Posamezna številka 1'20 K. Poštnina plačana v gotovini. SlCV. 176. V LillM, v petek dne 5. avgusti 1921. Leto XLIX. »SLOVENEC« velja pO pošti na v»e strani Jugoslavije in r Ljubljani: u celo leto naprej . K 740-—. sa pol let« „ .. „ 120 -. sa četrt leta „ ,,, 60 — ■a en mesec „ .. „ 20 — Zalaosamslvooeloleino K«/*. E3 Sobotna izdaja: =~ JSaoeo leto ..... £ 40 — sit Inozemstvo 55. Inserati: * ■ ■ ■■■ h Enostolpna petltvrsta (59 mu široka ia 3 mm visoka alt nje prostor) sa enkrat ... po K 8'— poslana ltt. . . po K »•— Pri večjem naročila popust. ~ > Najmanjši oglas 5 9/9 mm K15. Izhaja vsak dan IsvzemSI ponedeljka ln dneva po praz> ■Ura ob 5. uri vjutraj. Grednlštro je t Kopitarjevi nltol Stev. C/lIL Ko.ioplsl sa ne vračajo; ncirrnkIrana pismu: se ne sprejemajo, Dredn. telef. šiv. 50, upravn. štv. 328. numrnii-M.tiiiMUnii za slovenski naro: Oprava |e v Kopitarjevi ul. B. — Račun poštne hran. ljubljanske 6t. 650 sa naročnino tn St. 340 sa oglase, avstr. In čoSke 24.797, ogr. 26.511, bosa.-hero, 7563. 15 miljard kron držav- i i. Na šesti redni seji zakonodajne skupščine je vlada predložila skupščini vele-važen zakonski predlog, ki bo silno vplival na vse naše politično in gospodarsko življenje. Predlog vlade se glasi: 1. Finančni minister se pooblašča, da more najeti za potrebne prometne investicije, za pokritje državnih obveznosti v inostranstvu in za odplačilo državnega dolga pri Narodni banki v inostranstvu posojilo v efektivnem znesku do 500 milijonov frankov v zlatu ali v drugi zlati valuti iste vrednosti po pariteti. 2. Finančni minister se pooblašča, da založi kot garancijo za to posojilo vrednost investicij iz tega posojila, ali pa prebitek zastavljenih monopolskih dohodkov ali pa nezastavljene monopolske dohodke. 3. Emisijski kurz in obresti tega posojila naj se ugotove na podlagi stanja svetovnega denarnega trga v trenotku, ko bo posojilo sklenjeno. Pogodba glede posojila postane polnoveljavna, ko jo odobri Narodna skupščina, 4. Ta zakon stopi v veljavo, čim ga podpiše kralj in čim se razglasi v »Službenih ribvinah.« Akd1 preračunamo vrednost 500 milijonov zlatih frankov na naše krone (100 franlfrbV v zlatu — 214 frankov v papirju, iOO papirnatih franc. frankov pa velja 1350 ittgbsl. kron), dobimo ogromno vsoto 15 milijard ali 15 tisoč milijonov kron, katere si hoče izposoditi naš finančni minister — na čegav račun? Ako računamo, da bo treba plačevati od te vsote na leto le 5 odstotkov obresti, dobimo vsoto od 750 milijonov kron, katere bo morala plačevati država samo na letnih obrestih! To so velikanske številke in zato je že .vredno, da si ogledamo nekoliko natančneje, kam hoče dati država tak debel denar! Zakonski predlog predvideva v točki '1. tri vrste izdatkov iz nameravanega posojila: a) za prometne investicije, b) za pokritje državnih obveznosti v inozemstvu, cj za odplačilo državnega dolga pri Narodni banki. Kratko in jedrnato je to povedano, toda če bi prišel zasebnik v privatno banko s tako jedrnatim finančnim programom, bi ga kratko in jedrnato vrgli ven. Minister pravi, da bo porabil denar za prometne investicije, t. j. za gradnjo železnic, cest itd. Nikjer pa ne pove ne minister, ne poročevalec finančnega odseka — to je dr. Žerjav, zato je elaborat tudi tako sijajen — in ne predlog sam, katera prometna pota se bodo gradila, koliko kilometrov dolga in po kakšni ceni! To mora tisti, ki bo navsezadnje plačeval, da bo ves črn, namreč davkoplačevalec, vendar vedeti in vedeti mora to tudi parlament, ki je zastop davkoplačevalcev. Dokler ne vemo, kam bo denar romal in zakaj, ga ne damo! Dalje; v katerih pokrajinah se bo investiralo in koliko? Tudi to je važno vedeti, ker je namreč povsod navada, da se v prvi vrsti ali vsaj, kolikor je mogoče, ozira na tiste kraje, ki največ plačujejo in ne samo na pasivne. Tudi o tem ne najdemo v vladnem predlogu niti besedice! Mnogo interesantnejše pa je poglavje o naših državnih obveznostih v inostranstvu. Ne samo interesantno je to poglavje, ampak naravnost zagonetno in zavito v neprodirno meglo. Mi vemo, da obstoje naše državne obveznosti v inostranstvu iz dveh delov; iz državnih dolgov bivše kraljevine Srbije in iz dolgov kraljevine, Srbov, Hrvatov in Slovencev. To je vse, kar vemo. Višine in zneska državnih dolgov bivše kraljevine Srbije do danes še ne pozna nobena prat'ka! To pa zato ne, ker še niso ugotovljeni obračuni z zavezniki, zlasti s Francozi. Srbska vojska je dobivala od zaveznikov vse: hrano, obleko, orožje itd., a ni še do danes ugotovljeno niti od strani srbske niti od strani francoske intendanc.e, kaj je smatrati kot »poklon« t. j. v koliko so zavezniki smatrali srbsko armado kot najemniško četo, in kaj je šlo na račun srbske države in srbskega državnega dolga! Dokler se pa višina našega skupnega državnega dolga natančno ne ugotovi, je brezumno govoriti o kaki poravnavi vnanjih obveznosti. Do te ugotovitve pa še leta in leta ne bomo prišli, a kadar bomo prišli, bo 500 milijonov frankov bržčas mnogo — premalo! Gospodje zavezniki bodo že dobro zaračunali vsako kost, ki jo je oglodal srbski vojak na solunski fronti. Naravnost porazna pa je za sedanji vladni in finančni sistem tretja točka: Odplačilo dolgov pri Narodni banki. Ti dolgovi znašajo štiri milijarde dinarjev ali 16 milijard kron! Toliko jc v prometu tu- di papirnatega denarja! Ta papirnata gora je najboljši dokaz, da sedanji vlasto-držci sploh ne vedo, kaj je državno gospodarstvo. Oni ne vedo, da je glavna stvar v vsakem gospodarstvu red in v državnem gospodarstvu pregled nad dohodki, po katerih se morajo uravnavati stroški. Kdor nima denarja, naj ne hodi pit šampanjca in država, v kateri se po izjavi samega finančnega ministra ravno v najbogatejših krajih ne plačuje niti ene petine predpisanega davka, naj ne troši milijard za topove! Najprej dohodki, potem stroški! O kaki ureditvi davčnega in finančnega sistema pa pri nas doslej ni niti sence govora in preko prvih diletarntskih poskusov še dolgo ne bomo prišli v velikem delu naše države. Včeraj smo objavili le kratico poročilo o šesti seji zakonodajne skupščine. Zaradi velike važnosti predmeta, ki so ga včeraj obravnavali kot prvo točko dnevnega reda, objavljamo danes obširnejše poročilo. Šesto redno sejo je otvoril predsednik Ribar ob pol 11. uri. Tajnik prečita po zapisniku prošle seje dopis ministra notranjih zadev, v katerem naznanja, da je zakon za zaščito države podpisala vlada (ker je regent odsoten) in da je že razglašen v »Službenih Novinah«. Po prečitanju sožal-nih brzojavk za pokojnim Draškovičem preide skupščina na prvo točko dnevnega reda: » Poročilo finančnega odbora o državnem posojilu v inostranstvu. Vlada je predložila finančnemu odboru pooblastilni zakon, da sme finančni minister zaključiti v inostranstvu posojilo v znesku od 500 milijonov frankov v zlatu. (Predlog priobčujemo v uvodnem članku.) O tem predlogu poroča finančni odbor sledeče: Finančni odbor je danes sklepal o zakonskem predlogu, s katerim se pooblašča finančni minister, da zaključi posojilo v znesku 500 milijonov frankov v zlatu. Odbor je vladni predlog z malimi izpremem-bami sprejel na znanje, ker smatra, da je posojilo potrebno za investicije, ki se ne dajo kriti iz tekočih dohodkov, domači kapital pa ni dovolj močan. Dolg naj služi dalje v pokritje državnih obveznosti v inostranstvu in za odplačilo dolgov pri Narodni banki, da se prepreči nadaljna inflacija s papirnatim denarjem. Kar se tiče fundi-ranja tega posojila, smatra odbor, da sme finančni minister dati kot garancijo vrednost investicij, potem nezadolžene dohodke monopola (v prečanskih krajih) in eventu-elne prebitke zadolženega monopola (v Srbiji). Iz govora finančnega ministra. Nato je povzel besedo finančni minister dr. Kumanudi, ki je izvajal glede prometnih investicij, da stoji na prvem mestu proga, ki bi spajala centrum države z morjem. Zveze z morjem danes nimamo in dokler se ta ne realizira, nismo gospodarsko neodvisni. Glede državnih dolgov v inostranstvu je rekel minister, da jih imamo mnogo, ni pa povedal, koliko in katere. Za plačevanje obresti od teh dolgov potrebuje država tuje valute, katere mora kupovati na borzi in tako sama država dviga kurz tujim valutam. Če pa dobi država zahtevano posojilo, ji ne bo treba iti več na borzo in vrednost dinarja bo zrastla. — Dolgovi pri Narodni banki znašajo 4 miljarde dinarjev. Ta dolg mora država odplačati, da zmanjša število papirnatega denarja, kar bo tudi ugodno vplivalo na vrednost dinarja in na padanje cen vsled višje vrednosti dinarja. Zemljoradniki proti posojilu. Zemljoradnik V o j a L a s i č graja posamezne točke zakonskega predloga, zlasti pa, da ni razvidno, kolika vsota od posojila se namerava porabiti za investicije in kolika za pokritje raznih državnih obveznosti v tujini. Pravi, da se skupščina ne more odločiti za posojilo, ker ji niso znani računi o državnih dohodkih in izdatkih. Namesto posojila bi bilo predvsem potrebno spraviti proračun .v. ravnotežje, varče- vati pri raznih uradih, povečati produkcijo in izvoz. Govor posl. dr. Dulibiča. Nato je govoril v imenu Jugoslovanskega kluba poslanec dr. Dulibie, ki je izvajal, da je načrt, da se zgradi povsem nova železnica, ki bi spajala našo prestolico z morjem, gotovo dobra stvar, vendar bi bilo pred zgradbo te železnice, ki bo trajala leta, popraviti in dovršiti že obstoječe proge, n. pr. ličko železnico in takozvano gozdno železnico Prijedor—Knin. Govornik obžaluje, da nimamo prave slike ekonomskega in finančnega stanja naše države, [mamo samo približno bilanco izvoza in uvoza, nimamo pa niti pregleda o vloženem našein kapitalu v posamezna podjetja, niti statističnih podatkov o naših gospodarskih razmerah. Po teh podatkih bi se inozemstvo moglo prepričati, kako povoljno mi napredujemo. Govornik meni, da znašajo pasiva trgovske bilance mnogo več od letnih 2 milijard, kakor to kaže uradno poročilo. Bolj merodajna za presojanje ekonomskega stanja bi bila takozvana plačilna bilanca naše države, po kateri bi znali, kolika vrednost je prišla v državo in kolika vrednost je izšla iz države. Govornik bi želel, da nas g. finančni minister iznenadi s statistiko, koliko so naši poedinci dolžni v inozemstvu. V to svrho bi bil potreben vpogled v knjige posameznih trgovskih in industrijskih podjetij, da se vidi, v čigavih rokah so delnice, kakšna je kontrola nad njimi, kakšne so dividende in kam gredo. Pa tudi plačilna bilauca poleg trgovske ni zadostna, potrebna bi bila skupna gospodarska bilanca in čim točnejši podatki o gospodarskem stanju cele države. Inozemci se boje sklepati posle z našimi ljudmi in zato se vsak mesec menjavajo naredbe o uvozu in izvozu, o carini in zunanji trgovini. To je škodljiv diletantizem in govornik ga osvetljuje z dvema primeroma. Prvi je davek na vojne dobičke, katerega so morali naši ljudje plačati celo od dohodkov leta 1914. in naprej; ve se pa, da se zasebniki v svojem življenju ravnajo po svojih izdatkih in po davku, ki ga morajo plačati. Sedaj ob reviziji vseh naših davčnih zakonov in naredb bi bilo treba ta moment proučiti. Drugi primer diletantizma vidi govornik v načinu, kako se je zamenjaval denar v osvobojenem delu Dalmacije. Ljudstvo je tam v drugi coni izročilo 200 milijonov ne-žigosanih kron v zameno. Pri tem se je računal 1 dinar za 10 nežigosanih kron in 1 lira za 16 nežigosanih kron. Ljudstvu je bil najprej dan eden na račun od 16 milijonov dinarjev, a nato od 20 milijonov dinarjev, ker je država očividno uvidela, da bi sicer ljudstvo preveč oškodovala. Po vsotah, ki jih govornik navaja, se vidi, du je ljudstvo izgubilo do 70 odstotkov svojega imetja. Ljudstvu bi se morala izplačati efektivna vrednost denarja, ne pa, da se denar zamenjava tako, kakor se je doslej godilo. Govornik vidi v tem postopanju dokaz, da se pri nas dela brez globljega razmišljanja in da to škodi državi sami. Tudi v tem tiči en vzrok, zakaj naš dinar pada. Nadaljnji vzrok je tudi to, da nimamo poročila o splošnem stanju in pa pomanjkanje zaupanja v nas. Pa tudi politični faktorji vplivajo na tečaj denarja. Govornik meni, da bi se s sedanjim posojilom moglo pomagati državi in da bi bilo to koristno, vendar pa bo on in njegova stranka iz navedenih vzrokov glasovala proti temu zakonu. Finančni minister je v dolgem govoru odgovarjal na izvajanja dr. Dulibiča, nato pa je govoril republikanec G j o n o v i č proti posojilu, ker se boji, da bo breme padlo na one, ki so gospodarsko slabi. To vprašanje bi se najboljše rešilo, ako se uvede nov davek na vojne bogataše. Proti posojilu sta še govorila zemljoradnik Č e d a S t a n k o v i 6 in soc. dem. Z v o n i m i r B e r n o t. Nato se je seja zaključila ob 12. uri 50 minut. Ob 18. uri 45 minut se je seja zopet nadaljevala. Prvi je govoril radikalni disi-dent dr. Momčilo Ivanič, ki je izjavil, da bo glasoval proti. Proti zakonskemu predlogu se je izjavil tudi poslanec D e r ž i č. Finančni minister Kumanudi je na kratko odgovarjal na izvajanja poslanca Ivaniča. Po govoru radikalca N i k a M i -1 e t i č a se je vršilo glasovanje. Predlog je bil v načelu sprejet s 157 glasovi proti 29 glasovom. Za predlog je glasovala vladna večina, proti pa Jugoslovanski klub, zemljoradniki, republikanci, narodna socialista, socialni demokrati ter radikalca Ivanič in Žujovič. Seja se je zaključila ob 20. uri 35 minut. Nadaljevanje debate o državnem posojilu. Belgrad, 4. avgusta Sedmi redni sestanek zakonodajne skupščine jc otvoril predsednik dr. Ivan Ribar ob 10.30 dopoldne. Sprejel se je zapisnik zadnjega sestanka. Nato se je čitalo poročilo verifikacijskega odseka o ukinjenju mandatov komunističnih poslancev. Na dnevnem redu je bila razprava o posamezno^jh zakonskega predloga o pooblaščenju viade za najetje državnega posojila. Ko je prečital posl. dr, Gregor Žerjav prvi člen, je povzel besedo radikalec Aleksa Žujovič, ki je razlagal, zakaj jc glasoval proti in zahteval, naj se najprej sestavi proračun, potem šele naj se najame posojilo. Pravi, da je prepričan, da je treba sestaviti še eno kontrolo, ki bo parlamentarna kontrola. Izvoli naj se odsek, ki bo kontroliral trošenje teh kreditov. Pod temi pogoji bi tudi on glasoval za to pooblastilo. Finančni minister odgovori, da bi tak parlamentarni odbor, kakor ga zahteva posl, Žujovič, imel nalogo, da kontrolira trošenje posoiila. Na dnevnem redu ni nadzorstvo za trošenje posojila, ampak pooblastilo, da se more vlada pričeti pogajati za najetje posojila, Sicer pa bi bil tak parlamentarni odsek odveč. Radikalec Miletič prosi poročevalca in finančnega ministra, naj se sprejmejo njegovi predlogi za izpremembe, to je, da se zamenja v napisu beseda »zakon« z »zakonsko pooblastilo za najetje državnega posojila«. Finančni minister in poročevalec menita, da bi bilo lo odveč, ker da je to eno in isto. Prvi člen je bil sprejet v redakciji odseka z večino glasov, istotako drugi in tretji člen. Pri četrtem členu jc bila sprejeta predlagana izpre-memba v napisu, ki jo je predlagal radikalec Miletič, Predsednik nato objavi izid glasovanja. Zakonski predlog o pooblastilu vlade za najetje posojila je bil sprejet s 145 proti 17 glasovom. Glasovalo je 162 poslancev. Predsednik sporoči, da je predlog zakonskega pooblastila sprejet v celoti. S tem je bil dnevni red izčrpan. Prihodnja seja je bila sklicana za popoldne ob 15, uri. Popoldanska seja. — Debata o razveljav-ljenju komunističnih mandatov. Belgrad, 4. (Izv.) Na današnji popoldanski seji je bilo na dnevnem redu poročilo o razveljavljenju komunističn. mandatov. Pri tem je prišlo do spora med radikalci in demokrati. Radikalci so namreč zahtevali, da sc razveljavijo vsi komunistični mandati brez izjeme, demokrati so pa bili za to, da se ne razveljavijo mandati komunističnih poslancev Vlade Marko-viča, Manduniča in Bobuloviča, ki so že prej izstopili iz komunistične stranke, ker so upali, da bosta prva, dva vstopila y de- mokratski klub. Demokratom so se pridružili tudi muslimani, ker so mslili, da bo Bobulovič vstopil v njihov klub. Ker se niso sporazumeli, je bila seja prekinjena. Po kratkem odmoru se je seja nadaljevala. Radikalec Miladinovič je stavil predlog, da se razveljavijo vsi komunistični mandati. Predlog je bil z večino glasov sprejet. Dve šoli. Po zadnjih vesteh je gotovo, da sta Irska in Anglija končno našli pot druga do druge, da se bo irsko-angleški spor končno poravnal temeljem medsebojnega sporazuma. Niso sicer še znane podrobnosti tega sporazuma. Toda iz izjav irskega voditelja de Valere vemo, da je najmanj, na kar bi Irska pristala, avtonomija po zgledu angleških dominijonov. Zadnje vesti o poteku pogajanj med de Valero in Lloyd Georgeom pa naglašajo, da so sinfajnovci z veliko večino pristali na predloge angleške vlade in da je smatrati angleško-irski spor kot rešen. Iz tega je jasno, da je Anglija Irski dovolila tako obsežno avtonomijo, kakor jo imata n. pr. Južna Afrika in Avstralija. Tako je končno mala Irska izsilila priznanje svoje narodne volje od svetovne britanske velesile. In to po zmagoviti svetovni vojni, ki je domalega popolnoma nasitila vse britanske zunanjepolitične želje in potrebe. Kaj je nagnilo Ajiglijo do take popustljivosti nasproti Irski? Velikodušje in pravicoljubnost gotovo ne, ker teh činite-ljev velika politika, ki jo vlada zgolj sebičnost, ozir na koristi lastnega plemena, ne pozna. Ampak Anglija se je prepričala, da Irske s silo nikdar ne bo uklonila svoji volji in da je vsak nadaljnji napor v tem pravcu izgubljena žrtev. In žrtev je po strašni svetovni vojni tudi Angliji dovolj in miru, resničnega miru na zunaj in znotraj se po tej vojni tudi Angliji zelo resno hoče. Saj jo čakajo ogromne gospodarsko-socialne naloge doma in v dominijonih, ki jih mora nujno rešiti, da se ji stavba njenega imperija od znotraj ven nc razrahlja. Razen tega vstaja na Daljnjem vzhodu nov grozeč oblak, o katerem se ne ve, kak obseg bo zavzel, kaj nosi komu. Spričo vsega tega je Anglija končno našla voljo, da se poravna z Irsko in udovolji njenim zahtevam. In kakor poročajo iz Londona, vlada tako na Irskem kakor tudi na Angleškem odkrito veselje, da je konec mno-gostoletni medsebojni borbi, ki je oba naroda stala nepreglednih žrtev v blagu in krvi. ,i To je šola za naše državnike — kakor nalašč umerjena za naše sedanje razmere) Ali jo bodo umeli? Pred kratkim je neki belgrajski list pozival vlado, naj nastopi proti Hrvatski in Sloveniji kakor Anglija proti Irski. Ta poziv naj bi našel sedaj odmev! Nič manj aktualna za naše razmere ni šola, ki nam jo istotako pravkar daje Italija. Ta dežela se zvija danes v krčih državljanske vojne. Državna avtoriteta je padla na ničlo, obe prevladujoči struji: socializem in fašizem si po lastni volji in z lastno pestjo delata pravico. Bombe pokajo, težko pridobljena dragocena imovina se požiga in uničuje, človeško življenje ni vredno piškavega oreha. Na armado, ki je sestavljana iz širokih slojev prebivalstva in tedaj iz pristašev obeh po-bijajočih se struj, se ni zanesti. Vsa trezna Italija s strahom in trepetom opazuje, kako se bliža pogin in roti duhove, ki jih je preje klicala ali jim vsaj dajala potuho. Brez pretiravanja moremo reči, da je fašizem vrgel Italijo na rob propada. Sedaj pa pomislimo, da se prav v teh dneh z odobravanjem merodajnih činite-ljev ustvarja fašistovska organizacija tudi v naši državi! V to svrho se je obnovila bivša Narodna Obrana v Belgradu, ki naj raztegne svoje »delo« po vsej državi. Tako poročajo belgrajski listi. Nekdaj je služila Narodna Obrana plemenitemu namenu narodnega osvobojenja, sedaj naj da plašč za protizakonito preganjanje državljanov, ki so s sedanjim režimom nezadovoljni, sedaj naj z državljansko vojno podere, kar je preje z dragoceno krvjo narodnih sinov zidala. Ali srbski narod res še ne bo spoznal, kam tirajo državo gotovi ljudje, ki so si osvojili diktatorske vloge? — Italija in Irska glasno učita! Depeše med belgrajsko in rimsko vlado v baroškem vprašanju. Rim, 3. avgusta. (Izv.) »Agenzia Ar-go poroča, da sta povodom izjav zunanjega ministra Della Torretta o baroškem vprašanju belgrajska in rimska vlada menjali depeše. Jugoslovanska vlada je na-glasila, da mimo tako dalekosežnih izjav ne more iti molče in jih je vzela na znanje. V nadaljnjem je jugoslovanska vlada — glasom gornjega vira — priznala, da je važnost rapallske pogodbe bolj v njenem duhu nego v njeni črki in da je njena uspešnost predvsem y tem. da se dosežejo prisrčni medsebojni odnošaji, ki bodo v korist obeh narodov dovoljevali, da se v podrobnem rešijo mala vprašanja. Pravo jedro vprašanja je sedaj v sestavi reške vlade n italijanska vlada je odločena, da napravi nadaljnje korake za pomirjenje na Reki. Reško vprašanje. Trst, 4. avgusta. (Izv.) »Piccolo« poroča iz Rima: Včeraj se je vrnil iz Reke v Rim poveljnik Foschini, ki ga je vlada bila poslala na Reko kot komisarja. V Rimu so tudi poverjenik Castelli, senator Quar-tieri in polkovnik Storchio iz vojasko-po-litičnega urada na zunanjem ministrstvu. Kakor se govori, se bodo odslej vsa pogajanja o Reki vršila v Rimu. Dejstvo pa je — piše »Epoca« — da namerava italijanska vlada, kakor je uradno izjavil Bonomi, dati mesto pri pogajanjih z Jugoslavijo tudi svobodni državi Reki, da se jih udeležuje po svojem rednem zastopstvu. V to pa je treba, da se med raznimi reškimi strankami doseže sporazum, temeljem katerega bo mogoče sestaviti vlado. Kadar se premagajo še ostale težkoče (za kar se živahno prizadevajo vplivne osebe, ki poznajo mesto od blizu) in bo sestavljena vlada svobodne reške države, se bodo znova začela pogajanja z Jugoslavijo za določitev meja in ustanovitev pristaniškega konzorcija. Vsaka govorica o teh pogajanjih, o načinu sestave konzorcija, dobi njegove veljave itd. je zaenkrat prezgodnja. Sporazum med fašisti in socialisti v Italiji. Rim, 3. avgusta. (Izv.) Parlamentarna akcija predsednika rimskega parlamenta De Nicola za dosego sporazuma med fašisti in socialisti je imela popoln uspeh. Zadnje sporne točke so razčistili 2. t. m. Te točke so bile: 1. upostava službenih mest z osebami, ki so bile po fašistih prisiljene odstopiti; 2. razobešanje narodnih zastav na uradnih poslopjih; ločitev socialističnih gospodarskih lokalov od političnih. — Glede ljudskih arditov — antifaši-stovska organizacija — je socialistična stranka podala izjavo, da nima z njo nobenih zvez. Pogodba se podpiše še danes. — De Nicola je bil na sodelovanje pri sklepanju sporazuma med fašisti in socialisti povabil tudi druge parlamentarne stranke. Izmed teh je ljudska stranka sodelovanje odklonila z utemeljitvijo, da je na tem boju neudeležena; republikanska stranka je odgovorila, da hoče v tej stvari do konca ostati nevtralna, a komunistična stranka je naznanila, da je sploh nasprotna mirovni pogodbi. ALBANSKI POZIV NA UPOR V NAŠI DRŽAVI. Prizren, 4. avg. Polkovnik Ali Semibeg Kosturaš, glavni poveljnik albanske vojske ki operira proti miriditom, je poslal ar-navtskemu prebivalstvu v naši državi pismo, v katerem ga pozivlje na upor. OBČINSKE VOLITVE V ČRNIGORI. Belgrad, 4. avgusta. (Izv.) Notranje ministrstvo je končalo priprave za občinske volitve v Črni gori. Volilo se bo po zakonu, ki velja za Srbijo . ZA POMOČ RUSIJI. Pariz, 4. avg. Ministrski predsednik Briand je zaveznikom predlagal, da bi se na seji vrhovnega sveta nudila zaveznikom prilika, da bi z Zedinjenimi državali sodelovali pri ukrepih za takojšnjo preskrbitev Rusije z živili, da bi se pobijala lakota, ki vlada ob Volgi. Ni pa govora o tem, da bi se vpostavili z Rusijo normalni trgovsko-politični odnošaji, ker bi to utegnilo pomeniti dejansko priznanje sovjetov. RUSKO-BOLGARSKA POGAJANJA. Belgrad, 4. avg. Presbiro poroča iz Pariza: Po poročilih iz Kodanja se nahaja bivši bolgarski častnik Avramov v Berlinu, kjer se bodo vršila pogajanja med Bolgarsko in Rusijo za gospodarske stike med obema državama. PROSTA TRGOVINA V RUSIJI. Moskva, 4. avg. Svet ljudskih komisarjev je izdal natančna določila o otvoritvi in izvrševanju trgovskega delovanja in navodila za nadziranje trgovine. Vsak državljan ima pravico trgovati s poljedelskimi proizvodi in industrijskim blagom. Izvzeti so samo taki proizvodi, proti katerim se na podlagi posebnih dogovorov dobavljajo surovine. NEMIRI V VLADIVOSTOKU. Moskva, 4. avg. Po poročilu iz Čite so vsled terorja rdečih čet ponoči 26. julija v Vladi-vostoku izbruhnili nemiri. Razstreljena sta bila dva vodovoda. Vstaši so zavzeli železniško križišče 25 vrst vzhodno od mesta. Posamezni oddelki vstašev se bližajo Vla-divostoku. V mestu je bilo aretiranih mnogo delavcev. Vse ladje prostovoljne flote so pripravljene s polno paro. Delavci v strojnih tovarnah so stopili v: stavko. RUMUNITA PROTI KOMUNISTOM. Varšava, 4. avg. Po semkaj došlih vesteh je rumunska vlada socialno komunistično stranko proglasila za nepostavno, da bi mogla upravičiti proti njej izjemne odredbe. Vse strokovne organizacije so bile razpuščene ter je bilo aretiranih mnogo komunistov. REVOLUCIJA NA PORTUGALSKEM. Madrid, 3. avg. Kakor poroča brzojavka iz Viga, se širi tam govorica, da je v Lizboni izbruhnila revolucija. V mestu so se ukrenile obširne varnostne odredbe, iz raznih provinc prihajajo čete, vendar pa dostavlja brzojavka, da je v. mestu in po vsej deželi mir. Socialni tečaj krščansko mislečega učiteljstva na Brezjah. Socialnega tečaja se udeležuje nad 70 učiteljev in učiteljic. Zjutraj ob pol 8. uri je vsak dan cerkven govor in sv. maša pred čudodelno podobo Marije Pomočnice, pri kateri poje društveni učiteljski cerkveni zbor. Ob 9. uri se prične tečaj, ki s predavanji in debato traja do 1. ure. Ob 1. uri je skupni obed, popoldne izleti v okolico. V sredo, prvi dan tečaja, je imel prvo predavanje predsednik uradov zaščite dece, Fr. Lavtižar. V tem predavanju je seznanil učiteljstvo z vsemi napravami, društvi in zavodi, ki so ustanovljeni v ta namen od strani države in privatne dobrodelnosti. Ob koncu je učiteljstvu podal smernice, kako naj se udejstvuje pri tem delu: 1. da prevzame delo pri krajevnih organizacijah državne zaščite dece, 2. da podpira dobrodelna društva, 3. da gre na roko vdovam in sirotam, 4. da čuva ugled naših redovnikov in redovnic, ki s tako vsestransko delavnostjo in požrtvovalnostjo delujejo za zaščito dece. Drugo predavanje: »Delo izven šole med kmetiškim ljudstvom« je imela učiteljica Žirovnik. V krasnih besedah, ki so pričale o njenem vsestranskem delu zlasti pri mladinskih organizacijah, je pokazala tri zvezde - vodnice za to delo: Idealnost, ljubezen, požrtvovalnost. Popoldne je učiteljstvo napravilo peš-izlet v Kamno gorico, rojstni kraj našega velmoža dr. Lovra Pogačnika, ker se vsi pač ne bodo mogli udeležiti odkritja spominske plošče v njegovi rojstni hiši. V večernem hladu se je vrnilo na Brezje, kjer je zavladala prisrčna in neprisiljena zabava in se menjavala z lepim petjem društvenega zbora. V četrtek je imel prvo predavanje dr. Mohorič o zadružništvu, denarnih in ekonomskih zadrugah, njih delu in urejevanju. Pozival je učiteljstvo, naj pri njih sodeluje, saj se v njih zbira narodni kapital; delo v zadrugi je delo za narod in državo, za kar moramo delati vsi in povsod. Ob sklepu je povdarjal potrebo učiteljskega sodelovanja pri vseh prosvetnih organizacijah. Ne se bati neuspehov, ne ovir! Ne iskati priznanja! Žrtev je treba, da se narod dvigne! Naše geslo bodi: Gradimo narodu srečno bodočnost! — Drugo predavanje je imel dr. Kulovec o poglobitvi krščanske lisli v političnem življenju. V svojem govoru je podal sliko političnega dela v obče, očrtal pravega politika in razmere, ki jih mora ta poznati, da more uspešno delati na političnem polju, pa tudi učinek političnih vplivov na ljudstvo. Povdarjal je načelnost v politični stranki in dokazal, da ima le ona politična struja moč, ki se opira na ljudstvo. Mnogo praktičnih navodil je dal učiteljstvu s svojega potovanja po Nemčiji, kjer se je najdalje mudil v Miinchen-Glad-bachu, središču katoliških nemških organizacij. V jasnih potezah je pokazal, kako je ravno učiteljstvo poklicano v to, da pomaga katoliški misli med ljudstvom do veljave. »Dosegli bomo pravico, če bomo tudi delali Z3 njo.c Ne iščimo zunanjosti, ne hipnega efekta, ker to nam ne da garancije, da to tudi ohranimo! Zanesimo med ljudstvo notranjih, globokih, večnih idej! V petek se tečaj konča, o katerem bomo še poročali. ______i PolItKne novice. -f Spor v, JDS. Včerajšnja »Jugoslavija ; je poročala, da se je torek popoldne vršila v Narodnem domu v Ljubljani zelo burna seja načelstva Jugoslovanske demokratske stranke, na kateri se je razpravljalo o izključitvi dr. Žerjava, dr. Kramer-ja, Adolfa Ribnikarja in prof. Breznika iz stranke. Do definitivnega sklepa še ni prišlo, pričakuje pa se, da se bo izključitev izvršila. Kakor se torej vidi, pričenjajo treznejši in poštenejši elementi v JDS zmagovati in upati je, da bodo tudi zmagali. — Današnji : Slovenski Narod* dementira to poročilo kot od kraja do konca zlobno izmišljeno fantazijo«. Po naših zanesljivih informacijah pa se je ta »zelo burna seja« zares vršila, burnejša, kakor je posneti iz .Jugoslavije«. Novi politični dogovori. Kakor jav-jja »Pravdam, so ugotovili na eni zadnjih vladnih sej, da je potreben za bodoče vladno delo stvaren program (potrdilo, da ga doslej nimajo! op. ur.) in da je treba novih dogovorov med.koaliranimi strankami. Pašič je tozadevno že obvestil svoj klub in radikalci so sklenili, da se udeleže razgovorov o novenj programu. Radikalci sa baje tudi izrazili željo po spajanju strank. Z novim programom se je bavil tudi demokratski klub. Z ozirom na vprašanje o spajanju strank smatra demokratski klub to vprašanje za neoportuno. Izrazili pa so demokrati svoje nezadovoljstvo z rekonstrukcijo vlade v odsotnosti klubov, in so sklenili, da se o priliki ustvarjanja novega vladnega programa izvrši nova rekonstrukcija kabineta. Posebno ostro so debatirali o armadi. V svrho revizije programa so demokrati pooblastili kot svoje zastopnike Ljubo Davidoviča, dr. Vojo Marinkoviča in dr. Veljkoviča. — Ako ti pregovori ne pripeljejo do cilja, bo nastala nova vladna kriza. + Demokratski fašizem v Dalmaciji. V Splitu se vrši te dni kongres katoliškega dijaštva, ki ga je sklicalo kat. dijaško društvo »Pavlinovič«. Fašistovska demokratska omladina je pri tej priliki napadla dejansko več udeležencev kongresa, med temi tudi bivšega poslanca Stanka Bani-ča. Vsled teh napadov je nastalo v okolici Splita veliko razburjenje, ker vidi okoliško prebivalstvo v teh napadih neprijatelj-sko gesto proti vsemu, kar je hrvatskega, in je sklenilo, da ne dovoli Spličanom veS prihajati v okoliške vasi. Iz sinjske okolico pa je prišlo včeraj v Split nad 50 kmetov, da varujejo svoje somišljenike. Vsled tega priporoča glasilo demokratskih fašistov »Nova doba« vročekrvnežem mir, ker napadi ne morejo roditi nič dobrega. —- Iz česar sledi, da demokratski fašizem stoji na slabih tleh. + »Klerikalci o Srbih«. Belgrajska »Samouprava« od 3. avgusta se huduje na »Slovenčev« članek »Za red v državi in občini« (v štev. od 29. jul. t. 1,). Tam je med drugim napisano, da je svobodomislec dr. Neumann dokazal, da je podla laž trditev, da se jezuitje poslužujejo načela S Namen posvečuje sredstva. Potem pa nadaljuje »Slovenec«: »Če to frazo čestokrat zasledimo v srbskem časopisju, se prav. nič ne čudimo, ker Srbijanci vsled burnega razvoja svoje preteklosti niso mogli slediti zapadno-evropskemu znanstvu... Drugače pa moramo soditi slovenske policajdemo-krate.« — »Samouprava« oziroma njen informator je (namenoma?) spregledal, da vsebuje ta stavek za Srbe le opravičilo, kajti, če oni niso mogli slediti zapadpo-ev-ropskemu znanstvu, jim tega nihče ne 6či-ta in ne predbaciva in ne šteje v'4ilo, ker so tehtni vzroki tu, če oni oziroma njih velik del ni imel prilike vsled vednih vojsk živeti izključno le znanstvu. To je smisel našega stavka. Da so pa tudi med Srbi ljudje svetovnega slovesa in znanja, tega ni nihče oporekal in sklicevanje »Samouprave« na srbske znanstvenike je čisto: odveč, kakor je tudi odveč poziv »Samouprave« na našo adreso, naj imenujemo le enega svojih ljudi, ki so onim enaki. Ali »Samouprava« ne pozna n. pr. slavnega dr. Niko Županiča, kateremu je posvetila že več podlistkov? + Koristen nasvet poslanca Drofeni-ka. Belgrad, 4. avgusta. (Izv.) Izvedeli smo, da je poslanec slov. samostojne kmetske stranke Drofenik na konferenci vladnih strank nastopil za razveljavljenje komunističnih mandatov in je predlagal, da naj se mandati komunističnih poslancev razdele med vladne stranke. + Kjer hiša gori, grejmo se vsi! Iz Belgrada javljajo 4. t. m.: Soc. dem. voditelja Vit, Korač in Bukšeg sta danes prišla v Belgrad. Njihov prihod je v zvezi z razveljavljenjem komunističnih mandatov, in z izročitvijo delavskih domov v social-demokraške roke. Bila sta pri dr. Ribarju. Pribičeviču in Pašicu. Vlada je odobrila njun načrt. V vseh parlamentarnih krogih se obsoja ta korak socialnih demokratov. + Ratifikacija turško-ruske pogodbe. Narodna skupščina v Angori je z 207 glasovi proti 1 odobrila pogodbo s sovjetsko Rusijo. Dnevne novice. — Regent Aleksander. Belgrad, 4. avgusta. (Izv.) Regent Aleksander se bo vrnil s Francoskega okoli 20. avgusta. Nato bo šel v eno naših kopališč. — Slavnostni banket pri kr. namestniku, Kr. namestnik g. Ivan Hribar je priredil v sredo zvečer slavnostni banket, ki so se ga udeležili načelniki vseh drž, uradov, zastopniki cerkvene oblasti, vseučilišča, odvetniške zbornice, trg. zbornice, drž. in južne železnice in raznih drugih korporacij. Pri tej priliki je imel g. kr. namestnik govor, v katerem je povdarjal zmago slovanstva v svetovni vojni. Edino Rusija pri tem krvavi, kar nas boli in peče. A to krvavenje je le prehodno. Slovenci moramo zabeležiti epohalen napredek. Slovenec je državotvoren element, slovenski jezik državni jezik, bela Ljubljana rezidenca kralja jugoslovanska, krvi? Srbi, Hrvatje in Slovenci tvorimo en narod in eno ter isto nedeljivo državo. Bog je ustvaril naše edinstvo, a kar je Bog ustvaril, naj človek ne skuša rušiti. Kr. namestnik je nazdravil junaškemu kralju Petru I. in prestolonasledniku princu Aleksandru, v katerima vidimo trdno vez vseh treh plemen, — Službeno potovanje pokr. namestnika. Gospod minister in pokrajinski namestnik Ivan Hribar se je odpeljal iz Ljubljane včeraj ob 6.30 na službeno potovanje v Celje. Od 9. do 12. ure je gospod minister sprejemal zastopnike državnih uradov, vojaških oblastev, duhovništva itd. Po končanih sprejemih je gospod minister posetil celjskega opata g. Frana Ogradija, namestnika odsotnega komandanta mesta in celjskega vojnega okruga, podpolkovnika Frana Chestelicha in Jova-na Naumoviča, župana mesta Celje dr. Juro Hrašovca in predsednika okrožnega sodišča dvornosodnega svetnika dr. Josipa Kotnika. Ob 13. uri je priredil gospod minister obed v veliki dvorani hotela Union. Ob 17.20 je nadaljeval svoje službeno potovanje v Rogaško Slatino. — Odlični gostje na Bledu. Z Bleda se nam poroča: Tu se mudi bolgarski ministrski predsednik Aleksander Stambolijski. Z njim je došel bolgarski poslanik v Belgradu Ivan Todorov. Sem je dospela tudi Slovencem dobro znana in priljubljena češka pisateljica Gabrijela Preissova. — Odličnim slovanskim gostom želimo, da bi se v Sloveniji dobro počutili. — Našim društvom! Na naših prireditvah se prodajajo ponavadi razglednice, ki niso vredne niti vinarja. Ne le, da se z raz-pečavanjem teh razglednic dela reklama za razne nemške tvrdke, tudi vsak čut za pravo lepoto se z njimi ubija med ljudstvom. Če vprašamo, zalcaj to prodajajo, je odgovor: »drugih ni dobiti«. Zato opozarjamo vsa naša društva, da ima »Slovenska Straža« v zalogi več vrst lepih, umetniških razglednic. Obračajte se torej ob takih prilikah predvsem na pisarno »Slovenske Straže«, ki Vam bo rada in hitro postregla. Na debelo stane 1 komad 80 vinarjev. Tako dobite dobro in ceno blago, obenem pa koristite svojemu narodu, ker pomagate društvu, katerega naloga je pomagati neosvo-bojenim bratom. Slovo poverjenika za kmetijstvo. Na podlagi ustave se je v Sloveniji začelo z likvidacijo poverjeništev. Včeraj se je poslovil od uradništva g. poverjenik Fr. Demšar, želeč mu boljših uspehov, kakor jih je imelo hjegovim vodstvom. Vodja kmetijskega oddelka je sedaj g. dr. Vrtačnik. —■ Belgrajska »Republika« je objavila daljšo, zelo simpatično recenzijo o dr. Krekovih »Socialnih esejih, govorih in načrtih«, ki jih je uredil Peter Grgec in so izšli kot 2. zvezek Znanstvene knjižnice Narodne Prosvete v Zagrebu. Recenzent najtopleje priporoča knjigo vsem srbskim čitateljem, zlasti onim, ki so iz demokratskega šarlatanskega tiska navajeni, da v Slovenski Ljudski Stranki, katere eden izmed duševnih ustanoviteljev je bil pokojni Krek, .vidijo samo klerikalce. . ' — Suša je napravila po polju ogromno škodo. Otave bo le prav malo in zato je že sedaj cena živini močno padla. Krompir je predčasno dozorel in bo seveda droben. Pesa, korenje, zelje itd. se .vsled suše ni moglo razvijati. Posledica tega je, da so prasci ponekod padli celo na 50 K komad. Fižol je skoro popolnoma uničen. Tudi ostalim pridelkom razen žitu je suša močno škodovala. Ajdo, repo, zelje in korenje bo pa še rešil dež, ako bo dovolj namčoil razsušeno zemljo. Kakor nam poročajo z Goriškega, je tam suša še hujša kot pri nas; tam odpada celo grozdje in sadje, — Včeraj je pa vendarle padel težko pričakovani dež, in sicer je deževalo v Ljubljani in vsi Ljubljanski okolici, v Mariboru, Zagrebu in Osjeku. Ako bo padavine dovolj, se utegne tudi letina še popraviti. — Promoviral je 31. julija na zagrebški univerzi doktorjem prava g. R i h a r d Pintar, odvetniški kandidat iz Novega mesta. Čestitamo! — Plače železniških in drugih prometnih državnih nastavljencev so prevedene na dinarske plače. Tozadevna naredba je izšla v »Uradnem listu« št. 91. — Vič. V nedeljo, 7. t. m. popoldne ob 4. uri priredi pevski odsek K. si. prosvetnega društva na Viču vrtni koncert z ljudsko veseličo pri gostilničarju Pavlicu na Glincah. Sodeluje domača godba. Vabimo vse prijatelje petja, da se je udeleže, (k) — Zakon o zaščiti države je bil objavljen v »Službenih Novinah;: z dne 3. avgusta 1921. — Kongres Saveza jugoslov. ženskih društev bo 1., 2. iu 3. septembra v Ljubljani. Pričakuje se 500—600 udeleženk iz Srbije in Hrvatske. Slovensko ženstvo se marljivo pripravlja, da sprejme svoje južne sestre čim prisrčneje, pa tudi drugo slovensko občinstvo naj pokaže o priliki kongresa svoje simpatije in naklonjenost do naših srbskih in hrvatskih sester. Udeleženke kongresu si ogledajo tudi našo prekrasno Gorenjsko. Nadejamo se, da jih sprejmejo slovenske sestre, koder se bodo vozile, z najlepšo sestrsko ljubeznijo. — Nesreča ali zločin. Dne 4. avgusta zjutraj so našli na savskem produ pod mostom pri Pogoniku, kateri leži med postajama Kresnice in Lilija, 60-letno Marijo Globočnik, ki je baje v Kropo pristojna. Žena je ležala v svoji krvi, nezavestna je bila, toda dihala je še. Prenesli so jo v čuvajnico, od tam so jo pa prepeljali v Litijo, kjer so jo obvezali in ji vlivali skozi usta tekočo hrano. Ker se je mislilo, da jo bodo ohranili še pri življenju, jo je odposlalo litijsko županstvo s spremstvom v. ljubljansko bolnišnico. Ob dveh popoldne so jo odpeljali z vlakom v Ljubljano; ker je bila med vožnjo popolnoma tiha, je spremljevalec mislil, da spi, toda ni spala, marveč med vožnjo je umirala — in umrla, kar se je konstatiralo, ko se je pripeljal vlak v, Ljubljano. Globočnikovo so prepeljali v mrtvašnico k sv. Krištofu, v kateri jo bodo sodnijsko raztelesili. Ni še ugotovljeno, ali se je zgodila nesreča, da bi bila Globočni-kova padla iz vlaka ali z mosta na prod Save; ali je pa bila napdena in ubita ter oropana. Vsekakor je slučaj Globočnikove zelo skrivnosten in bodo imele varnostne oblasti dovolj posla, da ga bodo pojasnile. — Iz D. M. v Polju. Lov naše občine se je oddal na dražbi za visoko ceno, namreč za 35.300 K. Spominjamo se še, da se je lov dal na dražbo, seveda iz gotovih vzrokov, ravno pred obč. volitvami, da so samostojni imeli več podlage za agitacijo proti županu J. Dimniku. Koliko je bilo vpitja po gostilnah in bahanja, kakor da bi se bilo zgodilo Bog ve kaj. Menili smo, da se bo denar tudi razdelil, a sedaj vse molči. Najemnik lova je denar že davno plačal, toda županstvo ga ne izroči upravičencem. Župan naj stori svojo dolžnost, mi zahtevamo naš denar, kakor veli postava. — Več kmetov. — Drama za kulisami. Vrtojba, dne 2. avgusta. V naši vasi se je zgodil pretečeno nedeljo žalosten slučaj. Slov. Čitalnica« je uprizorila igro »Tihotapec«. Med igralci je bil tudi nadarjeni in obče spoštovani kmečki fant Dominik Gorkič, ki je brat Franceta Gorkiča, uradnika v Gorici. Med bratoma se je že med tednom vnel prepir radi plesa, ki se je imel vršiti po igri. Na dan igre je bil zgoraj omenjeni nenavadno slabe volje in razdražen. Sicer dober igralec, je igral ta dan zelo slabo. Ko je po Četrtem dejanju stopil za kulise, je bil ves iz sebe. Prijel je bajonet, ki je ležal na mizi, in ga zasadil v les z besedami: »Eden mora biti mrtev, jaz ali moj brat!« Nato se je zabodel v spodnji del života. Vsaka pomoč je bila v tem hipu brez uspeha. Rana je bila pregloboka in v pol ure je izdihnil. Ljudstvo se je razšlo, konec veselice je odpadel. Na vsak način čudovit in zelo tragičen konec kmečkega fanta-igralca, konec, ki ga še ne moremo prav umeti, niti izrekati sodbe. — Prostovoljno gasilno društvo v Dobrcpo-ljah priredi dne 14. avgusta t. 1. slavnost 20 letnice svojega obstanka. Na sporedu je ob pol deseti uri sv. maša. Popoldne ob 15. uri ljudska veselica poleg železniške postaje z godbo, petjem, srečolo-vom itd. — Vstopnina 2 dinarja, za gasilce t din. — Zaradi prepotrebue nabave gasilnega orodja se preplačila hvaležno sprejemajo. — Vozne ugodnosti na državnih železnicah. Inšpektorat državnih železnic v Ljubljani je pooblaščen, da sme izdajati aktivnim častnikom, vojaškim iu državnim civilnim uradnikom in učiteljem narodnih šol in njihovim rodbinam, kakor tudi vpokojencem te vrste in njih vdovam in otrokom, dalje slugam in njihovim rodbinam za eno potovanje nakaznice za polovično vozno ceno. — Prošnje se vlagajo na inšpektorat v Ljubljani iu se morajo kolkovati s kolkom za dva dinarja. Pred občnim zborom električne zadruge v Spodnji šiški. V »Slovencu« dne 10. maja 1921 sem obrazložil poslovanje električne zadruge v Spod. šiški. Načelstvo električne zadruge hi bilo zadovoljno z mojim člankom in pojasnili. Pečati se hočem tedaj še enkrat s poslovanjem zadruge in ovreči nekatere neosnovane govorice in trditve. Pečati se hočem tudi z izjavo, ki jo je priobčil »Slov. Narod-, kot odgovor na moj članek in katero izjavo so podpisali nekateri — pripomnim izrecno le nekateri — člani načelstva. V dotični izjavi je vse, kar so zamogli navesti, to, da sem nečlan, d a s e me je izključilo in da v e d o m a laže m. Ko sem to čital, sem se spomnil zadnjih porotnih obravnav! Porota je imela opraviti z raznimi tatovi, goljufi in drugimi individui, katerih dejanja spadajo pod kazenski zakon. Vsi kaznivih dejanj obtoženi so trdili v prvi vrsti, da dejanja niso izvršili, da je obtožba neresnična in če bi smeli, bi vsi rekli, da državni pravdnik vedo m a laže. Tudi članom načelstva v izjavi, ki so jo priobčili v »Slov. Narodu ni preosiajalo ničesar drugega, kakor -to, da so moj članek v : Slovencu • kratkonialo zavrnili z izjavo, češ da se v e d o m a 1 a • ž e m. S tem pa po mojem mnenju zadeva še ni rešena, kajti jaz sem v članku z dne 10. maja 1921, in sicer v zadnjem odstavku izrecno zaprosil gospode od načelstva električne zadruge, da me tožijo za te očitke, če vedoma lažem, bom obsojen in gospodom od načelstva bo s tem dano zadoščenje in pred člani zadruge bo- do stali kristalno čisti, jaz pa bom pred vso javnostjo ožigosan kot lažnivec. Tega niso storili. Zakaj, — to oni sami najbolje vedo in znajo. Ne preostaja mi tedaj ničesar drugega, kakor da izjavim še enkrat, da vse očitke vzdržujem. Z raznimi slepili se ne bode spravila zadevo s sveta. Gospodje okoli načelstva se ne bodo oprali s plakati, ki jih ra/.obe-šajo v raznih izložbah trgovin in brivnic pred občnim zborom, ki se bo vršil dne 7. t. m. Ne bodo se oprali z novim poročilom o bilanci in tudi ne s poročilom o reviziji, ne bodo se oprali s sklepom dež. kol trg, sodišča na mojo pritožbo v Ljubljani, ker dotični sklep nikjer ne potrdi, da je bilanca, ki sem jo grajal, pravilna, ker nikjer ne zanika, da bi moje trditve glede nepravilne bilance ne bile prave. Dotični sklep razmotriva mojo zahtevo, da se odstrani načelstvo, in pravi, da je ta moja zahteva neutemeljena, ker jo zakon od 9. aprila 1873, drž. zak. št. 70, sploh ne predvideva. Dalje pravi dotični sklep — kar zadene opravičeno ali neopravičeno izključitev moje osebe, — da se ta spor med menoj in zadrugo ne da v i z v e n s p o r -nem postopanju rešiti, temveč, da imam pravico pritožbe na občni zbor, eventuelno mi je odprta civilno-pravna pot. Nasprotno pa je moralo priznati načelstvo, da je moje postopanje glede izključitve Ivana Keršiča iz nadzorstva pravilno in se je tudi načelstvo pozvalo, da to izključitev izvede, oziroma vzame na znanje. Grajal sem bilanco, podano na zadnjem občnem zboru, ta bilanca je bila ue-prava in je malo upanja, da bi bila bilanca, katero se hoče sedaj podati, pravilnejša. Revizija? — Če sedanji revizor ni našel točk, katere sem grajal v dopisu 10. maja, potem ni vredna počenega groša. Po mojem skromnem mnenju bi moral revizor zaslišati tudi dotičnika, ki očita nepravilnosti. Tako bi mu bila dana možnost objektivne sodbe o poslovanju zadruge. Sumljivo je tudi, zakaj se načelstvo ravno mene kot bivšega načelnika nadzorstvenega sveta, ki nisem hotel odobriti nepravilne bilance, tako brani in boji ter se me hoče iznebiti na ta način, da me izključi kot člana iz zadruge in sicer z motivacijo, češ, da sem škodoval ugledu zadruge. Kako in na kak način sem škodoval ugledu zadruge, mi ni jasno in to mi tudi načelstvo ne more pojasniti. Ako sem med drugim tudi to povedal, da si je načelstvo iz zadružne blagajne v. svoje dobičkanosne kupčije izposojevalo zadružni denar, s tem vendar nisem kratil ugleda zadruge, mogoče je samo, da sem kratil ugled načelstva zadruge, kateri se pa nikakor ne sme identificirati z zadrugo. To trditev, kakor tudi vse druge, pa vzdržujem tudi še danes. Zadrugo predstavlja vse članstvo, ne pa samo načelstvo. Da se gospodje zavedajo, da imam prav in da so jim moja odkritja neljuba, dokazuje tudi to, da mi groze z odklopit-vijo električnega toka. Češ, ako ne boš molčal, kaznovali te bodemo lako, da boš gmotno občutil ti in vse v tvoji hiši se na-liajajoče stranke. Prav! Ali jaz se tudi tega ne ustrašim, ker pravica pred vsem! Da pa ne bode preveč razburjenja, nuj končno pripomnim še nastopno: Govoril in pisal sem vedno o načelstvu zadruge. Zakaj? — Ker načelstvo je nasproti članom in javnosti odgovorno solidarno za vsa nepravilna dejanja. Izjavljam pa, da se nahaja v načelstvu mnogo članov, katerih osebno poštenje je vzvišeno nad vsako sumnjo, da bi se hoteli na kak nepravilen način okoristiti z zadružnim premoženjem, so poštenjaki v vsakem oziru in pripoznam jim to, ker to veleva čast in poštenje, če so tudi po večini moji politični nasprotniki. Sem za to, da se izloči politika v gospodarskih vprašanjih. Kdo in kje so pravi krivci, naj pa preiskuje načelstvo, kajti to je njegova naloga. — Če se izkristalizirate, potem bode zopet vse v redu. O bilanci pa se bode govorilo tudi še pri sod-niji, ko bode dana prilika dokazati n e -zmožnost gotovega gospoda, kateri zavaja sedaj člane načelstva le v neprilike. Fran Orehek. š Maribor. Danes ob 8. uri zjutraj se pripelje v Maribor kr. namestnik ivan Hribar. š Orlovska slavnost v Rimskih toplicah. Celjsko orlovsko okrožje priredi 7. avgusta, t. j. v nedeljo, javen nastop. Dopoldanska slavnost, ki se vrši v Celju, kjer bo blagoslovljenje zastave Celjskega Orlu, jc za člane obvezna. Za goste, ki jim je pri-kladneje, se vrši cerkvena slavnost v Rim. toplicah ob sodelovanju 150 pevcev. — Ob pol 13. uri sprejem gostov v Rimskih toplicah. Ob 15. uri telovadba v parku, potem prosta zabavn s pestrim sporedom. Sodeluje salezijanska godba. Zvečer koncert pevske zveze »Ljubljana«. Prijatelji krščanske ideje, pridite v obilnem številu, da pokažemo letoviščarjem Rimskih toplic moč Orla! š Bralno društvo ua liomiUkent bo v nedeljo V. t. m. ponavljalo igro »Miklova Zalat. Začetek točno ob 6. uri zvečer. — K obilni udeležbi vabi odbor. š Vreme. Včeraj popoldne ob 4. uri je bila v Mariboru nevihta z nalivom. š Zadeva dr. Franz paromlina v Mariboru se je snoči pred okrujnim sodiščem končala. Razsodba bo ruzglašena danes. Lani meseca julija je bil ovaden trgovec Sirk radi slabe moke. Izjavil je, da jo je dobil iz paromlina dr. Franza. Ko so preiskali paromlin, so našli veliko pokvarjene moke in ugotovili velik nerod in nesnago. Dr. Frartz se je izgovarjal na svojega ravnatelja, ki je pa pobegnil in med tem umrl. Zato se je cela stvar tako dolgo zavlekla. UubUanske novice. Ij Gospod Pesek ne bo ljubljanski župan, kakor poroča včerajšnje »Jutro«, pač pa bo vlada v najkrajšem času odredila nove županske volitve za Ljubljano, katerih se seveda »razveljavljeni« komunistični občinski očetje ne bodo udeležili. Ker to poročilo še ni oficielno, zato beležimo »Jutrovo« notico kot kronisti, o stvari sami pa izpregovorimo še, ako bo »Jutrova« vest uradno potrjena. lj Ne pozabite! Danes 7.večer ob 8. uri se začne dramski tečaj, ki ga priredi Ljudski oder v Ljubljani za vse one, ki so pripravljeni bodoče leto resno sodelovati nu odru Ljudskega doma. Vpisovanje v ta tečaj se vrši še danes celi dan v pisarni SKSZ v II. nad. Ljudskega doma in zvečer pred začetkom tečaja v pisarni Ljudskega odra v I. nadstr. Ljudskega doma. Za ta tečaj vlada veliko zanimanje. Celo z bližnje okolice Ljubljane so se javili udeležniki in udeleženke. tj V Rokodelskem domu je bil dne II. I. ni. zaključek dveh strokovnih tečajev, tečaja za knjigovodstvo in krojaškega tečaja. Prireditev se je vršila v dvorani Rokodelskega doma in sicer na ta način, da so udeleženci obeh tečajev razstavili svoje zvezke in poslovne spise, oziroma rizbe; udeleženci krojaškega tečaj« tudi narejeno obleko. Obenem so pa udeleženci v javni preskušnji pokazali, kako dobro so si osvojili vso obsežno tvarino, ki jo jo vodja knjigovodskega tečaja g. ravnatelj državne trgovske, šole Josip Gogala v tečaju obravnaval. Udeleženci krojaškega tečaja, ki ga je vodil krojaški mojster v tukajšnjem drž, vzgojevališču g. Ivan Kavkar so pred zbruniiu občinstvom po dani meri izvršili rizbe, ki so podlaga za prikrojevauje. Vsa prireditev je pokazala, kako resno se trudi Rokodelsko društvo za jz-< obrazbo svojih članov in b koliko vnemo se udeležujejo člani strokovno izobraževalnih naprav, ki jih nudi društvo. Ij Organizacija javnih nameščencev, somišljenikov SLS namerava glasom odborovega sklepu dne 10. septembra 1921 prirediti svoj prvi zabavni večer. J)a se natančno pogovorimo, je sklenil odbor, da povabi tem potoni (brez posebnih vabil) vse gg. člane na sestanek, ki se vrši v soboto, dne ti. t. m, ob 20. uri v zadnji sobi kleti konzunmega društva na Kongresnem trgu. — Prosi se, do pripeljejo čliini tudi družinske člane. Izvoliti bodo treba veselični odsek, kateri reflektira posebno tudi nu sodelovanje gospa in gospodičeu. — Ker bo to prva društvena prireditev, bi bilo želeti, d« se člani z rodbino sigurno udeleže tega sestanka. Istočasno se vrši odborova seja ter so vabljeni gg. odborniki, da se te seje polnoštevilno udeleže. — Osebua vabila se ne bodo odposlala. — Odbor. Ij Zaprisega na ustavo na policijskem ravnateljstvu. G. Nadsvetuik Kerševau je zaprisegel 4. t. m. ua ustavo konceptne, pisarniške in kriminalne uslužbence ter sluge. lj Stavka zdravnikov? Sekuudarji obče javne bolnice v Ljubljani izjavljamo, da nismo v nikaki zvezi z notico, ki je izšla v -»Slovencu št. 175, dne 4. avgusta 1921 pod zgoraj navedenim naslovom. Kar se tiče stavke se zavedamo svojih dolžnosti in do danes nismo imeli povoda, da bi o možnosti stavke sploh razmišljali; kar se pa tiče prispevkov za prehrano, se je našim željam že davuo ugodilo. — Soklindariji obče jiune bolnice, r Ljubljani, dne 4. avgusta 1921/ lj Veliko vrtno veselico v korist -Trgovskega doma« priredi slov. trgovsko društvo »Merkurc v nedeljo, dne 4. septembra t. I. na čast gostom ljubljanskega velikega semnja v hotelu vTivoli<, pri i