EDVARD KARDELJ
Čeprav smo ie dolgo vedeli, da je re-sno bolan ia smo pričakovalt najbujše, nas Je vest o stnrti tovariša Kardelja presunila do dna naše biti. Kljub teiki bolezni Je bil ves čas v sredini našega samoupravnega življenja. Bil Je revolucionar vse svoje živtjenje in tak Je ostal do zadnjega diha.
Zato nasjenjegov odhodiz revotucio-narnih vrst še toliko bolj prizadel. GIo-boko v vsakem od nas je leta tlela iskra upanja, da bo premagal zahrbtno bole-zen, da bo ponovno zdrav prispeval v zakladnico marksizma in aktivno sode^ Joval v utrjevanju našegs političnega sistema soctalističnega samoupravlja-nja. Ob tem, ko smo mi vsi še upali, da se bo vse spreobrnilo na bolje, pa je tovariš Kardelj vedel, da je neozdravlji-vo bolan, vendar je z neverjetno močno voljo delaJ in vztrajal do konca in sku-Šmt r čmsu, ki mu Je še ostajml, storiti čimveč za stvar, ki se ji je zapisalza vse življeaje.
Misel je zastala ob teiki izgubi, ki Je zadela ZK in delavce ter delovne Ijudi vseh jugoslovanskih narodov in naro-dnosti. Vspominu pa se rasrašča njegov Hk, njegova vloga v razvoju napredne-ga revolucionamega gibanja.
Tovariš Kardeljje organizacijsko in tehnično pripravljal Ustanovoi kongres KPS. Napisal je Manifest, ki je pomenil signal za Slovence, kakšna nevamost jim grozi zaradi širjenja fašizma.
Leta 1938 je bil ponovno v zaporu in takrat Je n&stalo njegovo še danes ak-tualno delo »Razvoj slovenskega naro-dnega vprašanja«, ki ga je podpisal z psevdonimom - Sperans.
Nekoč je tovariš Kardelj dejal, da je bil zanj naš partizanski boj najlepši tre-nutek. Dejal Je tudi, da je bilo v vsej NOB najlepše spoznanje, da so se tiste perspektive, na katere je opozarjala partija žepred vojno, tudi uresničile, da se je način boja, ki ga je partija upo-rabljala - namreč povezovanje z naj-širšimi množicami - pokazal kot pra-vilen.
Po napadu na Jugoslavijo aprila 1941. Je tovariš Kardelj utrjeval partijsko or-ganizacijo in pripravljal oblike vklju-čevanja najširših množic v NOB in v graditev nove Ijudske oblasti. Že v te-meljnib točkah OF, ki joje idejno obli-koval, je bilo zapisano, da bo osvobodi-tev izpod okupatorja delo najširših de-lovnib mnoiic.
Že tned NOB se Je vse bolj uveljavljal tudi kot driavnik nove Jugoslavije. Sto-ril je vse za uveljavitev nove Ijudske oblasti in za njeno mednarodno prizna-nje. Tudi po osvoboditvi je vodil in usmerjal vsa naša prizadevanja za uve-ljavitev Jugoslavije v svetu in za priz-nanje naciooalnib meja.
Bil je borec za enakopravne odnose tned KP in državami, za enakopravnost tn internacionalno solidarnost. Bil je
neumoren kreator naše neuvrščene politike.
Kot znanstvenik in teoretik sociali-stičnega samoupravnega razvoja jeglo-boko zadolžil delavski razred in delov-ne Ijudi vseb narodov in narodnosti Ju-goslavije. S svojo aktivnostjo pri pri~ pravljanju programa ZK, ustave, Zako-na o združenetn delu in ostalih sistetn-skib zakonov je ustvaril vizijo družbe svobodnih proizvajalcev, pokazal je na temelje naše samoupravne organizira-nosti, in utemeljil pravice delovnib Iju-di do uporabe proizvajalnib sredstev in razpolaganja z rezultati svojega deJa.
Vsvojem delu »Stneri razvoja poiitič-nega sistema satnoupravnega sociali-zma- je globoko analitično ocenii pre-dnosti našega samoupravnega sistema.
Tako Je tovariš Kardelj desetletja oboroževal delavski razred in ojegovo
avantgardo s teoretičnimi stališči za bi-trejši samoupravni razvoj. Bil je vizio-nar z neizčrpno ustvarjalno energijo, ki je bila vgrajena v revolueionarni boj in zmago in v vse bistvene premike v po-vojni graditvi.
Odšel je, pa bo vendarle vedno z nami. S svojimi deli nam je pustil bogat za-klad, izkaterega bomo črpalinove ideje za hitrejše utrjevanje našega samo-upravnega socialističnega sistema. Ta dela nam bodo v pomoč vedno, kadar bomo v dvomih glede odločitev.
Nam pa bo ostal večno v spominu lik revoJucionarja in humanista, državni-ka in znanstvenika, narodnega beroja in beroja socialističnega dela tovariša Edvarda Kardelja-Krištofa.
Siava njegovetnu spominu!
\z govora Jožka Pirnarja, predsednika občinske konference SZDL, na žalni seji za Bežigradom