Izhaja vsak daa reese	1HC
nedelj ia praaaikev. IwUed dailj «*e«pt dar* sad HeUdajs.	UNIVEH^
v

CLASILO
TA
? cSLT. T,!!!	m*. p^ttim
^Mmrn^mmmU.	Co^gm— <4 ItoNk », IIT|.
Delavske vesti z vzhodnega | industrijskega polja
SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEPNOTE ____CMtijl. ft, tortk, 4.	(December 4), 1828.
—"■« "	« »«»«»	tm h	11M. AdrfOM. Itn.	M. J... 14. Iti"
fcpAt priženejo Mav mm Me
	VrsžaUki la apravnlAM
	proatorl: —-. " M8T 8. LawndaU An. Offles of Publleatieei 8S8T South LawndaW Avo. Telsphoas, Rockw«|| |S<u
Suhscriptioa Ywirl
prvi val mrzle burje zadel brez poaelne reveže. — Znižanje mezde tekstilnim delavcem *jew Bedfordu in njeni zH u-učinki. — Bratovščina poetre-tfekov se je prenelila v svoj
dom.
New York, N. Y. — Prvi sun-ii mrzle burje letošnje zime, ki to porinili živo srebro v toplomeru na 21 stopinj nad ničlo, so vzročili, da so brezposelni delavci iskali zavetja v misijon gkih hišah na Boweryju, kjer so telje okužene od stenic. Že poldne ob treh so se pričeli irati siromaki pred raisijon-ikitni hišami, katerih vršfia od-pro šele ob šestih zvečei;. V misijonskih hišah ne dovolijo iaka-ti zavetja pred strupenim mra-,m po dnevu. In tako so se nabrale dolge vrste, preden so bila vrata odprta.
V skupini, ki šteje do 240 o-seb in ki čaka vsak dan pred hi-io Madone, je veliko žen in o-trok. Rešilna armada letos skrbi za 600 oseb od meseca novembra. Lani jih je imela v oskrbi le pt sto. Državni delavski de-ment poroča, da se za vsako jipraznjeno delo oglasi sto pro-
E*v.
Drama "Gode of Liglhtning" ne more pokazati v svetem u Bostonu. Po izjavi cen-ja je drama bogokletna, anar-čna in izdajalska. Ob prili je dejal, meni se zdi, da se a nanaša na Sacco-Vamet-vo afero in ima namen osme-jastični sistem in juetičbe ike. In to ni prav. Za ta-dramo ni prostora na nobe-odru, najmanj pa na bd-skem.
Vsled znižanja mezde v tekih tovarnah Rhode Islanda i dvajset tisoč tekstilnih de-v. Mezda se je znižala v mah Rhode Islanda, ker je znižana v tovarnah New lorda. Tovarnarji izjavlja da so morali znižati mezdo ii konkurence v New Bed-u. Delavci izjavljajo, da je nje mezde navadna tatvina
*	mezdah tekstilnih delavcev. Vtrgovanje zaslužka sicer spada med poglavitne grehe, a krščanski tovarnarji se boje tega Peha, kot se ga boje židovski. V Coatsovi tovarni so odslovili klavce, ki zaslužijo po dvanajst dolarjev na teden, da lahko vpra-kjo za delo po devet dolarjev na teden.
Organizirani poatreički .spal-Jj[> voz v Harlemu so se prese-J v svoj dom. Dom stane 117,800. V njem je majhen av-•torij, klubna soba in urad or-fsnizacije.
Ju nija za ameriške civilne avo-
"*<ine je po dveh letih zma-in izvojevala svobodo govo-
*	v šolskih poslopjih. Unija za •neriike civilne svobodščine se
*	bojevala proti nazadnjažke-tolikem« svetu na *sodiž-
Brittoa aa trne dobiti odgovora Anglija |
Baldwin odgovoril kongreaniku,
toda Kellogg ne izroči note.
Washington, D. C. — Pred sednik Coolidge in državni tajnik Kellogg sta preprečila direktno dpilomatično zvezo med illinojekim kongresnikom Brit-tenom in angleškim prem i j erjem Baldwinom glede mornarične politike. Britten, ki je predsednik zborničnega mornaričnega odseka, se je pred nekaj dnevi obrni naravnost na predsednika angleške vlade s sugestijo, naj b se vršila v Kanadi konferenca direktno med ljudskimi zastopniki Združenih držav in Anglijo svrho omejitve oboroževanja na morju. Ta Brittenov korak je razkačil Kellogga, ki smatra, da vsi stiki s tiijimi deželami se morajo vršiti potom njegovega de-partmenta.
Zadnjo soboto je Baldwin odgovoril Brittenu, toda poslal je noto po angleškem poslaniku Washingtonu, ki je noto izročil Kelloggu. Ta pa je naznanil, da nota ne bo izročena Brittenu. Vsebina note ni znana, poroča pa se, da je Baldwin odgovoril v prijateljskem tonu.
Koagrao zborijo
Zasedanje "hromih račjakov' traja tri mesece.
mmmtmmmmmm
Washington, D. C. — V pon-deljek opoldne se je otvorilo zadnje zasedsnje 70. kongresa, ki ima trajati do 4. marca 1929. To zasedanje starega kongresa, ki se običajno naziva "a lame duck session" (zasedanje "hromih račjakov in rac"), ker u-ključuje tudi take kongresnike in senatorje, ki so bili pri zadnjih volitvah poraženi, ima na dnevnem redu nerešene predloge od zadnjega poletja, ko je šel kongres na počitnice. Prve med temi predlogami so: Boul-derski jez, nove križarke, revizija carine navzgor, kongresna reaportacija in farmarska odpo-moč. V senatu pride na vrsto ratifikacija Kelloggovega proti-vdjnega pakta.
Predsednik Coolidge danes prečita svoja priporočila.
razstava aeroplanov v chicagu.
20,000 oeeb napolnilo Colieeum prvi dan.
TnnajHl jetnikov pobegnilo Iz zapora.
fc*t St. Loula, 111. — Trinajst H likov je pobegnilo iz ječe v Pj*°pju policijskega glavnega ko no napravili luknjo v I*'1' in napravili iz brisač vrv, J uteri ao M spustili na tla. Tina teh je bila v policijakem le začasno, ker so jih nagnali premestiti v okrajno
"'"»roženih nož ujetih v Mehiki. *'*ico City, 8. dec. — V pe-11"""« i je sto oboroženih , v hotelo osvojiti vladno \ v Agauscalienteeu, da inavguradjo nove ™ u Prave. Vojaške čete eo vse vataše in nova u-"a^topila v soboto brez
e.
Chicago. — V nedeljo je bila odprta razsUva aeroplanov v Collseumu in Ukoj prvi dsn je okrog 20,000 oseb obiskslo najnovejša čudesa v avijaciji. Gledalci so se najbolj zanimali za ogromen Fokkerjev amfibijan, ki ima štiri kabine, v katerih je prostora za 82 potnikov. Drugo koloealno leUlo s tremi motorji je razstavil Ford. Razstava bo trajala ves U teden.
Ciganski
Varšava, 8. dec. — Cigani na Poljskem nameravajo začeti svoj lastni list, ki se bo tiskal v Var-iavl. Vse 'oeobje pri listu od glavnega urednika do zadnjega reporterja In prodajalca cigansko.
Truplo
bo
Pogodba govori o neki tedenski
premiji od enega do dveh do-
Ur jev.
Milltonn, N. Y. — V tovarn MichŠlin Rubber kompanije dela približno dva tisoč delavcev, ki so s pogodbami priklenjeni na delo. Dokaz, da je pogodba u-spešna je v tem, da večdna delavcev dela že več ko pet let v tovarni, dasiravno je v njih za služek najnižji za te vrste delo. Najvišja mezda, ki se plačuje v Milltownu je 45 centov na uro.
Pogodba, ki jo podpiše dela vec se glasi, da je deležen tedenske premije od enega do dveh do-larjv. Te premije pa ne dobi delavec koncem vsakega tedna, marveč se naloži v posebnem skladu in delavec jo dobi skupaj šele po pet letih. Mogoče znese koncem pet let pet sto dolarjev.
Ampak delavec nima nobene pravice do nabrane premije, ako sam pusti delo ali če ga kompa-nlja spodi, da gre s trebuhom za kruhom. On mora čakati tri leta, da dobi denar, ki ga je za služIl s svojim trdim delom. Ako je brez dela, tedaj lahko na mesec potegne 1-36 od nabrane vsote.
Vprašanje, ako je ta pogodba egalna ali nelegalna, je bilo predloženo delavskim odvetnl-com. Kompanija smatra, da ahko izpremeni premijo vsak-čss, ne da bi vprašala delavca za dovoljenje. Ako ao naprav-jene spremembe v pogodbi, u-kažejo delavcu, da podpiše pogodbo na mestu, ki je za podpis. Compandja smatra, da je denar lastnina Michejina in ne delav-
na idmo v
močvirju.
Marquette, Mich., 8. dec. — A. J. Kleist, lastnik gledališča v Pontlacu, katerega so pogrešali že več dni, je bil včeraj najden mrtev v bližnjem močvirju. O-blasti domnevajo, da je v temi. ko je bil na lovu, zabredel v močvirje, iz katerega se ni mogel rešiti. ' , . --
teraga delavec nima pravice. Ta pogodba ni bila v teku 21 let, od-<ar so Michelinl v Združenih državah, še nikdar podvržena preizkušnji na sodišču.
Druge določbe zavežejo delav ce; da morajo vedno molčati o procesih v tovarni, da molče o vsem, kar se zgodi v tovarni.
Michelin hnportlra francoske kmete in ribiče iz Bretonske. Tvrdka trdi, da ni rea, da im-poKlra delavce v Združene države, toda njen agent širi med kmetčkim ljudstvom in ribiči na Bretonskem pravljico o krasnih mezdah, ki jih plačuje kompanija. Posledica pripovedovanja takih pravljic ja, da grancoski kmetič pobaše svojo šaro v kov-čeg, pa odpotuje v MiIltown, ker ve, da tsm dobi delo.
V teku enegs meseca si Želi bivstl zopet v Franciji na svo-em bornem posestvu. Začetna mezda je 8ftc na uro. To pomeni, da se zasluži po $14 ns teden. Stanarina je $20 na mesec, živila, obleka in druge življensko potrebščine so visoke v ceni. Ako oženjen delsvec ostane deset let v Michelinovi tovarni, tedaj njegova premija naraste na isoč dolarjev. Toda U vsotlca ni njegova, ako ga odslove ali sam pusti delo, mora čakati še tri leta nanjo. Ako prelomi del pogodbe, zapade njegova prem i-Kadar odraste njegova hči, takrat tako priklenjeni francoski delavec šele upa, da se preseli is okraja kolib in bajt in si najame boljše stanovanje. Njegova hči prejme kot začasno mezdo 25 centov ns uro ali dva dolarja na dan. Očetu se deset dolarjev, ki jih zasluži njegovs hči. zdi že lep denar. Zaslužiti več ne more, ker se dele le pet dni v tednu. Sposobnost v tovarni obstoji tem. da delavce priganjajo. Pri vsakem delavcu visi tablica. Tri male pike se štejejo za majhno šlno. več pik pa za večje šine. Najbolj urni delavec zasluži od $2 do $8 bonusa. Bred-nji se obdrže, nsjslabejši pa odslove. Najbolj priden delavec, ki se izkaže sa največjega fars ča, pa prejme na leto enotedensko mezdo kot darilo.
Tako je v Mkhelinovem industrijskem kraljestvu. NI čudno, ako so delavci sastavkali. <
IIGOMA PRILIKA ZAMUJENA
mir
Poročevalec Fedeiftlislranega ti aka prebil sedem meaeeev y južnih državah. — Potežkoče ao adaj večje kot v osemdesetih letih.
BirmLogfcam, Ala. — Pozornost konvencije Ameriške delavske federacije se je zopet obrnila na jug kot oaemlje, kjer se zdaj organizirajo delavci radi razširjenja industrije na jugu. Poročevalec Federaliairenega tiska Art Shields se je nahajal sedem mesecev v jUžnih državah In meni, da je prilika ugodna sa organiziranje delavcev. V prihodnjem kitu »e (ahko pridobi na tisoče In tisoče delavcev sa organizacijo.
•Najmanj se delavci upirajo organiziranja v m^ntih in atav-binakl industriji. Za organizacijo so dostopni tiidi dslsvoi, ki opravljajo delo na zabaviščih. Velike pridobitve so bile doeeže-ne v pledmonskl pokrajini Severne Karoiine, kjer se je organiziral piedmondski delavski svet.
Z delom za organiziranjs naj se nikar ne odla&a (n povsod se naj pazi na to, da bodo zsmor-skl delavci enakopitvni in enako vpvštevani.
Zelo vašaa, a ttfka ja naloga organizirati delavče v rudniški ndustrijl in delavce v glavnih ndustrijah. V 8everni Karoli-ni postoje močne tajne organi zacije pdeteninarskih in totoač nih delavcev. Amfcak tu js več
Albaaoki kralj Žoga za-pMoa v pralkl amor!
Umorjeni morilec Cene beja preveč vedel« zato ao ga počili.
Dunaj, S. dec. — Zlu Vuciter-na, ki je zadnji teden v sodni dvorani uitrelil Bebija, morilca Cene beja, albanekega poslanika v Pragi, je pri policijskem za slišanju trdovratno molčal na vsa saatavljena vprašanja. Češka policija sumi, da sta Vuci tema in njegov gospodar Gan bej izvršila umor po nalogu Tirane. Albanski kralj Zogu je vaekakor vedel, kaj se priprav lja. Gani bej in njegov aluga sta prišla v (Prago s diplomat skim potnim listom. Smatra ae da so Zogujevi pristaši ubili Bebija z namenom, da mu zavežejo ueta. Bebi bi bil morda pred sodiščem nutkril kravjo kupčijo med Italijo in Albanijo, na pod lagi katere je bivši prezident Zogu poatal kralj.
Silna botfa aiod radarji v Angliji
Magnatje rovov pa hočejo sni žatl Kak še beražke mezde.
car Na4* načka je to 4avr da ka-{ko pol milijona neorganiziranih
delavcev v treh glavnih industrijah, tekstilni, premogovni In eklarakl.
Po končani vojni se je mislilo, da se ddavci ns morajo organizirati v južnih državah. Delavci, ki so se vrnili domov so prejemali višjo mesdo v letih 1919 n 1920 so bili kmalu razočarani. Podjetniki so uničili organizacije tekstilnih delavcev in nato Je sledilo ""znižanje mezde in poslabšanje delavnih razmer, ^eta 1921 je bila mezda znižana od 40 do 50 odstotkov. Stavke se posUla pozabljena reč v premogovniških okrajih. Delavci v premogovni industriji so se crepko vprii le v par krajih države Tennessee.
Potežkoče, ksterim stoji nasproti dandanes organizatorji v užnlh držkvah so veliko večje v glavnih induetrijsh, kot so bil* preje. To posebno velja sa državo Alabamo. I*ta 1880 so Vitezi Dela imeli opraviti z majhnimi premogovnimi kompsnl-aml, ki so konkurirale med se-boj. A danes Js premogovni podjetnik United States Bteel korporaclja aH katera druga družba, ki lastuje premogov« Jame tudi v drugih državah. Južne kompanije za oddajanje sile, so dsnes družb«' za javne potrebščine. Te se danes združu-lejo in njih gospodarska in po-itična moč narašča.
Organiziranje teh delavcev v teh tovarnah in premogovnikih danes narodni delavski problem. Pravzaprsv Js to danes narodna delavsks potrebe Odprte delavnice škodujejo delav-cem v severnih državah. Te »povzročijo, da atavke v severnih državah končajo za delavce s po-rasom. •
Avstlijaki paftlni delavci v boja.
Dunaj, 8. dec. — Blizu 50,000 poštnih In telegrafskih nsme-ščencev v Avstriji je stopilo v pasivno reslstenro. 8 tem korakom upajo prisiliti vlado, da Jim zviša plače za osem odstotkov,
Zdravniška preiskava sa
Panama. 8. dee. — Panamska zbornica je sklenila, da se morajo vsi šeninl podvreči »drsv. nitki preiskavi Neveste so Izvzete.
8,. dec. — Anglija ae mora to zimo bavlti s proble-mdht, ki nima para od leta 1847, ko je bila lakota na Irskem, obenem pa js ti-.froblem velika aramota sa Anglijo, ki velja sa najbogatejšo dsželo v Evropi. Približno 900,000 oseb v rudarskih msstih v South Wsleeu In Durhamu je na robu lakots.
Medtem pa lastniki prsroogov nlkov v South Walesu zahtevs-Jo, da ae plaže rudarjev ponov. r\6 znižajo od dveh dolarjev na $1.75 dnevno)
Potros grozao iamoHral
Po novejših veateh je 280 mrtvih la 400 ranjenih.
Santlago, Chile, 8. dec. Potres, ki je v soboto udaril chll sko obrežje v okolišu Valparai-aa, je docela uničil mesti Consti tuclon in Talco. V prvem kra Ju Je 80 odstotkov hiš popolnoma uničenih, Talca je pa tako razdejana, da se je ne izplača več zidati.
Po zadnjih vesteh je v vseh prizadetih krajih 280 oseb ubi-tih in 400 težko ranjsnlh.
Skoda Je ogromna. Ponosna katoliška katedrala v Talci je ta-ko porušena, da niti ena stens ne stoji pokonci. 40 oseb je Izgubilo življenje, ko Je med potresom počil jez v Barahoni In 700 milijonov kubičnih čevljev vode je razlilo po dolini.
Železni železniški pragovi v Angliji.
Ix>ndon, 8. dec. — 2elatnišks družba Southern Rallway Je naročila 70,000 železniških pragov Iz železa, ki nadomeatljo lesene. V tem korsku vidijo novo rabo železa in večje obrate v železarskih tovarnah. Štirinajst železnih prsgov stane družbo $55.
Smrtna obsodba Torala potrjena.
Mežico Clty,*8. dec. — Mehiško vrhovno sodišče Je potrdHo obsodbo nižjega sodišča v San Angelu v zadevi Obregonovegs morilca Torala in nune Concep-cion. Toralovl odvetniki bodo zdaj apelirali, da se ekeakucija Torala odgodi.
Kenoškl delavci fte vedno v
Milffsukee. Wls. — Doslej je bilo izvršenih osem poskusov za osvoboditev 17 pleten i narJev is JCeaoshe. ki so zaprti v MJfcrsu-keeju na obtožbo kršenja "In-džunkšna", a brez uspeha. Zvezni sodnik Gelger, ki je vrgel de-lavce v zapor, je v soboto ponovno zavrgel prošnjo za izpustitev delavcev Iz ječe.
BIIIIHGHAI, SREDIŠČE INDUSTRIJ HA JUGU
V	Charllottu je osredotočena tekatllna induetrija, v Dur hamu in W Ins ton-Salem u pa tobačna. —• V ChaManoogi je aredlšče rasne Induatrljp.
Hirmingham, Ala. — Od ka tare atranl pride -človek v Bir mingham, takoj opaal, da je glavnem mastu težke Industrijo na jugu. Potnik opazi na svojem potu premogovnike, želet-ne rudnike, velike jsklarne, lesne tovarner podjetja sa isdelova nje opeke In tškatilne tovarne.
Charlotta« N. C. je glavno mesto tekstilne Industrije na jugu
V	Durhamu In Wlnston-Salemu ae je nastanila tobačna industr! ja, v Chattanoogi, Tenn. je aredlšče rasna Industrije, v Atlantl pa središča za dlatribucljo produktov. New Orleans Js pristanišče prvs vrste msd pristani na Jugu.
Blrmlngham se rasvija v tradl cljah svojega angleškega Imena. Milje v okolišu so nakladallžča, veliki kupi rdeče želesne rude in žalostne kolibe In bajter v katerih stanujsjo delavci, ki garajo v teh podjetjih. Clip blMe potnik prihaja mestu, toliko bolj redke postajajo delavske bajte ln kolibe in se umikajo bungalo-vom ob netlakovanlh cestah Pokrajino pa saljšajo; mali vrtovi okoli teh poaloplj, ki se ločijo od zakajenih delavskih bajt in kolib dajejo okolici lep obraz. Bosonogi otroci, od katerih visi obleka v koscih sa igrajo na nastali in skačejo okoU.
8koraJ vsaka oesta v mesto se vlja prek malih gričkov, ob ka-terih stoja prostorns ln lepe hiše aa bivališče onim, ki vladajo nad onimi, ki prebivajajo v nI-žavah, v kočah ln bajtah.
Birminghamskl blznlškl di-strlkt ss razprostira v rasne ceste. Nekaj nenavadnega na ugu, kj<* Je blznlškl okraj navadno stisnjen na dvs k večjem tri ulice. Zdaj stoje sompatje udi nebotičniki. A1 a b a m a Power kompanija Je nastanjena svojsm nebotičniku in ponoči se svetlobs razliva z njsnsga doma na vša strani.
Veliko finih ln modernih avtov šviga po ulicah. Poleg pa drdrajo teškl avti za prsvažanjs tovorov, ki Jih vodijo veAlnoma zamorci. Ampak tu. so stara fordks tudi. Potnik lahko na-etl na revnegs fsrmsrja, ki napihuje s sesalko gumijasto šlno, z pod staregs sedeža pa dva te-Ička zvedavo gledata v svet ln se ne zavedate temne usode, ki u čaka na trgu,
/mu i ki krošnjarjl ponujajo IKijoč premog s svojih voz na prodaj.' Pravijo, da Imajo polovico dobidca. Pri premogovniku ga kupijo na tone, prodajajo ga pa na škafe onim, ki ga zaradi ubožnoetl ns morejo hkratu več kupiti skupaj.
8TEV.—-NUMBER 284
Šo aokaj o riatom korito I v Chicagu
Sanitarni dlstrikt potrošil 890 milijonov dolarjev In samo
!t!8 milijonov an konstrukcijo!
( h^rago, — OlkaŠlcl snn <nml dlstrikt je bil org mlzlran leU 1SH«). V vsem tem Času Je uprava distrikts potrošila totalno $290,980,902 ljudskegs denarja, ki so ga znosili davkoplačevalci Od te vsote js šlo samo $186,-966,610 sa gradnjo kanalov, greznic, postaj s sesalkami, od-vašanje ln tretiranja odpadkov in smeti itd., medtem ko eo istočasno politični bratci ln rasni nameščenci požrli v plačah, sine-kurah in drugih "sladkih češp-Uah" koloealno vsoto $123.»M,-
802.	tt-TT
Odkar je bila pred par tedni razkrita velika korupoija, je začela precej padati sekira po 'plačah.' ki jih vlečejo messčno ad-vokatie ln drugI bratci politične republikanske in detnolratske mašine v mestu. Priblišno tisoč slnekurnikov bo moralo Iti drugam po "češplje."
Noatfkl Joklarakl aaljo odpro tovarao
Vlada prlalUla tovarnarje, da te podvržejo sklepu arbitraže.
Berlin, 8, dec. — Lastniki ja-klsrskih tovaren v Porurju, ki to prod več tedni izprU 850,000 delavcev, so se danes pod pritiskom vlads toliko podali, da so obljdbtll sprejeti odlok vladnega rassodnlka Karla Saveringa ln nmlaMe so pristali, da takoj jutri odpro svojo tovarne ln vzamejo delavce nasaj na dalo po atarl mesdl, dokler razsodišče ne določi nove mezde. Delavske organizacija — rasen komunistov — so Še prej privollls v izid
Volilna svoboda za voa otraaka ¥ RumaalJI
mmmm—mb k
Manlu dovolil komunlatom, da lahko prvič postavijo kandidata.
Nova "svinjska vojna" aa Balkanu.
Bol grad, 8. dec. — Jugoslsvl-a In (Vhoslovsklja sta se zapletli v ljuto "prašičjo vojno", d ogroža trgovske odnošaje teh veh detel. Obe deželi — in Ogrska tudi — sta postaviti visoko carino na importtrsne prašiče. Jugoelavija. ki sredi letno več prašičev kot vae druge bel-kanake dežele skupaj, je bila doslej v stanu prodajati prašiče po tako nizkih cenah, da ne more njo tekmovati nobena druga dežela v Evropi.
Švicarji gkesrall sa igralalee.
Z«neva, 8. dec. — Včeraj Je bilo ljudsko glasovanja v Švici o vprašanju, če smejo gotovi kantoni ržpnstaviti kazine z I* gralntcam! za denar. Te kazine so bile pred več leti zaprte. Ve-čina volilcev je odglaaovala, da se igralnice spet odpro.
Buksrsžta, 8. dee. — Maniu-eva kmetska vlada je odredila, da morajo biti volitve, ki se vr-še prihodnji teden, svobodns sa vse stranks v Rumunijl. Tudi komunistična stranka sme — zdaj prvič v Rumunijl — postaviti svojo kandidatsko listo. Manlu Js tudi odredil, da se komunistični vodjs Boris Štefanov izpusti iz ječe, da bo lahko kandidiral in vodil volilno kampa-rtjo,	.
Hoover v Ekvadorja.
Novi predsednik Hoover, ki nosi Vdobro voljo" po latinski A-merlkl in nabira zlata JaJea za ameriška kapitalista, js v nedeljo dospel v Južno Ameriko in poselil obrežje male republike Kkvador ns zspsdni obali Pacifika. Imel Je konference a provl-zoričnim predsednikom omenjene dežele. v sredo pride v Cal-lao, Peru.__
Bolgarskemu kralja zvišali plače.
Sofija, 8. de». — Zborniea Je zvišala kralju Borlau plačo sa polovico tako, da bo Imel odslej okrog $48,000 letno. Doslej so govorili, ds Je bolgarski kralj najslabše plačani monarh ln zaradi tega — se ni mogel oženiti.
lajalevljea
Dunaj, 8. dec. — Neki breapo-selni šofer Je včeraj zjutraj sdrobll osem šip v oknih stanovanj s avstrijskega premijerja Selpia, ko je metal težko kamenje v okna. Mož je bil aretiran.
NAROČITE 81 fcNJUJO 41 AMERIŠKI SLOVENCI"
ROSVETA
GLASILO SLOVENSKE NARODNE POPPOKNE JEPNOTB LASTNINA 8LOVKNMKE NA KODNE PODPORNE JEDNOTE
Cene ocLmov po dogovoru. Rokopisi to m vra*aJo.
Harotaina: Zodinjono d rtov* (izven Chieaga) 914)0 m loto, |3 00 s« pol loto; Chkoffo i" Cicero |7J0 n« loto, >3.75 m pol loto, is ta ino*em-
»6.00.___
Naslov m tm, kar Um oUk « listom:
I "PROBVETA*
8667-M So. Lavafele Aveaue, Chleago. lUiaeis.
THE ENUGHTENMENT
Organ of Um Slovese Natiooal RemHit Sodotf.

OvMd hj tke S lov aso National Beseflt Soriotj.
Advartlslng ratoa on affroomont.
Snbacriptlon: Unltod Statos (t*rept Cbicago) and Canada |«.00 por paar; Chleago fT-50, and foreign eountries $9M por yoar.
MEMBER OF THK FEDERATED PRE
fICBVEf1
nI v redu z obtožbo proti KaroIyiju. Le jasnost lahko razblini vse dvome.
Cemu skrivati pred javnostjo, da je Karo!y agent Sovjetov, ako se to lahko dokaže? Torej na dan z dokazi!
TOREK, 4. DECEMBRA
Datum v ok lopa Ju n. pr. (Nov. 80-192*) polog vaiega imena na naslovu pomonl, da va mjo a tora dnovom potekla narotaina. Ponovite jo pravotaano, da ao vam na ustavi Uat. ~ - '
VEC JASNOSTI IN SVETLOBE JE TBEBA!
Ameriško časopisje je poročalo, da je državni tajnik Kellogg definitivno izrekel, da ogrski grof Karoly'in njegova soproga ne moreta priti v Združene države na obisk. 0 Karolyju je znano, da je po v^jni bil predsednik Ogrske republike, ki so jo vpostavili liberalni in socialistični elementi. Sedanji ogrski teroristi so se takrat, ko je dualna monarhja pokala na vseh koncih in krajih, skrivali ko plahi zajci, boječ se ljudske jeze, dasiravno jim ni ljudstvo storilo nič žalega. Za Karolyjevim režimom je prišel boljševiftki z Bela Khunom na čelo vlade. Nato je rumun-»ka armada vdrla v Ogrsko republiko, pregnala boljševiško vlado in sedanji ogrski vladni teroristi in njih krožek so se pričeli vračati nazaj. Prilezli so na dan iz svojih skrivališč in padli kot lačni volkovi po neoboroženem ljudstvu.
Preganjali niso le boljševikov, ampak tudi vsakega, ki je bil na sumu, da je pomagal organizirati vlado v prvi Ogrski republiki po vojni. Proti neboljševikom so divjali še huje kot proti boljševikom, češ, ako bi se ne vpostavila prva republika, bi tudi ne bilo boljševiškega režima. Napredni element je bil primoran zapustiti Ogrsko in bežati v tujezemstvo. Pojavil se je beli teror * vsi svoji bestijal-nosti. Kdor ni utekel beričem, tega so vrgli v ječo, ga strašno in nečloveško mučili, da so ljudem kar groze vstajali lasje na glavi, ko so čitali o bestijalnostih, kakeršnih si je mogel izmisliti le ogrski vladajoči razred, v katerem se ob takih prilikah pokaže prava betjarska kri. Po končanem trpičenju in mučenju 10 pa žrtve svoje sadistične pohotnosti poslali v smrt, ki se je izvršila na način, ka-keršnega si more zamisliti le s sadizmom prežeti vladajoči razred na Ogrskem.
Karoly in njegova soproga sta bežala v tujezemstvo, kajti vedela sta, kaj se z njima zgodi, ako prideta v pest beričem "plemenitih in modrokrvnih" betjarov. Teroristična ogrska vlada je takoj zaplenila njuno premoženje in njima grenila življenje v tujezemstvu, kolikor ga je mogla. "Modrokrvni in plemeniti" ogrski be^jari in na vihani konjski mešetarji so veliko bolj črtili Karolyja, kot katerega drugega, ki se je v zgodovinskih dneh pridružil gibanju proti izkoriščevalcem ogrskega delavnega ljudstva. Karolyja so smatrali za izdajalca svojega lastnega razreda, kajti Karoly je izhajal iz njih razreda. Od tod izvira tisto strašno sovraštvo do njega in njegove soproge. Dobili bi ga radi v svojo pest, ker pa tega ne morejo, mu grene življenje, da tako kažejo zgled, kaj čaka onega, ki se izneveri ogrskim "modrokrvnim" konjskim mešetarjem in betjarom.
Slišijo se govorice v VVashingtonu, da so bili državnemu departmentu predloženi dokumenti, ki dokazujejo, da je Karoly agent Moskve. Kakšni dokumenti? Pravi ali ponarejeni?
Dokumenti, ki jih predloži; zastopniki režima, katerega krožek je skušal s ponarejenim denarjem spraviti po vojni vso Evropo v bankrot in ki je v zapadno Evropo poslal milijone, da bankrotira zapadne evropske države, ne gre vera, da bi bil sploh zmožen predložiti kakšne druge dokumente kot ponarejene. Ako je režim obdajal tak krožek, v sredi so bili taki ^retni ponarejale! denarja, da so celo strokovnjaki težko ločili ponarejeni denar od pravega, tedaj je U krotek dobil še toliko laglje ponare-jalce dokumentov, da se znosi nad onimi, ki jih ima na Mii. Star pregovor pravi: "Povej mi s kom se družiš, $a ti bom povedal, kdo »i."
Nič izrednega, pa tudi nič presenetljivega ne bo, ako ne bo v bodočnosti izvedela resnica o teh dokumentih, kajti dogodi se lahko, da neki državni tajnik v bodočnosti odredi, da se lahko pregledajo zapiski in dokumenti, ki pojasnjujejo, zakaj se je Karoly smatral za agenta Moskve in se mu je branilo priti na obisk v Združene države.
Ako je Karo!y obtožen, da je agent Moskve, naj se mu javno to pove in dostavi, da se mu zaradi tega brani pHti na obisk v Združene države. Tako bo Karoly imel priliko dokazati, da to ni res. To bi bila najprimerneje pot za rešitev te zadevi* Več jasnosti in svetlobe je treba. Dokler je ne bo, je ljudski sum opravičen, da nekaj
VESTI IZ^ NASELBIN
Poročilo in zahvala. Itamsey, Ohio.—Sledeča društva SNPJ so poslala do dne 28. novembra v pomoč »obratu Antonu Dolencu:
Društvo it. 80, ti; M 450, 86; it. 633, 92; H. 98, V>; št. 24, 914.50; it. 112, |6; it. 209, 91; it. 223, 910; it. 176, 92; it. 694, 93; it. 282, 96; H. 397, 92; it. 426, 82; it. 418, 92; it. 583, 92; it. 472, 92; it. 382, «2; it. 619, 910; ŠL 386, 95; it. 102, 92; it. 268, 95; it. 39, 92; it. 608, 92.76; it. 493, 92; it. 838, 92; it. 72, 92; «t. 485, 98; it. 366, $2; it 109, 92; -it. 275, 91; it 96, 98; it. 190, |6; it. 212, 910; it. 328, f2; it. 344, 94; it. 8, 95; it. 277, 94; it. 315, 96; it. 6, 93; it 489, 93; it. 686, 92; it. 343, 92-60; it. 621, 96.26 in it. 104, 96.
Daljo so prispevala ie sledeča dru-itva SNPJ: St. 462, 95; it. 126, 95; Št. 434, 92; it. 481,13; it. 67, 96; it. 368, 92.84; it. 161, 94; it. 813, 94; it.
95; it. 623, 92; it. 9, 93; it. 297, 94; it. 585, 95; it. 347, 92; it. 312, 95; it 494, 93; it. 16, 92; it. 258, 91; it. 74, 92; it. 387, 92; it. 640, 91; it. 866, 92; it. 13, 91; it. 6, 92; it. 885, 95; it. 497, 92; it. 554, 99; it. 339, 95; it. 620, 94.26; it. 114, 95; it. 7, 95; št. 103, 92; it. 63, 92; it. 14, 93; it. 290, 91; it. 267, 95; it 204, 96; it 69, 93; H. 128, 92; it. 132, 910; it. 62, 95; it. 4, 98; it. 240, 92 50; it. 81, 95; it 54, 94.59; it. 819, 91; it. 199, 92; it. 213, 92; it 262, 98.50; H. 840, 91; it. 306, 92; it. 82, 91.50; it 636, 98.17; it. 609, 92; it 446, 91.85; it 828, 95; it. 386, 92; it. 396, 91; it 88, 93; it. 317, 92; it. 225, 93; it. 81, 910; it. 91, 92-50; it 137, 910; it. 437, 92; it 688, 910; it. 228, 92; it 669. 92; it 60, 95; it. 564, 93; it. 618, 92; it. 252, 91; it. 464, 913.10; it 106, 92.92; it 571, 95; št. 187, 92; it 476, 95; it. 47, 96; it 617, 92.55; it. 327, $B; it 454, 92; it.
641,	92-60; it 210, 91.60; it. 253, 86.26; it. 478, 96.86; it 422, 95; it 1, 92; it 606, 92 in it. 138, 95.
Darovala so ie tale druitva SNPJ: Št. 139, 95; it. 478, 92; it. 650, 92; it. 606, 95; it 632, 93; it. 218, 92; it. 120, 910; it. 669, 92; it 186, 92.70; it 304, 96; it. 286, 92; it. 66, 92; it. 92, 92.60; it. 528, 96; it 116, 95; it- 442, 98; it 621, 92; it 324, 92; it. 106, 92; it. 380, 91; it. 390, 98; it. 427, 96; it 298, 92.50; it. 281, it. 326, 95; it.
642,	92; št 301, 93; it. 76, 910; it 638, 91; it 97, 96; it. 467, 96.90; it 70, 98; it. 641, 92; it. 203, 91; it. 86, 98.50; it 286, 92; it 206, 98; it 368, 911.06; it 403, 90; it 61, 92; it. 424, 93; it. 608, 96.50; it. 246, 91.60; it. 800, 95; it. 408, 96; it 146, 92; it. 267, 92; it 121, 96; it 406, 95; H. 430, 96; it 87, 92; it. 124, 92; it. 474, 91; it. 341, 92; it 618, 92; it. 207, 93; it. 182, 96; it. 29, 95; it. 316, 96; H. 177, 92; it 84, 92.50; it. 560, 96; it 276, 98; it. 637, 83.86; it 302, 92; št. 129, 95; it. 606, 91; it. 466, 98; it. 606, 96; it. 168, 92-60; it. 21, 92; it. 80, 91; it 68, 96; it. 197, »11.25; it 602, 92; it 482, 92; it 496, 92; it. 644, 911.79 in it. 362, 91.
Posamesni člani In članice so darovali: Joaeph Daaksler, 26c; Nick Dra-govirh, lOc; Frank Mahni«, 50c; Amelia Vorell, 50c; Milič Korerovič, 250} Peto Lepič, 26c; Vinko Kolar, 60c: Mike Rolich, 50c; Tom Cajavec, 60c; A mas ter ia Cajavec, 60c; Mike Vugrineo, 60c; John Mavich, 60c; Mtke Taneabel, 50c; Tony Banotlch, 60c; Frank J. Frye, 60c; Frank Hor vatln, 5©c; Lawrence Starman, 60c; l#a Faka, 60cj Anle Cerneka, 60c; Štefan Kanjer, 40c; Joe Vukoni«, 91; Frank Repov«, 60c; Mike Tomilč, 91; Viktor Fernost, 50c; John Mlaker, 50c; (jeo. Trtica, 91; Rade Stokuca, 91; Simon Varelia, 91; Kade Boreto, 60*; Nick Kello, 60c; Mitor Laliie vich, 50c; Joe Gregovich, 60c; John Miki«, 60c; Mukarem Muhovich, 50c; Ivan Bulat, 60c; Jgvo Popovich, 50c; Angrla SkubHt, 60r; Feii* Skabit«, 60c; M. Manojhovtch, 50c; John Mc doi. 26c in Nick Holjevac, 26c.
Rosie Fink, 25c; Anton Schuklo, 60c; Jimeph Kosich, 60c; Edward Sin-cich. 50c; Bernard Smrekar, 60c; Peto Paulvtich, 60c| Joaeph Malnar, 26c; Ivan Mtipich, 26c; George Bario!i, 80c; 1'etor Barton, 60c; Tony Matu ju. 50c; Sam Sjekljača, 50c; Joe Pierce. 60r; (ieorge Jank. 26c; Marion Hor-nik. 26c; Paul Udorovleh, 26c; Louis
bili. Zsto ps se vam še enkrat vsem iskreno zshvsljujemo za prispevke.
Ako bi slučajno kdo videl kakšno nspako sli pomoto v zgoraj-šnjem seznsmu imen društev in posameznih oseb ter v vsotah, se prosi, ds se obrnete na tajni-ks društva št. 279, katerega naslov je: Joseph Kosenina, Box 134, Dunglen, O.
Z brstskim pozdravom!—An-ton Dolenc, član društvs št. 279.
Pisno gozdarja.
Williams River, W. Va. — Navadno prične vsak dopis z delavskimi razmerami iz raznih krajev Združenih držav. Ker pa ne vidim nobenega dopisa iz te okolice v našem listu Prbsveti, sem se namenil nekoliko napisati iz naše naselbine.
Iz delom je po navadi. Dela se s polno paro, če le vreme dopušča, kajti delamo v gozdu. Tu nas je precejšnje število gozdarjev, ki smo zaposleni pri Chery River kompaniji. Zaslužimo toliko, da se pošteno preživimo, ko pa pride kakšna težava ali nezgoda, takrat pa se trpin le s težavo, skozi prerine. Ravno z menoj se tako godi; ako druge zgode ni, tedaj sem prav gotov, da me bo obiskala Miss Bolezen, ki me tudi polteno trpinči. Pravkar me je zapustila, pa ne vem za koliko Časa. . rjj
Ko pride v jteželo novo leto, bodo spet kompanlsti računali koliko dobička so naredili to leto. No, meni ne bo treba dolgo računati, ker vem vse na pamet, to je, da bom leto starejši in par stotakov več dolžali. Torej, vidite dragi čitatelj*, koliko razlike je med nami in kapitalisti
Tu
dne 9. decembra ob 2. popoldne. To leto ste se slabo udeleževale sejf parkrat še celo nismo skoro mogle seje odpreti, da so mora-le bolniške nakaznice čakati rešitve do druge seje, da so bile odobrene in potrjene, da so dobile članice podporo vsled tega precej prepozno, ker se ne brigamo za društvene seje kot bi »e morale.
Letna seja je važna in bo lahko dokaj - živahna, ako nas bo navzočih veliko število. Nekateri so mnenja, da je vsak dober dan, ako plača svoj redni ases-ment. To je že res, toda še boljši član (članica) PS je tisti, ki se udeleži sej, ako mu je le mogoče, da tako prisostvuje raz pravam, sliši poročila o stanju druAtva in o nakazan ju bolniške podpore. Važna so poročila bolniških obiskovalk, kajti to je glavni namen obstoja dru štev, da se udeležujemo sej in da slučaju bolezni dobimo podporo.
Raditega pa poživljam še enkrat vse na sejo dne 9. decembra. Na dnevnem redu bodo volitve društevnih uradnic za leto 1929. Ako se članu ali članici ne zdi kaj prav, naj kar pove na seji; se ni treba nikogar bati. Ako je namen pošten in koristen društvu ter jednoti, na dan z njim.
Sesterski pozdrav!
Članica društva št. 130 SNPJ.
Ivaa Molet:
OPAZOVANJA
Razumni ljudje.	Premisa od muh." "
Frank P. 0'Hare in njegova	Gospodine Trunk jezzadovol-
soproga Kate Richards 0'Hare	nostjo prečital Johovičevo opi^
sta bila že pred petnajstimi leti	vanje razmer v ruski komuni in
marljiva socialistična intelektu-	takoj je zaključil: Komunistična
alea. Nikjer ju ni manjkalo, Če	družba torej ni odpravila aebič.
je bilo treba kaj prispevati z do-	nosti! Strašna sebičncwt previa-
brim delom za izobrazbo dela v-	duje med komunisti v Rusiji! „
stva. Zlasti ona je bila vedno	Ruski komunisti so lahko ^
aktivna s peresom, ip tako je še	bični, ker morajo-biti, morajo %
danes. '	biti z*radi tega, ker v Rusiji m
Nekako pred enim letom sta la^ko	komuni.
Frank in Kate raztrgala njuno »t^ne družbe še ni! G. Trunk s«
zakonsko zvezo. Ni šlo več sku-	"J piše
paj pa sta šla narazen. Tako pri- f Jj^i« *>tovih virov o Ulj.
de v sto in tisoč slučajih, kar je t ^tnl T? ' ^ lahko pač nekaj naravnega. Razšla sta ve' df tam ?e ni komunizma in še
*Tz divorsom- in ločeno nadalje- £anj	klJub te™ vte-
vala delo za skupno stva,	tZ^^ttl" V ^
Zadnji teden sta se ponovno v v Rugiji je dan€g ^^ ^ poročila, toda on z drugo in ona iijon organiziranih komunistov z drugim. Poroka je bila aranži- ki upravljajo deželo in vodijc rana na en dan, dasi je bila izvr- diktaturo. Ostala masa ljudi t šena v dveh oddaljenih krajih: to> kar je bila ^ reVolucijo« on se je poročil v St. Louisu, ona ^vedna in brezbrižna. Gosi» pa v Kaliforniji. Ko je 0'Hare ^^ in gocialne razmere * dobil vest, da je tudi njegova biv- morda nekoliko boljše med de ša žena poročena, je rekel: "Zelo Uvci v me*tih, na kmetih, pa ni. me veseli. Upam, da je Kate na- ^ nkJ boljše. Kje je torej pokoj šla druga, s katerim bo srečna. ^ ^ čjovek otrese pebičnosti?
Razumni ljudje lahko popravi- Tudi v organizaciji, ki jamfi jo napako in privoščijo si srečo, za splošno blagostanje, bodo po če jo najdejo. Nespametni ljud- vprečni ljudje še doljfo sebični je se pa uničijo. Nesreča je, ket kajti tisočletne navade izginjaj« pri tem uničevanju trpi toliko ne- počasi. Nov človek se ne razviji dolžnih ljudi.	čez noč!
Veliko zanimal)« za Paraškovo razstavo
Dvodnevna razstava novejših Peruškovih slik, ki prične 8. decembra v dvorani 8NFJ in kon-> ča 9. dec. zvečer, je zainteresirala ves čikaški jugoslovanski ži-velj. Tej izredni zanimivosti je dal povod glas o izredno bogati zbirki našega umetnika, ki jo razstavi koncem tega tedna. Od
j i i^ti/ »i^.ust do ust se širi po Chicagu le je zaOnje diji.bolj' sUboj hvalna govorica 0 globokem
vreme. Meni je vseeno, če de- zamišljenju p€ru*kovih del in lam ali ne, ker imam polne noge revmatizma. Tudi hrez tega bi se dalo prebiti, toda mene se pa ta spak drži ko£ uši cigana. No, nekaj U itak mora bfti pri meni: če ni.revmatizem, pa je vročinska bolezen. Seveda oni, ki so lepo rejeni pa nimajo ne tega in ne onega, pač pa imajo polne žspe denarja, ki jim ga na kup znadamo mi trpini. Namesto da bi bili s trpini prijazni in dobri v povrnitev, pa jih še zaničujejo ter norce brijejo iz njih. Brigajo se oni, ker imajo vsega v izobilju. Toda jaz jim prav nič ne zavidam, ker tako se pač godi zato, ker narod ni složen. Ako bi bili vsi složni, tedaj bi mogoče bilo boljše življe nje na svetu. Tako pa, kaj se hoče — še celo dva pa dva se ne moreta sporazumeti in razu meti, kako neki naj bi «e milijoni 1
No, morda bo boljše, kadar nas bo zmanjkalo s površja zemlje. Včasih so tudi rekli, da bo boljše na "onem svetu", kjer bo vBega dosti in bo vladala res bratska l|ubesen in splošna resnična enakopravnost. Toda kar bi jaz rad izvedel je to, da kje je tisti kraj "oni svet" 7 da bi se potem 1 a tik o kar takoj tja podal, le pot mi ni fD*qa, da bi se odpravil, ker ne maral bi predaleč zaiti. Avti menda tudi še ne vosijo v tiste kraje.
Tako nas troštajo z "onim svetom", ki ga nikjer ni, sami pa verjamejo v boljše razmere na tem svetu, ker prav dobro vedo, da za nobenega drugega
zamišljen ju vidnem napredku poznejših izražanj.
Med razstavljenimi slikami bo poleg drugih skupin, poznejših ter popolnejših, naj prijetnejša popolnost dosežena-v enem manjših tihožitij. Ospredje dvigajo okrogle in ovalne oblike yaze in vrča, ki dajejo bajno podlago cvetlici na modrem Or zadju.
Razstava se odpre v soboto 8. decembra popoldne ob 1. uri in bo odprta do 9:30 zvečer. V tem času obeta biti poset izredno velik, posebno proti večeru. Dru gi dan, to je v nedeljo, dne 9. decembra, bo dvorana odprta od 10. dopoldne do 9:30 zvečer. Popolne v nedeljo bo kratek pa izbran program, na katerem sodelujejo lokalni naši znani solisti v pevskih točkah in instru mentalnih selekcijah.
Razstavljenih bo vsega 42 Klik, med katerimi je največ pokrajinskih, kar je vsekakor razveseljivo, ker nafiim očem najbolj prijajo te, in mojster Peru-šek jih je udahnil na platno ime nitno; človeku nehote zastane o-ko na eni ali drugi ter kar noče r. nje, ker ga takorekoč priklene nase.
Več o razstavi Peruškovih novejših slikah nastopno.
... . ... . - - , nihče ne ve. Torej je umestno,
sC: E5 hSu "Sc^TJ6* "ov*k prav1cc dobi ^
Ciolja, 26c; John Zalar, 85c; Antoni^®1, tu' P04*™ Mllotich, 25c{ Vlado Holo, 60c; Anton1 ve prav o ničemer, kar se godi Bomhach, 60c; Krank Volk, $i; Mi- ns "onem svetu", o katerem sa-«|>ad Klehor, 60c; Nick Momlja. 82;
frank Turk, 50c;'Martin Lavho, 60c; frank Vaviar. 86c; Anion Kamnikar,
mo ssnja. — H koncu dopisa pozdravljam vse čitatelje Prosve-
asri Martin Klutevftek, *6c; John Ko* f* ,n HotrPine V gozdih, tebi pri-bai. 25c; Krank rWek, lOc; Nikoia'ljubljeni nam list pa želim mno-Vukovi#, tu Joe Kolin. «i; frank Igo novih naročnikov v prihod-
Um siotar. 86c; John Golebich, 2bc
Nsananllo. Kveleth, Minn. — V
našem
John Volk, 16c; Trank fUi. $1; John Flk. Hi Mat t Rroa, 60e; l(nir p^.k I5c; Krank Ihilun. 28c; I^uia YurCe	« . .. .
str; llija Bubalo. 86r: Tom Ckak ime-tu	ni "koro nič novs-
85e: Mike Corjak, 10cj John Roikar. k»r' bi bilo vredno poročati Frank Horvaa. 85c; PeUr Kobal, V listu. Z delom gre bolj slabo. 86r In Joseph Betaj. J6c.	, kajti mnogo jih j« brez dela f o
Podpisani in družina se prav! vrč mesecev. Gotovo mora biti lepo i ah val ju jemo vsem dru- slabo tudi drugod, ktr sem pri-štvc«n Slov. nar, podporne jed hajajo od drugod In iščsjo de. note kakor tudi va*m poaamet- Is. ps seveda bnet uspehs. nlm m*m t* članicam, ki soj r+nj*ne ^mire društva Eve-
f »J!rt2!U,,.nt	v	K w SNPJ naj ne poza-
veliki	Jat in moja druži- bi jo na letno sejo. ki se bo vršila
ns ne bomo nikdsr na vas poza-1 drugo n^eijo v mesecu, to je
Suhi jev koncert v dulu.
thu uspeh!
V hipu si je osvojil občinstvo.
Duluth, Minn. — Koncert, ki ga je dal Anton Subelj, bariton ljubljanske opere v nedeljo, dne 25. novembra v tem meatu, je bil velik uspeh. Občinstvo, ki je bilo v začetku make hladno, se je hitro ogrelo, ko je Slišalo svojo domačo I >cscni prednešeno tako milino in ognjeni, da zvabi ljudem solze v oči. Občinstvo ga je poslušalo, kakor da jih je pričaral na mesto. Ko je pevec končal, je zadonel silen aplavz, kajti ljudje niso kar verjeli, da imamo take pevoe umetnike med seboj. Najrajše bi ga poslušali, kar vso noč.
Deset milijonov vsemirjev!
Toliko se jih astronomi našteli do danes.
"Einstein in De Sitter trdita,	proces »e nadaljuje spet od kr
da velevsemir, ki se je sam raz-	ja. V procesu razpadanja m<
vil, je finitiven ali končen, toda	če nebula od sebe ogromne maj
prostor je brezmejen. Ako sle-	snovi v obliki spiralnih trakom
dimo matematičnim kalkulaci-	iz katerih se potem stvarjaj
jam Einsteina, tedaj se more	nova solnca in osolnčja. Iz ti
vsemu velevsemirju z vsemi ne-	ga vidijo, da se solnca pojai
bulami vred določiti masa ali	ljajo v najbolj oddaljenih zum
težnost in gostota z velikostjo	njih krogih in proces razvoja!
vred v številkah. Naše solnce	pomiče proti notranjosti ali ji
služi Einsteinu kpt enota v meV«-	drU. Ta evolucija traja tolik
jen ju mase. Koliko snovi je v	časa, da cela nebula postane spi
našem solncu? Ako bi mogli po-	organizacija solnčnih sisteme
ložiti solnce na tehtnico, bi na-	kakor je naš vsemir. Poleg sp
šli, da tehta dvesto milijonov	ralnih nebul opažamo tudi eli
milijonov milijonov milijonov	tične nebule. milijonov trojskih gramov. Na "Oddaljenost nebule od m
podlagi te enote je Einstein iz-	računamo na podlagi spektr
računal, da ves velevsemir teh-	skopične preiskave najsvetleja
ta toliko trojskih gramov koli-	plčic v nji, ki so solnca. Tu na
kor jih izraža število, ki se zapi-	je Einstein spet dal ključ. Nj
še z dvema in 57 ničel. -Na pod-	gova teorija je, da svetloba i
lagi solnčne enpte je izračunal	potuje v ravni črti — ravnih č
še gostoto velevsemirjeve maae	sploh ni v vsemir ju — pač pa
in njeno prostornino in rezultat	krivulji, vsled česar se zmanj
je bil, da ima vsa ta masa meje	njena vibracija in spektralne C
in nahaja se v Zakrivljenem pro-	te se nagibljejo k rdeči ban
štoru. Kakor naš vsemir tako	To pomeni, da čim bolj je svet!
je tudi velevsemir okrogla plo-	ba nebule rdečkasta tem ved
šča.	•	zakrivljeno pot je naredila |
"Kako na podlagi tega izra-	zaokroženem prostoru in t<
Čunamo velikost in težo nebul,	bolj je dotična nebula oddalje
ki jih niti ne vidimo? Po pre-	od našega vsemirja. To je no
sumpciji, da so vse nebule po-	metoda za merjenje pros or|
vprečno tako goste kakor one,	Kadar zmanjka rdeče svetlo
ki jih opazujemo. Opažene ne-	kf je zadnja linija spektra
bule nam kažejo, da so aranži-	analize, tedaj je tam konec vi
rane / nekako fundamentalno	mirja. uniformnostjo; predvsem so "Kaj naj izvajamo iz teK
zbrane v šopih (cluster). To je	Ali je velevsemir, ki ga je obs
značilno. Vsi ti šopi spiralov	gel Einsteinov ženij, vse kar j
so približno enake velikosti. Zdi	Enstein pravi, da naš velev^
se, kakor da ima natura normal-	mir je omejen, toda prostor
no standardno mero za masno	ma nobenih mej. Kaj je zun
produkcijo vseh univerzov. Cim	našega velevsemirja, ne bol dalj izpostavljamo fotografsko videli nikdsr, ker je naše op*i
ploščo tem bolj raste število fo-	vanje omejeno v zaprtem
tografiranih vsemirjev. To je	smosu, v ksteregs ne pride
uniformno. Glavna uniformnost	ka svetlobs od zunsj. Ns«
ali sličnost pri vseh nebulah pa	zum nam pa lahko pove, ua
je simetrija njihove rotacije ali	zunaj še drugi velevsemirji
vrtenja. Vse nebule se vrte o-	ker je prostor brezkončen « krog vladajočega središča ali je- "Ali je naša zemlja edini
dra, ki pa ne obstoji iz posamez-	tomček v tem ogromnem H
nih zvezd. Druga uniformnost	storil, na katerem je življenj
je stopnjevalni red razvoja ne-	V pričo tolikih mirijad
bul. Naj prvo vidimo okrogle	jev in neštevilnih solnčnih »i*
nebule, potem pridejo sploščene	mov se logično sklepa, <ia Jf'
krogle, ki se ploščijo vsled ro-	vsemirjih legijone planetov J
tacije. Ker se vrtenje poveča,	je naš, na katerih cvete tj*
se masa vedno bolj gosti In po-	nje. Toda kakšno je to
staja bolj in bolj tanjša plošča,	nje, o tem moremo danes ie
Končni stadij je, ko se plošča	mo ugibati."
Milijonar se ubil v letal«.
Spur, Tez. — Milijonar Homer D. Hal lani iz I>enverja in pet drugih oseb je izgubilo življenje v soboto, ko je pasaiirski aeroplsn iz Ran Antonija v T>n-vrr psdel tuksj ns tla v plamenu. Trupla ponesrečencev so zgorela do kosti v gorečih razvalinah letala.
razsuje v oblak krogle In ves
CenMve posestev v okraja Cook.
Chicago. — Hsrry Cutmore, direktor okrajnega odbora cenilcev, je odredil revaluacijo posestev in poslopij v okrsju Cook u**«	1 in cenilci so pričeli v svojim de-j med katerih jih je psr lom v pondeljek. Revaluacija! kvarte za denar, nckaten je bila odrejena radi pritožb, ki I že spali. Banditje so oWJ so jih vložile razne strsnke iz | strelov in rsnili štiri <* f
izmed ranjencev.
(Konec.)
Banditje napadli
Chicago. - V nedeljo *> tr bsndttje vdrli v kolibo v k.i| je bilo nsstanjenih « ► ^ deset zamorskih delavevJ
vzroka, da so nekatera poslopja preveč, druga ps premalo obdavčena. Državni zakoni v Illinoi-su zahtevajo, ds se zemljišča in poslopja ocenijo vsako posebej v svrho obdavčevanja.
——- 't— ui krm Johnson, je vsisd rsne ^
umrl v bolnišnici, dni*«
p« nahajajo v krit*
B^dltje so pobrali 8	k
HO in pobegnili.
Vesti iz Jugoslavije
U ta na« župani! ne bo ...
(Izvirno.)
Beograd, 16. nov. 1928.—Vče-: rajšnjidan je \>i\ v našem par-Um,ntu interpelaciji dan in socialistični poslanec Petejan je vpraševal gospoda dr. Korošca, »li je pripravljen, raapisati občinske volitve v občini Mežice kjer je bil občinski svet razpu to* in vlada zdaj komisar; , Meiice v gornji Dravski doli-! ^ go delavski revir in je bila tam tudi večina občinskega odbora socialistična. Celo župan i je bil socialist. To pa ni bilo [ všeč' posvetni gosposki, pa so leta 1926. v novembru razpustili ob-l finski odbor, odstavili župana in postavili komisarja, ki prihaja fupanovat v Mežico iz Preval j. [ Tega komisarja so postavili dokler se ne voli in izvoli nov občinski odbor. Zdaj je tega "divjega županovanja" že 19 jnese-cev, a niso še bile razpisane nove volitve, kakor bi se morale na podlagi tozadevnega zakona. Iz tega je razvidno, da 'nadzorne oblasti niso postopale po jasnih določbah zakona, marveč samovoljno 'in proti volji velike veči-' ne občanov. V komisarjevem sosvetu ni namrefc niti enega za-Btopnika skupine, ki je v razpu-ščenem občinskem svetu imela večino. Zavlačuje se volitev izgovorom, da se mora unediti občinsko gospodarstvo. „ Občina pit ni od takrat vrnila še niti enega dolga, pač pa se je obremenila za okrog 50.000 dinarjev s stroški komisarja, 10.000 din za cerkovnika in 400 tisoč dinarjev ia prezidavo farovža.	i
Poslanec Petejan je zahteval od ministra za notranje stvari dr. Korošca, naj razpiše vendar ie enkrat volitve. Dr. Korošec se je zagovarjal, da je prejšnji občinski, odbor napravil preveč dolga, da je bil.otfčinski svet zato razpuščen, da pa pride zdaj s
komisarjem občina v boljše stanje. Češ, komisar si računa samo potne stroške, kadar prihaja
v Mežico. Na vprašanje Pete-janoVo, koliko znašajo ti stroški, je minister odgovoril: Toliko kot župan.—Seveda se pe pri tem parlament smejal in muzal. -Zemljoradniški poslanec je nato vprašal Korošca, koliko ko-misarijatov je sploh v Jugoslaviji? In Korošec je odgovoril: "Samo 24 jih je."—Na ta "samo" se je skupščina spet sme-jala. In dr. Korošec pove: "Od teh 24 komisarjev je na HrvaŠkem in Slavoniji 16, v Sloveniji, ki šteje 2800 občin, jih je «amo 2, v Vojvodini jih je ostalih 6."—Izgleda torej, da v Srni nikjer občina s komisarji Trga seveda ne smemo [verjeti dr. Korošcu, dasiravno k svečenik edinozveličavne cerkve; ii ver jeni smo, da jih ima precej vsaj Macedonija. Poslanci xo vpili dr. Korošcu: "V Ba-"atu imate v vsaki občini p) ene-?a komisarja najmanj ako ne Še vet."—Vendar dr. Korošec ni maral sprejeti nujnosti tega jrcdloRa. Torej bo v Mežicah k vedno vladal komisar.
«mo rek«, je v Mežicah * večini socialistično delavstvo, klerikalci nimajo nikake odločil-moči v tem kraju. Zato je ^no, da se klerikalci s komičnem držijo te občine ter jo ^oz-avajo. Zato tudi ni ma-^l Korošec nič slišati o predlo-N za nove občinske volitve. Kle-pblcem je za vsak stolček, naj P? k županski ali pa predsedni-J*1 8 teh mest lahko sebi slu-bj<) krv*v denar za svoje fonde. A mežiška dolina je bila že od rdeča. Konzumno dru-rVo za Slovenijo ima v tej do-kni C ^družnih prodajalen.
■'Weaorjl zahtevajo. I l 15. nov. 1928.—Tu se r *si<ljučil kongres -profesorjev.
v*®h dneh kongresa so debsti-f • hI i/boljšati življenje. P^do izmed njih je s težsvo r^ r&| vednje šole in univer-fj^r.ikdo je i« Htrsdanjem pri-Ejjtj /a i Mik lic s in mords jih Mo v to službo z neka-
če, da je prokleto slabo z lepoto naše domovine. Težko žive
In ns kongresu je padla mar-
vJlh T ^ be8eda n& raČun
vseh dosedanjih vlad, ki ie doslej niso uredile gmotni položaj naših profesorjev. Govoril je med drugim tudi socialist profesor Divac, bivši soc. poslanec. Kongres je potem sprejel resolucijo s sledečimi zahtevami:
1)	Vse krivice in zapostavljanja naj se reparirajo v najkrajšem času zakonskim potom.
2)	Profesorske plače in sta novanjske doklade naj se izenačijo s prejemki sodnikov.
3)	Napredovanje naj se vrši avtomatično, po službenih letih. Službena doba za prejemanje cele penzije naj bo 30 let.
5)	Doklade omoženih profesoric naj se izenačijo z dokladami neomoženih.
6)	Mesta Zagreb, Ljubljana, Split in Novi Sad naj se uvrste v prvi draginjski razred.—Ce se jim vse te zahteve izpolnijo, bodo laže stopili na kateder in učili dijake o lepi naši domovini. Pa bo težko kaj kmalu . . .
Predsednikom Zveze profesor jev v Jugoslaviji je izvoljen so-cijalist Divac iz Beograda.
Profesor Sarabon in—Amerika.
Ljubljana, 15. nov. 1928.—Kakor znano, je obiskal klerikalni profesor Sarabon, sotrudnik glavnega glasila slovenske klerikalne stranke, Ameriko; prosto vožnjo prvega razreda in vso oskrbo na ladji Satumija mu je preskrbela italijanska družba Cosulich Line, proti kateri so se te dni vršile v Ljubljani velike demonstracije in pri katerih je prišlo do krvavih spopadov med policijo in demonstranti . . .
Prof. Sarabon je seve o svojem obisku v Ameriki tudi pisal. Konstatiral je, da je bil razočaran, ker je imel samo smo-"Smola" se ga je držala ves
l

P mi
P "Hlirmom, biti "vzgojitflj delovati za narod itd." C1* K" J* profesor, ko snu*
E * katedm
o.
čas razven na ladji, kjer je bil gost naših ljubih prijateljev Ita-ijanov. Večkrat je tudi od srca zapisal marsikaj, česar n. pr, Amerikanci radi ne slišijo, pa tudi Evropejci ne. Zapisal je n. pr., da je potoval z Amerikan-cem, ki ni vedel, da—obstoji Afrika itd.
Clevelandski zdravnik dr. Kern se je čutil kot "Amerikanec" prizadetega in je te dni seve v— "Slovencu" odgovarjal prof. Sa-rabonu, češ da ne pozna Amerike, da je napačno predstavil A-merikance stari domovini itd. Prof. Sarabon se je zjezil in je pokrtačil Kerna, češ—jaz sem napisal svoje mnenje, in to menda smem. Ponosno je pa konstatiral, da je šel v interesu italijanske Cosulich Line, o kateri je tudi v okrilju farovžev predaval.. .
Prav zanimiva vojrica se je tedaj vnela med odposlancem italijanske Cosulich Line profesorjem Sarabonom in pa med— zastopnikom elevelandske ofici-jelne slovenske reprezentance...
Prof. Sarabon je—humorist, dr. Kern pa—narobe: resen A-merikanec,' ki ne pozna starešin Leonove družbe . . ., zlasti ne mož Sarabonovega kova.
"Parlament deluje ..
Beograd, 1. nov. 1028.—Parlament izgleda zelo majhen odkar so ga zapustili opozicionalci iz kmečko-demokratske koalicije. Razen vladnih strank je v parlamentu še 10 (deset) zem-Ijorsdniških poslancev in en socialist, ki tvorijo parlamentarno opozicijo. Zato ae vsi predlogi vlade sprejemsjo po krstki de-bsti z večino glasov; vsi predlogi opozicije pa se zsvrsčajo. Na U način so sprejeli že več zakonov s svojo pičlo "večino." In po časopisju oznanjajo vsemu svetu, ds naš psrlsment pridno
njens Narodna skupščina najbolj dokazala z vso svojo nede-lavnostjo, ds bi se moral parlament razpustiti in razpisati nove volitve. V času, ko ječi ves narod v težki politični, državni in gospodarski krizi, ne fcutijo poslanci vladne večine z ministri na Čehi niti dolinostl, da bi red no prihajsli k sejam skupščine in s tem omogočili vsaj tisto tro-hico dela, ki ga je sedanja vlada namenila razvalinam narodne skupščine.—Se mnogo ostrejše je govoril Saulič, tako da so časopise radi objave njegovega govora zaplenili.—Po tej kritiki vi dimo, da niti taka izbrana skupščina ne dela kot bi lahko. Menda dela res samo dr. Korošec. Samo da dela vse kar je slabega in hudega.
Delj časa stoji v ospredju tudi akcija demokrata Savčiča, ki vodi stalne razgovore z ministri vladnih strank. Vladne stranke trdijo, da je Savčič odposlanec kmečko - demokratske koalicije, da izvrši sporazum z vlado. Tako je Davidovlč tudi obvestil svetovni tisk, češ, da je pristal na razgovore s Savčičem kot pooblaščencem opozicije, da bi se čimprej vrnil v državo mir. O-pozicija, zlasti pa Pribičevič izjavlja vedno, da nima opozicija nič opraviti s Savčičem, da dela Savčič na svoje roke in da se bo država ojačila samo tedaj, kadar bo za večne Čase pokopana srbijanska hegemonija.
Včeraj in danes pa govori vse o incidentu v Nišu. Tam je zborovala nilka oblastna skupščina. Prišel je v Niš tudi radikal, minister za vere Dragiša Cvetko-vič, ki je tudi župan mesta Niš. V niškem okrožju se vršijo borbe med ^verna grupama radikalov, med pristaši glavnega odbora in med vukičevičevci. Cvet-kovič, vukičevičec in režimovski minister je pozval predsednika oblastne skupščine v pisarno velikega župana ter zahteval od njega, da takoj podpiše demisi-jo. AJto ne podpiše, imamo še druge načine—tako mu je zagrozil. "Prisilimo vas," je rekel. In ko je predsednik dejal, da to po zakonu ne gre, je baje Cvet-kovič izjavil: "Ni zakonov 1" Potem je minister Cvetkovič, zavedajoč se sVoje moči kot minister, silil razne poslance, da podpišejo nezaupnico predsedniku oblastne skupščine.
Predsednik je o tem z brzojavko obvestil notranjega ministra dr. Korošca in zahteval nujne zaščite pred to črno diktaturo. To brzojavko je podpisalo tudi večje število oblastnih poslancev.
Ce reče opozicionalec ali pa preganjani delavec, da zakonov ni, je to pri nas povsem naravno in resnično. Da pa človek iz vlade, minister reče, da zakonov ni, je pa to velika samoobtožba. Vsi politični krogi so se vznemirili rsdi tega; beograjsko časopisje celo prsvi: "Ce se dokaže, da je aktivni minister, člsn vlade res trdil, ds zakonov ni, potem ima ishko ta dogodek posledice ne le za ministra samega, ampak za celo vlado." In dasi brzojavka res eksistirs, je minister dr. Korošec ukazal točno preiskavo. To je že stara praksa: ksdsr se ksj zgodi, tedsj se ne kaznuje, ampak ae~ govori o "strogi preiskavi," dokler tega ne pozabimo.
Policija strelja po ljubljanskih ulicah. Dr. Korošec: "Strogo preiskavo t" Polici js ubije člo-veks—preisksvs. Minister dr. Koroščeve vlade pravi: "Zako-nov ni!"—dr. Korošec zspove preiskavo. Samo, ds se dobi čsssl	__
Nezaposlenost ln glsd v Hercegovini. MostarsVi župan In narodni poslanec Sslih Baljič je predsedništvu vlsde poslsl na-slednjo brzojavko: Semkaj je prUpolo mnogo siromašnegs ljudstva, ki išče zaslužka. Prišli so ljudje Iz gornje Hercegovine
FROSVETA
Mnenje nekdanjih in farmarjev.
novih
aVZ in n.nreduie N* Ukn»- P"n.h. »II —lutk., . dr--el J2	' £»3 rudniki In U>Wna tov«r-
m Jih . moreio up-Htt. U«d-
mentu. je peč lahko delati in so si sigurni, ds bo okrnjeni parlament sprejel vse, ksr bo vlsds
predložile.	^ ...
Včssi pride ps le do hudih de-bst in če nimsjo drugegs uspeha, vsaj malo izvemo, da ne t<*< vse tako gladko kot govorijo
in predavati
71 n- pr. o lepoti naše do-o i r<>fttolneai mestu Be-• k«hM naš* vlada, ki
" pravice—se merslkdo —- .— , . .	/lWrji
»Ji. '»Ujuje, d. n« Ur*"*«! drufim. d. J. «d«"J« <*r- J
stvo oblega občinski urad in o-nemogoča redno poslovanje. Prosim predsednika vlade, tuj brvz odloga odredi, ds se prične i javnimi deli. ker je položaj sicer nevzdrUjlv.
Kanina kosa. V splošni bolnici v Ljubljani je umrl v 17. !< tu starosti Frsnc Borštnik,
^ saaarss
Novics ftauW. ki ^J^n^lt
nobo Koroščeve vlade In dejsl^ ,----,— „,n fe ttv. Lov-.Jelo _ * ««* način bolj kot
pri &t. Pavlu. , ..
Poljedelsko prebivalstvo Združenih držav se je v zadnjih osmih letih znižalo za bržkone več kot 4,000,000 ljudi. L. 1920 je po ljudskem štetju prebivalstvo na farmah anašalo okoli 31 railjonov duš. Pet let kssneje je uradni popis pokazal manj od 29 miljonov poljedelskega prebivalstva. V nadaljnih treh letih je prebivalstvo na farmah pojemalo v istem razmerju.
To padanje poljedelskega prebivalstva se navadno pripisuje nesrečni poljedelski depresiji v povojnem času. Razne študije pa, izvedene od poljedelskega departmenta, pokazujejo, da je pojemanja dejanskega števila prebivalstva na farmah začelo že 1. 1880. Naravno je, da jo »labo stanje poljedelstva pospešilo selitev farmskegs prebivalstva v mesta, ali gotov del tega gibanje je pripisati naravnemu dolgotrajnemu prilagojen ju med industrijo in poljedelstvom. Razni faktorji v tem pogledu se lahko ugotavljajo. Nekatera dela, ki so se poprej opravljale na farmi s rokami, so se preno-ala v mesta. Mehanizacija poljedelskega dela, t. j. obdelovu-nje s pomočjo strojev, je odpravilo potrebo mnogih delavnih sil na farmah. ZboljŠani načini u-previjanje prsti in boljša sašči-ta pred boleznimi rastlin in živine so imeli sa posledico ekono-miziraaje z delavnimi silami,
Zguba starega poljedelsksgu prebivalstvu vsaj deloma poravnava druga važna selitev —-stalno preseljevanje razočaranih meščanov na farme. Prebivalstvo mest in deiele se neprenehoma zamenjava. Dočim farmarji prihajajo v mesta, ss del meščanov preseljuj« na deželo.
1924 se je preselilo iz fsrm v mesta 2,075,000 oseb, dočim se je 1396,000 mestnih prebivalcev >reselik) iz mest na farme. Zdi ae torej, da za vsake tri farmer-je, ki zapufčajo farmo, se po dva meščana preselita na njihovo mesto.
Vzroki selitve iz farm v mesta In narobe.
Poljedelski department je nedavno izvedel jsko zanimivo študijo o vzrokih eelltve iz farme v mesta in iz mests v farma. Razposlali so vprašalne pole na kakih 20,000 mestnih prebivalcev, ki so poprej živeli ns farmi, in na kakih 10,000 farmarjev, ki so se nedavno preselili iz mests. Glavno vprsšanje je bilo, zakaj so se presollH iz ferme v mesto in obrstno. Prišlo je približno 4000 odgovorov, ki v glsvnem razodevajo sledeče razloge:
Oni, ki so zapustili Življenje ns farmi, prsvijo to-le povprečno:
"Razni vzroki so nas privedli do tega, da smo se odrekli poljedelstva. Sploh bi ss nss moglo porssdditi v petero glavnih skupin,
Več kot tretjina nas je našla, da je farmanje »lab biznls. Ts skupina se ni mogla preživi jati: izdatki so bili večji kot dohodki. Visoke cene za stvari, ki jih kupujemo, nizke cene, za kstere prodajamo svoje pridelke, in visoki davki ao nss končno pre-pričsll, da razmere v mestih ne morejo biti slabše kot so, morejo pa biti boljše."'
Drugo naslednjo skupino tvorijo poštami ljudje. Z čim dalje večjim poslabšanjem telesne si Is in rsdi nemogočnosti. da bi zmagali vss delo poljedelstva, so ljudje v tej skupini prišli do zs* ključka, da najboljša rešitev nji-hovegs probleme je, ako ss prs-selijo v mesto.
Krta oamina bivših farmarjev je zapustila farme In ae preselila v mesto, ds morejo nuditi svojim otrokom boljše prilike za šoiovsnje.	'
Zelja, da živijo skupaj s otroci, staaujočlmi v mestu, ali hrepenenje po bolj ugodnem življenju, je provzročilo preeelttev Iz farme dveh ostaNh skupin.
Na drugi etrani. odgovori biv* ših mestnih prebivalcev, sedanjih farmarjev, razodevajo razočaranje teh Ijadl nad življenjem v mestih. Hkoraj vsi ti se odrasli na farmi.
"Večina nas ljubi poljedelsko
delo v mestih, dasi je morda nekoliko bolj težavno, zato pa sdra-vejše.
"Kar je nas pred vsem privabilo nazaj k poljedelstvu, so bik> temeljne pminostl farme za zdravje in življenjske raimeiV, zlasti za naše otroke. Mi izredno ljubimo življenje v naravi in prostornost življenja na deželi.
"Nekateri izmed nas, ki so bili dninarji, smo našli, da j« draginja v mestih i>ožrla ves naš zaslušek in da bi se nam bolj godilo ua farmi vzlic manjšemu zaslužku in iu prištedili več d narja.
"Dejstvo je, da smo vsi več ali manj naveličali mestnega življenja in ni mala stvar, da moremo živeti na farmi kot no-
La
'odvisni ljudje."
FM8.
RAZNE VESTI
SUHACl NAVALILI NA LEADVILLB. iX)LO.
Val mestni odborniki obtoženi kršenja prohlblcije.
Leadvlile, Colo. — Vsi člani mestnegs sveta, šerif, mestni pravdnik in ponočni policijski načelnik so bili pozvani prtd zvezno veleporoto na obtožb«} su-hačev, da ae mesto ne zmeni zs prohiblčno postavo. Zvezna poli-dja je aretirala ksr vse mestne uradnike. Ogleduhi, ki so prein-kavali, pravijo, da se v Leadvil-lu prodaja pijača kakor v starih časih — toda v meatu je dobra straša, ki takoj naanani slehernemu grešniku, kadar se blišajo prohibičniki in takrat je v hipu vse zaprto.
I Lsadvills, mesto bogatih rudnikov in najvišji kraj v Združe-nih državah, je imel 10,000 prebivalcev in 6 aalunov, ko je prišla prohlbicija.
Prohibtčnik, ki je obstrelll dekle, plašal iS kazni.
Elyria, O.—Prohlbičnik Ix>us Clcco, ki je v Lorainu pred nekim časom streljsl ns bežeči avto In ranil Betty Haywood na glavi, je bil te dni obsojen, ds plača samo pet dolarjev globe. V avtu ni bilo nobene pijače in vo-zMelj je bežal radi tega, ker je smatral prohlbičnike sa roparje.
Hamomor matere.
Chicago. Nannie Brown je v nedeljo vsled žalovanja nad Izgubo svoj s hčsrkc, ki je pred par todni umrla, skočila na ulico z drugegs nadstropja svojega stanovanja, 149 Ashland ave., in Je radi poškodb par ur pozneje umrla v bolnišnici.
26 lovcev ubitih v prošli aezonl.
Lansing, Mlch. — V lovski sezoni, kl^c je pričela 16. septembra in končala 1. decembra, j« bilo 26 oseb ubitih v lovskih ri«-zgodah v raznih gozdovih države. 43 oseb ps je bilo ranjenih. To je rekordno število lovskih nosreč v Michlganu.
Duncan, Okla., 8. dec. — Vojaški letalec Park Sanders je zvorel, ko je njegovo letalo ns »llžnjem letaiišfu pidlo no zem-I jo In se vnelo. Njegov tovsriš Clement Migllono, ki je bil z nJim v le t slu, Je bil tudi močno opečen. _ _
Vlak skočil s tira.
Kossburg, Ore., 8. dec. — Pot. nitki vlsk Houthern Pacific *o-leznlce Je včeraj skočil n tira, sedem milj Južno od tukaj. Dvajset oseb je bilo ranjenih, ko Je šest vsgonov zdrknilo v Jarek.
Vellfc požar,
Chicago. — V nedeljo je nastal velik požar v tovarni Na-tban M. tttons Co., ns 2024 N. MoJor ave., ki j« popolnoms rsz-d«'jsl poslopji«. Skods i *:*>O,O<J0.
i ns
Odprta vrata.
Razjarjen km*t: "Kaj ps vendar mislite, gospa T Nsjprvo vsm dovolim, ds postsvlte svoj šotor na mojmm travniku, vi p* niti toliko niste obzirni, da bi zaprli leeo sa s«boJ, marveč ml izpustite vso govsjue živino."
Nadel joka izlet s les; "Oprodi. U\ prosim vas. To niaem zakrivil« Jaz. pač pa moj mož. ki Ima navado, da spi vidno pri odprtih vrstih." •
Kak* u krnijo rastlin aepaklicaaih (ostov
Spisal M. (Ilenšek.
Snovi, zaradi katerih cvetovi marsikaterim Šivalim m rs«, so ali alkalojldl ali smole, slasti pa hlipna olja. Kakor pa navadni listi, ki se odlikujejo ali tH) alkalojidu ali po smoli ali po hlipnem olju, ne ugajajo vsaki šivali, zakaj jedni so po volji, drugi mrze, prav tako je tudi h cvetnimi deli. In dočim m) oglb-Ijejo »osel)no pretvekovakl dišečega cvetja, vabijo hlipna olju manjše živali, slasti žužke, že is dalje ns cvet. O tem se lahko prepričamo najbolj tam, kjer Opazujemo dehteče cvetove ponoči, kadar žužok ne vidi in ga vodi le vonj do rastline. — Naposled bodi omenjeno tudi to, da kemijske spojine, zaradi ksterih živali ne použijejo svežega cvetja. izhlape ali pa se močno li-premene, ko se posuše cvetovi, in le taky,je mogoče, da jih po-irustajo prežvekovalci v senu in otavi.
Kemijskih spojin prvs naloga je, da preprečijo kolikor mogoče poškodbe'po velikih živalih, slasti po prežvekovalcih, zakaj bres njih bi .poginila marsikatera rastlinska vrsta in izginila s površja matere aemlje. Veliko več >a je drobnih šivalec, ki silno ttrqpene |k> rasnih rastlinskih delih In JgtlkaJo akoro noč in dan za medom ali nežnim zelenjem, ali pa popaso cvetne dele, bres katerih rastlina ne more nastaviti plodu, ne roditi kalji-vogtt semena. Toda vsem nI po-grnjens miza, zakaj "veliko je poklicanih, pa malo Izvoljenih." Ako bi utegnila biti živalca rast-Inl na kvaro, navadno ne more do onih delov, ki bi jih pokvari-a. Rastline so proti takInt na-pokllcanlm gostom kaj izvrstno zavarovane, In Število rasno-vrstnih naprav baš ni majhno, kakor se skoro prepričamo.
Dragi prijatelji Ootovo si že videl večji vrt, kjer vzgsja umni vrtnar mnogovrstns cvetice, v*-ike In msjhne, domače In gizda-ve tujke. Ali si pa tudi videl, kako ubrtnl one, po katerih bi aicor laslle nekrllate mravlje,« stonoge in prašički, da mu J i la ne sklestljo ti porednežiT Iz )rva si morda celo mislil, da ku-ia mož prismodo v cvetičnih onelh, iMJveznjenih malone do roba v vodi. Na njih so stali drugi s cvsticaml. Moš U vae to azkazuje In končno seveda tudi razloži, čemu ao lonci oeehJJenl ki vodi od suhe zemlje. CudiŠ se bistri glsvici, ko vidiš, kako je vse čedno, In ko dalje opaziš, da se ne pomičejo celi roji razne nesnage po nJega Iz voljen kah. Kako tudi? Voda Jim Je j«, ds, zvrstno hranilo, ksterega no morejo prekoračiti. |99e v<-ni ti povedati, Je 11 to res iznajdba človeške bistroumnosti sli samo posnemanje pri-rod«, tu ps ti Ishko doksžom, ds rase v prosti pri rodi dokaj rastlin, ki bi človeku lahko pokazale jednako napravo. Meseca veli-koga srpsna, ko zspušča dandanašnji toliko In toliko ljudij soparne nižsvs, da si razvsdri duha v čistem zdrsvem planinskem vaduhu, pridruži se tudi ti taki karavani. Ves«tlo korakaj za ■jO in poslušaj, kaj neki pripoveduje učenjak svojim vernem poslušalcem. Ustavil se Je pred krasno planinko, pikčastim avi-ščem, razkazuje nje posebnosti in znak«, po katerih Jo ločiš od sorodnlc. Dobro Je pasil mož, ds se je nI dotaknil niti k mezincem, in vedel je tudi, zakaj. Svlščevl listi so po sUrtilu tako I nameščeni, ds dHsta po dvs in I dvs v tisti višini dvojico, katere spodnji deli so nužnlčssto rai-| šlrjenl in z robovi zraali. Tako nastane češi podoben bajsrčtk. ki Js napolnjen z vodo gotovo tadaj, ko ss cvet odpira. Takih bajerčkov je toliko, kolikor Jc listnih dvojic. Mož vzsm« mravljo in jo položi ns steblo m«d dvs bsjerčka. Vs« s« mu nssmeje, in neksteri (*lo mislijo, ds h'ič« sicer resnobni mož zbijati šal«. Toda pog|«Jt«. mrsvljs teka ns viš, teka tiizdolu ln (»onavlja to nekaj časa. Ko Je prepričana, da Je vea trud zaman, vrže se ns tis in pober« kopita. Mož vzame drugi* tretjo, sli vsaka ae ved« j«dnako i nobena n« more do m«du.^ Pot JI zapira voda v bajrrčklh. Ali nI to m<»rd« slu-lajno? | Mol takluio m«iku«l na drugi, treijl rastlini. Povsod kakor na prvi! Ali pa ima ivlšč
a"
v svojih bsjerčkih tudi zmirom dosti vode, da prepreči pot ne-sklicanim jH>setnlkom? Ima je, in sicer ssto, ker raae po takih krajih, koder pada obila rosa ln mu zmirom napaja te čudne studencev Po enaki naprsvi se odlikujeta tudi ogeraki svišč in košu thik. ki sta oba doma na planinah. Za cvetove imenovanih rastlin so torej nekrilate živalce nepoklicani goetje, katerih se od križajo a tem, da atrme posamični atebeini deli nalik kolom iznad kakoga ribnika.
Ker pa nI vsakdo sa plsnine in visoke gore — vi rokov je več, daNi aamo dosdevnih — sdl se nam umestno, da izpregovorimo dve tri o rastlini, ki je enako u-Ht varjena, pa raae maraikjo po dolinah, in sicer najrajši po grobljah in drugih pustih prostorih. To je pornastolistna ščetka, visoka, močna in bodeča rastlina; najbrž le nekoliko ii-premenjena navadim ščetka. Nje nasprotni Uati so paroma zrasli, ln sicer tako, da tvarja zrasli spodnji dol vsake dvojice Ujast bajerčok, ki obkolja steblo. Te globeli se napolnijo i * dežnico, katera dolgo ostane v njih. Najsi 4—5 dni prav nič ne dežuje, komaj opasiš, da te Je znižala. Ker so bajerčki raa-merno globoki, nadomešča ae tekočina, ki j« podnevi izhlapela v srak, z jutranjo roso, katera priteka v kapljicah po Ustih. Tudi tu se lahko primerjajo posamezni »tabelni deli, postavljeni drug nsd drugim nad vsako listno dvojico, kolom, strmečim isnad vode. Ako Je človek natančno opaioval prirodo, ne moremo skoro dvojlti, da bi ne bil spo-znsl, kakšen Je namen navedenim napravam, ln kako Jih obrača sedaj aebl v korlatl
Na tem mestu ulkakor ns smemo zamolčati, da gredo ne-k rila ti žužki večinoma šele tedaj za hrano, ko je Že zlato aolnco popilo bisers, bllščeče se v mavričnih barvah, in Jih odvedo v . ozračje. Na trati, polni roae, srečamo te mravlje malokdaj. Cvetov takih rastlin, ki so odprti aamo zarana, torej ne nadlegujejo nekrilatl gostje, in aato jim tudi nedostajs rasnih branil.
Doslej smo zvsdell, da ao cva» tovTohth rastlin, katerih steblo se dviga isnad bajerčkov, napolnjenih z vodo, popolnoma varni nepoklicanih gostov, Ali priro-da I ms tudi take rastline, ki ra-sto v vodi, ki so tedaj popolnoma ločene od suhe somi Je. Njih cvetja ne morejo doseči nekrilatl grsbežl, hrepenči pO cvetnem prahu ali medu, zakaj od-križale so s« Jih popolnoms s tem, ds plsvsjo njih cvetni rec-IJI po vodi ali pa kipe Iz nje ln drže cvetk« po konci. Jako značilno za povodu« rastline je slasti tudi to, ds s« n« njih ne rat-vijejo nikakršns branila, in čemu bi jim tudi bila, saj se Jim nI bati porednežev. Ako pe pa rasmerje Izpremenl in s« voda porazgubi, bodisi da s« posuli sli (Hiteče, tedaj si VS priroda pomagati s tem, ds oskrbi dotlČ-nlco z nsprsvo, katera jI nadomešča vodo. <Dslj« prihodnji!.)
IftfKM 8 VOJKU A OCKTA
JOHN RAUNIO kateri me je pustil predno ssm bil rojen v Jugoelavijl. On je odšel v Ameriko tet« 1912 meee-ca marca. Zadnje delo, ki je debli v domovini je bilo na Jeeeni-cah na Gorenjskem, tako sem sllšsl od moje matere. Sel |e mend« v Pusblo, Colo. To je vse, ksr vem od nJega. Uljiadno ga pro«lm, ako čltal ta oglas naj se ml Javi, ker ae gotovo le »pominjal mene Otto Bo-štel«. Prav lepo |iroslm tudi cenjene rojak« Sirom Amerike, sko kdo ve sa njegov naslov, naj mi to sporoča, ilporočitl mu Imam m*k«j Izredno vašaaga. Htar sem »«dsj 16 let In v Ameriki sem sedaj 7 let. Prosim sa odgovor ns naslov: Otto Bošte-le, «667 Ho. L«w »klale Ave., Chi-lU.	<A4r.)
TOREK, 4. DECEMBRA ^
NAZNANILO NAROČNIKOM ČLANOM 8NPJ, ROJAKOM IN ROJAKINJAM -
Naši potovalni taatopniki
***	Gfium, iz Me
llellandtown, Pa^ kateri bo obi. ■kal del države Petina. in W(Nt Virgtoljo.
Sebrat Joka Kravan ja iz A vej. Ia, Pw., bode obiskal drugi de| države Pennsytvmnije in zapadni del držav« Ohio.	^^
Sobrat Anton Jankovich, nai stalni zastopnik Je na delu a naročnike v mestu Clevelands In bližnji okolici v državi <*£
Nadalje no naši zastopniki društveni tajniki In tajnice, lu-teri ao pooblaščeni za zastopni. štvo za Hat Prosveta.
Upravništvo toplo pripoipča vse gori omenjene zastopnike članom in članicam in rojakom naročnikom, da njim gredo ni roke in akušajo pomagati pri agitaciji za list Proaveta. Sedaj je zimski čas in dolgi večeri, naročite ai list in kupite dobre knjige. Se posebno sedaj ko so knjige Književne Matice ta-korekoč skoro zastonj na prodaj, bi se mogel vsakdo, ki le zmore naročiti nekaj teh dobrih knjig.
Za list Prosveta in Književno Matico S. N. P. J.
Filip Godina, upravitelj. -'" ' > --
Naročile m*din«iH u^ najboljši unifnitr za da.
B VETA
POJASNILO DRUŠTVENIM TAJNIKOM IN POSOJATB-UEM RAZNIH NAZNANIL.
petoati. Bil j« posebno zloben
in divje podil živali, da so že renčale, to se pravi vas razen atareka Avgusta, Id Jo bil predebel, prelen in pr* star, da bi se sploh razburjal
Slednjič Je udaril Wallace Avgusta a palico po kolenih, da ss je postavil v lego. Stari Avgust je dobrodušno pomigal z očmi, odprl žrelo in Wallace Je vanj u-taknil svojo glavo. Kar naenkrat pa ao udarile čeljusti skupaj* nekaj je zahreščalo in nič dru-
zavedel, potisnil do ozadja is borovega lesa, ki ga Je rabil za metanje nožev. Nato Je de Vilic pričal metati vpričo vseh gledalcev nože, ki ao se zatirali v lea ob obeh straneh nadzornika, tako blizu, da ao mu predrli obleko in odrgnili kožo. Tako trdo je bil pribit, da ga klovni niso mogli drugače oprostiti, kakor da ao morali isvleči noša. Od tedaj je veljalo čuvati se tfs Ville-a in nihče ni bil več kot samo uljudeu do njegove lene. Bila j« sicer malov redna ženska, toda de Ville-a so se vsi bali •
Le eden, Wallace as ga ni baL Bil Je levji krotilec in je tudi uporabljal trik, da Je polagal glavo v levje žrelo. Tega ae seveda ni upal pri vseh, temveč samo pri velikem in starem Avgustu, na katerega ae je človek lahko vedno zaneseL
Torej WaHace — kralj Wal-lace kakor srno ga naživatt — ss ni bal nikogar, ne živagn ne "mrtvega. Bil je v resnici kralj, o tem ni bilo dvoma. Videl sem ga, kako Je iel nekoč, da bi dobil stavo, pijan v kletko k razdraženemu levu in ga pretepal brez palice, dokler se mu ni u-dal. Obdeloval ga je z golo peatjo po gobcu.
"De Ville-ova žena —"
Za nama je nenadoma nastal glasen nemir in mož z leopardi se ja takoj obrnil • Za nama je bila večdelna kletka. Velik siv volk je popadel opico za prste, Id jih je vtaknila okoli vmesne stene, ki je ločila obe živali, ter jo vlekel za roko k sebi. Roka je popuščala ter se vedno bolj istcjgovala kakor debela elastika in tovariši nesrečneža ao delali strašen vrišč. Ker ni bilo v bližini paznika, je stopil mož z leopardi h kletki ter udaril volka s tenko palfcO krepko po gobcu. Nato js zopet prišel s žalostnim smehljajem, kakor da bi prosil sa oproščen je, in nadaljeval, kot da ae ne bi bilo nič pripetilo.
je koketirala s kraljem WaHace-om in kralj Wallace ž njo; de Vills pa je metal temne poglede. Svarili snaeWallace-a, a ni nič pomagalo. Norčeval se je iz nas, ravnotako kakor se je norčeval z 4* Ville-om. Da, potlačil mu je glavo v lonec kleja, da bi mu dal ^vzrok sa spopad. Da Ville Je izgledal strašno, po. magal sem mil, da ae je očistil; ostal pa je pcpolnoma miren in tudi grozil ni. V njegovih očeh pa sem opazil svetlikanje, ka-koršnega sem' videl mnogokrat pri zvereh. Seli sem k Wallace-u, da bi ga posvaril On pa ae ja smejal, vendar nI več toliko gledal sa Ville-ovo žena
Minilo je vOČ mesecev in nič ss ni dogodilo!- Zdelo ae mi je, da nastopi mir in da ni več no-bsns nevarnosti. Takrat smo bili na zapadu in dajali predstava v San Frančišku.
Nekega dne aem šal med popoldansko predstavo — veliki šotor je bil poln otrok in žena — iskat rdečega Dennya, vodjo naše skupine, ki js bil nekam odšel ter vzel s seboj moj žepni noš. Prišedši do šotora za preoblečen je, sem pogledal skozi luknjo v platnu, ali ni morda notri. Ni ga bilo, a pred menoj je atal kralj Wallace v tri ko ju in čakal, da pride na vrsto s svojim lsvom. Zabaval se je pb prepiru med dvema artistoma na trapecu. Val v šotoru ao bili zapoalenl razen de VUle-a in o-pazll aem, kako je gledal Wal-lace-a s neprikritimi sovražnimi pogledi. VVallece in ostali so bili tako zaverovani v prepir, da niao opazili, kaj ss Js tedaj zgodilo.
Jaz sem pa videl to akosi luknjo v platnu. Da Vills js isvlekel svoj žepni robec in naredi) s roko tako, kot da bi ai hotel obrisati pot s obraza — bil je vroč ds® — žel istočasno ob Wal-laoe-u in stopil sa njega. Vendar ss ni ustavil, ampak Js žel dalje proti izhodu in mahal pri tem z robcem. Ko je atopil is šotora, ss Js oknenil z glavo in hitro po-gledal nazaj. Njegov pogled me Je vznemiril, kar aem videl v nJem ne samo sovraštvo, temveč tudi smagoelavje.
Ds Ville ae hoče postaviti kjs na prešo, sem si mislil pri sebi, In kar proste je aem tadihal ko •em ga videl Oditi is cirkusa na električno želeanlco. s katero ae je odi- |a| v mesto. TkUl Wd nu( za tem ss mi Je i^r^llo iz-»led It I lase ršsčega Oennya v velikem šotora. Kralj Wallace Js izvajal svoje točko Ia publika js bila kar brez sape od same ne-
miren in trezen. Vsak je mogel "Zobje ga bolijo," je pojasnil, s navadno palico napraviti leva »Torej, glavna točka lsvjega pokornega. Nekoč ss Js boril z krotiteljs je bila, da je vtikal enim pol uro. Vselej, kadar Js glavo v levje žrelo. Moš, ki ga naskočil. Je bilo trtba le udariti je sovražil. Je bil pri predstavah preko gobca, če se je pe hotel navzoč, ker je pričakoval, da bo potuhniti in ss je s povešano nekoč zaattšal, kako bodo uda-gisvo plazil okrog, je bilo dovolj, rili levji zobje skupaj. Potoval da ai ls iztegnil nogo. Če je je z menažerijo po vsej deželi, hsstnil po nji. jo js pritegnil k Leta ao minevala in moš ss je sebi in pe zopet udaril preko postaral, poetaral se je levji kro-gobca. To je bilo vss.	t llec in tudi lev se je postaral
Kazal mi Je avojs brazgotine, In končno je zaališal nekega medtem pa Je kar naprej zri ne- dne. ko je sedel v prvih vrstah, ksm v daljavo in z tihim, než- to, na kar Je čakal Levovi zobnim glasom govoril Mnogo jih je so udarili skupaj in bilo js je imel, med temi ena ki še ni brez pomena klicati zdravnika, bila začel jena. spomin na tigri- jn moš z leopardom si Je kanjo, ki ga je bila popadla za ple- kor mimogrede ogledal svoje čs in ss mu zagrizla do kosti. nohts, a pogledom, ki bi bil lah-Na njegovi skrbno zakrpani suk- ko kritičen, če ne bi bil tako ža-nji sem mogel opaziti kje ga je loeten.
popadla. Njegova deana roka "Vidite, to je potrpežljivost/' od komolca navzdol Js bila tako jc nadaljeval "In to imam tu-rasdejana od krempljev in zob, di jas. Toda poznal aem moža, kot da bi bila v mlstilnem stro- ki je bil popolnoma drugačen, ju. Pa to nič ne de je dejal, sta- Bil js majhen, droben, tak kot rs rane ga nadlegujejo le, kadar oglodan francoski požiralec nosa pripravlja deževno vreme. £*v in vaeznalec. Zvsl se je de Naenkrat as Js domislil nečesa Vills in imel je lepo ženo. Ona in obraz as mu js rasjasnil kar je nsstopala na trapecu. Izva-v resnici, kakor bi jaz rad slišal jala je aaKo s vrha cirkuške ku-kako zgodbo, tako mi js tudi on pole v mrežo, hotel ns vsak način eno poveda- Ds Ville je bil naglega tempe-ti. .	ramenta. malone tako naglaga
"Gotovo ste že slišali o krotil- ko njejgova roka ali ko tigrova cu levov, katerega Ja neki mož šapa. Ko mu js nekega dna hlev-sovražil r je vprašal	ji nadzornik zabrusil v obraz,
Umolknil js in zamišljeno gl*- "žabošeroc" ali nekaj podobne-dal bolnega lsvs v Idstkl, ki js ga, morda Is kaj hujšega* P je bila ravno prod nama.	| šiloma prodno ss js nadzornik
Pogled mu je bil ssnjsvo Izgubljen in zdelo ss js, kakor da njegov otožen, počasen, dekliško mehak glas, izraža globoko ukoreninjeno melanholijo. Bil js mož z leopardi, a tega mu ni bilo poenati. Njegov poklic je bil da je nastopal s dresiranimi leopardi ter proizvajal najbolj predrzne točke, tako da je številne gledalce po hrbtu mrzlo »preletavalo. Zato je dobival pd ravnatelja plačilo, ki je bilo v razmerju z živčnim razburjenjem, ki ga je povzročal
Kakor rečeno, mu ni bilo videti, da je krotilec. Slabokrven, ozkih bokov ln plač je napravljsl vtis, ds ne trpi toliko ns melanholiji nego da ga le navdaja mirna, tiha žalost, katero tudi prenaša mirno in tiho. Poslra-šal sem ga pripraviti, da bi po-veda! katerikoli doživljaj, a zdelo ss ja, da js sploh brez fantazije. PO njegovem mnenju se mu na njegovi blsžčeči življenjski poti ni pripetilo nič romantičnega. Ni prestal nobene smrt-nonevarne prsskušnje, ničesar posebnega doživel — samo ved-no ja čutil isto sivo enoličnost in neskončno dolgočasje.
Lsvi? O dal Paš ss je z nji-mi boril p« to ni bilo nič takega. Trobe js bilo ls ostati vsdno
Mož z leopardi se je mirno in zamišljeno smehljal in v njegovih očeh ae je zopet pojavil obi-čajni izraz. 'To Je bil konec kralja VVallece-*", je nadaljeval a svojim mirnim, žatoatnlm glasom. "Ko ae Je razburjenje nekoliko poleglo, aem porabil priliko, ae pripognil do Wallace-ove glave ter povonjal V istem trenutku sem moral kihniti"
"Bil . . bil je . . sem silH vanj, jecljajoč od napetosti.
"TObak za noalaaje, katerega mu je naaul de Ville na glavo v šotoru za preoblačenje. Stari Avgust ni naredil namenoma. Samo kihnil je."
Izobražen glasbenik ae je na neki slavnostni prireditvi silno dolgočasil. Posebno ga je dražil neki pevec, Jd je silno slabo pel Glasbenik si ni mogel premagati ter je rekel svojemu sosedu: 'To je vendar od sila, kako ta človek napačno poje." -r- "Oh, to je uboga para, ki ne sliši kaj poje, ker je gluh." — "Ali bi mu potem ne mogli reči, da je pesem že pri kraju?"
ŽENITVENA PONUDBA.
Lepa prilika se nudi Slovenki, 86 do 46 let stari, žalim as seznaniti v svrho ženitve. Se ne oziram veliko na premoženje, samo na zdravje in poštenost, ter dobro gospodinjo, bodisi samska, vdova ali zakonito ločena, naj ae prijavi ako katero santaa. Tudi z par otroci ni izvzeta. Jaz sem farmar vdovec, 60 lat star z tremi otroci, dva ata pri meni en je proč. Pilite na naalov: "Severni delavec", 2867 So. La-wndale Ave., Chfcago, 111.
Daje noro moč oslabelim organom.
Ali it kateri valih orcanov mUM. on*. »««.IT Ali .Ubo apfte v no* I M p^budiu
MdJMf Nuaa-Ton« hitro uradi tok« .Unj., k#r vam ojata ul, or,.n. ia 4al«ranj. ter da novo »o« livarn i. milUa«. Na ta na. «■ aa napratevnoat ia caprtniaa odpravi, o. ktotoa Ia m«hurn« nmdnoatl r*4lk>. alavo-bal. OMOtlea adlda In avata po«ltno apanj. aa vaai
j,D9kMML^L?0 nMVnv'	M Ua-
Ji '	U podaa a poroiii,
od Ur.' W. J. Koper. Lumbarton. N. O. Mr. Hoppar Ja M lat ator Ia pravil "Ža nikdar ulival	ki H dala toliko modi
ta taka kltra kal Nuca-Tana. iaaial aan ca to M dal In te a. podati« tak« »M, kot aara b i II ut -Ur." Zdravil«, ki dato tak« «udo-vltoatl. M morali raMti val liodia. M ao al*. baaa adravj«. VI lahko dobit« Naga-Tma kjerkoli aa pr^.j.j«, adravito. ali jih pa val traovaa narodi «a vaa od lakarnilklk ti^raav
(Adv.)
ozrl proti glasni družbi, sredi katere je sedaj vzplamtel prvi zubelj ob visoki grmadi.
Eden izmed .gospodov ss približa hruški. v "Miloštivs gospa — kjs pa ats? Andrej, kjs pe imaš gospo T zakliče na glas. BU js adjunkt Paval.
"Pravi, da jo glava boli," odgovori sodnik. "Oh, mislim, da bodo skoro bolje 1" vzklik-se ftvo Vrbanojka ln se oklene Pavlove roke, ki jo je bil naglo ponudil. Tako odideta k ognju, sodnik ps malomarno žvižgaje za njima.
S tem žvižganjem je hotel utešiti razburjenost, ki ga js obšla. Nekako nsumsven, toda silno bodeč mu je bil ša vtlaek, katerega ao napravile zadnje beaede Ančkine: "Zakaj — čemu ai me pa vzel?"
Vendar ni utegnil premišljati o tam. Tukaj prod njim js plapolal velik ogenj
ajssnsmu, s zvezdami posejsnemu nebu, in ae js utrgal ksa plamena, švignil nekoliko pedU kvišku ia ugasnil v dimu, ki se je krožil na široko nad grmado. Mladi ljudje zapojo veselo pesem, tam ob strani polena nekaj to-pičev, in v občnem oduševljenju dvigne učitelj svo) kozarec ter napije kumlcl žolsks zastave, katero bodo jutri blagoslsvljali.
Adjunkt prinaae urno koaarec in ga po-tisns Ančiki v roko. ' ^
"živela kumiea!" zazveni iz nova, organlat potegne ob hsrmonlki: "Mnoga leU živela 1" in vss divji zbor zapoje za njim.
"No, Andrej, ali ne bodeš trčil r vzklikne notar Valentin, ki je bil vzpričo raznega popoldanskega veeslja že vss rdeč v lice.
"Gospod sodnik — s msnoj tudi!" oglasi M poleg Vrbanoja Jullks, zagorska učiteljica. "Kozarca nimam, kozarca!" hiti sodnik. "Na, tukaj je moj!" isprogovori Ančiks, stoječa nekoliko korakov pred njim, in mu po-nudi čašo, ns da bi as ozrla v družbo, ki js ob-stopila soproga.
Androj js trkal in p 11 Skoro Ja bilo po velikanskem krosu; v žareči kup je vrgel naposled pijsn študent neba-san toplč, da aa Ja glasno kričeč vse rasbag-nllo; potem pa ja pok tn zasvit razpršen* žerjavice naznanil da je konac današnji veeeticl.
J ARA GOSPODA
Člani in Sanice S. N. P. J.	M
Sedaj lahko dobite	^
Ust Prosveta vaak dan za eno lete In knjigo J AMERIŠKI SLOVENCI, vredno $5.00—eko A nam pošljete brez odbitka sveto $6.30.	^fl
AH pa tri knjiga: SLOV.-ANGLB&KA SLOVNICA, vredna $2.00, ZAKON BIOGE-NEZUE, vredna $1.50, in PATER MALAVEN-TURA V KABARETU, vredna $1.50, akupaj .^H vrednost $5.00 in dnevnik Prosveta za eno lste^^H za svoto $6.30.
To velja za člane S.N.PJ. za vae stare in nove naročnika. Na člani pta-fajo $7.50.	.
t ijjpCf
Lahko dobite pol lete dnevnik Proaveta in akupne vrodnoeti sa $2^0 knjig, n. pr. JIMMT HIGGINS, ZAKON BIOGENEZUE, aH pa ZAJEDJUXE In HRBTENICO in INFORMATOR ako nam pošljeta svoto $3.90. Nsšlani pošljejo $4.50. AH pa sa $2.90 pol Ists list Prosveta in knjigo JIMMT HIG0IN8. Nečlani $3.50.
To vaa velja za stare in nova naročnike. Vaak mors poslati cslo svoto brez odbitka. Denar in naročila pošljite na upravništvo na naslov:
PROSVETA, 2657 So. Laemdals Ave„ Chicago, IH
Pošiljam
(ms ...................
.....................................................................................
Naalov ............
-	*	~	-----------n i m i in. ■ 11111 nn ■ 1111111 n ■ 111 ni------
Država.
........ ........M ....... ................ČL društva....................
Tiskarna S
SPREJEMA VSA V TISKARSKO OBRT SPADAJOČA DELA
TUka vabila aa veselice in ahode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slova&kem, češkem, nem-ikem, angleškem jeziku in drugih
Vodstvo tiskarne apelira na Članstvo sir jj, da tiskovine
naroča v svoji tiskarni
cene zmerna, tmijako dalo prva vrsta. Vaa pojasnila daje vodstvo tiskarne
S. N. P. J. PRINTERY
2117-69 So. Laimdale Avenne "
CHICAGO. ILL.
I	^
TAM SE DOBE NA 2EUO TUDI VSA USTMBNA POJASNILA

-s.