitite / naročnino! Tiskarna hoče denar, drugače ne more delati.