Leto LXIX Štev. 34 V Ljubljani, v t oreh, 11. februarja 1041 FoUnhs plalant t golovM Cena B din -ms* Od 1. nov« dalj« naročnina mesečno 80 din, za inozemstvo 50 din — no-deljska izdaja celoletno 06 din, za inozemstvo 120 din. Uredništvo: Kopitarjeva ul.6/ITL TeL 40-01 do 40-05 SEOVESEC Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka b dneva po praznika. Cek. račj Ljubljana it 10.650 sa naročnino in štev. 10.849 sa inserate. Uprava: Kopitarjeva ulica 6 TeL 404)1 do 40-05 Podrui.i Maribor, Celje, Ptuj.Jeaeniee, Kranj, Novo mesto, Trbovlje. Francija v stiskah Odkar je maršal Petain iz svoje vlade odslovil i.avala, to je nekako od srede decembra lanskega leta, doživlja Francija zelo resne dneve. Laval, ki pripisuje svoj padec svojim nasprotnikom v Pe-tainovi vladi, ki da so želeli njega popolnoma odstraniti od soodločanja v zunanjih in notranjih vprašanjih Francije, se je zabarikadiral v Parizu, kjer ima skupino svojih prijateljev in je od tod začel hudo borbo zoper vlado v Vichyju. Zagovarja jo s tem, da so njegovi nasprotniki maršala Petama pridobili zase, da ne bi več vodil tiste in take politike sodelovanja z Nemčijo, kakor se zdi La-valu edino pravilna. V to borbo je posegel tudi zastopnik Nemčije v Parizu, znani Abetz, Petain in Hitler sta drug drugemu pisala — kaj, to je še danes tajnost — naposled je bil poklican na pozorišče admiral Dar-lan kot posredovalec med maršalom in Lavalom, o katerem so trdili, da ne terja nič več in nič manj, kakor da prevzame vodstvo francoske zunanje in notranje politike, medtem ko bi Petain imel golo reprezentativno vlogo. Ker so domnevali, da za Lavalom brezpogojno stoji Nemčija, so sklepali, da se bo moral sedanji vodja Francije ukloniti zahtevam Lavala ali pa bi se zgodil preobrat, Ifi bi maršala odstranil s silo, če bi se sam ne umaknil ali pa storil kaj še usodnejšega. Zakaj ni si bilo mogoče drugače pojasniti velike politične stiske, v kateri se Francija nahaja skoraj že poldrug mesec, kakor da gre za spor, ki prav za prav ne obstaja med Petainom in Lavalom, ampak med vodjem Francije in vodjem nemške države Hitlerjem. V čem je to nasprotje? Tega še do danes za gotovo no vemo. Ali zahteva Nemčija od njega, da bi Francija odstopila državama osi nekatera oporišča na obalah Sredozemskega morja, ali pa celo pristop k tropaktu in več ali manj aktivno soudeležbo v vojski proti Angliji? Cisto gotovo je le to, da je Laval hud nasprotnik VeLike Britanije, ki da je Francijo v korist svojega imperija zapeljala v sedanjo vojsko. Zaradi tega zagovarja misel zveze evropskih držav, naperjeno proti Angliji, ki da se mora izločiti iz politike evropskih držav, na katero da ne sme imeti nobenega vpliva več, da ne bi bila usoda Evrope navezana na usodo britanskega svetovnega gospodstva. Iz tega je jasno, da spor, ki je nastal med Lavalom in njegovimi prijatelji na eni ter med maršalom Petainom na drugi strani, ni samo spor zaradi vprašanja, ali naj voditelj Francije Lavala zopet sprejme med svoje sodelavce v vladi, ampak je spor zaradi zunanjepolitičnih smernic francoske vlade v Vichyju, tako da bi zopetni vstop Lavala v Petainov kabinet naravno značil, da bi maršal Petain pristal na tako politiko, ki bi ustrezala želji Nemčije po čim tesnejši prilagoditvi mednarodnega stališča Francije stališču, ki ga zavzema Nemčija v sedanjem trenutku svetovne vojne in njenega bodočega razvoja. Da se zveza med Lavalovo opozicijo proti Petainu in politiko, ki jo vodi Berlin, ne vidi tako točno, temu je vzrok to, da se nemška vlada do danes ogiblje vsakemu direktnemu posegu v vodstvo francoske politike, zaradi katerega bi mogla biti osumljena, da izvaja kakšen zunanji pritisk na državo, saj je v njej sami struja raznih javnih in kulturnih delavcev v samem Parizu, ki hoče popolni prelom s prejšnjo, vseskozi na Britanijo naslonjeno Francijo in tudi temu odgovarjajočo notranjo politiko, ki bi pomenila hkrati prelom z načeli, po katerih se je Francija vladala zadnjih 150 let. V tem trenutku imamo celo šumo časopisnih poročil, ki nam predočujejo veliko resnost sedanjega trenutka, ko se bo maršal Petain moral odločiti, ali ostane pri svoji politiki, ali pa se vda zahtevam, ki jih zastopa iz Pariza Laval. Nimamo pa prav nobenih podatkov, iz katerih bi mogli za gotovo sklepati, kako se bo maršal odločil. Zato moremo samo domnevati, kaj bi se utegnilo z največjo verjetnostjo zgoditi. Maršal Petain stoji gotovo tudi danes na stališču, da se mednarodno stališče Francije, kakor ga je določilo premirje z Nemčijo in Italijo, ne sme izpremeniti. Zdi se mu nemogoče, da bi se nadaljevalo delo francoskega narodnega preporoda, hkrati pa dopustilo, da bi bila Francija zopet kakor koli potegnjena v vojni vihar. On ne more vzeti nase odgovornosti za posledice, ki bi zaradi tega mogle nastati. 2e zdaj Francija prenaša hudo blokado od strani Anglije, ki bi jo mogla omiliti samo Amerika, ki pa tega seveda ne bo storila, če bi Francija zopet stopila na mednarodno torišče kot zaveznica v boju zoper prijatelje Amerike. Hudo je tudi breme zasedbe im Bog ve, kaj bi se zgodilo v francoskem kolonialnem imperiju, če francoska vlada krene na drugo pot? To so razlogi, ki morajo vplivati tudi na Nemčijo, saj je Petaiinova politika v prid tudi zmagovalcu, ki more popolnoma zaupati voditelju, čigar poštenost, avtoriteta in ugled pred francoskim narodom in pred vsem svetom jamči za lojalno zadržanje Francije, ki koristi Nemčiji sami in pomaga ustvarjati Francijo, ki si bo prizadevala za pravičen in trajen mir v bodoči Evropi. Maršal Petain pa jamči tudi za sodelovanje z Nemčijo, da se izkorenini zgodovinsko sovralštvo med obema narodoma in pripravi pot plddovitemu prijateljstvu na podlagi evropske krščanske kulture in njenega napredka; če bi se hotela taka duhovna revolucija doseči prenagljeno z neprimernimi sredstvi in brez vsakega pogleda na tradicijo, bi se ta cilj ne dosegel, ampak njegovo uresničenje samo oteževalo, če ne celo onemogočilo Saj je maršal Petain resno in odkrito za sodelovanje, kot vojak pa, ki je podpisal in dal besedo, katere ne bo prelomil, bo ostal pri tem, kar je zapisano v premirju, ki postavlja Francijo čisto izven bojnega meteža prav do konca. Ali bo to stališče maršala Petaina zmagalo, to je vprašanje, ki si ga danes zastavlja ves svet. Po celi kopici najbolj alarmantnih vesti, da zaupnik maršala, admiral Darlan, v svojih pogajanjih z Lavalotn pa s silami, ki stojijo za njim, ni uspel — v Ameriki, kjer ljubijo senzacije, so hoteli že vedeti, da sta maršal Petain in admiral Darlan žo zbežala z letalom v Afriko — se danes uradno objavlja, da je admiral Darlan sestavil novo vlado v Vichyju, v kateri bo vodil ministrsko predsed-ništvo, zunanje, notranje, propagandno in mornariško ministrstvo. Maršal Petain ostane slej ko prej vrhovni vodja Francije. Zunanji minister Flandin pa je odstopil. Ali je s tem kriza v Franciji rešena? Tega v sedanjem trenutku še nihče ne ve. Lahko bi se domnevalo, da ie Nemčija s to izpre-membo vlade v Vichyju zadovoljna, ker maršal ne Sredozemsko bojišče zelo živahno Angleško vojno brodovje bombardiralo Genovo - Nov vdor v Eritrejo - V Albaniji Italijani srdito napadajo Od nedelje do torka je bilo sredozemsko bojišče izredno živahno. V Albaniji italijanske čete miličnikov delajo protinapade. — Angleško vojno brodovje je bombardiralo italijansko pristanišče Genovo, ki leži čisto na severu. — V Libiji so angleške čete prodrle 3t)0 km daleč od Bengazija proti zahodu. — V E r i t r e j i se je na severni konici dežele načela nova fronta, kjer Angleži prodirajo od zgoraj navzdol ob obali. Na nemško-anglcški fronti so bili obojestranski bombni poleti manjšega obsega. Politično spadata med važne dogodke govor Hitlerjevega namestnika llessa o bližnjem napadu na Anglijo in Churchillov govor o položaju Anglije. — V Franciji je imenovana nova vlada — brez Lavala. — V Ameriki je bil v poslanski zbornici sprejet Rooseveltov zakon o pomoči Angliji. — Na jugovzhodu je zaradi Churchillovih besed o Bolgariji slednja stopila v ospredje zanimanja. Hitre operacife po vseh afriških bojiščih A ngleška poročila Kairo, 10. febr. t. Reuter. V nedeljo je vrhovno poveljstvo angleške vzhodne armade uradno sporočilo, da so angleške motorizirane čete prišle do kraja Al Ageila južno od Benghazija, to se pravi 180 milj (ali 300 km) naprej ob obali proti Tripolisu. Reuterjev dopisnik pristavlja, da gre za angle-šfte oklopne edinice, ki hitro prodirajo naprej, ter da so predstraže teh oddelkov že prestopile mejo med vzhodno Libijo (Cirenajko) in zahodno Libijo (Tripolitanijo). Kairo, 10. febr. t. Reuter: Uradno poročilo an • gleškega vrhovnega poveljstva vzhodne armade se-glasi: Libija; čiščenje področja pri El Ageili se zadovoljivo nadaljuje. Eritreja; Angleške čete so zasedle Mersa Te-clai in Karora (na severni konici Eritreje z name-nem, da prodirajo dol ob obali do Masave). Istočasno pa nadaljujejo svoj pritisk na Keren. Abesinija: Južnoafriške čete so prodrle že 70 kilometrov globoko v južno Abesinijo v področju Hoboka. Pri operacijah v raznih delih Abesinije smo zaplenili mnogo vojnega materiala. Italijanska Somalija; Po italijanski Somaliji traja živahno izvidniško delovanje naprej. Marsa Teclai leži na obali Rdečega morja, dobrih 70 km južno od sudansko-eritrejske meje. — Karora leži blizu meje, toda že na eritrejski 6trani. S tem 6e je začel napad na Eritrejo še z ene strani in je bilo prvič, da so se omenili boji na tem odseku. Delovanje letalstva Kairo, 10. febr. t. Reuter: Letalsko poveljstvo angleške vzhodne armade poroča: V noči od 8. na 9. februarja so naši bombniki napadli pristanišči Caleta in Marica na Rodosu — Dodekaneški otoki. Bombe so padle na številna letala na tleh, kjer so nastale eksplozije in so se vžgali pežari. Isto noč je druga skupina bombnikov bombardirala Tripolis, kjer so bombe padle na pristanišče za vodna letala, kjer je zajel požar eno veliko lopo. V vzhodni Afriki letalstvo pridno podpira operacije na 6uhem. Keren v Eritreji je bil večkrat bombardiran. Nad Asmaro so južnoafriški letalci prišli v boj s sovražnimi lovci in je bilo eno sovražno letalo sestreljeno, mnogo drugih pa hudo poškodovanih. Medtem ko se je razvijala ta bitka, so drugi bombniki bombardirali Asmaro samo. Sovražna letala so napadla Agordat in je bilo pri tej priliki eno letalo sestreljeno. Nadaljnje skupine bombnikov so uspešno bombardirale Badan, Afma-du in Fort Todenyng. V isti noči so velikanske množice sovražnih letal napadle Malto. Škodo so pretrpele samo zasebne zgradbe in je bilo nekaj civilistov ranjenih. Dvoje letal je bilo sestreljenih. Štiri angleška letala se s teh poletov niso vrnila na vzletišče. Angleška uprava v Girenaiki Newyork, 10. febr. t. Ameriški radio poroča, da je bil general Wilson imenovan za vojaškega guvernerja in vrhovnega poveljnika vseh oboroženih sil v Cirenajki, z nalogo, da takoj organizira upravo te novo osvojene pokrajine. Število ujetnikov in plen Štetje ujetnikov in vojnega plena v Benghaziju nadaljujejo, Pri čiščenju ogromnega prostora med Demo in Benghazijem ter v puščavskem zaledju pobirajo angleške čete vedno nove skupine ujetnikov, tako da je dotok trajen. V vojaških krogih računajo, da je ujetih že 20.000 mož, a da prihajajo še vedno novi. Med njetimi generali — ki jih je do sedaj javl)enih 8 — 6e nahaja tudi znani junaški general Bergonzolli, ki 6e mu je posrečilo pobegniti iz Bardije. Šele čez nekaj dni bo mogoče povedati točno število ujetnikov. Glede vojnega blaga, ki ga je ogromno, saj je bil Benghazi že dolga leta skrbno pripravljeno skladišče za vso italijansko Libijo, se uživa samo zaupanja večine francoskega naroda, ampak mora po svojih visokih osebnih odlikah, brezpogojni poštenosti in absolutni lojalnosti biti Nemčiji bolj v korist, kakor kdo drugi, ki bi mogel s svojo nepremišljenostjo zmagovalcu morda bolj škodovati kakor koristiti. O Darlanu pravijo, da ni samo zaupnik maršala Petaina, ampak da tudi Nemčija nima proti njemu ničesar, čeprav ne spada k novo ustanovljeni francoski fašistični stranki v Parizu. Kaj pa je z Lavalom? Ali se bo zadovoljil s tem, da je še! njegov naslednik Flandin? Ali bo obsojen, da ostane v Parizu izven vlade? Kaj bo z njegovo stranko, ki bi rada strmoglavila tudi maršalovo politiko obnove Francije na krščanski kulturni podlagi? Mnenje, da Darlanova vlada pomeni kompromis, po katerem bi se mogel Laval zopet vrniti v vlado, se zdi zelo malo utemeljeno — čemu naj bi potem Darlan prevzel zunanje ministrstvo, po katerem Laval najbolj hlepi? Zdi se torej, da stiska, v kateri se Francija nahaja, še nI končana in da bi mogli doživeti še celo vrsto presenečenj. sme za enkrat trditi samo to, da je ogromen, da je po večini nedotaknjen in da bo služil angleški armadi pri njenih nadaljnjih operacijah. italijanska poročila Nekje v Italiji, 10. februarja, t Štefani. Poročilo št. 248 glavnega stana italijanske oborožene sile o operacijah v Afriki se glasi: Severna Afrika: Ena sovražna motorizirana skupina je bila pri zelenici Kufra pognana v beg, nakar jo je naše letalstvo bombardiralo in s strojnicami obstreljevalo. V Egejskem morju: Sovražna letala so ponoči preletela naše letališče. Pregnana od našega protiletalskega topništva so odletela, ne da bi bila mogla napraviti škodo. Vzhodna Afrika: Na področju K e r e n a 'Se delovanje topništva nadaljuje. Naše letalstvo se je izkazalo z neprestanimi bombardiranji sovražnega topništva in motorizirnah oddelkov. Ena naia skupina lovcev je v nizkem napadu na neko sovražno letališče uničila na tleh 15 sovražnih letal. Sovražna letala so poskušala napasti nekatere naše kraje, toda brez uspeha, ker je takoj nastopilo naše lovsko letalstvo in naša protiletalska obramba. Eno letalo vrste »Blenheim« smo sestrelili. Eno naših letal se ni vrnilo. Polkovnik Tosti o vlogi Italije Rim, 10. febr. AA. Štefani: Polkovnik Amadeo Tosti je objavil v vojaškem tedniku »Cronache ... \(&Sfliut(*t ■' .^AgAnAr-' ^ \ « ..k/tiic'*; XMira2i V* 1 ^OhMrrm, \ m.-Vi-4bu!JVa delajo vodilni možje SUZOR-ja? Ti ljudje sistematično ovirajo to prizadevanje, izmišljajo si razne neinožnosti ter se ne plaše ničesar, le da bi obvarovali sebe in svoje interese. Tako ravnanje je toliko bolj nerazumljivo, čo vemo, da bo v velikem narodnem zavarovanju, kakršno si zamišljamo, treba šo več strokovnjakov in mož iz zavarovalske stroke ter da potem takem ni v nevarnosti ne kruh ne življenje ne pridobljene pravice nikogar, ki je pošteno delal ter se ni zameril narodnemu čustvovanju. Zakaj tedaj ti ljudje sabotirajo to delo, zakaj ne delajo narobe, ko je končno to tudi njihov interes? To delajo zato, ker jim je tuj Radičev nauk. Toda hrvatski ministri niso čudodelniki in nihče ni še iznašel injekcij, ki naj bi ideje brizgale v možgane in srce. Morda boste dejali: treba jih je tedaj vročil Strinjamo se s tem. Toda tisti, ki tako predlaga, naj takoj tudi predloži, kdo naj za njimi prevzame to delo. Z ulice, od kladiva in motiko ni mogoče kar tako preiti k zavarovalnemu delu. Zato moramo odkrito priznati, da je to hudo zlo, ki ga moramo požreti in potrpeti, kar pa naj bo nam v pobudo, da bomo bolj ko doslej ponavljali Itadičeve ideje in zahteve.. .< Konferenca SDS v Zagrebu Kakor poročajo listi, se je v nedeljo, dne 9. februarja v Zagrebu sešlo h konferenci vodstvo SDS pod vodstvom ministra za socialno politiko g. dr. Srdiana Budisavljeviča. Seje izvršilnega odbora SDS so se udeležili tudi člani vodstva te stranke iz Slovenije. Govorili so o razmerah v Sloveniji in Jugoslaviji, fz Slovenije so prišli gg.: dr. Vladimir Suklje iz Ljubljane, Stas Lubienski iz Maribora, dr. Jurij Sluga iz Ptuja, dr. Maks šnuderl iz Maribora, dr. Franc Kovič iz Ljubljane in dr. Potokar Ivo, odvetnik iz Kamnika. Tudi JNS je zborovala Preteklo nedeljo se je v Ljubljani sešel banovinski odbor JNS, kateremu je poročal podpredsednik JNS g. dr. Orga Andjelinovič, ki je prinesel pozdrave od g. Petra Zivkoviča in Jova Banjanina. Sicer osebno zelo simpatični gospod dr. Orga Andjelinovič je moral kajpak zastopati stališče JNS, ker je pač njen podpredsednik. Zato je tudi utnliivo, da je povedal, da je »JNS edina jugoslovanska, vsenarodna in vsedržavna stranka, ki ne vodi niti slovenske, niti hrvatske niti srbske politike, marveč zgolj jugoslovansko politiko«. Gospod doktor je sicer priznal, da je to fraza, da pa je ta fraza dandanes resnica in da je JNS »danes potrebna vkljub vsem napakam, ki jih je morda storila v taktiki in politiki.« Končno je zboro-valcem povedal, naj upajo, da bodo še prišli v vlado. Posvetovanje je vodil g. dr. Janko Rajar, govorili pa so še g. Ivan Pucelj, znani gospod Alilan Mravlje, inž. Rus v imenu mladinske JNS ter urednik »Jutra« dr. Vrčon o zunanji politiki. . Verska društva na hrvatskih šolah r Hrvatski listi poročajo: Nadškofijski ordina-rijat v Zagrebu je prosvetnemu oddelku banske oblasti poslal dopis s prošnjo, naj jasno razloži svojo okrožnico, s katero je banska oblast dijakom prepovedala vpisovati se v izvenšolske organizacije. Nadškofijski ordinarijat je dobil odgovor, ki pravi, da učenci smejo biti člani verskih 4ruštev svoje verske skupnosti. Beseda o kritiki in kritikih Zadnja številka »Srpske riječi« prinaša uvodni članek o kritiki zoper delovanje državnih oblasti ter o zabavljanju, ki ga razširjajo nekateri ob vsaki priliki in nepriliki. So ljudje, ki od države zahtevajo kar preveč, kakor da bi bila država kriva, če se dandanes ne cedi pri nas med in mleko. Med drugim list naglaša tudi to-le resnico: »Vendarle pa zadovoljni lahko ugotovimo, da je tisti glavni kader naših vojnih bojevnikov, malih ljudi, še naprej ostal skromen, poslušen državnim zahtevam, vdan kralju in domovini, da brez ugovora izvršuje naredbe v splošno korist ter da z drugimi očmi gleda svojo oblast kakor pa je gledal tujo. Zato pa je najbolj glasan in najbolj predrzen v kritikovanju državne oblasti postal na eni strani vojni »zabušant« in špekulant, na drugi strani pa tip frankovskega separatista, ki se nikakor ne more sprijazniti z usodno povezanostjo Srbov, Hrvatov in Slovencev v eni državi.« — Omenjamo, da list, ki tako piše, izhaja v Zagre-i. da je torej mislil na razmere na Hrvatskem. pa njegova beseda tako resnična, da vsaj de-.oma velja lahko tudi za nekatere zabavljače na Slovenskem. Po odstopu dr. L. Markoviča »Delo«, glasilo bivšega ministra dr. Lazarja Markoviča, ki je kot pravosodni minister ta teden odstopil, prinaša o tem članek, kjer piše med drugim: »S tem, da je dr. Lazar Markovič izstopil iz vlade g. Cvetkoviča, je tudi radikalna sku pina izstopila iz koalicije strank, ki so držale to vlado, ter ima danes svobodno in nevezano stali šče. Ko se snide glavni državni radikalni odbor, bo slišal poročilo g. Markoviča o vzrokih, ki so povzročili ostavko, nakar bo sklepal o nadaljnjem političnem delu in razvoju radikalov v sedanjem položaju. Toda že danes je treba naglasiti, da pri tem ni prav nič prizadet naš glavni program za združitev radikalov, kar je bistvena narodna in državna potreba. Kar se tiče sporazuma s Hrvati, naša skupina tudi nima vzroka menjavati svoje stališče. Se naprej ostajamo pri svojem prepričanju, da je bil sporazum potreben in da je bilo potrebno sprejeti akt od 26. avgusta 1939. Ker pa radikalna skupina ni več udeležena v izvrševanju sporazuma in v izvajanju nove politike, se bo seveda naše stališče moralo prilagoditi novim dejstvom, o čemer bo tudi obravnaval glavni državni odbor, ko bo slišal poročilo svojega predsednika g. dr. Lazarja Markoviča.« Niso masoni Zagreb, 10. februarja, b. Kipar Ivan M e ž t r o -vič, kipar Jože Kija kovič in publicist Čur-č i n so priobčili izjavo v zvezi z objavljeno knjigo »Masonerija v Hrvatski« Mirka Lojnariča. V izjavi pravijo, da bodo tožili pisca, ker je med popisom masonov v Hrvatski priobčil tudi njihova imc&a. Angleško-nemška fronta (Nadaljevanje s i. strani) Berlin, 10. febr. AA. DNB: Zgodaj davi Je nekaj britanskih bojnih letal v spremstvu lovskih letelo nad obalo Rokavskega preliva. Vnel se Je pri tej priliki boj med nemškimi in angleškimi letalci. Kolikor je dozdaj znanega, se je nemškim lovskim letalom in protiletalski bateriji posrečilo zbiti na tla dva sovražnikova aparata vrste Spit-fire. Na nemški strani ni bilo nobenih izgub. Berlin. 10. febr. DNB: Včeraj popoldne so na jugozahodni norveški obali nemške patrolne ladje začele streljati na neko angleško letalo-tor-pedo, ki je skušalo napasti. V trenutku, ko je angleško letalo hotelo zagnati torpedo na nemško ladjo, je bilo zadeto tako htido, da prevladuje mnenje, da se je moralo nekje spustiti na tla, ker ni moglo nadaljevati poleta. (AA) Angleš/ea poročila London, 10. febr. Reuter: Letalsko ministrstvo poroča: Pri ogledniških poletih in patrolnem udejstvovanju naših letal obalnega poveljstva le bil včeraj izveden napad z letalskimi torpedi na sovražnikovo rušilce v bližini norveških obal. En nemški rušilec je bil zadet na sredo. Naši bombniki so včeraj posamič napadli zaloge tekočega goriva pri Vlissingenu, doke v Anversu in drugo vojaške cilje na zasedenem področju. Davi ob zori so skupine naših bombnikov bombardirale sovražnikova oporišča na severovzhodni nemški obali. S teh poletov se samo eno naše letalo ni vrnilo domov. (AA) London, 10. febr. t. Reuter: Letalsko ministrstvo poroča: Manjše skupine angleških bombnikov so včeraj bombardirale protiletalske topniške postojanke pri Calaisu. Letala so v nizkem poletu obstreljevala s strojnicami razne vojaške cilje. London. 10. febr. t. Reuter: Letalsko ministrstvo poroča: Danes podnevi 9ta dve skupini naših bombnikov napravili ofenzivni polet nad mesti Bou-logne in Dunkerque v severni Franciji. Bombe so bile vržene na ladjedelnice. Dve nemški lettali sta bili uničeni Druge skupine angleških bombnikov so bombardirale Antvverp, kjer je bila zadeta ena sovražna prevozna ladja. Samo eno naše letalo se ni vrnilo. London, 10. febr. Reuter: Admiraliteta poroča: Pri spopadu s skupino nemških rušileev na norveški obali je bil en sovražni rušilec zadet in uničen. Albansko bojišče Italijanska poročila Nekje v Italiji, 10. februarja. Štefani. Poročilo št. 248 glavnega stana italijanske oborožene sile o operacijah v Grčiji se glasi: V Grčiji: Pri vojnih nastopih krajevnega značaja je imel sovražnih občutne izgube. V zadnjih bojih se je posebno odlikoval 14. bataljon črnih srajc (fašističnih miličnikov) od legije »Levinja«. Naše letalstvo je močno nastopalo proti prometnim križiščem, sovražnim zbirališčem in so bile sovražne skupine ponovno bombardirane in obstreljevane s strojnicami. Prav tako so bila bombardirana z vidnimi uspehi važna pomorska pristanišča Grkov v Korintsketn kanalu ter vojaški cilji v Solunu. V zračnih bojih so naši lovci sestrelili 11 sovražnih letaL Grška poročila Atene, 10. febr. t. Atenska agencija: Poročilo štev. 106 grškega generalnega štaba se glasi: Izvidniške čete in topništvo so delovali v manjšem obsegu. Naša letala so sestrelila v l>ort>i 8 sovražnih letal. Sovražna letala so bombardirala Janino, Preveso, Entras in Solun ter je bilo več zgradb {»oškodovanih. Tudi število žrtev je znatno. Vladni tolmač je na konferenci tiska časnikarjem povedal, da se je na vsej albanski fronti razvil hud topniški ogenj. Borbe so najhujše pri Klisuri, kjer Italijani napadajo z oddelki fašistične milice. Vladni tolmač je trdil, da je padlo več tisoč italijanskih vojakov. Tudi ob morski obali so bili hudi italijanski napadi, toda grške čete se povsod drže trdno. Angleško letalstvo Atene, 10. febr. t. Atenska agencija: Angleško letalsko poveljstvo poroča: Manjša skupina bombnikov se je nad Kel-cyre v Albaniji srečala z večjo skupino sovražnih letal. V bitki, ki se je razvila, so bila štiri sovražna letala uničena, mnoga druga pa tako hudo poškodovana, da se najbrž niso mogla vrniti. Eno letalo smo izgubili, toda pilot se je rešil. Včeraj je spet prišlo do bojev v zraku in so angleška letala nad Klisuro sestrelila štiri sovražna letala, ki jih je treba dodati k osmim letalom, ki so jih uničili grški letalci. Z naše meje »Dosedaj najhujša bitka« Belgrad, 10. februarja, m. 0 današnjih grško-italijanskih bojih so prispela iz Aten poročila, da je bitka, ki se je začela predvčerajšnjim, zavzela tak obseg, da se lahko reče, da ho od njenega izida odvisna vsa vojna r Albaniji. Po srdi- 'I. tosti, po številu čet in orožja ter po Števila žrtev sklepajo, da do podobne bitke še ni prišlo od za-fetka vojne. Po krajšem oddihu se je topniški dvoboj nadaljeval tndj dane« še % večjo srditostjo kakor včeraj in predvčerajšnjim, ln sicer v dolžini 100 km. Neprestano grmenje odmeva v notranjost Južne Srbije in se tresejo hiše, kakor bi bile iz papirja. Srditi topniški ogenj in letalske akcije so liile na bojišču oh reki D e v o 1 i. Na planino Ostrovico so italijanske čete usmerile glavni napad. Čeprav bitka še ni stopila v končno razdobje, je bil napad italijanskih Čet odbit z velikimi izgubami na obeh straneh. Poročajo, da so Grki odbili tudi napade italijanskih čet severno od H i in a r e. Iz neuradnih poročil jo razvidno, da se grške predstraže nahajajo pred Tepelenijem in v bližini Valonskega zaliva. Na severnem bojišču ob reki Skumbl boji niso bili tako srditi. Italijani so na vsa bojišča poBlali oklopne oddelke. Vreme se je zboljšalo, zato je letalstvo postalo živahnejše, Številne jato italijanskih bombnikov so bombardirale mesta v notranjosti Grčije. Danee dopoldne so bombardirali Lerin. Grško protiletalsko topništvo je sestrelilo dva italijanska bombnika. Nad Korčo so Italijani metali letake v grškem jeziku, ki pravijo, da se italijanski narod ne vojskuje proti Grkom, ker nima nič proti njim, pač pa se bori proti Angležem in zato Grki nimajo nobenega vzroka, da se vojskujejo. Nič manj aktivno ni bilo danes grško in angleško letalstvo. Grško letalstvo je bombardiralo cesto Podgradec-Elbasan, Klisura-Berat in Tepeleni-Va-lona. Angleški bombniki so bombardirali Elbasan, Valono in Berat. Nova Petainova vlada - brez Lavala Bern. 10. febr. t Švicarski radio poroča iz Francije, da je vladalo v noči od sobote na nedeljo v Franciji viharno razpoloženje in da so se že po radiu širile govorice, da Bta maršal Petain in admiral Darlan odbežala v Afriko k generalu Weygandu in da je v nezasedenem delu Francije izbruhnila revolucija. Te govorice so se izkazale neutemeljene. Politični položaj pa da je bil res skrajno napet. Laval je namreč zahteval od maršala, da se mu poveri predsedništvo vlade z velikimi pooblastili ter da se maršal sam in vsa vlada preselita v Pariz. Maršal je to odklonil. Lavalu je ponudil mesto v vladi, in sicer brez portfelja, obenem j>a članstvo v ožjem odboru vlade, kakor tudi v odboru za komisijo za premirje. Laval ie odklonil to ponudbo. Na prošnjo maršala Petaina je zunanji minister Flandin odložil zunanje ministrstvo. tako da je maršal Petain mogel preimenovati nekatere ministre. Predsedstvo vlade, zunanje in notranje ministrstvo je prevzel admiral Darlan, ki ohrani tudi ministrstvo za vojno mornarico. Maršal Petain stoji na stališču, da je treba vse obveznosti do Nemčije izpolniti do zadnje pi-čice, in sicer obveznosti, sprejete v pogodbi za premirje, kakor tudi obljube, dane po maršalu samem nemškemu kanclerju Hitlerju pri sestanku v Montoireu. Toda niti prve. niti druge obveznosti ne tičejo francoskega vojnega brodovja, ne francoskih kolonij in ne krajšanja neodvisnosti Francije. Maršal Petain stoji na stališču, da je treba izpolniti vse do meje, ki jih obveznosti določajo, a dalje ne more ili. Rooseveltov zakon sprefet z 250:165 Sedaj pride pred senat Newyork, 10. febr. TASS. Z 250 proti 165 glasovom je bil snodi v poslanski zbornici sprejet Rooseveltov zakonski predlog za neomejeno pomoč Angliji (Lease and Lend Bili), ki daje predsedniku države polnomočje, da posoja in daje v najem ameriško orožje vsem demokratičnim državam, katerih obstoj je za varnost Združenih držav neobhodno potreben. Zakonski osnutek pride sedaj pred senat. Tam bo govoril tudi Wendell Willkie. ki se je že vrnil v Ameriko in kateremu so priredili velikanski sprejem. V svoji prvi izjavi je rekel, da ga je njegov obisk prepričal o pravilnosti svojega dosedanjega stališča, da je namreč treba Angliji dat vso pomoč v interesu Amerike. Willkiejeva izjava Newyork, 10. febr. Reuter: Po svojem prihodu je VVendell \Villkie izjavil časnikarjem med drugim tudi tole: Če borno Angliji nudili vso potrebno pomoč, tedaj bomo po mojem mnenju ostali izven vojne. Če pa Angliji ne bomo nudili vse pomoči, tedaj bomo vsekakor potegnjeni v vojno. Nato je govoril o morali angleškega prebivalstva in je rekel, da je morala odlična in da je ves narod zedinjen v boju za skupno stvar. O angleških izgledih za zmago pa Willkie ni maral podati nobene izjave. (AA) Newyork, 10. Iebr. AA. Ha vas: Republikanski voditelj Willkie je izjavil: Če Združene ameriške države ne bodo zagotovile zadostne pomoči Veliki Britaniji, bodo verjetno potegnjene v sedanji oboroženi spopad Angleži od nas ne prosijo vojakov, pač pa prosijo samo za vojni material. Moje stališče glede zakonskega predloga o podpiranju Anglije se ravna po tem, kar sem na Angleškem videl. Sicer pa bom to razložil v zunanjepolitičnem odboru senata. Hopkins se vrnil v Ameriko London, 10 febr AA. Reuter: Posebni Rooseveltov odposlanec Hopkins je odpotoval iz Londona in se vrnil v Amer;ko. V Angliji se je mudil mesec dni. Izpolnil je svojo nalogo in je za časa svojega bivanja v Angliji imel priliko sestati se s predsednikom vlade Churchillom in z drugimi angleškimi ministri. Hopkins a je sprejel tudi angleški kralj Jurij, Poleg tega se je imel Hcrpkins priliko razgo-vaTjati še z veleposlanikom Halifaxom, preden je odšel v USA, Po 6Voji vrnitvi v USA bo Hopkins poročal Rooseveltu vse, kar je videl v Angliji, prav tako ga bo obvestil tudi o razgovorih, ki jih je tam imel. Brez posebnih političnih dogodkov v Belgradu Belgrad. 10. febr. m. Danes ni bilo v Belgradu važnejših političnih dogodkov. Predsednik vlade se je mudil v Nišu. V Belgradu je bilo samo nekaj sestankov krajevnega odbora JRZ zaradi strankine prireditve na pravoslavni praznik sv. Treh kraljev v restavraciji Kolarac. Pri glavnem odboru mladinske JRZ se je ustanovil klub pristašev JRZ Jcdinstvo. Ustanovnega občnega zbora se je udeležil tudi predsednik glavnega odbora mladinske JRZ dr. Bojan Pire in senator Lukič. Večja ix>litična živahnost pa je bila snoči v Zagrebu, kjer se je podpredsednik vlade dr. Maček sešel z banom banovine Hrvatske dr. šubašičem, dr. Krnjevičem in drugimi funkcionarji. Belgrad, 10. febr m. Prosvetni minister dr. Miha Krek je dopoldne obiskal Državno tiskarno ter je pregledal njeno poslovanje. Belgrad, 10. febr. m. V Belgrad je dopd-toval mariborski župan dr. Alojzij Juvan ter je v zadevah maribor. občine posredoval v več ministrstvih. Popoldne je bil sprejet tudi pri prosvetnem ministru dr. Kreku. Razpisana zdravniška služba Kr. banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje službo pomožnega zdravnika v ba-novinskem institutu za raziskavanje in zdravljenje novotvorb v Ljbljani, v lastnosti kontraktual-nega uradnika z mesečno nagrado 1075 din. Prosilci morajo imeti splošne pogoje za sprejem v banovinsko službo v smislu §§ 3., 4. in 160. zakona o uradnikih v zvezi s čl. 1. pravilnika o službenih razmerjih, ustanavljanju mest in prejemkih banovinskih uslužbencev dravske banovine ter dovršeno zdravniško pripravljalno dobo. Prošnje naj se vlože pri kr. banski upravi dravske banovine v Ljubljani do 28. februarja. Podpredsednik HSS zoper komuniste Na nedeljskem jubilejnem zborovanju Hrvatske delavske zveze (Hrvatski radnički savez, HRS) je podpredsednik HSS inž. Avgust Košutič imel pomenljiv govor, kjer se je pečal s položajem hrvatskega delavstva v zvezi s stanjem celotnega hrvatskega naroda, nakar je prešel na razpuščeno marksistično organizacijo URS ter je dejal: »Hrvatska delavska zveza ima zdaj nov položaj, ker je URS prenehal biti. Iz Srbije poročajo, da so tamkašnji voditelji URS-a sami zahtevali, naj se prepove, ker ni bilo več dohodkov in ne več novih članov, ker so srbijanski delavci spoznali voditelje URS-a. Toda Hrvatska delavska zveza je že poprej s svojo organizacijo vse storila, da komunističnih in marksističnih sindikatov prav za prav na Hrvatskem ni bilo več. Nobene potrebe' ni, da bi se hrvatski delavci s policijo branili, ker je hrvatsko delavstvo prebolelo že vse infekcije ter jo proti komunizmu postalo že imuno. Ne polemiziramo z idejami tujih narodov, ne maramo pa sprejemati tujih receptov. Nobenega importa ne maramo, ker kaj takega pri nas ni sposobno za življenje ter ne služi resnični socialni pravičnosti. Tisti ljudje, ki so takoj po prevratu na zagrebški mestni občini izobešali rdečo za- stavo, so bili prav za prav grobarji hrvatske svobode in hlapci tistih, ki so pokopavali Hrvatsko. Tudi sistem, ki ga priporočajo prijatelji tega importa, ni nič boljši. Tudi tamkaj postavljajo ljudi k steni ali pa jih pošiljajo v taborišča, uva-jujo davke na čebelnjake in kurnike. Takega sistema v svobodni hrvatski domovini ne maramo! Mi smo našli svojo pot, ki po njej hodimo!« Na naslov tistih, ki so zdaj še zunaj tabora HRS-a, pa pravi govornik: »Tem veljajo prijateljske besede, da lahko pristopijo h Hrvatski delavski zvezi, toda svoje »nahrbtnike«, ki v njih nosijo svojo kramo, morajo pustiti v predsobi, ker tisto, kar je v nahrbtnikih, itak ni njihovo... Vsi od leve in desne pa se motijo, če mislijo, da smejo iincti kake zveze z zunanjim svetom. Le spomnimo se, kako je bilo v raznih baltiških državah in v Besarabiji. Tamkaj so povsod najprej pozaprli vse domače »torarišče«, ker so Rusi s seboj privedli svoje komisarje ter domačinov za komisarje niso potrebovali. Mi pa ne maramo, da hi kdo z nami tako ravnal kakor s kako kolonijo ali s sužnji. Ne bomo pustili, da bi z nami kdo tako ravnal. Pravico sodelovati z inozemstvom, ima edino lo predsednik ia voditelj dr. .Vladko Maček...« Nadškof dr. Stepinac odpotoval v Rim Zagreb, 10. februarja, b. Danes ob pol 13 je odpotoval v Rim zagrebški nadškof dr. Stepinac. Njegovo potovanje je v zvezi s kanonizacijo blaženega Ivana Taveliča in z evharističnim kongresom, ki bo junija letos v Zagrebu in na katerega pride tudi odposlanec sv. očeta. Obsojen oderuški milijonar Zagreb, 10. febr. Pred kratkim je bil obsojen na tri leta ječe znani zagrebški zlatar 75-letni Dra-gutin Vasič, ki je sedaj moral nastopiti kazen. Obenem je obsojen tudi na plačilo raznih stroškov in denarno kazen v znesku 632.430 din. Čeprav večkratni milijonar, je z oderuštvom oškodoval mnogo siromašnih družin, a nekatere tudi popolnoma ugonobil. Divjaško hudodelstvo dveh razbojnikov Grafac, 10 februarja, b. Dva neznana razbojnika sta napadla snoči v Gornji Suvaji, občina Srb, okraj Donji Lapac, Djuro Modiča, mu odvzela 2500 din, ga vrgla na zemljo, mu stlačila v usta konjske odpadke ter ga držala z obrazom v ognju, da sta mu obraz in jezik popolnoma ožgana. Njegovo stanje je zelo hudo in vsak čas pričakujejo, da bo izdihnil. Naročanje testenin Banovinski prehranjevalni urad naznanja: Trgovski obrati naročajo testenine neposredno pri tovarnah testenin. Naročilom pa morajo priložiti odrezke za količino testenin, ki jo naročajo. Tovarne testenin vpisujejo naročila v poseben dnevnik. Banovinski prehranjevalni zavod bo odkazal tovarnam testenin toliko' moke, kolikor jo razdele tovarne v obliki testenin po dnevniku in odrezkih, ki so jih prejele. Osebne novice Belgrad, 10. febr. m. Z odlokom pravosodnega ministra so postavljeni za častne sodnike pri okrožnem sodišču v Ljubljani za 1. 1941: inž. Igo Pehani, univ. prof. v Ljubljani, inž. Ernest čuček, rudarski glavar v Ljubljani, in Leopold Zarič, direktor drž rudnika v' Velenju. Belgrad. 10. febr. m. S kraljevim ukazom so postavljeni za višje pisarn, oficiale 7. skup.: Anton Veber in Anton Dolenc pri okrajnem sodišču v Celju ter Franc Stros pri okrajnem sodišču v Laškem. Belgrajske novice Belgrad, 10. febr. AA. Prosvetni minisler dr. Miha Krek v četrtek 13. t. m. ne bo sprejemal strank. Belgrad, 10 febr AA. Ministrski predsednik in zastopnik notranjega ministra Dragiša Cvetkovič v petek 14 t. m. ne bo, kakor navadno, sprejemal senatorjev, bivših poslancev in drugega Oučiiuštva UUBI14N4 Prešeren In Finžgar v »Salonu Kos« Ni vzroka, da bi dvomili: naše 5ole so spominjajo ob izrednih prilikah, t. j. ob obletnici rojstva ali smrti naših preporoditeljev in prosve-titeljev, njihovih del in s tem njihovih zaslug za narod. To je — več ali manj — tudi edino, kar napolni mrtve šolske prostore z življenjem in samo na ta način se je v šoli moč oddolžiti našim duševnim velikanom. Manj pozornosti posveča takim dnevom naša javnost skoraj povsem apatična. Po vzrokih ni potrebno povpraševati: vzrokov bi našli na pretek, lahko pa je tudi en sam... Važnejše je, kdo je na tekočem, zakaj samo to je koristno za javnost! Vsaka pozornost nas razveseli in potrebno je, da se jo beleži, da zanjo ve tudi širša javnost. Obletnice smrli in rojstva dveh naših zaslužnih mož, ki sta tudi ožja rojaka, t. j. Prešeren in Finžgar, se je spomnil te dni tudi lastnik »Salona Kost g. A. Kos. V razstavnih oknih svojega umetnostnega salona, v prehodu v nebotičnik, je razstavil P. Veselovega »Prcšernac in K o -govškovega »Finžgarja«. E Ferdo Vesel: Dr. France Prešeren. Ferdo Vesel je izdelal Prešernov lik po že znani sliki, ki ima v ozadju Prešernov dom v Vrbi. Vesel 6e je ognil tega, dal nam je Prešerna, ki živi, postavil ga je v prostor, ki ga cesto pogrešamo pri portretih. Kipar Kogovšek pa razstavlja glavo pisatelja Finžgarja. Napravljena je iz mavca in to prav posrečeno. Obe likovni umetnini, ki sta napravljeni: prva za dva in devetdeseto obletnico smrti, druga za pisateljevo sedemdesetletnico, bosta razstavljeni samo nekaj dni, pa priporočamo naši javnosti, naj si ju ogleda pravočasno. Ujež na frančiškanskem odru V nedeljo, 2. februarja, je šišensko prosvetno društvo v režiji L. D e ž m a n a uprizorilo na svojem odru Nušičevo satiro: Ujež. To je kratica za žensko društvo: Ujedinjenje jugoslovanskih emancipiranih žena. Članice omenjenega društva si izberejo za svojo nalogo: Rešiti družino in jo etično dvigniti. Ž vsemi močmi se lotijo dela. V dolgih sejah, združenih s čajankami in zabavami, ki skoro redno preidejo v osebna nasprotovanja, očitke in prepire, hočejo rešiti težko vprašanje propadajoče družine. Med njihovim brezplodnim govoričenjem in begom zdoma, pa žalostno propadajo njihove lastne družine, njihovi olroci, ki krvavo pogrešajo potrebne materine vzgoje, postajajo slabi in škodljivi Člani človeške družbe. V okvirju te osnovne misli pisatelj v prelepi, tuintam precej drastični obliki javnosti tako-rekoč s prstom pokaže, kako se družina ne sme zdraviti. Vsemu svetu, sklicujoč se na naravni poklic žene, pa zgovorno oznanja prevažno resnico: Žena, mati, nazaj v družino! Tu je tvoje mesto! Tu tvoj delokrog, odtod tvoj blagoslov za človeštvo! Agilnim Šiškarjem je samo čestitati, da so s tako zdravo igro stopili pred občinstvo. Pa tudi tehnično so igro na splošno tako dobro podali, da se jim ni treba bati porazne kritike od kake izbrane publike. Celo one scene drugega dejanja, ki bi pri manj veščih igralcih dejanje lahko prešlo v dolgočasje, so bile podane živahno in razgibano. Igro so preteklo nedeljo ponovili. * 1 Slovesna proslava 70-letnice pisatelja in akademika F. S. Finžgarja bo v petek, 14. t m. ob 20 v veliki dvorani Uniona. Spored proslave je naslednji: godba »Sloge« igra Tillovo Uverturo po slovanskih napevih, slavnostni govor urednika dr Tineta Debeljaka: F. S. Finžgar kot prosvetni delavec in uprizoritev Finžgarjeve ljudske igre »Naša kri. Igro uprizori igralska družina Prosvetnega društva v Trnovem, kjer je bil slavljenec dolgo let župnik. Tmovčani so znani po svojih uprizoritvah ljudskih iger na prostem, med katerimi je bila tudi že »Naša kri«, in ki 60 zelo dobro izpadle. Za to priliko bo na zelo zanimiv način rešeno vprašanje gledališkega odra v unionski dvorani. Vstopnice se dobe v predprodaji v trgovini Sfiligoj. Vstopnice je treba pravočasno naročiti, ker je povpraševanje veliko in jih utegne zmanjkati. 1 Devetdnevnica za mir se opravlja zda) v cerkvi Marije pomočnice na Rakovniku. Vsako jutro ob 6. je sv. maša pred izpostavljenim Najsvetejšim, litanije in blagoslov. Zvečer ob pol osmih je molitvena ura za mir, nato litanije in blagoslov. Knjižice za molitveno uro so v cerkvi po klopeh, da jih molilcem ni treba nositi s seboj. , 1 Ponovitev predavanja SPD bo drevi ob 20 v dvorani Delavske zbornice oa Miklošičevi cesti, in sicer pod nazivom »Pestri svet v barvah«. Predavatelj g, dr opadom niti glede vojaške sile in notranje moči Nemčije, niti glede splošnega zunanjepolitičnega položaja v svetu. Odmevi v Rimu Rim, 10. febr. A A. Štefani: Mednarodni politični in časnikarski krofi z zanimanjem razpravljajo o govoru, ki ga je imel Churchill po radiu. Ti krogi je junaška srbska vojska pod vodstvom kralja Aleksandra izvedla svo; umik v albanske gore. Poje prešel predsednik na naloge društva in po-ll, da je združenje kot borbena organizacija še posebej povezana z našo vojsko, saj so prostovoljci, priključeni v svetovni vojni tedanji srbski vojski, pomagali graditi temelj sedanje jugoslovanske vojske, ki je last nas vseh in ponos vseh Jugoslovanov in največje jamstvo za varnost naših meja. Iz tajnikovega poročila je bila razvidna vsa delavnost prostovoljske organizacije: tako je imela organizacija 9. oktobra žalno sejo za kraljem Aleksandrom I. Za odkritje spomenika kralju Aleksandru I. v Ljubljani je organizacija izdala knjižico z naslovom »Besede kralja Aleksandra«. Besedilo te knjižice je bilo prebrano tudi na grobu kralja Aleksandra na Oplencu. 5. septembra 1940 je organizacija priredila v operi veliko akademijo, na kateri je imel slavnostni govor slepi predsednik Zveze prostovoljcev tovariš Lujo Lovrič. 28. de: cembra lani pa so prostovoljci odkrili na Blejski Dobravi spominsko ploščo vojnemu prostovoljcu, bojevniku iz balkanskih vojn in koroškemu borcu Mihi Copu. Pristopilo je 21 novih članov in 7 ustanovnikov. Pri volitvah je bil zopet izvoljen za predsednika g. prof. Josip Jeras, za jjodpredsednika profesor dr, Ernest Turk, za drugega podpredsednika Anton Kržič, za tajnika Valentin Kajžer, za drugega tajnika Melhior Rismal, za blagajnika Franc Nosan, za odbornike pa Ludvik Vagaja, Ivan Leh-ner, Josip Kozak, Ivan Javornik in Rajko Pavlin. Pri slučajnostih so razpravljali o napredovanjih vseh vojnih prostovoljcih in sprejeli predlog, ki je bil poslan naprej Zvezi vojnih prostovoljcev, da naj se namreč prostovoljci odlikujejo s posebno kolajno. Admiral Darlan Petainov naslednik • Vichy, 10. febr. AA. DNB: Danes zvečer je bilo objavljeno besedilo ustavnega zakona, ki označuje admirala Darlana kot naslednika maršala Petaina, šela francoske države. Sestanek Franco-Hitler Madrid, 10, felbr. t. Reuter: Poglavar Španije general Franco in njegov zunanji minister Suner ter Hitler in Ribbentrop se bodo v kratkem 6ešli nekje na španski meji. — Tako poročilo je nocoj prispelo iz Španije v London. Sodba o angleškem napadu na Genovo Rim, 10. febr. AA. DNB: Po napadu angleške pomorske eskadre na Genovo pišejo rimski večerniki, da je to novo dejanje napada na odprto mesto, ki nima obrambe. Napad na pristanišče Genove je izvedla eskadra angleških ladij, ki pripada zahodni eskadri sredozemske mornarice. Angleški mornarici se je posrečilo približati se mestu v temi. Pri bombardiranju je najhujše trpelo civilno prebivalstvo. Vojaški objekti sploh niso bili zadeti. Nadalje pravijo večerniki, da je bila Genova v zadnjem času večkrat predmet napadov angleških letal, vendar pa pri vseh bombardiranjih vojaški objekti niso bili zadeti. Nemška poročila o neredih v Južni Afriki NeWyork, 10. febr. AA. DNB: Sele zdaj se je zvedelo, da je v soboto v Quebecku in New Glas-gowu (Nova Škotska) prišlo do večumih težkih pouličnih spopadov med kanadskimi vojaki in civilnim prebivalstvom. Zlasti hudi spopadi in neredi so bili v New Glasgovvu, kjer se jih je udeleževalo več sto vojakov. Vojska je dalje časa zapirala središče tega mesta, ki je bilo popolnoma odrezano. Mestna in vojaška policija sta bili brez moči. Več hiš je bilo poškodovanih in zažganih. Nekaj vojakov je lažje ranjenih in 60 jih prepeljali v vojaško bolnišnico Oblasti so odklonile, da bi objavile število ranjenih, in sporočile, kakšni so bili vzroki za te nemire. V Ouebecku je kaznovan cel pehotni polk zaradi tega, ker je 400 vojakov tega polka napadlo mestno policijo, ker je zaprla dva vojaka Med vojaki in policijo je prišlo do enourne srdite bitke. V Ouebecku so se pripetili večkrat večji in manjši spo-padi, ki 60 jih povzročili vojaki. Razmere na mariborskem živilskem trgu Primanjkuje slanine, krompirja, perutnine Maribor, 10. februarja. Razmere na živilskem trgu so sedaj v ospredju domačega zanimanja. Je tudi umevno, saj je skrb za vsakdanji živež čimdalje večja, pomanjkanje se čuti v tej in oni stvari, ki se je še do nedavna zlahka dobila, na drugi strani pa se vse draži in tudi cene na trgu rastejo. V soboto, ko je v Mariboru glavni tržni dan, je bil položaj na živilskem trgu sledeč: . . Mesarji niso spravili na trg slanine, kateri je cena v Mariboru maksimirana na 24 din za kg. Mesarji izjavljajo, da so morali plačati svinje po 22.50 din za kg in ne morejo zategadelj prodajati slanine po 24 din. Zaprosili so pri mestni občini za dovoljenje za zvišanje cen slanini, odgovora pa še niso dobili. Med tem pa so v soboto špeharji pripeljali na trg precej slanine, katero so prodajali brez kože po 25 din kilogram. Naval na sla-ninarje je bil tolik, da so do 8 vse svoje zaloge razprodali. Nato pa so mesarji ovadili slaninarje ohciji, češ da se ne držijo maksimirane cene. aninarji dokazujejo, da niso ničesar zakrivili, pc SI pač pa je krivda na maksimalnem ceniku v Mariboru, kjer ni posebej označena cena za slanino brez kože, dočim predvideva cenik mesta Ljubljane za takšno slanino 25 din za kg. Mesa pa je bilo na trgu dovolj ter so prodajali slaninarji in mesarji teletino po 16—18 din, svinjsko meso s kostmi 18—20 din, svinjsko meso izluščeno 22—24 din, ribo 24 din, zajec 24 din, slanino po 25 din. pljuča s srcem 10—12 din, jetra 14 din, reberca 18 din, glavo z jezikom 12 din, kos ledvic 4-5 din, kos noge 3—5 din. ... Zelo je primanjkovalo krompir a, katerega pri-važajo kmetje sploh malo na trg. Lanska letina je bila pač slaba, poleg tega pa tisti, ki ga imajo, čakajo na boljše cene. V soboto so pripeljali na trg samo 3 voze ter 9 vreč krompirja, cena pa se je zvišala na 2-2.50 din za kg, ozir. merica po 14—16 din. Čebula je bila po 3.50—4 din, češenj 11—15 din, zelje kos 1—6 din, kislo zelje 5 din kg, repa kos 0.50—1 din, kisla repa 3 din, cvetača 14—16 din kg, ohrovt 0.50—3.50 din kos, hren 12—14 din kg, zelena kos 0.50—3.50 din, šo-t>ek peteršilja 1—1.50 din, endivija kos 1.50—2.50 din, kilogram 16 din, kupček motovilca 1 din, ra-diča 1 din (kg 16—18 din), špinače 1 din, por 0.50—1.50 din kos, kupček vrtnega korenja 1 din, koleraba kos 1 din, redkev kos 0.50—1 din, šopek majarona 1 din, kupček pese 1 din. Slabo je založen trg tudi s sadjem. Kilogram jabolk stane sedaj 8—14 din, suhih sliv 20—24 din, celih orehov 16—18 din, luščenih orehov 50—52 dinarjev, limone 0.75—1.50 din, pomaranče 1.50 do 3.50 din. Žito se prodaja na trgu na litre ter so cene sledeče, pšenica 3.50—4 din, rž 3.50 din, ječmen 3 din, koruza 2.50—3 din, oves 2-2.50 din, proso 3.50 din, ajda 2.25—2.50 din, proseno pšeno 8 din, ajdovo pšeno 9—11 din, fižol 5—6 din. Mleka in mlečnih izdelkov je zadosli na razpolago. Smetana je liter po 15—20 din, mleko »Na Atlantskem morju se bo odločila usoda te vojne« Clermont-Fcrrand, 10. febr. AA. Italijansko-angleški boji so glavni predmet komentarjev tukajšnjega časopisja. »Juurnal Kcho do Parist prinaša članek, v katerem med drugim pravi: Položaj jc takšen, da se bodo afriški dogodki hitro razvijali po logičnem zaključku, če v kratkem državi osi ne bosta odgovorili. Kakšna bo oblika tega cdgovora? Neposredni napad na Anglijo. O tem ni dvoma. Ali pa bo prišlo poprej do odgovora na afriških tleh, to je tragična tajnost jutrišnjega dne. General Duval piše v ».Tournaln«: Gotovo je, da gre za avstralsko vojno industrijo in celo za indijsko, toda to še zdaleč ne more zadostili potrebam motoriziranih oddelkov, ki nastopajo v Cirenaiki. Eritreji in Abesiniji. Za te oddelke, ki so nujno potrebni pri današnjem vojskovanju, drži prometna pot nujno preko severnega Atlantika, verjetno pa celo preko južnega, okoli rtiča Dobre Nade. Tako je na Atlantiku križišče vseh poti, ki so pomembne za Anglijo, in zaradi tega Atlantski ocean ostane tudi v bodoče glavno po-zorišče vojne, medtem ko so ostala vojna pozori-šča, celo tista v Afriki, v vojaškem oziru drugotnega pomena. Na Atlantskem morju se verjetno odigrava največja igra. tista, ki nam jo je na-j>ovedal Hitler, ko je govoril o podmorniški vojni do konca. Mi lahko samo pričakujemo njenegi izida. Drobne novice Berlin, 10. febr. AA. DNB: Državni poglav, general Antonescu se je odzval povabilu in odloč:; da se 9 romunskih srednješolcev udeleži zimskošportnih tekem, ki 6e začenjajo 23. febr. v Ga-Pa Helsinki, 10. febr. AA. DNB: Na včerajšnj: slavnostni prireditvi je imel prosvetni ministor Kukonen govor, v katerem je poudarjal željo Finsl-po miru in nevtralnosti, in dejal, da je moč finske,'? naroda v njegovi slogi. Mesarska konferenca v Belgrad Belgrad. 10. febr. m. V Belgrad je dop< tovala večja skupina slovenskih mesarjev n; konferenco 'zastopnikov mesar-ke obrti iz vsi države. Na konferenci so prctresV.i vsa vprašanja, ki se tičejo tega sta.nu, predvsem glede ureditve cen surovim kožam, loju in druge važne zadeve. 3—3.50 din, surovo maslo 48 din kg, čajno maslo 52—56 din, kuhano maslo 56 din, domač sir 12 din Jajca stanejo kos 1.25—1.75 din ter jih je spet mani. ker je zopet nastopil mraz. Zelo primanjkuje perutnine. Ta/ko so prinesli preteklo soboto na trg samo 25 kokoši, 30 piščancev, 10 puranov ter 3 race. Cene perutnine so bile kokoši 35—45 din, par piščancev 38—85 din. pn ran 70- 90 din, raca 2S—30 din. Domači zajci s<-po 18—30 din. Kranl Koncert slovenske mladinske klavirske glasbe Ponovno oaozarjamo na ta koncert, ki bo v sredo, dne 12 februarja ob 20 30 v dvorani »Narodnega doma«. Zanimive skladbe naših domačih skladateljev bo izvajala ga Marta Oetrc-Valialo. Vstopnice so v predprodaji v trgovini g. Hlebša. Finžgarjev Pod svobodnim soncem v srbskem stripu. (Tipi nekaj važnih oseb: stari Radovan, •«rica Teodora, bizantinski poveljnik Azbad ter trgovec Epa f rodit.) ŠPORT KULTURNI OBZORNIK Počastitev F. S. Finžgarja v Drami Da počaste pisatelja Franca Salezija Finžgarja ob njegovi sedemdesetletnici, so Narodno gledališče, PEN-klub in Društvo slovenskih književnikov v Ljubljani priredili v Drami skupno slovesnost. Spored tihe proslave, Ici je bila v soboto, dne 8. februarja — na predvečer pisateljevega jubileja — je obsegal poleg pozdrava književnikov uprizoritev Finžgarjeve igre »Razvalina življenja«. Uprava Narodnega gledališča je izdala za to priliko posebno številko •Gledališkega lista«, ki je v celoti posvečena F. S. Finžgarju in v kateri je namen in pomen sobotne proslave poudarjen z naslednjemi besedami: »Ko se nocoj slovensko Narodno gledališče pridružuje društvom in ustanovam, ki proslavljajo visoki Finžgarjev življenjski jubilej, se udeležuje teh svečanosti še iz posebne zavesti in dolžnosti. V vsej dobi priprav in tudi dosedanjega obstoja tega kulturnega zavoda je bil F. S. Finžgar njegov sotrudmk, njegov so-graditelj in eden izmed njegovih najuspešnejših domačih dramatikov. Ce ga nc moremo imenovati prvega začetnika naše izvirne ljudske igre, pa mu prav gotovo gre naslov najpomembnejšega slovenskega ljudskega dramatika, ki je s svojimi dramami neprestano poživljal in bogatil sporede naše Drame in naših mnogoštevilnih podeželskih odrov. Noben slovenski dramatik ni bil na teh odrih tolikokrat igran kakor prav on, s čimer ni samo kot avtor mogočno učinkoval na naše ljudske množice, marveč je vanje zanašal tudi smisel za dramatsko umetnost sploh, smisel za odrsko tvornost in smisel za pomembnost dela, ki ga vrši naše osrednje Narodno gledališče. V jasni zavesti o vseh teh zaslugah, ki jih ima F. S. Finžgar kot slovenski pisatelj, kot slovenski dramatik, kot sodelavec in sograditelj kulturnega hrama Talijine umetnosti, mu z ljubeznijo, z globokim spoštovanjem in priznanjem k njegovemu častitljivemu življenjskemu jubileju z najboljšimi željami in voščili za bodočnost čestitata uprava Narodnega gledališča in ravnateljstvo Drame.« Pozdrav v imenu književnikov bi bil moral govoriti predsednik PEN-kluba Oton Župančič. Ker pa je napovedani slavnostni govornik, ki se je pred nekaj dnevi vrnil s službenega potovanja v Belgrad, medtem obolel, je to nalogo namesto njega in na njegovo' prošnjo prevzel predsednik Društva slovenskih književnikov France Koblar. Po nagovoru zbranemu občinstvu je govornik na kratko označil jubilantovo osebnost in pomen njegovega dela in ustvarjanja za našo narodno kulturo. Franc Šaleški Finžgar predstavlja v našem kulturnem življenju edinstveno osebnost. V njem slavimo pisatelja in javnega delavca in le, kdor pozna to dvojno usmerjenost njegovega prizade- vanja, lahko popolnoma razume inovimo svojo sodbo, ki jo je potrdila tudi sobotna jubilejna predstava. Pomen uprizoritve »Razvaline življenja« je predvsem v tem, da je z dostojno odrsko interpretacijo potrdila resnično ceno pričujoče drame, ki bo kot ena najresnejših slovenskih kmečkih iger še dolgo živela na odru. Kakor pomeni uprizoritev v režiji g. M. Skrbinška nasplošno napredek v podajanju kmečkih iger v našii Drami, tako je treba še posebej ugotoviti, da je najnovejša gledališka podoba »Razvaline življenja« doslej najbolj celotno in pristno postavljeno Finžgarjevo delo na odru. To trdimo kljub temu, da je bilo tu in tam čutiti rahlo popuščanje ter zlasti pretiravanje obeh stranskih oseb (Sirk in Mica). Ž njima je hotel pisatelj podati le tipiko naše vasi, zato je sleherno karikiranje nedopustno. Osrednja drama, ki so vanjo zapleteni Kante, Lenčka in Martin ter Ferjan in Tona, pa je slej ko prej trdna. V celoti je treba »Razvalino življenja« uvrstiti med redke umetniške uspehe v naši Drami. Čeprav je bila proslava v Drami tiha, tako da ta ali oni morda ni niti vedel zanjo, je bilo gledališče vendar domalega polno. Pogrešali smo določenih družabnih krogov ter žal tudi mnoge književnike. Zato je bil tembolj razveseljiv pogled na tiste, ki so prišli in tako pokazali, da pisatelja dejansko ljubijo im cenijo njegovo delo. Posebno mnogo je bilo videti mladine, ki je napolnila ne le dijaško stojišče, ampak je bila tudi sicer elitni del občinstva, ki je v soboto v naši Drami počastilo življenjski jubilej enega najpomembnejših slovenskih dramatikov. France Vodnik. Finžgar v tujih prevodih Finžgarjevo delo je našlo tudi pot v svet ter ga danes bero najrazlične|ši narodi, zlasti pa Slovani. Tako je Pod svobodnim soncem, ta povest davnih dedov, doživela velik in navdušen sprejem pri Srbih, kamor jo je prevel Živojinovič za dijaški list »Venac«. Po tem prevodu je povest bila tudi — ilustrirana — kar pri Slovencih še ni, pa bi bila gotovo doživela velik uspeh, da bi se kdo lotil teh zgodovinskih podob. Toda zgodovinsko slikarstvo je pri nas še »manjvredno« in je šele v razvoju. Toda te srbske risbe so izhajale kot — strip v sešitkih po 1 din (1. 1940 v časopisu Miki-jevo carstvo) ter so Finžgarja in njegov roman popularizirale med Srbi prav tako, kot je populizi-ran med Slovenci. Te risbe, katerih nekaj primerov ponatiskujemo zgoraj, bomo začeli s slovenskim besedilom priobčevati v najkrajšem času v našem dnevniku ter upamo, da bomo vsem čestil-cem Finžgarja in bralcem njegovega romana ugodili. Nadalje je bil ta njegov roman preveden v češčino (Linhart) že 1. 1928, v slovaščino (Čollak) 1935, Funtek pa ga je prevel v nemščino ter je sedaj v rokopisu, dogovorjeno pa je bilo, da bo iz- hajal v Volkischer Beobachter, toda nove razmere «o izhajanje preprečile. Prav tako je prevod končan tudi v francoščini (Kolednik), kakor smo že poročali. Ko bo izšla ta povest v tujih jezikih, smo prepričani, da bo vzbudila zanimanje tudi v filmskih krogih, saj kar kliče po platnu. Poleg »Pod svobodnim soncem« so tujci prevajali tudi Deklo Ančko, tako v češčino (1929, Emerik Čech), v hrvaščino, kjer je izšla med Jero-nimskimi knjigami.Divji lovec je preveden v srbščino in so ga igrali že pred vojno v Belgradu, po vojni pa tudi drugod. V Skoplju je gledališče predvajalo Verigo. Zdi se mi, da so tudi Strici izšli v češčini, če se ne motim. Vojni roman Prerokovana prevaja v madžarščino Pavel Avgust. V nemščino je Hafner prevel črtico Nad petelina, v angleščini pa je izšlo nekaj krajših črtic, kakor tudi v francoščini (Oh ta Jaka), kjer so izšle tudi njegove Postne pridige. Finžgarjeve črtice so izšle iudi v esperantu. Tako vidimo, da prodira Finžgar tudi v svet, da pa se njegova pot v inozemske jezike šele začenja. Prof. Chabot v Italijanskem institutu V sredo, dne 12. februarja bo v italijanskem zavodu za kulturo v Ljubljani predaval slavni italijanski profesor Federico Chabot, in sicer: »Italijanski preporod in njegova zamisel o svetu«. Profesor Chabot je danes gotovo med najboljšimi ita- m«.im n mm« . ........i.,.. Profesor Chabot lijanskjmi zgodovinarji, predmet pa, o katerem bo govoril, je tisti, ki ga je profesor Chabot v svojih razpravah in knjigah najbolj pojasnil in osvetlil. Njegove razprave in knjige so vzbudile povsod po svetu veliko pozornost. Profesor Federico Chabot se je rodil 23. februarja 1901 v Aosti in je diplomiral 1. 1924. Vse-učiliške študije je obiskoval na univerzah v Turi-nu, Firenci in v Berlinu. L. 1934 je postal profesor moderne zgodovine na univerzi v Perugii, dokler ga L 1938 niso poklicali na univerzo v Milan. Je član vodilnih italijanskih zgodovinskih znanstvenih društev, prav tako je član Društva za diplomatsko zgodovino in Mednarodnega društva za zgodovinsko znanost. V glavnem bo obravnaval vprašanja italijanskega preporoda in je v 1. 1926 napisal knjigo o Machiavelliu, 1. 1934 o Bateru, 1. 1934 o Milanski državi v cesarstvu Karla V., 1. 1938 pa študijo o verskem razvoju v milanski državi za Karla V. Na mednarodnih zgodovinskih kongresih so obravnavali često njegove razprave. Joža Herfort: Zelena bratovščina Ime Jožefa Herforta je našemu beročemu občinstvu že davno znano. S svojimi nazornimi spisi iz prirode se je začel najprej javljati pred leti v nedeljskem »Slovencu« in ljubljanskem radiu. Iz tega je pozneje nastala knjiga »Živa mavrica, ki je imela zelo lep uspeh in je povsod žela priznanje. Pred kratkim pa je izšla v založbi Pastir nova Herfortova knjiga, s katero je storil posatelj korak dalje. Te knjige bodo zlasti veseli lovci, v nič manjši meri pa tudi vsi drugi bralci. »Iz lovčevega dnevnika« bi lahko imenovali to knjigo o prirodi in ljudeh, ki jo je spisal lovec-zdravnik Niso to kakšne romantične zgodbe, pisane v stilu lovske latinščine — te je v knjigi le toliko, kakor pravi pisatelj, kolikor mora imeti jed soli, da je okusna. Med čudovito lepe opise narave je pisatelj nanizal toliko življenjske resničnosti, da se te črtice bero kakor novele, ki jih je pisalo življenje samo. Nešteto ljudskih in živalskih usod je opisanih v tej knjigi s tako prepričljivostjo, da človeka resnično zgrabijo. In kar je knjigi v največjo odliko, je to, da avtorju ni glavni namen samo zabava, temveč pouk. Pa ne s kakšno moralično tendenčnostjo, temveč s pripovedovanjem samim. Bodi kjer koli, na divjem lovu, v zdravniški sobi ali na lovskih pogonih, povsod čutimo, da knjige ni pisal toliko lovec morilec kakor zdravnik, ki ima srce za žival in človeka in mu je glavni namen ohranjevanje, ne pa uničevanje življenja. Kljub resnosti, s katero je knjiga pisana, pa je v njej toliko posrečenega humorja, da se bo vsak resnično zabaval ob njej in prepričani smo, da bo imela prav tak uspeh kak or pisateljeva prva knjiga. Knjiga je okusno opremljena, zlasti avtorjeve ilustracije so prav posrečene. _jj, Daroite za Jesrličev akademski dom! Poiiljaft* oa Hranilnico dravski bapovine — Čekovni račan 10.680. šport zadnje nedelje Smučarski šport je zadnjo nedeljo dosegel višek v letošnji sezoni. V Celju so imeli slovenski smučarji svoj izlet združen s prvenstvenimi tekmami, v Ljubljani so imeli drsalci svoje tekme za slovensko prvenstvo v umetnem drsanju na ledu, blejski FO in DK sta imela svoje smučarske tekme na Bledu, Korotan svoje v Ljubljani in še več drugih manjših prireditev je bilo doma. Največje smučarske tekme letošnje sezone, to so svetovne smučarske tekme, so se pa z nedeljskimi skoki zaključile v Cortini d'Ampezzo. Slovensko prvenstvo v umetnem drsanju Novi slovenski prvaki: Seniorfl: 1. Thuma Emanuel, 263 (seniorski prvak), 2. Betetto Milan. 244, 3. Biber Jože, 243 t. Seniorke: 1. Palme Silva, 238 (seniorska prvakinja), 2. Sernec Vlasta, 179 točk. Juniorji: 1. Rozman Mirko, 87.2 (juniorski prvak), 2. Klopčič Dušan, 81.9, 3. Lajovic Marko 75.3 točke. Juniorke: 1. Bogataj Marica 89.6 (juniorska prvakinja), 2. Lukec Zdenka 79,1, 3. Zore Mojca, 73.1, 4. Drašler Mara, 67.2, 5. Rihter Božena (SK Celje) 64.2, 6. Ravnič Majda, 59.6, 7. Jerič Verena (SK Celje), 55.7 točke. Seniorski par: 1. Bogataj - Biber 29, 2. Semec -dr. Švab 28.8 točke. Juniorski par: 1. Bogataj • Betetto 25.4 točke. Smučarske tekme SK Korotana a) Seniorji: 1. Razboršek Ivan, Ilirija, 2:44 in petino sek.; 2. Berlot Viktor, Kor., 2:45; 3. Beranek Jože, Kor., 2:48. Sledili so še Berlo{ Bogdan, Jenko Dušan, Ilirija, Globočnik Franc, Tržič, itd. b) Mladina: 1. Kumar Janez 40 in dve petinki sek.; 2. Žerjav Slavko 48 sek.; 3. Potočnik Miro. II. izbirne smuške tekme obveznikov mladinske vzgoje v Mariboru Maribor, 10. februarja. V soboto in nedeljo je vodstvo obvezne telesne vzgoje mariborske mladine organiziralo II. izbirne smuške tekme obveznikov obvezne telesne vzgoje. Namen teh tekem je bil predvsem ta, da med mariborskimi obvezniki izbere one smučarje, ki bodo v 15. in 16. febr. tekmovali za prvenstvo dravske banovine, ki se bo vršilo pri Celjski koči. 15. februarja popoldne se bodo vršile tekme v smuku, 16. dopoldne v patrolnem teku, popoldne pa v slalomu. Z II. izbirnimi tekmami je vodstvo dobilo popolni pregled sposobnosti posameznih smučarjev in je že moglo sestaviti reprezentanco za celjska tekmovanja. V teku je tekmovalo 28 obveznikov, od katerih so vsi dospeli na cilj. Proga je bila izredno težka, dolga 5 km z višinsko razliko 150 m. Z ozirom na težko progo in južni sneg so doseženi uspehi jako dobri. Kot prvi je prispel na cilj Kune v času 30:22, 2. Simonič 32:05, 3. Žunter 32:41, 4. Forneci 32:42. 5. Mirk 33:10, sledili so Vlaj, Rojko, Lokar, Jakac in Harb. V spustu na progi Ruška koča—Ruše se je pomerilo 23 tekmovalcev. Proga je bila dolga 6 in pol km z višinsko razliko 650 m. Za mlade tekmovalce je bila proga težka in na nekaterih mestih tudi nevarna. Kljub temu se je tekmovanje vršilo brez nezgod. Prvi je prispel na cilj Žunter v času 9:19, 2. Rojko 10:36, 3. Kune 10:55. Jakac 11.17, Fornezi 11:39. Tekme so potekle v najlepšem redu in je bila njih organizacija jako dobra. Tekmovalci so se pri Ruški koči udeležili tudi sv. maše, ki jo je daroval 6, g. Kokošinek. Pri teh tekmah je vodstvo preizkusilo tudi novo vrsto smuške maže, ki se je sijajno izkazala. Upati je, po doseženih rezultatih sodeč, da se bodo mariborski obvezniki postavili tudi na banovinskih tekmovanjih v Celju. Zaključek svetovnega smuikega prvenstva v Cortini d'Ampezzo Zadnji del tekem na letošnjem svetovnem smučarskem prvenstvu so tvorili solo skoki, ki so prinesli nemalo presenečanja. Zmagali so Finci, dosedanjega nemškega prvaka Bradla so pa porinili kar na peto mesto. Posmezni rezultati takole izgledajo: 1. Paavo Vierto (Finska) 221 5 (64, 75 in pol m), 2. Leo Laško (Finska) 220.5 (65 in pol, 72 m), 3. Se-langer (Švedska) 218.3 (63, 73 in pol m), 4. Weiller (Nemčija) 217.7 67, 76 in pol m), 5. Bradi (Nemčija) 216.4 (63, 74 in pol m), 6. Lindstrom (Švedska), 215.8 točk, 7. Topila (Finska) 214.7, 8. Klopfer (Nemčija) 212, 9. Sorensen (Norveška) 211.4, 10. Kraus (Nemčija) 209.9. Prvak v alpski kombinaciji banovine hrvatske Prvak ▼ alpinski kombinaciji banovine Hrvatske je zopet postal Ivo Škerl iz Sušaka. Nogomet: Hrvatska liga Gradjanski : Železničar 2:2. — Concordia (Zagreb) : Bačka (Subotica) 6:1. — Slavija (Varaždin) : Split 1:1. — Hašk : Slavija 9:1. — Hajduk S(plit): Sašk (Sarajevo) 5:0. Italijansko nogometno prvenstvo Lazio-Napoli 1:0 (v 36. min. drugega polčasa prekinjeno), Genova-Juventus 2:0, Novara-Fioren-tina 2:0, Ambrosiana-Milano 2:2,Livorno-Bari 1:0, Triestina-Venezia 3:1, Roma-Atalanta 1:0. Tekma med Torinom in Bologno je bila odgodena. V vodstvu tabele je Bologna s 26 točkami, sledijo: Ambrosiana s 25, Juventus z 21, Torino z 20 točkami. Športni drobiž Gillardova na Bledu. Znamenita umetnica na ledu in partnerica slovitega svetovnega mojstra v umetnem drsanju Dunajčana Karlija Schafferja gdč. Fritzi Gillardova se je na povratku s svoje turneje po Jugoslaviji ustavila par dni na Bledu. Nastanila se je v Park hotelu ter je danes dopoldne in popoldne drsala na jezeru. Kljub temu, da je umetnica hotela samo malo trenirati, se je zbralo dopoldne in popoldne mnogo občinstva, gostov in domačinov, ki so umetnico navdušeno sprejeli in jo nagradili z viharnim aplavzom. ZFO Zopet smučarski prazniki ZFO Drugi del svojega letošnjega tekmovanja bo izvedla Zveza fantovskih odsekov v Radovljici in Kropi prihodnjo soboto in nedeljo. Tedaj bodo tekmovali naši fantje in mladci v klasičnih disciplinah in sicer v tekih, štafetah ter skokih. Podroben program vsega tekmovanja smo objavili v nedeljski številki našega lista in opozarjamo nanj vse fantovske odseke in posamezne tekmovalce, ki se bodo udeležili teh tekem. Drugi del tekem obeta biti še bolj zanimiv kakor je bila alpska kombinaciji, kajti izgleda, da bo udeležba zelo velika in konkurenca ostra, ker se vsi zavedajo pomena tega tekmovanja. Fantje! Smučarske tekme morajo postati nai veliki zimski praznik. Zatorej v soboto vsi v Radovljico, v nedeljo pa v Kropo, kjer bomo v plemeniti borbi tekmovali za naslove letošnjih prvakov ZFO. Smučarske tekme ljubljanske podzveze ZFO Ljubljanska podzveza ZFO priključuje svoje smučarsko prvenstvo k zveznemu tekmovanju, ki bo dne 15. in 16. februarja v Radovljici Ker je zima že pozna in so za naslednje nedelje predvidrr.e še druge večje prireditve, se je odbor ljubljanske podzveze, namesto namembne izvedbe smučarskega prvenstva na svojem področju, odločil leto« priključiti k II. delu zvezrnega smučarskega prvenstva. Zaradi tega pozivamo vse odseke in okrožja, naj zvezno smučarsko prvenstvo smatrajo obenem za oficielno prvenstvo svoje podzveze in naj se ga, kakor so to nameravali za St. Vid nad Ljubljano, udeležijo v velikem številu. Prijave naj 6e pošljejo na naslov Zveze do roka, ki je določen za njeno prvenstvo. Ostala navodila sledijo. Smučarske tekme F0 in DK na Bledu Člani: 1. Zupan Janez 195 točk; 2. Burja France 191 točk; 3. Marolt France 179 točk. Mladci: 1. Ambrožič Maks 191 točk, 2. Logar Jože 183 točk; 3. Oražem Milan 177 točk. Vižji naraščaj: 1. Gogala France 192 točk; 2. Pintar Stanko 190 točk; 3. Kajdiž Janez 158 točk. (V tej konkurenci so tekli samo na 2 km, dočim so člani in mladci imeli progo dolgo 4 km). Nižji naraščaj: 1. Oblak Leopold 195 točk; 2. Koren Janez 181 točk; 3. Rolc Cvetko 160 točk. Članice (tek na 2 km): 1. Pretnar Tončka; 2. Marolt Roza; 3. Pazler Roža. Mladenke; 1. Tavčar Mina; 2. Legat Ančka; 3. Skabernik Pepca. Skoki; 1. Zupan Janez 118.5; 2. črnologar Jože 113 točk; 3. Gogala France 110 točk. Reprezentančna akademija ZFO bo 2. marca v Unionu Letošnja reprezentančna akademija, ki jo prireja vsako leto naša mladinska organizacija ZFO, bo letos v nedeljo, dne 2, marca v veliki dvorani Uniona V nizu številnih telovadnih in športnih prireditev, ki jih prireja letos ZFO v proslavo polnoletnosti Nj Vel kralja Petra II., ki prevzame letos vladarske posle v svoje roke, je tudi letošnja telovadna akademija v Unionu, ki bo imela izbran in zelo bogat spored. Poleg vrhunške orodne telovadbe bodo na sporedu razne gimnastične vaje, rajanja, talna telovadba itd. Na posamezne točke te elitne prireditve se še povrnemo.