Naročnina Dnevno Izdajo za državo SHS mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno UO Din za inozemstvo mesečno 35 Din nedcMslta Izdaja celolelno v Jugoslaviji 1ZO Din, za inozemstvo 140 D VENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov l stolp. peUl-vrstfl mali oglasi po 130 ln 2 D,večji oglasi nad 45 mm vl&lne po Din 2-50. veliki po 3 In 4 Din, v urednllkem Slov.«) Odsek zakonodajnega odbora je danes razpravljal o načrtu zakona o državljanstvu, ki ga je skupščini predložil notranji minister. Sprejetih je prvih 11 členov brez bistvenih sprememb. Prihodnja seja bo jutri. Katastrski donos r Belgrad, 3. maja. (Tel. »Slov.«) Finančni odbor je danes razpravljal o oddelku »B« uredbe o čistem katastrskem donosu v Bosni in Hercegovini. Sprejet je ves oddelek z malimi stilističnimi spremembami. Nato je prišel v razpravo oddelek o čistem katastrskem donosu v Srbiji. Tukaj so zadeve zelo različne, kajti v Srbiji še ni katastra. 0 tem oddelku se bo razprava nadaljevala na prihodnji seji. Poročilo o naši zunanji politiki r Belgrad, 3. maja. (Tel. »Slov.«) Zunanji minister dr. Voja Marinkovič je popoldne sprejel Stjepana Radiča, Svetozarja Pribičeviča in Joco Jovanoviča. Pri tej priliki jim je kot voditeljem opozirionalne manjšine dal obširna obvestila o zunanjepolitičnem položaju sploh. Obenem se je z njimi dogovoril, da bo odgovoril na njihovo interpelacijo prihodnji četrtek. Pri tej priliki bo dal zunanji minister dr. Marinkovič obširne izjave o našem zunanje-poli-tičnem položaju. Voditelji opozicije so se s tem predlogom zunanjega ministra strinjali. Bkmpia sssialisia Petejana Pozabil je priti k seji, dasi so ga posebej opomnili — Propadla interpelacija o delovnem času r Belgrad. 3. maja. (Tel. »Slov.«) Socialist Petejan je vložil nedavno na ministra za socialno politiko interpelacijo radi ureditve delovnega časa. Med drugim se v tej interpelaciji pritožuje o neenakosti, ki vlada v tem oziru po posameznih oblasteh. S to interpelacijo se je hotel sodnig Petejan zopet pokazati pred slovensko javnostjo in delavstvom kot zaščitnik njegovih pravic. Za interpelacijo je delal veliko reklamo po socialističnem časopisju, posebno v Belgradu. Belgrajski socialisti in komunisti so za današnjo sejo razvili živahno agitacijo, da bi njihovi pristaši napolnili galerijo. In res. Belgrajski sodrugi so prišli v največjem številu. Ko pa bi bila morala priti ta interpelacija na dnevni red, ni bilo dragega sodruga Petejana nikjer. Raditega se je pričelo na galeriji, kjer so sedeli sodrugi, živahno mrmranje: »Pa kje je gospod sodrug?« Zakaj nas vleče za nos?« Gospod Petejan, ki je stavil interpelacijo. je smatral za potrebno, da se današnje seje ne udeleži, ko je bila ta interpolacija postavljena na dnevni red. Po predpisih skupščinskega poslovnika pa se smatra interpelacija posameznega poslanca za neveljavno, če se interpelant seje ue udeleži. Kadi tega jo seveda tudi vsaka debata o tej interpelaciji odpadla. To je pač najboljši dokaz politike Petejana, ki skuša po časopisju in po shodih v Sloveniji z raznimi svojimi govori vzbujati mnenje, da se v Belgradu poteguje za svoje volivce. Kadar bi pa moral stvarno na mero-dajnem mestu pokazati svoje zavzemanje, dokazati resničnost svojih trditev, takrat gospoda Petejana nema. Njegov nastop v tem oziru splošno obsojajo celo njegovi tovariši iz opozicije, ki so se pripravili na veliko debato. Skupščinska seja se je pričela ob pol 10. Radičevec dr. Pernar je smatral za potrebno, izzvati pred dnevnim redom poimensko klicanje poslancev, da bi se ugotovilo, koliko jih je navzočih. Navzočih je bilo 197, kar je več kot dovolj za to, da se skupščinska seja lahko vrši. Predsednik je sporočil, da je na dnevnem redu razprava o interpelaciji poslanca Petejana o tem, zakaj se še ni izdala uredba o ureditvi delovnega časa. Podpredsednik Agatonovič vprašuje, ali je g. interpelant Petejan navzoč. »Ni gal« Predsednik: »Ker ni gospoda interpelanla tu, sc po poslovniku smatra, da je odstopil od interpelacije. Interpelacija se odstavlja z dnevnega reda. Ker ni drugega na dnevnem redu današnje seje, prosim, cla se sklene seja.« Poslanec Lazič je zahteval, da se naj kljub temu vrši razprava, češ, da poslovnik ludi to dopušča. Predsedujoči Agatonovič izjavlja Laziču. da veljajo odredbe po- slovnika, na katerega se sklicuje Lazič, samo v slučaju, če sta interpelant in minister navzoča. Člen 73 poslovnika pravi: Ako je in-terpelantu nemogoče prisostvovati seji, na kateri je interpelacija na dnevnem redu, lahko 24 ur popreje po skupščinskem predsedniku določi namestnika. Poslanec Petejan je bil obveščen o tem, da pride njegova interpelacija na dnevni red, vendar so ni poslužil odredb poslovnika. Z ozirom na to se smatra interpelacija kot neveljavna. Gospod interpelant je imel pravico, da podpiše njegovo interpelacijo več poslancev. Toda tega ni storiL Zato smatra predsednik, da je poslanec Lazič v zmoti. Poslanec Lazič izjavlja, da interpelant poslanec Petejan ni bil obveščen pravočasno, da bi mogel določiti svojega namestnika. Agatonovič: »Gospod Petejan je bil obveščen pravočasno, da bo g. minister za socialno politiko odgovarjal na njegovo interpelacijo. Ker je hil dnevni red sprejet že včeraj, je imel več kot dovolj časa, da si določi namestnika. Njega ni tukaj. Skupščinsko predsedništvo ni dolžno gledati na to, kateri poslanec je navzoč, niti na to. da se posamezniki obveščajo o dnevnem redu. Vsi poslanci so dolžni sami se brigati za svoje posle, posebno, kadar predlože interpelacijo. Z ozirom na vse to predlaga predsednik, da se seja zaključi, ker ni drugega na dnevnem redu in da se Petejanova interpelacija odstavi z dnevnega reda. Skupščina јл ta predlog sprejela. Prihodnja seja bo jutri z nadaljevanjem dnevnega reda. Naše posojilo r Belgrad, 3. maja. (Tel. »Slov.«) Današnji »Pravda« piše: »Ob vesteh, da obstojajo neka tere težave za najetje novega posojila, smo dobili na merodajnem mestu obvestilo, da težav v Londonu ni. Z bančno skupino se je fin. minister pogodil o vseh pogojih. Če bi obstojale kake težave, bi bile samo pri nas. V odboru ministrov za izdelavo programa javnih del se dosedaj še ni doseglo soglasje.« Vendar se misli da se bodo ta nesoglasja v najkrajšem času poravnala, tako da bo fin. minister v začetku prihodnjega tedna lahko odpotoval v London, da perfektuira posojilo. r Belgrad, 3. maja. (Tel. »Slov.«) Stjepan Radič in Svetozar Pribičevič sta danes predložila nujno resolucijo, v kateri zahtevata, da je vladni predsednik v stalnem stiku z narodno skupščino. V resoluciji pravita, da bosta to svojo zahtevo na jutrišnji seji ustno razložila. NobSSe odHete! v Milan, 3. maja. (Tel. »Slov.«) General Nobile je pred startom iz Stolpa dejal posebnemu poročevalcu »Corriera«, cla se sedaj pravzaprav začne prava polarna ekspedicija. Prva etapa Milan—Stolp je bila navzlic nevšečnostim še-le sprehod. Ko ISlov. Л Drevi ob 8. uri vsi na akademijo v „llnion". MALI OGLASI Vsaka drobna vrstice I SO Din ali тмка beieda SO par. NaJmanjSI oglas 3 alt 9 Din. Oglasi nad devet vrstic se raCunajo više. Za odgovor tnamkol — Na vprašanja brez znamk« ne odgovarjamo. BLAGA JNIČARKA I prakso želi premeniti mesto. Naslov v upr. 3865. Starejši trgov, pomočnik Kpec. stroke, vešč slov., nem. in italij. jezika, išče fcaposlenja kjerkoli. Ponudbe na upravo Zmožen. Starejša oseba gre na dom krpat staro perilo samo za hrano. -Naslov naj se odda v upravi lista pod št. 3862. šivilja leli vstopiti kot pomočnica, v mestu ali na de-Eeli. Prvi mesec brezplačno. Naslov v upr. 3867. Zidarski mojster Z izpitom in koncesijo, Želi službe delovodje pri Jvečji solidni firmi. Naslov pod »Zanesljiv« št. 3825 na upravo Slovenca. flpHp Pri(lno in P°" DCI4IO šteno, zmožno samostojne kuhe in gospodinjstva, želi stalnega mesta pri boljši krščanski družini. Cenj. ponudbe na upravo Slovenca pod »Zaneseljiva«. Orožnik Iščem mesta pisarniškega sluge, lovskega in gozdnega čuvaja ali temu primernega. Vešč tudi pisarniškega dela. Ponudbe na upravo Slovenca pod wTrezen in energičen« štev. 38-49. Vajenca slikarsko in pleskarsko obrt. FRAN AMBROŽ, Rimska cesta 11. Zastopnike za prodajo drž. srečk na obroke, iščemo. Sijajni, brezkonkurenčni zaslužek. Razen izdatne provizije ge »posebno fiksno nagrado« za gotovo količino srečk. — Bančna poslovalnica Bezjak, Maribor, Gosposka ulica 25. Kmečko dekle pridno, pošteno in zdravo, vajeno vseh kmečkih del, dobi takoj službo pri S. Rozmana, pos. in trgovcu v Št. Vidu n. Ljubljano. Ponudbe je staviti oesbno ob popold. urah. Trgovski učenec! Sprejme se učenec, star 14—15 let, kateri ima veselje do trgovine, za boljšo trgovino z mešanim blagom v večicm trgu na Hrvaškem. Prednost ima s Štajerske in kateri bi bi! tudi vešč nekoliko nemščine v pisavi tn govoru. Ponudbe je poslati takoj na tvrdko Josip Premelč, Otočac, Lika. I J&o/cupi ? ,J1L birmo ^^ Čuden Ljubljana Pralernova ul. 1. Učenec se sprejme za pekarno. Majcenovič, Pobrežje pri Mariboru. »Sprehod po Ljubljani« kažipot našim šolarjem izletnikom. - Pri upravi »Vrtca« v Ljubljani in po knjigarnah posamezni izvodi po 3 Din Zastopnike in potnike se sprejme, vestne in agilne, za vse večje kraje v državi. Zmožnim dobrim prodajalcem se poleg visoke provizije določi tudi stalna fiksna plača. Ponudbe 7. opisom dosedanjosti je poslati na upravo lista pod: »Mala kavcija«. Budilke poceni! L. Vilhar ur3r BsA'SCT Ljubljana J^SŠP'' Petra c. 36 Stalni lahki zaslužek! Sprejemamo vestne in agilne zastopnike za vse večje in manjše kraje tudi na deželi, primerno veščim posestniškim sinovom ter drugim zmožnim male kavcije. Ponudbe je poslati s priloženimi 2 Din v znamkah za rešitev na upravo lista pod: »Želim zaslužka«. Za bolne na sladkorni bolezni priporoča vedno svežo GRAHAM-MOKO tvrdka A. Volk v Ljubljani, Rcsljeva cesta 24. Pri nakupu cementa Trbovlje in vse železnine, se priporoča tvrdka A. Sušnik, Ljubljana, Zaloška cesta. Prostovoljna javna dražba se vrši dne 5. maja ob 9 dopoldne. Sv. Petra cesta 3/III. Prodajala se bo sobna in kuhinj, oprava. Prvovrstno kuharico in slaščičarja t za večjo restavracijo v | Dalmaciji, sc išče za takoj. - Naslov na upravo pod št. 3846. Izložbeno okno, stekleno steno in јдај žago cirkularko za žaganje drv proda Gosp. zveza v Ljubljani. Stanovanj, hiša trgovski lokal, lep vrt, stanovanje na razpolago, se proda zaradi selitve. - Maribor - Pobrežje, Cesta na Brezje štev. 8. Naprodaj so tri dobre krave v župnišču v Begunjah. Izšel je novi obširni katalog modernega pohištva — Razpošiljava ga proti predplačilu 30 Din v gotovini ali v znamkah. — Erman & Arhar, mizarstvo, Št. Vid n. Ljubljano. Enodružin. hiša v zelo dobrem stanju s 1300 m* zasajenim sadnim in zelenjadnim vrtom, se proda po ugodni ceni. Pojasnila daje Bon-ča, Koseze 32 p. Ljubljani nasproti opekar. Tonnies. Dvodružin. hiša s 6 sobami, vsa podkle-tena, z lepim zelenjadnim in sadnim vrtom, se takoj proda v mestu za 22.000 Din. — Naslov v ; upravi Slovenca št. 3870. Berite \Slovenca- in oglašujte v njem! mHLI OGLHSI .SLOVENEC" ui 15 6И mJ. I Ako iščete službo oddajale stanovanje iščete sobo oddajate hišo iščete zemljišče oddajate posestvo iščele blago oddajate sporočite nam, mi Vam zaželfeno po- iščemo v Malih ogla- sih „SLOVENEC" l.jubijana — jugo- slovanska tiskarna -K 1ШШ OGLHSJ - „SLOVENEC" * Stanovan/a Dve stanovanji s po 2 sobama, kuhinjo, pritiklinami, souporabo kopalnice in pralnice in vrtom ob Dunajski cesti na Brinju, odda takoj Pokojninski zarod v Ljubljani, Aleksandrova c. 12. Stranka — dve osebi Uče za avgust dvosobno stanovanje, ne na periferiji, solnčno, mirno, elektrika, po možnosti kopalnica. Ponudbe pod Mir. Oddam s 15. majem večjo sobo z dvema posteljama, ali manjšo z eno posteljo, mirnim gospodom ali gospodičnam. - Istotam se sprejme tudi vajenka za damsko krojaštvo. Ilirska ulica 19, I (desno). Cnho meblirana ali ne- OUMu meblirana s souporabo kuhinje ali ne, event. kot letovišče, se odda v bližini mesta. Naslov v upravi štev. 3863. Veliko prazno sobo pri gorenjskem kolodvoru oddam. — Naslov pove uprava lista pod št. 3871. J e „ * ? v I tt " » K » ■o m O S E' < £ N S c- K ** 1° м nT e tocia E _ U v 2ft5 a n b Br Neues Wiener Journal«, du naj se sovjetsko poslaništvo na Dunaju zatvori in osobje poslaništva aretira. Nekaj odgovora Princ Karol račima s prestolom v London, 3. maja. (Tel. Slov.«) Romunski princ Karol je danes napovedal, da bo v nekaterih dneh, ko se bo v Angliji odpočil, podal izjavo o svojem načrtu, da prevzame romunski prestol namesto svojega sina. Neki spremeljcvalec princa je omenil, da gospa Lupescu, ki spremlja princa Karola, ne bo prišla v Romunijo, temveč da bo vse storila, da princu Karolu olajša prevzem prestola. 8ledila bo princu Karolu v Romunijo le, če te mu bo vladarstvo zagotovljeno. Neki drug prijatelj princa je izjavil, da se odpoved prin-čevega sina lahko izvrši (čisto po domače) pri mizi med sorodniki s svetovno konver-zacijo. Napačno je trditi, da je moral princ Karol zapustiti Romunijo radi njegovih odnošajev z go. Lupescu. Princa Karola so samo zato odstranili od prestolonasledstva, ker Je resno poskušal ustvariti v Romuniji demokratsko vlado in ustavo. Temu idealu je princ ostal do danes zvest. Maniu dovoljeno zborovanje v Bukarešt. 3. maja. (Tel. >Slov.<) Glavni tajnik narodno kmetske stranke Maxiaru je danes prosil notranjega ministra Duco za dovoljenje, da sme narodno kmetska stranka imeti kongres v Albi Julii dne 6. maja, obenem pa hidi zborovanje v Bukarešti!. Notranji minister Duca je odgovoril, da sta dovoljena oba shoda. Vlada je odredila posebne ukrepe, da se ta dan zagotovi mir in red. Duca - romunski zunanji roinšster v Bukarešt, 3. maja. (Tel. »Slov.«) Poroča se, da sta se Titulescu in Duca dogovorila, da Duca prevzame vodstvo romunskega zunanjega ministrstva, Titulescu pa da si je pridržal rešitev nekaterih mednarodnih vprašanj. Potres za potresom v Atene. 3. maja. (Tel. »Slov.«) Akademija znanosti v Atenah je sklenila priporočati vladi, da se mesto Korint začasno zgradi samo z lesenimi hišami, dokler izvedenci na licu mesta ne sestavijo vzorca za poslopja, ki bi se lahko protivila potresu. Davi sta bila dva nova potresa. Neka mlada kmetica je iz strahu pred novimi katastrofami nenadno umrla. Atenski seizmogrnfični zavod je danes opolnoči zabeležil hud potres, katerega središče leži na severozapadu Male Azije. Popoldne ob 18.30 se je čutil v Buka-reštu majhen potresni sunek. Grčha je v ital'Manskšh vodah v Atene, 3. maja. (Tel. »Slov.«) V političnih krogih je povzročil veliko pozornost nenadni obisk italijanskega poslanika Ar-lotta pri grškem zunanjem ministru Mihalo-kopulosu v kopališču Ycati. Arlotta je imel daljši razgovor z zunanjim ministrom, katerega je danes obiskal tudi glavni ravnatelj grškega zunanjega urada Politis. Mihaloko-pulos je zastopnikom listov odrekel vsako izjavo o teh razgovorih. Atenski listi vidijo v obisku italijanskega poslanika nov dokaz prijateljskih razmer med Grčijo in Italijo. Clemenceau se ie ogiasH v Pariš, 3. maja. (Tel. >Slov.<) V intervjuju je izjavil Clemenceau. da bo, kakor leta 1926., poslal predsedniku Združenih držav i pismo, v katerem bo povedal trde reči, ki | ne bodo ugajale nikomur, tako da bosta obe , vladi, francoska in ameriška, padli na hrbet, ! če bosta čitali pismo. Sedaj hoče francoska vlada razdreti celo Dawesov načrt. >Mi potrebujemo ves naš denar, da plačamo Ameriko, in ne smemo dati nobenega vinarja Nemčiji. Kaj pn naj začnemo z vlado, ki ji manjka poguma?« Tudi v Londonu se zmeHa5o v London, 3. maja. (Tel. »Slov.«) Na včerajšnji večerni seji poslanike zbornice, na kateri so razpravljali o proračunu, sta Chur-rliila, ki se je javil za teden dni bolnega, zastopala dva državna podtajnika, ki sta v predmetu bila tako neinformirana, da je opozicija zahtevala odgoditev razprave, dokler Churchil ne ozdravi. V triurni debati je opozicija trdila, da smatra za netivaževanje parlamenta, da Churchila ne zastopa noben ine-rodajni minister. Predlog za odgoditev je bil z 247 glasovi proti 142 glasovom odklonjen, pri čemer se nad 200 poslancev ni udeležilo glasovanja. Ko bi se potem okoli polnoči imelo posvetovanje nadaljevati, je vstal nekdo na tribuni in vrgel konservativnemu govorniku rokavice in klobuk z besedami: »Zapri gobec, svinja!' Ko so ga prijeli. Je izjavil, da je prišel 7. dežele v London na razvedrilo In da Je od svojega poslanca dobil vstopnico v parlament, da pa so ga dogodki v parlamentu tako ratdražili, da se mu je ■kalila zavest. Politična betejnica Malo zabave Hudo je jesti grenek kruh opozicije, če nimaš za seboj ljudskih mas. Dobro se zavedajo lega dejstva esdeesarji, zakaj za nje, njih organizacije in njih časopisje pomeni daljša odsotnost od vladnega krmila nepopravljivi minus. Zato napadajo sedanjo vlado s sum-ničenji in lažmi, svoje obupane pristaše in verne či ta tel je pa že mesece tolažijo z vsakodnevnimi vestmi o padcu Vukičevičevega režima, čeprav jim je g. Davidovič, ki že s samo radikalno stranko predstavlja zadostno vladno večino, jasno izjavil, da je sedanja vladna kombinacija za izvedbo nujno potrebnih državnih reform edino mogoča. Umevno, da naš list es-deesarskih fantazij na splošno ne zavrača, saj jih dnevni politični dogodki sami pohijajo. V zabavo našim čitateljem pa naj vendar priobčimo par izvlečkov, ki kažejo, kako je v bujni fantaziji 'Slovenskega naroda« padala Vukičevičeva vlada zadnje 14 dni. 18. 4. Radikali napovedujejo Vnkičeviču hud boj. V radikalskih krogih trdijo, da ni izključeno, da pride na čelo nove kombinacije, ki bi jo tvorili radikali in KDK, kaka osebnost iz vojaških krogov. 19. 4. Nad Vukičcvičevo vlado se zbirajo črni oblaki. Radikali se pripravljajo na ofenzivo, muslimani pa groze z odpovedjo pokorščine. Kdaj bo sklicana narodna skupščina, še ni znano. Zdi se, da vlada še ni pripravila nobenega gradiva, ker je ves čas mislila samo na to, kako bi si podaljšala življenje. (Narodna skupščina že zboruje in vlada ima pripravljenega zelo mnogo zakonskega gradiva!) 20. 4. Koncentričen napad na Vukičevičev režim. Najboljši prijatelji zapuščajo Vukičeviča. Politični krogi splošno ugotavljajo, da vrste nezadovoljnežev vedno bolj naraščajo in da prihajajo v vladi nasprotni tabor celo dosedanji najtesnejši prijatelji g. Vukičeviča. Po splošni sodbi preživlja Vukičevičev režim svoje zadnje dneve. 21. 4. Potres na Bolgarskem. >Ata<- niso utegnili o padcu vlade ničesar izmisliti si. 23. 4. Radikalni kmetje so se morali udeležiti Vukičevičevega shoda v Velikem Bečke-reku na komando. Ce bi ne bilo pritiska, bi še 200 ljudi ue prišlo. Ta javni shod je še bolj okrepil vrste KDK'. (Na izvrstno uspelem shodu je bilo 10.000 ljudi!) 24. 4. Radikalski nezadovoljneži se proli-vijo verifikaciji dr. Nagyjevega mandata, ker ne /jih državnega jezika. Zdaj groze, da bodo to priliko v narodni skupščini izkoristili za oster napad na vlado, da lako prisilijo g. Vukičeviča. da izvaja konsekvence in odstopi. (Mandat dr. Nagyja je bil potrjen soglasno!) 25. 4. Vladni krogi govore " koncentracijski vladi, v kateri bi bili šefi vseh strank, na-čeloval bi ji pa general Hadžič. (Isto. kakor pred tednom!) 26.4. Po splošnem mnenju bo narodna skupščina sprejela te dni «amo zakon o golobih pismonoših in stanovanjski zakon, nakar bo Veljn Vukičevič podal ostavko in sicer še pred 1. majem. (Prvi maj je že minul, a Vukičevičeva vlada še stoji.) Svobodomiselci okrog nasprotnega časopisja hočejo za vsako ceno zopet znižati nrav-ni nivo slovenskega časopisja. Ne odnehajo z lažjo in natolcevanjem najnižje vrste. Ker se nismo hoteli spustiti na demagoško polje, kjer se odigrava nespameten boj z loparjem, je mislilo nasprotno časopisje, ki je navalilo na nizkoten način na oblastni odbor ljubljanski, da more na tem polju žeti uspehe. Tudi sedaj ne bi odgovarjali na prazna hujskanja, če ne bi izrabljali demokratje bede našega naroda na tako strašen način. Dan za dnem štejejo zrna koruze, ki se deli revežem, vsak grižljaj kruha jim zagreni demokratska gospoda s svojo umazano slino. Resnici na ljubo, ne ra-i di demokratov, revežem v njih bedi, ki jih sramoti nasprotni tisk kot kaže šentjanški slučaj, priobčujemo odgovor, ki ga je za »Domoljuba« napisal oblastni odbornik dr. Mila-vec. Kdor hoče soditi objektivno, naj bere in sodi. Zloba in zahrbtnost slovenskega svobo-domiselstva, naj se skriva tudi pod imuniteto, pa bo našla v zgodovini svojo strašno obsodbo, kakor jo je našla zloba starega predvojnega liberalizma. Sedaj pa koruzni junaki okrog >Jutra« in drugih nasprotnih listov lahko nadaljujejo svoj junaški boj. Demagogija in koruza. »Jutro« je priobčilo članek pod naslovom: »Beda in glad v šentjanškcm okraju. Kako deli SLS koruzo v izstradanih krajih. Pretresljiva slika s Kamenškega pri Krmeijn. Na stotine bajtarskih družin, ki jedo le enkrat na dan.« Da bi bil članek učinkovitejši, so dodali tudi štiri slike in sicer: Hišo bogatega posetnika, ki je dobil koruzo, bajto revnega delavca, ki ni dobil koruze, sliko revne družine in sliko trojčkov. Naslov članka, slike, naštevanje trikratnih posestnikov na eni strani in bajtarjev na drugi strani iu nadpisi v članku — vse je tako sestavljeno, da mora nepoučen bralec dobiti vtis, da ljudje v Št. Janžn gladu umirajo, oblastni odbor pa deli živila le premožnim pristašem SLS, revežev pa ne pozna. Ker vodim pomožno akcijo oblastnega odbora za razdelitev cenejše hrane prebivalcem, ki so bili po vremenskih nezgodah močno prizadeti, in ker je cela zadeva prišla brez stvarne potrebe v javnost, moram v interesa akcije same dati nekaj pojasnil. Pri vsaki podporni akciji se pojavijo pritožbe, upravičene in neupravičene. Nezadovoljnih je vedno dovolj, ker je navadno potreba večja, kakor pa sredstva. Odločno obsojam vsako strankarsko agitacijo ob taki priliki, odklanjam pa tudi vse očitke, ki letijo na oblastni odbor kot popolnoma neutemeljene. Oblastai odbor gre na pomoč bednim. Laneko leto je minister socijalne politike dr. Gosar nakazal oblastnemu odboru 200.000 dinarjev za nakup hrane prebivalcem, katerim jc toča uničila poljske pridelke. K temu zneska je oblastni odbor iz svojega proračuna dovolil še 150.000 dinarjev. Za oba zneska je kupil oblastni odbor 29 vagonov kotuze in jo oddal prizadetim krajem po 1.50 Din za kilogram; razliko med nabavno in oddajno ceno je torej kril oblastni odbor iz dovoljenih kreditov 350.000 Din. Porazdelitev na občine se je izvršila na podlagi uradnih cenitev okrajnih glavarjev, oziroma ccnilnih komisij. Občinam je poslal oblastni odbor točna navodila, kako naj koruzo delijo in jim zlasti naročil, naj pri delitvi vpoštevajo premoženjske in družinske razmere občanov. Nekatera županstva so želela, da bi se podrobna razdelitev poverila kmetijskim zadrugam. Tako željo je sporočilo oblastnemu odboru med drugimi tudi županstvo v St. Janžu in županstvo v Št. Rnpertu. Vsled tega sem 29 decembra 1927 nakazal Kmetijski zadrugi v Št. Janžu vagon koruze, 21. in 27. decembra preteklega leta pa Kmetijski zadrugi v Št. Rupertu. Sami sebe pobijajo. Poslanci SKS in SDS v oblastni skupščini in baje tudi državni poslanci v Belgradu so vložili interpelacijo glede razdelitve koruze; ljubljanski poslanci pravijo: »V Št. Janžu in Št. Rupertu pa je bilo z razdelitvijo poverjeno kmetijsko društvo. Ker sta občinska odbora v Št. Janžu in Št. Rupertu v rokah SKS, je to jasen dokaz, da dela tako razliko oblastni odbor iz golega strankarstva ... je to nezakonito in nemoralno strankarsko izkoriščanje i. t. d.« Zame ta dokaz za strankarsko izkoriščanje od strani oblastnega odbora ni jasen, pač pa je članek v >Jutru« prav vsakemu jasen dokaz, da je med nami preveč demagogov. Nisem nakazal koruze kmetijski zadrugi vsled »golega strankarstva«, ampak na željo dotičnih županstev. In tudi čc bi županstvo te želje ne izreklo, bi se ne moglo govoriti o strankarstvu oblastnega odbora, ker sta bila v decembru občinska odbora v St. Janžu in išl. Rupertu v rokdh pristašev SLS in sto, bila tudi oba župana pristaša SLS, kakor so odbori obeh kmetijskih zadrug v rokah pristašev SLS. Vsaj poslanec, ki je podpisal interpelacijo, bi moral vedeti, da je bil v Št. Rupertu izvoljen kot napredni župan njegov oče šele v letošnjem letu, torej več kot mesec dni potem, ko je bila koruza že razdeljena. Isto v Št. Janžu. Očitek strankarstva pri tej akciji vračam tistim, ki so si ta očitek zaslužili. Kako se je delilo v .Šentjanžu. Kasneje sc jc prijavilo šc več občin in zadrug za podporo. Med drugimi prosilci jc bila tudi kmetijtka zadruga v Št. Janžu, ki jc prosila le vagon koruze. Oblastni odbor je iz svojega proračuna dovolil za nakup koruze ie nadaljenih 100.000 Din. 13. marca t. 1. sem nakazal kmetijskemu društvu kot drugo pošiljko pol vagona koruze, ker je bil pri prvotni razdelitvi na občine določen za Št. Janž večja količina, vsaj poldrugi vagon. Zadrugi sem naročil, da mora deliti koruzo po Din 1.50 kilogram, prištevši stroške prevoza, kalo in režijo, četudi se je cena koruzi dvignila. Informiral sem se, kako je zadruga delila koruzo; da je dala koruzo tudi boljšim posestnikom — se je zgodilo zato, ker so le-ti utrpeli vsled toče največjo škodo; da se je ozirala na revnejše člane, je tudi pravilno, ker je tem toča sicer malo vzela, a vzela jim je vse, kar so imeli. Delila pu je koruzo tudi med nečlane brez razlike strankarske pripadnosti. Sicer pa moram omeniti, da bi se po navodilih vlade v Belgradu morala deliti koruza le tistim, katerim je toča uničila poljske pridelke. Seveda so naši posestniki v svoji človekoljubnosti po večini odstopili podporo tudi revnim občanom, katerim toča ni ničesar uničila, ker nimajo lastnih posestev. Če bi se na splošne delila vsem revnim, bi morali dati vso koruzo v industrijske kraje, ker je tam beda največja. Namen te akcije pa je bil pomagati po toči prizadetim poljedelcem. Ali je to pošteno? V osvetlitev »resnicoljubnosti ie plemenitega namena« »Jutrovega« člankarja naj kratko omenim nekatere zanimive podrobnosti. Med onimi desetimi srečnimi trikratnimi posestniki, ki so po »Jutru« dobili koruzo, jib v resnici pet ni dobilo niti zrna. Med onimi reveži, ki po »Jutru« koruze niso dobil, jih je prav mnogo, ki so je ▼ resnici dobili, četudi niso člani zadruge. Pri teh je »Jutrov« poročevalec označil tudi število otrok; da je učinek članka večji, je treba število otrok nekoliko zvišati, n. pr. ima nekdo po »Jutru« osem otrok, v resnici pa enega; kjer je pet otrok, je napisal šest ali sedem Čuden slučaj je tudi, da so v »Jutru« vsi tisti, ki so koruzo dobili, brez otrok — vsaj označeni niso — oni drugi pa, ki niso ničesar dobili, imajo mnogo otrok. Resnicoljuben poročevalec tudi ne pove, koliko so otroci stari. Mnogo naštetih družin ima odrasle otroke, ki imajo vsaj deloma svoj zaslužek. Med onimi »sto in sto najbolj siromašnimi bajtarji«, kakor jih našteva »Jutro« in ki koruze niso prejeli, je tudi posestnik, ki ima dva grunta. Lahko bi navedel točno vsa imena, pa sem uverjen, da bi prizadetim ne tem nobene usluge, ker imam poročilo, da so mnogi z objavo njihovih imen v »Jutru« zelo nejevoljni. Svoje naj primejo! V zvezi z bedo in gladom v šentjanškem okraju in v zvezi s frazami o pristranski in nemoralni delitvi koruze piše »Jutro« tudi o delavcu, ki težko živi, ker ima pri rudniku kljub napornemu in nevarnemu delu je 28 dinarjev dnevne plače. Nepoučen bralec »Jutra« bo seveda mislil — in to je po mojem prepričanja tudi namen članka — da je temu kriva SLS in oblastni odbor. Moram pa ugotoviti, da odločujejo pri rudniku odločni »Ju-trovi« pristaši in nanje naj članlcar naslovi svoje demagoške vzdihe o vnebovpijočem početju in o izmozganih in izsušenih ljudeh. Vem, da je v Št. Janžu mnogo revežev, kakor v vsaki občini; če bi hoteli vso revščino v naši deželi popisati in še celo s slikami osvetliti, bi dobili velikansko zbirko slik in popisov. Vprašanje pa je, komu bi vse to koristilo. Oblastni odbor skuša omejit-revščino po naši deželi s stvarnim delom ze povzdigo gospodarstva, s tem, da dvigne naše poljedelsko produkcijo, da nudi delavcu možnost zaslužka, ne pa z demagoškimi članki Brezvestno poročanje. Posebna netaktnost »Jutrovega« poročila je tudi v tem, da je priobčilo brez vednosti in privoljenja staršev sliko otrok. Kako sodi o tem mati naslikanih trojčkov, naj govori njeno pismo: »Užalilo me ie do srca, ko sem zvedela, da so moji otroci slikani v tem ........ (tu rabi žena krepek, a zaslužen izraz) listu. Ce bi bila jaz doma, bi tega nc dovolila,« in tako dalje piše užaljena mati in obsoja »Jutro«, ki hoče s sliko njenih trojčkov delati zase reklamo ter pripoveduje zgodbo o posestniku, ki jc imel obsežno posestvo, danes pa ona ne zamenja svoje borne koče za njegovo posestvo. Te vrste sem napisal kot zastopnik Št Janža na izrecno željo svojih volivcev. Dr. Milavec. Drobne vesti Z Bremenom« po Ameriki. Nemški letalci nameravajo z »Bremenom« prirediti propagandni polet po Združenih državah. 3. decembra seja Društva narodov. Predsednik Sveta Društva narodov je danes izdal povabila za 0. zborovanje Društva narodov za 3. december 1028. Stabilizacija romunskega leja. Pftriški listi potrjujejo, da jc bančni guverner Moreau potoval v Berlin v davnem radi stabilizacije romunskega leja. Celfe es Nova maša. V nedeljo, dne 6. maja t. L, daruje v celjski opatijski cerkvi prvo daritev sv. maše g. Oekar J a ra n i k , sin pokojnega uradnika tovarne v Storah. & Smarničaa pohošnost. Kot vsako leto privablja tudi letos ljubka šmarnična pobožnost ogromno število Marijinih častivcev. Zlasti številno so obiskani marijanski govori, ki jih govore rami govorniki vsak dan ob pol 8. uri zvečer v župni cerkvi. es Generali ћгад armade. Omenili smo že velikanske plakate, ki so za 1. maj oznanjali ogromno manifestacijo celjskih socialistov. Pa je bilo tako po oni »Tresejo se gore, a rodi se smešno mače<. Ker je bilo zborovanje na prostem prepovedano, so se socialisti zbrali v mali dvorani Celjskega doma. Bilo jih je na tem manifestacijskem zborovanju — reci in piši — celih šestdeset z radovedneži vred. Tej peščici svojih vernih je govoril predvsem sodrug Komavli, pa ne o 1. maju, temveč o klerikalcih, dr. Korošcu in še o nekaterih socialističnim generalom nevšečnih pojavih. Navzoči so razen par roanito socialističnih obrazov sprejeli Komavlljevo prvomajsko govoranco tako, kot je zaslužila, namreč ж ignoriranjem. Idejno revščino pa so pokazali socialisti z večerno akademijo v Narodnem domn. Ob »ilno klaverni udeležbi so podajali še klavernejši program. Kdor je doslej še veroval v kako svojsko vrednost celjskih socialistov, je moral prisostvovati le loj akademiji, da je spoznal, da temu gibanju ne more biti za kako idejo ali kako resniSuo proletarsko korist, temveč zgolj za štafažo. Kako vse bogatejše je gibanje našega krščansko-eocinlističnega delavstva, ki v svoji kulturni organizaciji utira nova pota resnično ljudske in delavske kulture. Novo mesto Novomeška porota. Za drugo letošnje porotno zasedanje pri okrožnem sodišču v Novem meetu, ki se prične dne 21. maja, so izžrebani: A. Kot glavni porotniki: Jože Medved, posestnik Mrzlo-polje 4, pri Višnji gori; Jakše Ivan, posestnik, Pribišje 11, Občina Semič; Andoljšek Franc, posestnik hi župan, Vel. Poljane 9, Ribnica; Aber Avgust, posestnik, Mozelj 8, Kočevje; Stariha Jožef, posesrtnik. Movernavas 1, občina Vinji vrh, Cernomelj; Ozimek Franc, trgovec, Sela-Šumperk, Trebnje; Ivec Janez, posestnik, Gor-paka 10, Cernomelj; Kralj Jožef, posestnik, Zalog 8, Smarjeta; liartelj Franc, pek, Ribnica 59; Zdravič Franc, posestnik, trgovec in gostilničar, Koče 1, Kočevje; Kastelic Franc, posestnik, Hrastov dol 10, Višnja gora; Moser Albert, trgovec, Radeče 52; Božič Josip, posestnik. Gor. Suhadol 12, Brusnice; Mal-narič Jožef, posestnik, Gor. Lokvica 54, Metlika; Fuks Gustav, posestnik in trgovec, Metlika 107; Štrukelj Karel, posestnik, Rašica 8, Vel. Lašče; Oberč Ivan, posestnik, Osrečje 15, Smarjeta; Meden Franc, posestnik, Sv. Gregor 9, Vel. Lašče; Krivec Jožef, posestnik in trgovec, Krško 14; Mauser Andrej, posestnik. Poljane 34, Novo mesto; Kambič Ivan, posestnik, Crešnjovec 18, Metlika; Jeglič Franc, posestnik, OreSje 1, Smarjeta; Jerman Janez, posestnik, Ostrožniki 4, Mokronog; Uršič Josip, posostnik, Čatež, Kostanjevica; Marinček Anton, posestnik, 2upeča vas 40, Krško; Skupek Rudolf, posestnik. Malo Globoko 11, Ambrus; Gregorič Ivan, poeostnik, Podki.inec 8, Sodražica; Baje Jo-tef, posestnik in gostilničar, Draga 2, Belacerkev; Gabrijan Leopold, trgovec in posestnik, Metlika 139; Ccbular Jožef, posestnik, Škofije 5, Višnja gora; Zobec Ivan, posestnik. Dane 16, Ribnica; Vrlinič Rado, posestnik in trgovec, Adlešiči 21; Erdilj Franc, posestnik in trgovec, Zdeuska vas. Vol. Lašče; Grdin Ivan, posestnik in gostilničar, Sučevec, Ceruomelj; Gatsch Albert, trgovec in posestnik, Kostanjevica; Nemanič Jožef posestnik, Slaimna vas 1, Metlika. B. Kot nadomestni porotniki: Knafeljc Franc, posestnik, Sreberniče; Bru-dar Alojzij, posestnik, Rngovo 14; Durini Emil, trgovec, Novo mesto 76; Vesel Štefan, čevljar, Kandija 19; Filec Jakob, sedlar, Novo mesto; Rl-felj Ivan, posestnik, Ločna 6; Bohte Jožef, posestnik, Kandija; Zagorc Franc, posestnik, Sinolenja vas; Malovič Josip, mizar, Novo mesto. Litija Častitljivi očak, litijski most, se bo letos temeljito popravil in prenovil od temeljev do vrha. Priprave se že vrše. V ta namen je votiranih 180 tisoč dinarjev. Opozarjamo pa nadzorstveno oblast, naj pazi, kakien materijal se bo raliil, kajti pripoveduje se, da hrastje šc stoje, ki sc bodo rabili za lemeije. Tudi javnost bo pazila, kajti tu gre za javni blagor. - Že sedaj opozarjamo ves okraj, da bo litijsko gasilno društvo v nedeljo dne 20. maja ob Ircli popoldne priredilo veliko javno tombolo. Dobitki so že sedaj razstavljali v izložbenem oknu Koblerieve hiše: krasni in praktični so in se vsaki dan množe. Tombol bo do deset, drugih dobitkov nad 100. — Cisti dobiček je namenjen za nabavo tako potrebne avto-inotorne brizgalne. Tablice 90 po 5 Din. — Komunisti so s kričečimi plakati vabili na svoj delavski praznik. Slike so nazorno kazale, kako delavci-komunisti razbijajo tovarne. Pa ni bilo tako hudo. Naše tovarne so ostale cele: predilnica v krasnem razvoju, topilnica v zapuščenem stanju kot doslej. Škodo imajo samo delavci, ker pijača je draga in dosti jo je šlo. V gostilnah je bil običajen pretep. — Dramatski odsek v šmartinski Prosveti je zaključil svoje delovanje zadnjo nedeljo z rimsko igro Mirijam. Obisk in igranje povoljno. Kresnice pri Litiji. Veliko je zanimanje vseh krogov za novo postajališče v Jevnici. Določeno je, da bo otvoritev že 8. julija letos. Zdaj delajo nasip, kajti treba je planirati 2700 m* sveta. Vsa dela so že razpisana in oddana. Ljudstvo nestrpno pričakuje, da se njegovo dolgoletno pričakovanje izpolni. — Prišel je tudi načrt od višjega šolskega sveta za zidavo nove šole. Poslopje bo enonadstropno; v pritličju šola, zgoraj učiteljevo stanovanje. Če bo potrebna dvorazrednica, se poslopje enostavno podaljša. Polšnik pri Litiji. V nedeljo zjutraj po prvi službi božji je imel oblastni poslanec g. Hinko Le-hinger zelo dobro obiskan shod. Po shodu je bila dražba za gramoz. Izdražilo se je 600 m" gramoza. Rogaška Slatina 30 letnica župnikovanja g. svetnika Franca Korošca pri Sv. Križu se je praznovala dne L maja na najslovesnejši način. Na predvečer mu je priredilo gasilno dmštvo z godbo in pevskim zborom serenado, kateri je prisostvovalo mnogo občinstva. Ob tej priliki sta ga pozdravila z lepima govoroma v imenu faranov cerkvena ključarja gg. Roškar in Slane, jubilar pa sc je ginjen zahvaljeval. Drugo jutro je na vse zgodaj slovesno zvonenie in streljanje iz topičev oznanjalo celi obširni naažuj)-niji dan jubileja. Nebo je sicer rosilo ali množice so se kljub temu vsipalc k cerkvi. Ob jx>l 10 se je pričel ivmiikati iz župnišča sprevod z Orli in Orlicami, Marijino družbo in duhovščino. V cerkvi je govoril g. kanonik dr. Vraber iz Maribora. Po sv. maši зо mu čestitala številna zastopstva med drugimi g. ravnatelj zdravilišča dr. Ster, v imenu občinskega odbora zdraviliške občine pa so pozdravili g. nadžupnika kot svojega novega častnega občana g. župan Sentjurc in odbornika gg. Stoin-schegg ter Bratuš, ki so mu poklonili zelo okusno izdelano diplomo. • • * Velika Polana. (Slov. Krajina.) Vrli Ameri-kanec, Vuk Štefan, ie poslal za našo novo cerkev 8000 Din v namen, da ss poslika svetišče. Z delom začne majnika akad. slikar Tone Čeh iz Ljubljane. Poslikal bo celo cerkev. Žalec. Novo lekarno je otvoril ph. mr. Bono Kaučič v vili ge. Bergman v Žalcu. — Srenjski svet srenje Žalec se vrši v nedeljo dne 6. maja v Žalcu v sobi št. 3 v kaplaniji. — Bog živi! Zreče. »Slovenec« je pred par dnevi poročal, da so Zreče v prometnem oziru najnaprednejši kraj v konjiškem okraju. Da bi bilo temu res tako! Kljub vsem naporom se nam Se do danes ni posrečilo, da bi dobili toli potrebni brzojavni urad in telefon na našo pošto in to vsled tega ne, ker so gotovi ljudje, ki tbi bili za pospešitev tega vprašanja najbolj poklicani, zadevo namenoma zavlačevali. Brzojav v naš napredni kraj rabi ravnotoliko časa kot navadno pismo, ker se isti kot navadna pisma odpremi od najbližje brzojavne postaje (8 kan) v Konjicah, kjer ležijo dostikrat po 12. ali pe še več ur. Manj industrijski kraji kot so Zreče, se danes že ponašajo z lastno javno razsvetljavo, le v Zrečah in v Konjicah še te ni, kljub temu da imamo idealno vodno moč in bi se lahko na tisoče konjskih sil s pridom izrabljalo; — Zreče pa tavajo še vedno v egiptovski temi. — Naša okrajna cesta je ob najmanjšem dežju podobna oceanu, v katerem se poleg deževnice pretaka gnojnica z vseh bližnjih dvorišč. Iz oblastnih samouprav Ljubljanski oblastni odbor je v svoji seji dne 2. maja t. 1. nastavil inž. Evgena Poniža kot inže-nerja-praktikanta in Cirila Staniča kot tehniškega praktikanta. Dalje upravnega uradnika pri higienskem zavodu Alojzija Adamiča kot upravnega uradnika pri oddelku za zdravstvo. Ivana Adamiča in Metoda Trtnika kot praktikanta za upravno zdravsiveno službo, ter Viktorijo Serjakovo kot tipkarico. Izšel je uradni del -»Samouprave« št. 4. ki vsebuje uredbo ljubljanske oblastne skupščine o unti lovitvi zaklada za zgradbo malih stanovanj, ter pravilnik za oblastne bolnice v področju ljubljanske oblasti. V »Samoupravi* razpisuje ljubljanski oblastni odbor službo okrožnega zdravnika za zdravstveno okrožje Grosuplje. Prošnje je vlagati do 1. junija 1928. Pri javni bolnici v Brežicah razpisuje ljubljanski oblastni odbor službo asistenta ali honorarnega zdravnika s prejemki asistenta. Prošnje je vložiti do 15. maja t. 1. Mariborski oblastni odbor razpisuje službo okrožnih zdravnikov v Marenbergu in Crui. Profi-nje je vložiti do 15. maja t. 1. Dalje razpisuje mariborski oblastni odbor mesto finančnega jurista. Rok za vlaganje prošenj do 1. junija t. 1. Higienski zavod v Ljubljani razpisuje natečaj za najbolj higiensko izvedeno ureditev v kmetski hiši. Nagrada po 9000, 2000 in 1000 Din. Natečaj se zaključi 1. oktobra t. I. Spori MEDMESTNA TEKMA GRAZ—LJUBLJANA. Prihodnjo nedeljo bo igralo v Ljubljani mo-1 štvo, ki je pred par dnevi premagalo močno zagrebško enajstorico. Po daljšem presledku bo to prva večja mednarodna nogometna prireditev v Ljubljani, ki bo gotovo privabila na igrišče lepo Število z« šport vnpte domačo publike. Mednarodnih reprezentativnih tekem smo videli v Ljubljani bore malo. V glavnem smo se vsa ta leta zadovoljevali z nasprotniki iz bližnjega domačega okoliša, v kolikor smo sodelovali v borbah za zlati pokal, smo poslali svojo reprezentanco povečini ven, tako da nismo imeli mnogokrat prilike, da bi na domačih tleh videli, kaj premorejo naši fantje. Graz postavi za prihodnjo nedeljo dvoje garnitur: eno pošlje v Ljubljano, drugo v Maribor. V Ljubljani nastopi, kakor rečeno, enajstorica, ki je zmagala nad Zagrebom. S tem je dovolj označena njena moč Gotovo lahko pričakujemo, da bo mi-! dila prav nober spori. Dd domačega moštva pa se smemo nadejati, da bo častno zastopala naše barve, saj imamo na razpolago marsikatero dobro izvež-biuio in preizkušeno moč. Postavi moštev in nekaj podrobnejših podatkov bomo objavili prihodnjič. »... in kdaj smem upati na plačilo?« »O... vedno, vedno, moj dragi...« * »Gospodična Mira. vi ste moje vse!« »Koliko ste jih pa že prevarali?« »Prisegam vam, Mira, da ste vi prva.« * Stražnik: »Hej, vi tam, kaj pa je to. da ležete skozi okno?« Boječ niožiček: »Ne smem po stopnicah, ker jih je žena ravnokar poribala.« ★ Oče: i Jaz se nisem nikdar zlagal, ko sem bil toliko star kot si ti.. Sin: »Kolikn ste pa bili stari, ko ste ori-oeli?« !§&spodarsfvo BILANCE IN POSLOVNA POROČILA »Morkator«, prodaja drž. papirjev in srečk Vrtilek et Co., družba z o. z. v Ljubijani izkazuje na kapital 50.000 Din za leto 192Г7 28.604 Din čistega dobička pri 2.7 milj. Din kreditorjev in ravno toliko debitorjev. Gospodarska šteilionica, Split je imela 31. dec. lani skoro 17 milj. vlog, posojila pa so znašala 17.3 milj. Din; Lastnih sredstev je za 2.5 milj. Din. Cisti dobiček za 1.927 je 108.292 Din. Predsednik zavoda je dr. Ante Dulibič. Konzumno društvo za Slovenijo, r. z. i o. x. Koncem poslovnega leta 1926-27 je bilo članov 15.817 (1925-26 16.817); prodajalen ima 45. Lastna sredstva znašajo 2.3 milj. Din, upniki 5.3, dolg 2.2; hranilne vloge so se zuižale od 7 na 6.6 milj. Diu. Poslovni prebitek znaša 15.589 Din. * • * 331otnioa zadruge. Zebljnrska zadruga v Kropi je obhajala 1. maja t. 1. 33 let, kar je pričela delovati, v znamenju modernizacije obrata in notranje konsolidacije. V kratkem poveča svoj obrat z večjim številom strojev, katerih bo potem štela ravno sto. Statistika konkurzov v aprilu. Po podatkih Jugosl. društva za zaščito upnikov je bilo v aprilu letos razglašenih 105 konkurzov napram 104 v marcu in 77 v aprilu lani. V Sloveniji in Dalmaciji je bilo v aprilu 12 konkurzov (aprila 1927 7). Skupno je bilo do 1. maja razglašenih v celi državi 371 konkurzov (lani 426), t. j. 13% manj. Po pokrajinah se razdele konkurzi: Srbija in Črna gora 206 (282). Hrvatska 40 (55), Slovenija in Dalmacija 38 (36), Vojvodina 24 (44), Bosna 3 (9). Sledeča tabela nam kaže statistiko konkurzov v zadnjih mesecih: 1927 1928 januar 79 79 februar 121 <13 marec 149 104 april 77 10." Dosedaj kaže zmanjšanje število konkurzov na izboljšanje gospodarskega položaja. Pogajanja zu trgovinsko pogodbo s Čehoslo-vaško. V juniju se bodo pričela pogajanja s Češkoslovaško za sklenitev trgovinske pogodbe med Jugoslavijo in Češkoslovaško. Pripravljalna pogajanja so v glavnem že končanu. Misli se, da bodo ta fiogajanja potekla zelo dobro in ugodno. Shod gospodarskih korporacij. Včeraj se. je vršil v Belgradu shod raznih gospodarskih korporacij. Na tem zborovanju, kateremu so prisostvovali zastojmiki gospodarskih organizacij v obilnem številu, so bile sprejete resolucije: 1. da se naj davek na poslovni promet ukine, 2. da se gospodarstvu posveti prva in največja skrb v državnem delu iu življenju. 3. da se v državni upravi uvede največje varčevanje. Po sprejemu teh resolucij so se delegati podali k predsedniku vlade, ki jih je sprejel. Nato so obiskali poslanske klube in jim izročili te resolucije ter obrazložili svoje zahteve. Sličen shod nekaterih gospodarskih organizacij se je vršil v Novem Sadu, kjer so se sprejele sjične resolucije. Razdolževanji* kmetskega prebivalstva. Poročali smo že, da se je vršila konferenca o načinu razdolževanja kmetskega prebivalstva. V tem pogledu je prišlo do sledečega sporazuma. V teku letošnjega leta se izvede razdolževanje s tem, da se roki za izplačilo menic podaljšajo na ta način, da to podaljšanje izvršijo zasebni upniki in banke. Zasebniki bodo dobili obresti največ 12%, banke za provizijo še M% do 1% več. S posebnim kreditom preko poštne hranilnice in Drž. hip. banke, bi Drž. banka omogočala to podaljšanje roka, ker bi se banka pri novi ustanovi lahko okoristila s tem kreditom skozi daljšo dobo. To je bil prvi ukrep. Drugi ukrep naj bi bil, da Drž: hip. banka najame posebno zunanje posojilo v znesku 5 do 8 milijonov funtov šterlingov, tako da bi lahko dolžniki svoje dolgove odplačevali skozi dolgo dobo let po Drž. hip. banki. Tretji ukrep bi bil ta, da se kmetsko ljudstvo ne bi moglo več zadolževati na menice, marveč samo na intabulacijo. To so temeljne točke, ki so se pred-ločile na tej kotilereuci in o katerih bo ministrski svet sklepal na prihodnjih sejali ter jih dopolnil, zboljšal oziroma sjiremenil. Uvoz kouj v Avstrijo. Kakor znano, je Avstrija iz zdravstvenih razlogov prepovedala uvoz konj iz nekih hrvatskih krajev in Medjimurja. Sedaj je prepovedan tudi uvoz konj. osiov, mezgov in mul iz okrajev: Maribor desni iu levi breg, Prevalje, Slovenjgradec, Celje, Konjice, Šmarje, Prektnurje iu Ljutomer. Ta prepoved pa ne velja za konje, namenjene za klanje, ki pridejo iz neokuženih občin teh okrajev in ki pridejo v kontu-mačni oddelek v St. Marxu ali v sanitetno klavnico v Dun. Novem mestu. Obrtni kataster Bosnu in Hercegovine. Leta 1C04. je bilo v Bosni in Hercegovini' 32.000 obrtnih listov, danes pa jih je zr 63.0CO, od česar odpade samo na Sarajevo 43a iz Rume na Novi Sad, Subotico in Budimpešto. Nadalje dobi BeV-grad telefonsko centralo za 11.500 številk, priključen bo ludi Zemun, Cukarica in Topčider. Živina Ljubljana, 2. maja 1928. Na današnji sejem je bilo prignanih (v oklepajih številke prodanih glav): 265 (34) konj, 09 (32) volov, 31 (19) krav, 6 (5) telet in 711 (628) prašičkov za rejo. Dogou je bil prav znaten (prvi sojem v mesecu) kakor tudi kupčija prav živahna zlasti s prašički za rejo, katerih dogon in prodaja sta bila rekordna. Cene za vole so se dvignile za 1.50 Din pri kg žive teže. Cene so bile naslednje (v oklepajih cene zadnjega sejma 18. aprila): voli izjemoma Din 11, I. Diu 10.50 (9), II. Din 9.50 (8), III. Din 8.50 (7.50), krave debele Din 5—6 (5—6), klobasarice Din 3—4 (3—4), teleta Din 12—18 (12—14); vse za kg žive teže. V Milanu so cene goved ta teden za vole popustile za 10 centesimov pri kg, dočim so za krave ostale neizpremenjeue, oz. se je 3. vrsta celo i>o-dražila za 10 centesimov. Od celokupnega dogona je bilo največ iz inozemstva. Jugoslovanska živina je notirala 3.80— 4.60 lir. V I'ragi je znašal dogon 1007 goved, od tega 50 iz Jugoslavije. Prodani so bili: voli jugosl. izvora 6.30—7 Kč; nadalje je znašal dogou prašičev 5714 glav, od teh 277 iz Jugoslavije, ki so notirali 9.60—11 Kč, izjemoma ll.20-tl.4O Kč. Ojiažali jo pri cenah v Češkoslovaški nekoliko slabša tendenca. Na dunajski goveji sejem je bilo jii'igniitiih 1 uiuia letu« it"w> vda v (3144) uuveie /aviue, od tega iz Jugoslavije 2176 (218); promet Je bil slab in so cene za prvovrstno blago popustile za 10 grošev pri kg, pri ostalih vrstah pa za 10—15 grošev, biki so popustili za 5—10 grošev pri kg. Notirali so: voli najboljši 1.75—1.90, I. 1.B0 1-70, II. 1.25—1.45, III. 0.90—1.20, biki 0.95—1.25 (izjemoma 1.35) in krave 0.80—1.30 (izjemoma 1.40) šilinga za kg žive teže. Na dunajski prašičji sejem 2. t. m. je znašal dogon 19.653 glav, od tega 1434 iz Jugoslavije. Promet miren. Podražili so se L špeharji za 5 grošev, ostale pa so popustile za 5 grošev, mesnati prašiči pa so se pocenili za 10, celo za 15 grošev. Notirali so: špeharji 2.15—2.20 (izjemoma 2.25), angl. križani 1.65—1.00, kmetski 1.80—2.15, stari 1.75—1.85 (izjemoma 1.90), mesnati prašiči 1.50— 1.90 šilinga, vse za kg žive teže. l$>ors&a 8. maja 1928. DENAR. V deviznem prometu so danes tečaji ostali v glavnem neizpremenjeni: edino London se je učvrstil ua 277.32, Praga pa je popustila na 168.43. Promet je bil srednji. Privatno blago je bilo v devizah Trst in Newyork (kakor običajno), polom še v devizah Ne\vyork iu deloma Berliu. Devizni tečaji na ljubljanski borzi 3. maja 1928. povpraš pon. srednji! sr. 2.V. Amsterdam _ 2292.— I _ Berlin t J57'75 1360.75 1359-25 1359.25 Budimpešta — 993.05 - — Curih 1093.50 1096.50 1095 — 1095.— Dunaj 798.22 801.22 799.72 799.72 London 27".92 277.72 277.32 277.30 Ne\vvork 56.73 56.93 56.83 5&83 Pariz 222.63 224.63 223.63 Praga 168.03 168.82 168-43 168Л0 Trst 298.125 3». 0. i 25 299.12Г 299.123 Zagreb. Amsterdam 2287—2293. Berlin 1357.75—1860.75, Curih 1093 ."0—1096.50. Dunaj 798.22—801.22, London 276.92—277.72, Newyork 50.72—56.92, Pariz 222.60- 224.60, Praga 168.08— 168.83, Trst 298.23—800.23. Belgrad, Berlin 1358.7—1360.7. BudimpeSta 991.55—994.55, Curih 1098.50—1096.50, Dunaj 798.22- SOI.22, London 276.92—277.72, Ne\vyork 56.70-56.90, Pariz 222.60—224.60, Praga 168.08— 108.83. Trsi 298.15—300.75. Curih. Belgrad 9.13125, Berlin 124.11125, Budimpešta 90.65, Bukarešt 3.23, Dunaj 73.01. London 25.32, Ne\vyork 518.96, Pariz 20.4175, Praga 1 .">.375, Trst 27.335, Sofija 3.75, Varšava 58.10, Madrid 80.40. Trst. Belgrad 33.48—33.46. Curih 864.."0— 306.75, Dunaj 264—270, London 92.36 92.66, New-york 18.90—19, Pariz 74.60—74.80. VREDNOSTNI PAPIRJI. Tendenca za državne papirje je slabša. Med bančn. pa|)irji jc omeniti učvrstitev Ljublj. kred. in Prašledione. Vevče notirajo 105-115 napram 106—109. Ljubljana. 7% invest. posoj. 91.50 den., Celjska 158 den., Ljublj. kreditna 128 den.. Praštediona 807.30 den.. Kred .zavod 157—175, Vevče 105 den., Ruše 265—280, Stavbna 56 den., šešir 110 den. Zagreb. 7% invest. posoj. 91.50. agrari 57— •">8, vojna odškodnina 43(>. dec. 465 -iHt». Hipe 58.50, Jugo 87—88. Prašted. 810-812-50, Ljublj. kreditna 130—335, Šečerana 510 - 515. Drava 375 bi., Slavonija 11—13, Trbovlje 536—530, Vevče 105—115. Belgrad. Narodna banka 6700. vojnn odškodnina 443.50-434 (1300), uit. maj 438—139, uit. junij 443.50, Izvozna banka 1140, Brod. društvo 615. Prometna banka 2100, Zem. banka 50. Belgr. zadruga 6000, 7% invest. posoj. 91.50—92.75. Trst. Adria 202, Assicurazioni Generali 6290, Cosulich 219. Riunione adriatica A, B 3470. Trip-covich 237, Split cement 246, Trž. Lloyd tiOo, Dal-matia 105. Oceania 90. Dunaj. Podon.-savska-jadran. 82. Alpine 43.50, Leykam 9.95, Trbovlje 65.60, Kranjska in-dustr. 43.25, Gutinanu 28.40, Mumlns 188, Slavonija 1.75. Dnnaj. Devize: Belgrad 12.5025, Kodanj 190.45. London 34.67, Milan 37.425, Nevvvork 710.5(1 Pariz 27.95, Varšava 79.65. — Valute: dolarji 708.50, lira 37.40, dinar 12.435, češkoslovaška krona 21.0475. Praga. Devize: f,ira 177.25. Belgrad 59.40. Pa-riz 132.75, London 161.75. Newyork 33.75 Dinar: Newyork 176, Berlin 7.36. Londoo 277.30. BLAGO. Ljubljana. Les: bukovi neobroblj. plohi od 40. 60. 80 mm, večina 4.50 m dolžine od 18 nn naprej 1. 11. III. monte suhi fko vag. meja 1 vag. po 530, remeljni smreka jelka oslrorobi 96.96, 66-66 od 5—6 m dolžine I. II. III. moute fko vag. meja 1 vag. po 585, trami merkanlilni od 6, 7. 9 in 11, od 5-10 m fko vag. meja 1 vng. po 285; zaklj. 3 vag. Tendenca čvrsta. Dež. pridelki (vse samo ponudbe; slov. post., plač. 30 dni. dob prompt): Pšenica 78—79 kg 2% baška 410—412.50, slav. 397.50- 400, koruza baška času primerno suha kval. gar. 842. "0—345, za maj 347.50—350, činkvantin času primerno suh kval gar. 347.50—350, oves baški zdrav re-šetan 305—310, ajda dom., zdrava, rešetana 295, moka Og vag. bi. plač. po prejemu fko Ljubljana 555—565; zaklj. —. Tendenca čvrsta. Eksokiitivni nakup: 200 kg domače detelje po vzorcu plombirane, 100 kg lucerne po vzorcu plombirane, od|)rema takojšnja, fko skladišče Ljubljana, plačljivo takoj Din 15. Novi Sad. Pšenica: bč. 362.50—965. potiska 366—367.50. ban. 357.50—360; ječmen 300 — 306-oves: bč., ban., slav. 262.50—267.50; koruza- b*' 295-300, marec 300 - 305, maj 305 307.50. bela 297.50-302.50; moka: Og in gg 487.50 -497.50, št 2 467.50- 477.50. št. 5 447.50-457.50, št. ti 417 50 -427.50, Št. 7 350 360, št 8 240-245, fižol 120-130. Promet: 28 in pol vag. pšenice, ai. vug koruze, 6 vag. moke. Budimpešta (termin, botra). Tendenca medla. Pšenica: maj 33.77, 33.62, zaklj. 88.60 33 64 okt 31.34. 31.26, zaklj. 31.26-31 Ж mnr' xi 33.40. zaklj. 33.31-33.36; rž: mnj 81.90. 31 M> okt '-7.26, 27.10. zaklj. 27.10 -27.12. marec 29.'»\ w,klj. 29.04: koruza maj 27.90, 27.84, zaklj. uo —oa mlii '^8.80. ДШ. лакЦ. -ХШ—ШАЛ. jejo brezplačno generalna direkcija poštne hranilnice v Belgradu in njene podružnice v Ljubljani, Zagrebu, Sarajevu in Skoplju. ■k Zdravje mladine. Spisal dr. Mavricij Rus, mestni fizik, Ljubljana 1928. —• Iz pe-resa pridnega delavca na polju javnega zdravstva je ravnokar izšla druga knjižica, kažipot vsem vzgojiteljem, katerim je pri srcu zdrav telesni in duševni razvoj mladine. Pisatelj obravnava pogoje zdravega telesnega in duševnega razvoja mladine, ki so telesna čistoča in pravilno življenje, zdravo stanovanje, pravilna prehrana in utrjevanje telesa. Drugi del knjižice je — kakor rečeno — namenjen popisu najvažnejših nalezljivih bolezni. Tudi iz tega dela se takoj pozna praktičnega socialnozdrav-stvenega delavca. O običajnih nalezljivih boleznih je bilo že dovolj napisano, zato jc pi-sa'elj ta del spopolnil še s kratkimi poglavji o golši, o ušeh, o garjah, glistah itd. Ni pozabil tiidi omeniti raznih živčnih obolenj in defektov. Navodila vzgojiteljem za čas, ko izbirajo mladini poklic, pa pričajo, da si je bil pisatelj skozi do konca v svesti, da piše priročno knjigo vzgojitelju. To naj dr. Rusova knjižica tudi postane. — Dr. I. P. •k Slovenska Matica naznanja, da so letošnje knjige dotiskanc. Razpošiljanje knjig poverjenikom in zunanjim članom, ki niso v podeželskih poverjeništvih, se začne takoj. Ljubljanski člani lahko pridejo po knjige osebno od ponedeljka '7. maja dalje vsak delavnik od 9 do 12 doj»oldne in od 3 do o popoldne v društveno pisarno na Kongresnem trgu 7. — Kdor želi. da se inu knjige pošljejo nn dom, naj to, če še ni, naznani po dopisnici. Kdor ne prevzame knjig do 1. junija, temu se poš-liejo na dom proti pristojbini 2 Din. Člani, ki plačujejo na obroke, naj članarino poravnajo do prevzema knjig. 3885 •k Umrl je v Zagrebu znani hrvatski turist profesor Vekoslav Novotni v starosti 86 let. •k Požar. Včeraj dopoldne je izbruhnil požar pri posestniku Hecl Rudolfu v Radva-rju pri Mariboru. Kako je ogenj nastal, še Di dognano. Skoda je krita z zavarovalnino. •k 300 letnico hrvatske gimnazije na Sii-šaku bodo proslavili prihodnjo nedeljo. Dopoldne bo slovesna sv. maša, nato slavnostna nkademija v gimnaziji, zvečer pa koncerl. Proslave se bo udeležil tudi minister za prosveto Milan Grol. Pri igri utonil. V Osjeku se je šestlelni ]\an Gregorič igral pri ribniku svojega očeta. Med igro se je preveč približal ribniku, padel \anj in utonil. •k Težka avtomobilska nesreča. 1. maja se je na cesti Subotica—St. Kaniža zaletel avtomobil v brzojavni drog. Udarec je bil tako silen, dn so vsi potniki zleteli iz avtomobila. Ranjene so štiri osebe, med njimi ena smrl-noneverno. •k Roparski napad v hotelu. V Sremski M it rov i ei *o nnpndli trije roparji hotel >Ko-sovo«. En ropar je splezal preko ograje in Maše obleke za gospode sc odlikujejo po eksaktnem kroju, najfinejšem blagu in najnižjih cenah. Vabimo vee na oglea in na osebno prepričanje! DRAGO SCHWAB. LJUBLJANA prišel v restavracijsko dvorano, ostala dva roparja sta pa pred hotelom stražila. Lastnik hotela, ki ga je pes z lajanjem zbudil, je šel gledat, kaj jo. Zagledal je pred seboj roparja, ki je držal v roki velik mesarski nož. Ropar je hitro skočil skozi zaprto okno, razbivši z glavo šipo. Hotelirjev sin je šel za roparjem na cesto in ga pričel tepsti s palico. Razvil se je hud boj. K sreči jo medtem prišla policija, ki je roparin aretirala. Nn policiji je ropar izjavil, da se piše Cvetko Jovanovič ln da jo nedavno izvršil dva umora, enega v Šabeu, drugega pa v okolici Sremske Mitrovice. Ker jp ropar mod bojem s hotelirjev im sinom dobil tedtke poškodbe, so ga po zaslišanju prepeljali v bolnišnico. Imen svojih tovarišev, ki sta pobegnila, noče povedati. Cfvjblfana NOČNA SLUŽBA LEKARN: Nočno službo imata: Trnkoczy na Mect-nem trgu in Ramor na Miklošičevi cesti. O Ljubljančani! Proslavite tudi vi trez-nostni dan! jNaj nihče ne okleva, ampak naj pride drevi ob osmih v Union. Vstopnine ni. 0 Pri današnji akademiji v Unionu sodelujeta tudi gojenca ljubljanskega konserva-torija gg. Šivic in Eaganel. (Z dovoljenjem konservatorijskega ravnatelja.) Predvajala bosta prav izbrane in učinkovite skladbe. © Umrl je g. Rafael Oblak, bivši uradnik delegacije ministrstva financ. Pogreb bo i danes popoldne ob pol 5 iz splošne bolnice, j © Moški zbor »Ljubljane« se zbere danes i ob četrt na pet pred mrtvašnico deželne bol- . niče, da zapoje v slovo umrlemu Rafaelu 01>- I laku. — Pevovodja. Nizka nabavna cena! Mala ucoraba bencina! Neomejena trajnost! Minimalno izrablienie! Tehnična dovršenost! © Odlikovanje. Poročali smo že, da je bil predsednik Slovenskega lovskega društva g. dr. Ivan Lovrenčič odlikovan z redom belega orla V. stopnje. To odlikovanje je te dni izročil g. dr. Lovrenčiču v navzočnosti odbornikov lovskega društva iu gozdarskih uradnikov veliki župan g. dr. Vodopivec. © Smrt, rojstva in poroke v Ljubljani. Meseca aprila je v Ljubljani umrlo skupno 86 oseb, rojstev je bilo 132, porok 52. V stolni župniji sta umrli 2 osebi, rodila se je J, porok je bilo 4. — V frančiškanski župniji je umrlo 7 oseb, rodili sta se 2, porok je bilo 19. — V šentjakobski župniji sta umrli 2 osebi, rodilo se jih je 6, poroki sta bili 2. — V trnovski župniji so umrle 4 osebe, rodile so se 3, poroki sta bili 2. — V šentpeterski župniji ie umrlo 18 oseb, rodilo se jih je 13, porok bilo 15. — V bolnici je umrlo 54 oseb, od teh je bilo 32. ki niso stanovale v Ljubljani; rodilo se je 107 otrok, od teh 76. katerih starši ne stanujejo v Ljubljani. Ljubljančanov je meseca aprila umrlo 54, rodilo pa se jih j c 56- © Orlovska akademija v Spodnji šiški. Preteklo nedeljo se je vršila v dvorani šišenskega samostana orlovska akademija. Bila je 1o spodbudna in pestra prireditev, s katere so člani in članice odnesli najlepše vtise. Najlepši izmed članskih ločk sta bili brezdvom-no ^Oj Doberdob« in »Duma«, ki sta se izvajali ob spremljavi krasnega petja in lepe recitacije. Vaje članic so bile istotako posrečene, posebno »Manon« in »Zunaj veter brije«. Vse C/nM/on sZso gledališče DRAMA. Začetek ob 8 »voier. Petek, dne 4. maja: Zaprto. Sobota, dne 5. maja: Generalka Nedelja, dne 6. maja: HERMAN CELJSKI. Prem. abonma. Ponedeljek, dne 7. maja: ROKA PRAVICE. Red A. OPERA. Začetek oh pol 8 zvečer. Petek, dne 4. maja: LADY X. Red I!. Sobota, dne 5. maja: MARTA. Ljudska predstava pri zniž. cenah. Izven. Nedelja, dne 6. maja ob 16. uri pop.: GROFICA MARICA. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Mariborsko gledališče Petek, dne 4. maja: Zaprto. Sobota, dne 5. maja ob 20. uri: JESENSKI MANEVER. Ab. C. Kuponi. Nedelja, dne в. maja ob 20. uri: DOBRI VOJAK SVEJK. Kuponi. Celjsko gledališče Nedelja. 6. maja ob 4. popoldne: DOGODIVŠČINE VRLEGA VOJAKA SVEJKA V SVETOVNI VOJNI. 26% Znižane cene Prireditve in društvene vesti Pranfiškaneka prosvete v Ljubljani sporoča svojim članom in Slanicam, da oživi zopet pevski odsek. Vodil ga bo naš nekdanji zborovodja gosp. Pfeifer Vladimir. Vsi, ki bi želeli sodelovati, naj se zglase danes zvečer v dvorani na porti. Pevski zbor Glasbene Malice vabi vse udeležence turneje na zaključen prijateljski večer v soboto. dne 5. maja ob 8. uri zvečer v pevsko dvorano v Vegovi uliei. — Odbor. 0 pedagoškem kongresu v Rerlinn poroča danes v petek, dne 4. t. m., ob 18. uri v zbornični dvorani na univerzi g. dekan fil. fakultete rtr. K. Ozvald. Vabljeni gg. profesorji in učitelji. — Društvo slušateljev filozofske fakultete. Šišenska prosveta. Agilni dramatični odsek šišenske »Prosvete gostuje v nedeljo, dne 6. maja t. 1., na Ljudskem odru in vprizori / Petrovičeve ;>Duše.. Premijera, ki se je odigrali/ v tliški, je izpadla nad vse pričakovanje in obeta ludi to pot nuditi občinstvu mnogo užitka. Predprodaja vstopnic v nabavni 7,adrugi Ljudski dom, v petek, soboto in na dan predstave. Ostalo razvidno iz lepakov. Oblastna strelska družina v Ljubljani sporoča, da se za dne (i. maja določeni izlet radi slabega vremena in radi tehničnih ovir ne vrši. Obenem se poziva članstvo, da se v čim večjem številu udeleži .hipjove proslave na vojaškem vežba-lišču. — Odbor. Begunje (Gorenjsko). Gasilno društvo, ki jo nameravalo priredili veliko tombolo v nedeljo, dne 0 maja, je isto prestavilo nn nedeljo. 10. junija. Darovi Za Bolgare. Tekom včerajšnjega dne je prejela naša uprava naslednje darove: A. V., 100 Din: Fran Šimenc, 20 Din; prof. Janko Mlakar, 100 Din; dr. Gregor Pečjak. 100 Din; dr. Matija Slavič, univ. prof.. 200 Din: neimenovan, 100 Din: neimenovan. 30 Din; neimenovan, 10 Din. je bilo izvajano ob vzorni disciplini, v plemeniti tekmi duha in telesne spretnosti ter gre zasluga le sposobnemu Todstvu. Mnogo priznanja je žel dijaški oktet, ki je s svojim petjem dal prireditvi še dvojno vrednost Orli in Orlice so topot v polni meri pokazali, kako dosledno vrše svoje poslanstvo. 0 Pri jami borzi dela je na razpolago dolo: moškim: 7 hlapcem, 18 gozdnim delavcem, 27 rudarjem-kopačem, 1 vrbnarju, 1 ob* likovalcu, 1 železostrugarju, 3 kovinostrugar-jem, 1 kleparju, 1 kinooperaterju, 1 lesostru-garju, 3 Žagarjem, 1 mizarju, 1 avtoličarju, 2 krojačema za veliko in malo delo, 2 krojačema za konfekcijo, 3 čevljarjem za otroške čevlje, 1 čevljarju za galanterijske čevlje, 1 čevljarju za šivanje podplatov na stroj, 1 peku, 26 zidarjem, 3 pleskarjem, 14 vajencem. — Ženskam; 1 pletilki, 1 orožniški kuharici, 3 služkinjam, 1 postrežnici, 1 restav. kuharici za zelenjavo. © Sprememba posesti. Gospa Josipina Christof v Ljubljani je kupila hišo g. Živka D. Lukiča, vpokojenega inšpektorja v finančnem ministrstvu, na Vodnikovi cewti 12. © Kislina v obraz. V noči na ponedeljek se je vračala članica opernega zbora Zofija Florijančič domov na Ižansko cesto. Kakih 30 korakov pred hišo, kjer stanuje, se ji je približal neznan moški in ji brizgnil iz steklenice v obraz curek jedke kisline. Florijanči-čeva je dobila po 0bra7.11 teEke opekline in se je bilo bati, da izgubi levo ali še celo desno oko. Prepeljali so jo v bolnico, kjer je zaenkrat že izven vsake nevarnosti, razen, če ne nastopijo kake komplikacije. Florijančičeva izjavlja, da napadalca ni spoznala. Verjetno je, da gre za maščevanje kakega zavrnjenega oboževavca. Govorice, ki so se po Ljubljani raznesle, da je ta napad v zvezi s kako »pikantno« afero ali pa celo s krizo Narodnega gledališča, niso utemeljene. © Izgnanci. V veži policijskega ravnateljstva je bilo včeraj opoldne kaj živahno. Pod nadzorstvom treh stražnikov je čakalo devet oseb najrazličnejše zunanjosti. Štiri mlada dekleta v svilenih oblekah in lakastih čevljih, dva Bosanca, oblečena, da se Bogu smili, ter dve starejši ženski in mladenič s karakterističnim postopaškim obrazom. Vseh devet oseb je bilo kaznovanih na izgon iz Ljubljane. Še zadnji trenutek protestirajo ženske in dokazujejo, da se jim godi krivica, dočim moški molčijo, vedoč, da nič ne pomaga. Končno Velika rezerva sile! Ideal slabe ceste! („Schuringachse") Najokusnejša izvedba! Zelo elegantna liniia! Ugodni plačilni pogoji! je privozil »zeleni Henrik« in vanj je sedlo vseh pet žensk, ki morajo na vlak in iz Ljubljane, moški pa so morali počakati, da se od-gonslci voz vrne ponje. Greh, radi katerega so morali vsi iz Ljubljane, je kaj navaden: postopanje, beračenje, tatvina in podobno. © Vandali. Posestnik Ivan Goljar iz Pod-gore pri Št. Vidu je prijavil policiji, dn je svojo njivo za Zupančičevo jamo na Ljubljanskem polju že trikrat ogradil, toda vsakokrat so mu neznani zlikovci podrli ograjo in po-mendrali zeleno rž na njivi, tako da je sedaj preko njive nastala že prav široka in udobna steza. Goljar trpi veliko škodo, zlikovce pa išče policija. © Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reiuh. Maribor POZIV. Narodna galerija v Ljubljani, upravitelji-ca sklada za slovensko »Akademijo znanosti in umetnostih in za slovensko »Narodno galerijo«, mi je za mariborsko oblast poverila sestavo pokroviteljskih in delovnih odborov, ki naj bi nabirali prispevke za ustanovitev teh dveh naših kulturnih spomenikov. Imenovani odbori se, kakor je znano, snujejo in bodo začeli kmalu poslovati. Uprava Narodne galerije pa potrebuje takojšnjih gmotnih pripomočkov. V ta namen se je določila prihodnja nedelja kot nabiralni dan. Ministrstvo prosvete je dovolilo, da pomaga zadevne prispevke nabirati naša šolska mladina pod vodstvom svojega učitelj«tva. Sodelovala bodo pa tudi naša ženska in druga narodna društva. Slovenke, Slovenci! Naša »Akademija znanosti in umetnosti« bo plamenica. ki bo sipala žarke prosvete v največji in najmanjši slovenski dom. naša »Nnrodna galerija« pa bo utrjevala v nas vero v našo duševno moč, a tujcu izpričevala visoko kulturno stopnjo slovenskega naroda. Darujte torej in zbirajte 6. majnika vsi, ki ljubite slovensko zemljo in slovenski jezik! j Glejte in pomagajte vsi. da se čim prej j odpre naše narodno H»hr>v»i0 svetišče! General Maje ter, 1. r. Preveč kadim in sedaj me boli glavo po slabo mi je. Pa vzamem Aspirin tablete ki me hitro in zanesljivo oproste teh bolečin. Pri tem so po po- Esinoma neškodljive, ahievajie pa vedno originalni zamof „ЊаџЛ", ^ ki se spozna nay modro-belo-rdeči varstveni znamki. □ Mestna hranilnica v Mariboru je po dolgih bojih vendar prešla v prave roke. SLS je vseh deset let od prevrata sem najodločneje zastopala načelo, da morajo v Mestni hranilnici odločevati edinole od občinskega eveta izvoljeni zastopniki, ker občina jamči za vloge v Mestni hranilnici. SLS je po dolgem prizadevanju v zvezi z drugimi strankami končno dosegla svoj cilj. V sredo popoldne se je konstituiral od občinskega sveta izvoljeni upravni odbor. Predsednikom upravnega odbora je bil izvoljen g. Fr. Bureš, podpredsednikom pa g. Janko Tavčar. V ravnateljstvo so bili izvoljeni: župan dr. Juvan, dr. A. Jerov-šek. Ferd. Pinter, inž. Dračar, dr. Mtlhleisen. V. Grčar, dr. Jan in I. Emeršič. Za predsednika ravnateljstva ie bil soglasno izvoljen dr. A. Jerovšek, za njegovega namestnika pa istotako g. V. Grčar. S tem je končano večmesečno gerentstvo in je ta važen zavod prešel v upravo po proporcu izvoljenih zastopnikov občinskega svela. Želimo le. da bi novo izvoljeno zastopstvo res nepristransko in neumorno delalo edinole v prospeh tega važnega mest nega zavoda. □ Proslava Schubertove stoletnice. V proslavo stoletnice Schubertove smrti priredi »Marburger Mžinnergesangverein« jutri zvečer v Unionovi dvorani koncert ua katerem bo sodeloval znani Oskar .Tfllli in pa umetni ški komorni trio društva. П Novi stanovanjski za.!;on. Društvo sta novanjskih najemnikov za Maribor in bližnjo okolico ima drevi ob 8 v dvorani Zadružne gospodarske banke sestanek članov. Na sestanku bo odlični pravnik pojasnil novi stanovanjski zakon in položaj najemnikov po tem zakonu; delegati pa, ki so bili v Belgradu, bodo poročali o borbi za novi stanovanjski zakon. Dostop samo s člansko izkaznico. Generalno zastopstvo: FERRUM d. d. Zagreb, Haizova 14/g Telefon 42-26. I.Jnbl Jana: J. Kraker, Poljanska r. 3. Tol. 2MS. Maribor: K. Velikan, Kralla 1'etra 5. Tel. 45S. Ileograd, Kernm »1. rt., Kr. MIlana 54. Tri. 1187. Sprejmemo zastopnike. Obtičite za časa гакггинкека velraejma nafto ondotno razstavo. П Izlet k trem ribnikom z godbo. V nedeljo 6. majnika napravijo vojaki mariborske garnizije izlet k treni ribnikom. Ta dan s« namreč vrši slavnost jurjevanja. Poveljstvo mesta Maribor vabi občinstvo, naj se te slav-nosti mnogoštevilno udeleži. Zbirališče bo ob šestih zjutraj na Trgu svobode, nato odhod z vojaško godbo na čelu. Pri treh ribnikih godba, petje in prosta zabava. Okoli 9 dopoldne povratek v mesto. П Pomagajmo holnim in trpečim! Reševalno društvo v Mariboru vrši hvalevredno delo že skozi 20 let. Z vso požrtvovalnostjo pri hiti mi pomoč, kjer je treba. Tu in tam pa se zgodi, da temu ali onemu ne more nuditi takojšnje pomoči, ker so njena prevozna sredstva že na drugi strani v obratu. Zato je reše valno društvo sklenilo nabaviti še en nov av tomobil. Društvo priredi v ta namen v nede ljo popoldne tomliolo na Trgu svobode. Do bitki so lepi, srečke po 3 Din. Sezite pridno po njih! □ Zadeva »Balkankredita« končana. Da je bila pisarna »Bal!:unkredita« uradno zaprta ter da je bil pisarniški vodja g. Perschke osumljen goljufije in vsled tega oddan v preiskovalni zapor, dočim je ujegov drug Smolej zbežal v Nemčijo, smo že poročali. Državno pravdništvo pa je te dni radi pomanjkanja obtežilnih dokazov postopanje proti osumljenim usta.vilo ter Perschkeja izpustilo nn svo-liodo. Pomagaite Bolgarom! Darove sprejema upravništvo »Slovenca«. A Jufia илжсе Katolištvo v Franciji Pariz, koncem aprila 1928. Naj nanizam le par lastnih trenutnih vtisov o francoskem delu kraljestva božjega na zemlji, ki ga je zgodovina tako različno preizkušala; ali so te skušnje prestali ali ne, to nam dovolj jasno kaže današnje stanje. 1. Dežela in mesto. Se drugače bi lahko rekli: Pariz in vsa ostala Francija, kajti malo ie držav, pri katerih bi glavno mesto igralo teko zelo centralno vlogo kot v ciji Pariz. Ce je njemu dobro, potem Fran-je tudi nam dobro, pa naj tudi radi njega trpimo. Zato je tudi razumljivo veliko napredovanje Pariza in dotok k njemu z dežele, popolnoma nesorazmerno z drugimi mesti. Za katolištvo je ta pozicija glavnega mesta danes ugodna, saj je stanje tako, da bo verski preporod na tako brezversko in indiferentno »deželo« prišel prav iz mest, predvsem iz Pariza. Med tem, ko se katoličanstvo v mestih, posebno kjer je tudi katoliška univerza — Institut catholique — (Pariš, Lille, Lyon, Toulouse) lepo dviga, pa velik del ijudsva na deželi z velikim zadoščenjem živi brez cerkve ia duhovnika, dasi je do obeh še dosti prijazno, dokler ga je pustila mirno v njegovi indi-lerentnosti in verski brezmiselnosti. Za predor tega krščanstvo morečega osredja je treba duhovnikov-herojev, ki najprej žanjejo žgoče in odkrito sovraštvo, potem pa zaslužene sadove. Velika opora in vodilo pa je takim in drugim katolicizem v mestih, Id se zaveda svoje misije na deželi in se zanjo izdatno pripravlja. Pariz je nedvomno tudi središče francoskih katolikov, ki so danes mnogo bolj pozorni na tok časa kot kdaj prej, in iščejo in najdejo v skupnem delu, kakršno na deželi gotovo ni možno, novih vrednot, potov in ciljev najprej za sebe in tudi po možnosti kot vzor in vzorec za ostalo državo. Dežela in mesto sta tedaj v skoro nasprotnem razmerju kot pri nas, pa je morda za oboje v danem položaju ravno to po božji volji. 2. Praktični katoličani. Mislim govoriti seveda le o katoličanih, ki vsaj nekaj prakticirajo svoja verska načela in teh je po najnovejših podatkih kakih 8—10 milijonov med vsem prebivalstvom, približno ena četrtina tedaj. Se med temi bi lahko ločili dve skrajnosti — saj Francozi precej ljubijo skrajnosti — prve, ki zelo malo in le skrajno nujno prakticirajo in se le preradi udajajo zlim uplivom okolice, predvsem v zakonskem in družinskem življenju, in druge, vzor-katolike. In iz mišljenja teh drugih so Bogu in nam rojeni svetniki, kanonizirani ah ne, ki nevidno rešujejo v propad drvečo Francijo. Tem vnetim katolikom je cerkev v resnici drugi dom, kier v litur-gični, čuvstvo ljubeči pobožnosti spremljajo veako gesto Cerkve in se zelo pogosto združujejo s svojim Bogom. Ti katoliki so zares elita, ki žrtvuje radevolje svoj čas in denar za velike namene katolicizma v lastni deželi in izven nje (rekordi v žrtvah za inisijone, akcija komiteja za inozemske katoličane v Franciji in tujini itd.). Iz teh družin, ve-^Ciiom^ mestnih, rastejo duhovniški in redovniški poklici, ki z idealnim navdušenjem hitijo pomagat, Itfer je trenutno najbolj potrebno. Koliko je nehote zaupano tej eliti in koliko dejansko žrtvuje, si lahko predstavljamo, če njeno malo število primerjamo z razsežnostjo potreb in vsaj delnim njih kritjem. Oetudi bi si kdo pri teh razmerah želel maio več praktičnosti ter dobro, premišljeno organiziranega dela in bi 9i upal z istimi sredstvi mogoče še več doseči, vendar se mora vsak 9 spoštovanjem pokloniti tem velikodušnim, za prospeh božje stvari zelo vnetim srcem. 3. Samostojno ustvarjanje. Ko je bila po znanih potih katoliška Cerkev v Franciji popolnoma izločena iz javnega dela in tvornega življenja, se takoj v začetku kar ni mogla dobro orientirati, kod in kam. Zdelo se je, kakor da je katoliškim državljanom prepovedana svoboda življenja in dela iz lastnega prepričanja, izkusiti so morali tolikokrat porabljeno zlorabo krilatic: li-bertć, ćgalitć in je res njih delo v početku utihnilo. Toda čimbolj so se zavedali težkega nenaravnega svojega položaja, tem bolj 90 tudi videli, kako vlečejo milo jim Francijo napačni preroki v pogubo, ne da bi se jim kdo upiral. Ta dvojna zavest je rastla v njih in rodila velike odločitve, da je treba stopiti na lastne noge povsod, v vseh panogah, če hočejo rešiti sebe in domovino. Danes že vidimo bogate sadove teh sklepov, saj so svoje privatno šolstvo tako pomnožili in dvignili, da se meri lahko z uspehi z državnim. Ko so obhajali pred nedavnim 50 letnice svojih katoliških univerz, so lahko s ponosom pokazali na izvršeno delo. Veliko število lastnih znanstvenih institutov, lastne znanstvene revije in enciklopedije, lep kader katoličanov-znanstvenikov na državnih in privatnih zavodih in še drugo, vse to jih navdaja z lepimi upi za bodočnost in jim pridobiva krivično izgubljeno spoštovanje. Privatno nižje šolstvo kljub ponovnemu zatiranju dobro uspeva in tvori predragocene temelje za boljšo dobo. Samostojno je tudi njihovo umetniško ustvarjanje v liku in ee-sedi. Najprej so se posvetili le bolj religiozni umetnosti in čisto gotovo podali mnogo dragocenega. Vedno bolj pa čutijo, da morajo z umetniškimi darovi tudi apostolsko delovati in odločno voljo imajo danes posvetiti vse, kar je profanega, očistiti zrnje plevela, plemenito napraviti to, kar še ni. Ustanovljena imajo različna umetniška društva, ki naj s svojim delom pripravijo dostop na splošna javna pozorišča, ki naj v svoi krog združijo vse, kar je izven njih še dobrega. O katoliškem prerodu v literaturi je izdal dobro delo J. Calvet (Le Re. nouveau catholique). Pot samostojnosti, ki jo ubirajo, kjer je le možno, jih vodi trajno do uspeha. Cilj bi bil še nmogo prej dosežen, če bi bili med seboj edini. 4. Med seboj. V eni zadnjih številk »Documentation catho-iique« lanskega leta je priobčen odkritosrčen govor belgijskega duhovnika Leclercqa o tem, kaj mislijo dobrin, inozemski katoličani o francoskih. Pol našteva tudi slabe lastnosti francoskega "katoličana in med zadnjimi povdaria duh nesložnosti. Zdi ee, tako pravi, kakor da bi bila vedno ena polovica katoličanov v Rimu za to, da pri Vatikanu toži drugo polovico. Nekoliko pretiranim besedam ne moremo popolnoma odreči resničnosti, saj nam slučajev zgodovina več navaja. Morda lahko iščemo vzroka tej needlnosti v pripadnosti k socialno tako različnim stanovom in ideologijam, saj jih je politika že od nekdaj delila. Kot delen vzgled teh medsebojnih tiesporaz-umljenj navaja Leclercq tudi Action Fran^aise, katere zmote in obsodbo tudi pri nas precej poznamo. Francoski katoliki o tej tako skeleči rani silno neradi govore, pač pa jasno govori njih podvojena molitev za papeža in edinstvo s Cerkvijo... V začetku težje razumljivo stanje, postaja danes vsak dan jasnejše. Med akcionaši so dvojni pristaši: taki, ki 90 prešli v odkrit in hud boj proti Cerkvi, predvsem proti njenim predstavnikom, ki jih pa ni posebno veliko in drugi, večina, ki 90 sicer pristaši ideologije, pa mislijo, da kljub temu lahko ostanejo prijatelji Cerkve in njenega življenja. Praktično so ti v najtežjem položaju, ker jih cerkvene poslanice vedno in vedno postavljajo pred dilemo: ali proti Action franjaise, njen časopis in knjige ter se slovesno odpovej, ali pa te zadenejo jasno predpisane cerkvene kazni. Posebno za te mnogo molijo in škofje cele Francije so pred kratkim zbrani izrazili zopet prošnjo in upanje, da se vendar vrnejo. Res ubogi francoski katoličani, ki se imajo boriti za Cerkev in z njo za moralni dvig svoje države v težkih časih, pa imajo poleg tega še take žalostno težke spore med seboj. Ali gotovo tudi to ni brez vednosti Previdnosti, morda zopet šola... Gotovo je, da je eden poglavitnih vrzokov teh ш podobnih razmer med njimi nacionalizem — moderna herezija, ki 90 ji deloma že zapadli, deloma pa 9e ji ne upirajo dovolj odločno. Ce bi vedno in povsod iskali najprej božje kraljestvo, najprej Boga povsod in potem šele Francijo, bi bili v bistvenih vprašanjih hitro edini in tudi drugotna bi v9e lažje in plemeniteje reševali. S turneje Glasbene Matice Naša pesem med Slovaki Bratislava, 29. aprila 1928. Po krasno uspelem koncertu v Brnu v razprodani dvorani Besednega doma dne 27. aprila 1928 se je odpravil pevski zbor Glasbene Maticc iz Ljubljane v prestolno mesto Bratisiavo, kamor je prispel še v polni svežosti 28. aprila ob jx>1 10. Priljubljene goste so na peronu sprejeli z zvoki naše himne pevci Zapadno-Slovenske Pevske 2upe, nakar so se v čakalnici vršili p>ozdravi župana mesta dr. L. Okanika. Prosvetne zveze za Slovaško K. Je-lineka, zastopuiKa Cehosl.-Jugoslov. Lige in še ve-čih drugih korporacij. Zastopstvo zbora in mnogi člani so se po prihodu v mesto poklonili mestnemu županu dr. L. Okaniku, kateremu so v znak hvaležnosti poklonili glaketo, župan pa zboru krasen album s slikami ratislave, nakar je razkazal gostom prekrasne dvorane z dragocenimi slikami (gobelini) in muzej v mestni hiši. Zvečer se je vršil v razprodani dvorani Vladne Budove zadnji koncert pevskega zbora ljubljanske Glasbene Matice na Češkoslovaškem. Navdušenje občinstva je rastlo od pesmi do pesmi, navzoča skladatelja A. Lajovic in t. Adamič sta bila predmet viharnih ovacij, dirigentu in zboru so bili po-klonjeni veaci in slike. Najbolj so ogrele seveda zopet naše narodne pesmi, katere je moral zbor ponavljati. Po koncertu se je vršila v hotelu Carlton skupna večerja, kjer je pozdravil slovenske goste veliki župan dr. Bella, ki je v poetičnih besedah poveličeval našo pesem, ki je Slovakom najbližja. Po-vdarjal je skupno usodo dveh najmanjših slovanskih narodov Slovakov in Slovencev, ki so trpeli in * Mi smo o turneji Glasbene Matice dobivali redna poročila, ki pa se niso objavila, ker so bila naslovljena cwebiio na našega glavnega urednika, ki je bil slučajno pretekli teden ves čas odsoten. Opomba uredništva. V najgloblji žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš nadvse ljubljeni sin, brat, svak in stric, gospod Rafael Oblak bivši uradnik deleg. min. fin. v sredo dne 2. maja t. 1. po dolgi, mučni bolezni, v najlepši dobi življenja, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v petek dne 4. maja 1928 ob V>5. uri popoldne iz splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Svete maše zadušnice se bodo darovale v več cerkvah. Lfabljana - Novo mesto, dne 2. maja 1928. Žalujoči rodbini: Oblak in Dr. Tiller. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. republiki s poslednjim koncertom na Dunaju, ■nor so pevci prispeli iz Bratislave z električno leznico 29. aprila popoldne. Slovanske manjš bili zatirani, dokler jima ni obema skupaj pred 10 leti napočila svoboda. Za govori mons. dr. Koli-seka kot predsednika Zapadno-Slov. iupe, prol Mullerja in dr. Orla se je cela dvorana naenkrat spremenila v spontano manifestacijo za skupM stike obeh uarodov v eilno prisrčnem tonu. V imenu zbora so govorili g. Pečenko, dr. Zirovnik ia ravnatelj Hubad. Popoldne 29. aprila se ie odpeljal zbor z električno železnico na Dunaj, kjer priredi 30. aprila ob 8 v Musikvereinsaal zadnji koncert na svoj/ turneji. Po 12 letih zopet na Dunaju Pevski zbor Glasbene Matice je zaključil svojo triumfalno turnejo f>o bratski Ceboslovaild ..........~ laže* aprila jx>poldne. Slovanske manjšine nekdaj cesarskega Dunaja so prisrčno sprejele slovenske jsevce. V imenu Slovenskega krožka je pozdravil f>evce g. Gabršček, nadalje zastopnica Kol« Jugoslov. žene u Beču, zastopnik hrv. prosvetnega društva »Prosvete«, jugoslovanskega akademske?« društva »Sloge«, češkega pevskega društva »Lu-mir«, Srpske cerkvene občine i. dr. Zadnjega aprila se je vršil ob osmih zvečer v akustičnem Musikvereinsaalu koncert, ki je v vsakem oizru v posebno čast Matičnemu zboru. Fizična utrujenost pevcev ni imela nikakih slabih posledic, še več, drugi moderni in zadnji narodni del programa je bil odpet tako vzorno, da je občinstvo prešlo v entuzijazem navdušenja in odobravanja, ki ni moglo ponehati. Več pesmi je zbor moral na splošno zahtevo navdušenega občinstva ponavljati, med drugimi originalno Godčevo »Jadovanko za teletom« in »Gor čez jezero«, ki so na celi turneji povzročale viharje odobravanja. Razumljivo je to navdušenje za slovensko ii slovansko jiesem na Dunaju tudi vsled tega, ker ta-mošnji Slovani nimajo prilike čuti naše pesmi 1 originalu in od svojih rodnih rojakov. Zboru so bih poklonjeni trije krasni veaci pevovodji Hubadu pa so čestitali na uspehu najod-ličnejši glasbeniki Dunaja. Navdušila je naša pesem celo trde Nemce, ki so bili v začetku navidezno rezervirano hladni napram našim skladbam, j*>z-neje pa so se pridružili navzočim Slovanom in jih morda celo prekosili. »Zum braunen Hirschen« se je po koncertu razvil prisrčen sestanek Dunajskih Slovencev in Matičarjev v iskreno manifestacijo za našo lepo pesem. Knjige in revije Mladika. Izšla je 5. štev., ki prinaša poleg nadaljevanj povesti (Janez Jalen: Ovčar Marko, Jack London: Kralj Alkohol) in j>oljuQuo vadiš«. Delo je prevedel japonski književnik K Komtmura, uvod pa je napisal svetnik poljskega poslaništva v Tokiju, Jan Pryling. Naslovna stran je okrašena s pisateljevim portretom. Drobiž D' Annunzio in »Osservalore Romano«. Kakor znano, je vOsservatore Romano« povodom velike nacionalno-italijanske izdaje D' Annunzijevih del ponovno obsodil njegova dela in njihovo novo izdajo. Na to je D' Annunzio odgovoril v javnem pismu, naslovljenem na izdajatelja njegovih del. V njem spominja papeža Leona XIII., ki je bil eden prvih poznavalcev Horaea in Catulla in vendar velik papež, ter izraža svoje začudenje, da more papež Pij XI., ki je bil nekdaj kot konservator slavne Ambrosianske biblioteke tudi čuvar tamkaj se nahajajočili »bledih las Lucrecije Borgia«, pritrditi napadom na njegova dela... D' Annunzio s« pač ne zaveda, koliko zla so napravila njegova le-scivna dela, ki zlasti na mladino vplivajo skrajne razrušujoče. Prvi internacionalni etruščanski kongres » Floronci se je otvoril v Palazzo Vecchio. Udeležilo se ga jo več kot (!00 zastopnikov znanosti iz vseh kulturnih dežel. Hkrati so se otvorili od prof. Minto vzorno na novo ustvarjeni prostori Etrusčan-skega muzeja, ki tvori ko" najpomembnejša zbirka etruščanskih starožitnosti središče etruškoložkega raziskovanja. v lepi legi na Gorenjskem, SE PRODA г modernimi tekstilnimi stroji ali pa tudi samo poslopje z dograjeno vodno silo od 10 PS, katero se lahko poveča na 20 PS. V tovarni so potrebne transmisije, kakor tudi elektromotor od 10 PS in dynamo za lastno luč. V poslopju je 450 mJ delavnega prostora, razen tega pisarniški prostori, skladišča, garaža in hlev. Zraven fc komfortno urejeno stanovanje s pritikl'nami. V vseh prostorih je napeljana električna luč in voda. K tovarni spada obsežni sadni in cvctlični vtL — Naslov: Pismeno na oglasni oddelek »Slov.« pod »INDUSTRIJA«. A: »Ampak, sosed Grčar jo pa res skopušen človek. Preden gre od doma, vjame muho ter jo položi pod pokrov posode, v kateri ima shranjen sladkor. Tako ve potem, je li kdo sladkor jemal ali ne.« B: Tega pa menda ne veš, da svojega sina vedno priganja, da naj dela daljše korake. To pa zato, da bi manj čevljev strgal.« Sprejme se na palači Delavske zbornice in na Poljanskem nasipu pri gradbenem podjetju inž. Dnkić in dr. Pavel je prišel precej pozno domov in najbrže je bil nekoliko teroden, ker je z ropotanjeni zbudil ženo. "-Koliko pa je ura?« je bio 1 rvo njeno vprašanje. Kaj praviš? A tako, ura? .Ia ura bo pa pravkar nuj,- Ko je to izrekel, je ura sprožila ter udarila, ne enkrat — pač pa rikvnt Mnj нет 4 večkrat pravil, dn bo treba uro popraviti. Zopet lepruvilno bije.« lmport-Export JCenj. eitateijem se priporočajo naslednje tvrdke: Resnim tvrdkam, ki nameravajo razširiti svoje delovanje v državi ter v inozemstvu, se nudi seriozna moč kot organizator prodaje ter zastopnik interesov, 5 jezikov, dolgoletna bančna praksa v inozemstvu. Ponudbe pod »Resen« na upravo lista. srMirafsM slovar Sestavil dr. Albin Vilhar. V platno vezan Din 70'—. Jugoslov. ftiiSigarna * L^uDlfanP Kum se: 1 event. 2 stacionirani parni lokomotivi rabljeni, vsaka po 230/280 IIP. Rcllektira sc samo na dobro ohranjene stroje najnovejše konstrukcije. Proda 1 pogonski se: parni stroi Ша2 Jančar pieshor Mublfana, Breg KlektroinStnlacIje /« ine ln popron, prodaja in previjanju elektromotorjev. mehanična delavnica Elektropod|et|e, Ljubliana VII. •lornejovn c. j, Iclef. Л25Ј K. Ppženko trgovina vseli vrst usnja in čevljarskih potrebščin I. ubliana. Sv. Petra testa 32 PillSTOli & BRICELJ črkoslikarja. Ljubljana Resljeva c. 4 - Sv. Patra c. 3S l'elei. 290B Ustan. 1903 Franc Ocvirh mesar L'ubllana, Poljanika cattr S? (Šolski drevored) Franc rufan krovec Ljubljana, Galjevica 9 pri dolenj. kolodvoru Mag. ŠL 16.136./28. ref. IX. 'жр m s 50 IIP (AnHebsdampfmaachlna), rabljcr izdelek Rreilf & Dani'k, po jako ugodni ccni. Ponudbe zn ol>oje na upravo tega lista pod 1 »PARA HUD«. Mestni magistrat ljubljanski razpisuje oddafo raaprave nfzkofiatne centra.^e kurjave za novo palačo Delavske zbornice na Miklošičevi cesti v Ljubljani. Vsi potrebni razpisani pripomočki in podatki se dobe počenši s 5. majem 1928 med uradnimi urami v mestnem gradbenem uradu, Šolski drevored št. 2/11, Ponudbe je vložiti najkasneje do 12. maja 1928 do 11 do. ■ ' !>:o v imenovanem uradu. Mestni magistrat ljubljanski, dne 3. maja 1928. Z raketami v višino 15.000 km! Sovjetska mladina ee alično kot fašistična v Italiji že zgodaj uri v orožju. CastuLk rdeče armade razlaea otrokom sestavo puške. Neine priče davnih dob na naši zemlji Južno od otoka Bornholtna v Vzhodnem morju so odkrili zanimive geologične najdbe V globini 80 do 100 metrov so zadeli na mogočen borov gozd. Prastara debla so se iztrgala iz tal in se pojavila na površini. Najprvo so domuevali, da je debla naplavilo morje kje Kaj sc pravi točiti res iz soda, nam kače gornja slika. J 9 / / iivimiGip vrvenjem Kako so volili v Franciji. Stranke sredine ozir. vlade so republ. socijalisti, radikalni socijalisti, neodvisni radikali iu levi republikanci. Opozicija: Komunisti, socijalisti in avtonomisti ter desno konservativci in Marinova skupina. Po zadnjih vesteh bo vladal Poincare s starimi vladnimi parlamentarnimi skupinami. Mnogokratni profesor in častni doktor, samo brez diplom V Jeni je stal te dni pred sodiščem neki Heinrich Sauermann, ki si prisvaja vse mogoče profesorske in doktorske naslove, a ne more v dokaz predložiti nobene evropske diplome. Na sodišču je pač predložil neke eksotične dokumente, ki jim pa nemška sodna oblast ue zaupa prav in ga je zato obsodila na večjo globo. Sauermann, ki ga javnost že pozna kot potovalnega pridigarja, je nato objavil izjavo v listih, kjer pravi, da si je v Ameriki, Angleški Indiji in Franciji pridobil štirikratni profesorski naslov in bil tudi imenovan za častnega doktorja. Je tudi državni komisar ameriške države Utah, potrjen do 1. 1932. Mož je torej vsestransko poskrbel za svoje časti in gledal v bodočnost. Le žal, da je Evropa v takih stvareh tako izbirčna in zahteva neke čisto določene vrste dokumente. Sauermann si ni postavil majhne naloge: Ustanavlja novo »duhovno državo Aran«, o kateri je nedavno v lastni založbi izdal knjigo. Imenuje se profesorja teologije na »Aranski univerzi«. Po rojstvu je Prus in se je le čuditi, da se je kot tak posvetil čisto mednarodnemu »duhovnemu«, »apostolskemu« zvanju. Nemški umetni letalec Anton R a a b v Kasselu namerava s pomočjo svojih iznajdb poleteti v višino 15.000 metrov. Kot gonilna sila letala bodo služile rakete. Doslej letalci niso prišli više od 4000 m; v tej višini so našli tak mraz, da se niso mogli dalje časa muditi v teh daljavah. Razen mraza sta jih ovirala še čisto redki zrak in pomanjkanje atmosferičnega (zračnega) pritiska. — Planinci so se povzpeli doslej v višino 7000 m, hoteč doseči vrh Mont Eve t esta; cilja niso mogli doseči, ker so naravne razmere v teh višinah za človeka neznosne. Kljub temu hoče Raab s svojim novim raketnim letalom poleteti 15.000 m visoko. V teh višinah sploh ni več zraka. Zato bo vzel s seboj kisikove aparate in pa padala, s katerimi se bo mogel nemudoma spustiti nizdol, ako bi bilo daljše mujenje v višavah za človeka nevarno. Prve poizkuse s svojim raketnim letalom bo izvedel Raab v zračnih plasteh. Meteorologi bodo višino teh plasti natančno izračunali, nakar bodo uravnali moč raket natančno na to višino, tako da letalo zračnega ovoja na noben način ne bo prodrlo. Predvsem hočejo dognati, če je resnična teorija dunajskega meteorologa Horbigerja, da obdaja skrajne zemeljske zračne plasti leden plašč, ki ga človek ne more prodreti. Letalec Raab je izvršil že več tisoč poletov v znatne višine. Njegovo novo letalo bodo gonile tri baterije raket. Ako bi se mu poizkus posrečil in bi dognal, da je življenje v višini 8000 metrov mogoče, bi moglo biti to za razvoj letalstva največjega pomena. Vremenoslovci namreč trdijo, da vlada v teh < 480 zlogov v minuti Včeraj smo poročali o stenografu Stiefu, ki je dosegel brzino 480 zlogov v minuti, kar pomeni doslej največji rekord v tej stroki. Koliko je to besed? Po natančni statistiki na podlagi zelo obširnega materiala, ki so jo napravili Nemci, pride v nemščini povprečno na eno besedo 1.83 zlogov. Potemtakem bt bilo 480 zlogov 262 besed. Če primerjamo to brzino z zahtevami, ki se stavijo pri nas na kandidate pri izpitih za učitelja stenografije (90 besed v minuti), vidimo, da je dosegel Stief skoro trikratno tako brzino. Tudi za praktičnega stenografa v parlamentu je taka brzina nepotrebna, ker 262 besed v minuti v prostem govoru pač nikdo ne more govorili; tako hitro je mogoče samo brati. Če govori govornik polovico tako hitro — po 130 besed v minuti — velja že za hitrega govornika. Govorniki preko 150 besed v minuti so pa že redki. Povprečno pa ne more govoriti govornik, ki računa s tem, da bo njegovemu govoru sledil večji zbor, dosti preko 110 besed v minuti. Pravo čudo pa je seveda v tem, da tako zvanje sredi kulturne Evrope še danes živi svojega moža. Take ulice ima Korint po potresu. višinah brezveterje in se razprostira vedno jasno nebo. V tej višini bi mogli tedaj veliki zrakoplovi čisto mirno pluti preko oceanov, redna zračna zveza med Evropo in Ameriko bi bila zagotovljena. Saj so se izkazali močni vetrovi kot edina ovira zračnemu prometu. Čudna znamenja časa V Nemčiji je zdravniški poklic tako prenapolnjen, da se zdravniki naravnost trgajo za mesta pri bolniškem zavarovanju, brez česar si noben zdravnik živeti ne upa. V tej isti Nemčiji je pa na poslu nad 50.000 ma-začev, to je ljudi, ki o zdravstvu niti pojma nimajo, pa se pečajo z zdravljenjem bolnikov in izvrstno izhajajo. Tretjina teh mazačev je zaradi mazaštva predkaznovana, na tisoče je smrtnih žrtev in hiralcev, ki jih imajo na vesti mazači — pa se vendar ljudje v pro-svitljeni Nemčiji danes raje zaupajo tem sleparjem nego pravim zdravnikom. To so res čudna znamenja časa in krivda odnosno nerazumevanje čisto gotovo ni samo na eni strani. Slučaji so uprav kričeči: V Halli neka mazaška »zdravi« z martinčkoviin oljem in glistinim sokom! V Leipzigu predpisuje bivši snažilec. čevljev svojim paeijentom razredčeni limonin sok ali francosko žgan.je — kar sta vsekakor vsaj kulturni sredstvi — a zahteva za enkratni obisk 700 mark! Zdravniki bodo morali iti vase. Zaklad pod eerkveno lipo? Pred kratkim se je zglasil na policiji v Varšavi siv starček — veteran iz poljskih osvobodilnih bojev iu vnuk majorja Zielinske-ga, ki je leta 1830 vodil upor v Varšavi. Starček je izpovedal, da je njegov ded tedaj zakopal ustaškj vojni zaklad, da ne bi nrišel Rusom v roke. Nato je predložil tudi natančen načrt o mestu, kjer naj bi bil zaklad skrit. Bilo bi to na mestu, kjer je zrasla poslej košata lipa pred cerkvico v predmestju Wola. Oblast je takoj odredila, da se zaklad izkoplje. Lipo so brez usmiljenja posekali, nato so pa začeli izkopavati štor. Ko stvar ni hotela iti hitro izpod rok, je prišlo vojaštvo s tankom in različnim orodjem. Na tisoče radovednežev je izkopavanju prisostvovalo, toda zaklada ni hotelo biti. Vse se zdi, da niso ^prav« kopali in je škrat, ki je čuval zaklad, izpremenil zlato v prah in pepel, kakor se z zakladi ponavadi zgodi. I s skandinavske obale. Toda raziskovanja *c ; dognala, da je to izključeno. Šele nato so začeli raziskavah morje na mestu in se prepričali, da se razprostira na morskem dnu obširen pragozd. To je nov dokaz geologično dokazanega dejstva, da je bil otok Bornholm v dara i ni celinsko zvezan z današnjo nemško obalo. Kakor se na dnu Severnega morja v severnih in vzhodnih friziških vodah tje do Helgolanda razprostirajo ostanki gozdov iz neolitične dobe, tako tudi v Severnem morju. švedski geologi, ki eo lani začeli raziska-vati morske globine ob šlezviški vzhodni obali, so na morskem dnu istotako,.;^. leli na ogromne gozdove. Ostanki pragozdov segajo nekod do nekaj metrov pod površino vode. Drugod pa se dvigajo celo nad vodo. Tako n. pr. v bližini svetilnika v Falsh6ftu, južno od Flems-burga, kjer mole iz vode okamenela rajava debla in štori, ki so jih imeli ribiči doslej za kažipote plovnih mest. Znanstveniki so spoznali v njih bore in sorodno drevje davne kulture; gozdovi se raztezajo pod morskim dnom od Falshofta do otoka Alsen. S tamkajšnjih sipin jih je mogoče dobro razločiti. Pričakovati je, da se bodo ti gozdovi vsled dviganja celine iz morskega dna kakor v Malem Beltu, kjer se je pri Stfndre Stenr6mu morska površina v malo letih znižala za cel meter, v toku časa pojavili na vrhu. Tudi pod velikimi šlezviško-holsteinskimi barji se nahajajo pradavna gozdna ozemlja. Tako so pred kratkim zadeli na ostanke ogromnega borovega gozda v bardrupskem barju; v christianholmskem barju pri Rends-burgu so našli mogočna tisova debla, pri We-esu pa hrastova debla iz mlajše kamene dobe. Naval morja in pa podnebje, ki je sledilo po ledeni dobi, sta uničila vse te gozdove. Morilci v sniokingu Včeraj se je začela pred praškim j porotniki razprava, ki razkriva zločinske tipe meščanske družbe. Kot obtoženci stoje pred sodniki: urednik »Narodnih Listov« Jan Michal-ko, urednik Nikolaj Sikorsky iz Košic in praški zdravnik dr. Jan B. Klepetar. Obtoženi so, da so dne 16. julija 1926 v Visokih Tatrah umorili češkoslovaško Američanko Margit Vorosmarly; razen tega jim obtožnica očita nad 30 različnih goljufij. Michalko je tudi na sumu, da je v Beljaku zastrupil svojo ženo. Razprava je proračunana na cel mesec. Leta 1926 se je 36 letna Margit VOrosmar-ty po 16 letnem bivanju v Ameriki vrnila v Košice. Prinesla je s seboj precejšnje prihranke. Njen svak Sikorsky je o tem obvestil svoja gori navedena tovariša in skupaj so napravili načrt, da Vorosmartyjevo oplenijo in ubijejo. V ta namen se je Michalko ponudil Margit kot ženin in v prostorih češkega pisateljskega društva »Maj« se je izvršila navidezna civilna poroka, pri čemer je posloval kot namišljeni civilni komisar dr. Klepetar. Nato so se vsi trije: Michalko, dr. Klepetar in Sikorsky z Margit odpeljali v Visoke Tatre, češ, da se bo tam izvršila še cerkvena poroka. Tam so ob Štrb-skem jezeru ubogo žrtev ua zverinski način oropali in umorili. Vei trije obtoženci so izraziti zločinski tipi, ki so si za svoje žrtve izbirali najrajši ženske. Tako je imel Michalko, ki je bil v drugo poročen, nešteto znanj. Dr. Klepetar je še lani izdal knjigo: »Prostitutke, kako žive, ljubijo in umirajo«; uvod je napisal znan praški publicist. Posebno poglavje v knjigi je posvečeno apašem in opravičuje zločin kot naraven pojav. Praški proces meče žarko luč na sodobni tisk in na meščansko družbo, v kateri ee neovirano gibljejo največji lopovi in morilci. Strahote zadnjega potresa v Grčiji. Ker so poslopja v stalni nevarnosti, so znesli r Korintu bolni ške postelje na prosto.