Političen list za slovenski narod, Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., ta jeden mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr. JEUBB I 1 gld. f Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravnlStvo in ekspedleljaj v „Katol. TIskarni", Vodnikove ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemenlSklh ulicah it. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoidne. Štev. 1S1. V Ljubljani, v petek 9. avgusta 1895. Letnik XXIII. Velika skupščina družbe sv. Cirila in Metoda. Vsakemu udeležencu velike skupščine naše pre-važne družbe sv. Cirila in Metoda ostane včerajšnji dan v prijaznem Kranju v trajnem spominu, kajti vsprejem na kolodvoru in v mestu, kakor smo že včeraj naglašali, je bil navzlic neugodnemu vremenu preljubeznjiv in prekrasen. Pri sveti maši v dekanijski cerkvi, katero je daroval č. g. dr. Perne, je domači pevski zbor iznenadil goste z izbornim petjem, kakeršno čujemo redkokje. Po sveti maši, katere so se udeležili vsi skupščinarji in mnogo mestnega prebivalstva, se je pričelo zborovanje v ukusno okrašeni čitalnični dvorani v hiši gosp. P. Mayerja. Na odru je bilo zbrano družbino vodstvo in veleč, g. dekan Mežnarec. Načelnik profesor T. Zupan otvori zborovanje rekše: „Leta 1495 so mešftani kranjskega in ljubljanskega mesta v dolnjem Ahenu postavili oltar na čast sv. (Jirilu in Metodu in za slovenske božjepot-nike ondi priskrbeli domačega duhovnika. Pod varstvom teh dveh slovanskih blagovestnikov so nekateri slovenski mladinoljubi leta 1885 ustanovili šolsko družbo v obrambo verskouarodne vzgoje naše mladine, osobito v obmejnih pokrajinah slovenske zemlje. Dasi je vlada še le leta 18S6 potrdila družbo, vendar letos praznujemo desetletnico njenega obstanka. Mnogo je bilo truda in požrtvovalnosti v tem času, da se je družba lepo razvila in vdoma-čila. Huda so bila leta, blisk in tresk je udarjal od mnogih stranij, a premagano je vse, vihra se je polegla. Družba je ostala zvesta svojim vzorom in namenom, taka ostane tudi v prihodnje. Prosimo Boga, da je mil Slovencem!" (Živahno odobravanje.) Tajnik, župnik A. Ž 1 o g a r, obširno poroča o družbinem delovanju v zadnjem letu. Delokrog slovenskega šolstva se je ugodno razširjal, posebno ob mejah, kamor je vodstvo v prvi vrsti obračalo svojo pozornost, kajti namen mu je: Slovenski mladini ohraniti in priboriti slovensko šolo. Dosegli bi že bili ta namen, družbe naše ne bilo bi treba več, ko bi merodajni faktorji poslušali mnoge naše pritožbe in utemeljene prošnje. Tako pa si mora mali naš narod z velikimi denarnimi žrtvami vzdržavati slovenske šole, da reši slovenske otroke nemškega in italijanskega potujčenja. In ta slovenska armada, ki žrtvuje za ta blagi, krščanski namen, šteje nad 12.000 udov, prvenstvo pa zasluži narodno ženstvo, kateremu hvala in slava. (Burni dobro-kliei.) Šolskih zavodov vzdržuje družba 14, v katerih se na stotine slovenskih otrok vzgaja v verskem in narodnem duhu. Da je n. pr. v Trstu potrebna slovenska šola, priča 300 otrok, ki obiskujejo tamošnjo od družbe z velikimi žrtvami ustanovljeno in vzdrževano šolo; in zaradi pretesnih prostorov je moralo vodstvo težkim srcem odsloviti še nad 70 oglašenih otrok, ki se bodo morda potuj čili. Družba letos mven »Vestaika" ni izdala nobene knjige, pač pa-razdelila nad 13 000 knjig molitvenih, učnih in zabavnih, katere je družba sama založila ali nakupila. Akoravno je letos deželo Kranjsko zadela velika nesreča, vender domoljubi niso pozabili družbe, razni dobrotniki so seje spominjali pri vseh primernih prilikah. Razposlala je družba na razne kraje nad 200 nabiralnikov, katere je izumil neki umirovljeni, za družbo navdušeni gosp. stotnik. Tajnik v imenu vodstva izreka zahvalo vsem društvom, korporacijam, zavodom in posameznikom, osobito slov. časnikom, ki podpirajo družbine namene. Spominja se umrlih članov in podpornikov, imenoma za slovensko šolstvo prezaslužnih učiteljev Močnika, Praprotnika in Tomšiča. Konečno izraža zahvalo gosp. poslancu Povšetu, ki se je na Dunaju mnogo trudil, daje družba v Trstu kupila pod ugodnimi pogoji lepo poslopje za šolo, ter poživlja Slovence, naj ne pozabijo slov. šole v Veli-kovcu, kjer se gradi krasno novo poslopje za krščansko prosveto in narodno zavest. Velik je ta narodni davek, toda v sedanjih neugodnih razmerah, nujno potreben, kajti pomnimo besede pesnikove: „Slovenskim sinovom naj v srce doni, Da višje dolžnosti in slavnejše ni, Ko za domovja čast, Blagor in srečno rast Delati, dokler naš Triglav stoji." Burna pohvala zadoni po dvorani koncem tega poročila. Načelnik gosp. Zupan izraža obžalovanje, da iz vodstva izstopi za družbo mnogozaslužni blagajnik gosp. dr. Vošnjak, kateremu skupščina izrazi zahvalo z živahnimi »Živio-klici", ter poživlja vse, da v hvaležen spomin to leto umrlih članov vstanejo s sedežev, kar se zgodi. Blagajnik gosp. K o b 1 a r poroča o denarnem stanju v IX. družbinem letu. Dohodkov je imela družba 15.940 gld. 42 kr., stroškov 14.643 gld. 14 kr., torej je bilo prebitka 1297 gld. 28 kr. Največ dohodkov so douesle podružnice, namreč 6335 gld. 86 kr., največ stroškov je bilo za šolske zavode v Trstu in okolici, to je 6902 gld. 35 kr. Gospod Oroslav D o 1 e n e c v imenu nadzor-ništva poroča o naloženih denarjih pri raznih zavodih. Nadzorništvu skupščina izreče oprostilo. Na to se je vršila volitev jedne tretjine druž-binega vodstva in jednega uda namesto umrlega M. Močnika. Po kratkem razgovoru so bili v vodstvo izvoljeni gg.: Dr. B1 e i w e i s vitez Trsteniški, dr. Ivan Dečko, Gregor E i n s p i e 1 e r, dr. Ivan Svetina in A. Zloga r. V nadzorništvo so bili izvoljeni gg.: O. Dolenec, M. Malenšek, Fr. P o v š e , Pr. Ravnikar in J. Vr h o v n i k ; v razsodništvo so bili izvoljeni prejšnji člani, le na mesto gospoda L. Ravnikarja, ki se je preselil iz Ljubljane, je bil izvoljen dež. blagajnik g. Dra-gotin Žagar. Gospod dr. Vilfan izrazi željo, naj bi vodstvo ukrenilo primernejši način zastopstva podružnic pri skupščinah; g. V. Globočnik želi, da bi se vodstvo pomnožilo za nekaj članov, ali pa pra- LISTEK Ubinam gentium sumusl (Kulturne črtice.) (Dalje.) Daljna zasluga predstojnikova je: 3. Da je odstranil tretjega gorečega in učenega duhovnika, tudi doktorja bogoslovja, profesorja na nekem deželnem srednjem zavodu, ki je moral oditi na faro. Predstojnik ima na duii : 4. Da je bil odstranjen od šole brez privoljenja duhovne oblasti in brez dokazane krivice četrti vneti duhovnik in katehet v deželni ljudski šoli, ker se ni znal klanjati tam, kjer mu tega ne dopušča njegova duhovska čast. Predstojnik je kriv: 5. Da se je odrekel šoli in odšel na faro učen in goreč duhovnik, tudi doktor bogoslovja, večletni katehet v nižji dekliški ljudski šoli v Zagrebu in večletni vrednik .Hrvatskega Učitelja*, ker ni mogel dobiti pod tem predstojnikom nobenega mesta na kakem srednjem ali v obče na kakem višjem šol- J skem zavodu, dasi je bilo takih mest več praznih in dasi je učen in v šolskih btvareh izkušen. Zato ga ni mogel dobiti, ker je imel vedno stalen in čist duhovski iu hrvatski značaj: imeli so ga za opozi-cijonalca. Pripovedujejo nam, kako mu je predstojnik pri slovesu osebuo izjavil, da je tudi klika mladih duhovnikov, mej katero broji predstojnik tudi njega, kriva, da vlada pri nas toliko prepušča Srbom proti Hrvatom in da bi se vlada Srbov znebila, ako bi jo opozicija podpirala. To se pravi z drugimi besedami : „Vi hrvatski opozicijonalci se nočete vdati na_milost in nemilost stranki, ki je sedaj na krmilu t. j. nam ; vi nočete z vsemi silami podpirati našega liberalizma, zato vas bomo s pomočjo Srbov gnjetli in štrli." Slično se je izjavil isti predstojnik nekoč v hrvatskem saboru, da bo kakor kovač brez usmiljenja koval trdo železo (to se pravi učitelje in duhovnike v šoli, ki nočejo plesati po njegovem taktu), dokler ne uuiči opozicijonalne klike, naj tudi kamur koli ognjene iskre lice opalijo. Z učitelji je žali Bog že skoraj popolnoma izvršil svoj kovaški posel, toda z duhovniki gre malo počasi. Glej I Tako postopa sedanja vlada v osebi sedanjega nautuega predstojnika i onimi duhovniki v šoli, ki kažejo stalen in čvrst značaj, ki so še dosti pogumni, da branijo prava in slobodo cerkve. Tako kruto in nasilno še ni noben predstojnik postopal proti cerkvi in mislimo, da kaj takega se tudi drugje često ne najde. Ti pojavi dokazujejo očitno, da gre pri nas država skrivaj in javno tja, kako bi od šole odgnala vse, kar ni po njenem načrtu, po katerem misli cerkveni vpliv iz šole popolnoma iztisniti in biti v šoli jedina „omnium potens". Toda to še niso vse žrtve: Utegnila bi še katera pasti na polju duhovniškega dela v šoli: zakaj predstojniku se zdi, da še ni vse ultramontanske klike mladih duhovnikov razgnal : Utegnila bi še kaka iskra švigniti iz njegove kovačnice, če se mu ue razbije mej tem nakovalo in če mu preje ne pade kladivo iz rok. IV. Ako bi pa kedo mislil, da je današnja vlada v osebi tega naučnega predstojnika, izvajajoč državno vsemogočnost, s tem zadovoljna, da si popolnoma podvrže ne samo tistih stvarij in oseb v cerkvi in šoli, do katerih ima vsaj na oko tako zvano pravo, ta bi se grozno motil. Naš gospod illustrissimus gre še dalje, on stega svojo roko tudi na take osebe in ustanove v šolstvu, do kakoršnih zr. -r vila premenila v tem smislu, da je sklepčnih tudi 5 navzočih vodstvenih članov. Načelnik obljubi, da bode vodstvo pri prihodnji skupščini nasvetovalo potrebno in primerno. Načelnik Zupan nasvetuje, da on kot načelnik, drugomestnik g. S v e t e c iu novoizvoljeni član vodstva g. dr. J. Svetina potom okrajnega glavarstva izrazijo presvetlemu cesarju najponižnejšo udanost in lojalnost v imenu skupščine. Nasvet se vsprejme z burnim odobravanjem. Konečno načelnik izreka prisrčno zahvalo cerkvenemu predstojništvu, mestnemu županu in odboru, rodoljubnemu prebivalstvu, zastopnikom podružnic in vsem, ki so sodelovali pri tem lepem narodnem prazniku in okoli »/,2. uri zaključi redno veliko skupščino. (Konec sledi.) Črne bukve kmečkega stanu. 9. Zvezne države v severni Ameriki. c) liane ameriških farmovcev in njihov propad. (Dalje.) Povedali smo torej že, da orjaška posestva, ki so jih tu in tam skupili bogatini, škodljivo vplivajo. Zemlja se po njihovem gospodarstvu izsesava, ker se je lastnikom ne zdi nič škoda, da jim le nosi obilo dobička. Žalostno pa je, da je to gospodarstvo celo potrebno; manjšim posestnikom pripravlja tako rekoč pot, brez katerega bi se ne mogli vzdržavati. Špekulacijska, kapitalistična društva in veliki živinorejci res skup-Ijajo velikanske prostore za-se in jih potem prodajajo po 5 do 10 dolarjev aker, dasi vlada daje slobodno zemljo po 1 dol. 25 centov, res izrabljajo zemljo, toda vendar poskrbe tudi za ceste, s svojim vplivom pripravijo železnice in poštne postaje v svoje kraje, poskrbe za vodnjake in vodovode. Tega bi posamen farmovec ne zmogel. Vzajemnost mej farmovci je pa tudi pod ničlo; od nje se ne more pričakovati zboljšanja v tem oziru. Če bi se bili farmovci že od začetka organizovali v skupne gospodarske namene, bi jih kapitalisti ne mogli sedaj druzega za drugim požirati. Zato je farmovec odvisen od njih, ker se noče ali ne more zvezati s svojimi tovariši. Farmovska zveza, ki je mnogo prekesno nastala in o kateri izpre-govorimo kesneje, ne zmaguje svojega namena. Da pa nekoliko umevamo, kakšna zemljišča imajo omenjena špekulacijska društva, naj navedemo po The Bankers Magazin z leta 1885 zapisnik 29 tujih družb, ki so imele 20,647.000 akrov = 8,266.800 ha v svoji lasti. Iludo je to, a kakor smo omenjali, potrebno. V nekaterih vzhodnih državah obdelujejo zemljo bolj intenzivno ; s tem imajo tudi več troškov. Tisti farmovci iz teh krajev, ki niso prav blizu železnic, ne morejo prodajati vspešno svojih pridelkov, ker železnice iz zapadnih držav vozijo z mnogo manjšimi troški v njihove kraje, nego sami z vozovi do železničnih postaj. Celo mleko, maslo, sir, sadje in zelenjavo jim pošilja zapad na njihove trge in tako občutljivo tekmuje ž njimi. Iz tega se razvidi, kako je potrebno, da se preje vrede vsa prometna sredstva, predno prične mali in srednji farmovec svoje delo. In tacih sredstev mu nobeden drugi ne napravi, nego kapitalist, ki v velikem izsesava zemljo. tudi sam pravi, da nima nobene pravice, on steza svojo kovaško roko tudi na naše šolsko glasilo »Hrvatski učitelj", ki je pred malone 20 leti bil ustanovljen od duhovnikov, da brani vero in cerkev proti navalom novodobne proticerkvene pedagogike, ki je tudi pri nas porodila za naše šolstvo zlo vestno leto 1876, ko je Mažuraničeva era tudi nas osrečila z brezverskim šolskim zakonom. Naš neumorni illustrissimo je spravil nedavno tudi to jedino naše neodvisno katoliško pedagogiško glasilo (vsaj tako bi moralo biti) pod svojo kapo. In kako je to naredil ? Njegovega lastnika je po stavil za ravnatelja deželnega učiteljišča v Zagrebu to se pravi, zvezal mu je roke in si ga prisvojil sedaj sodi, da je s tem tudi ravnateljevo lastništvo postalo njegovo in tako seveda tudi listovo uredništvo. Ker mu ni bil po volji novi urednik, ki ga je listov lastnik postavil začetkom tega leta, prisili je lastnika, da naj urednika stante pede odslovi češ da ta urednik »nosi buno med učitelje". Ako tega tako ne naredi, bodo listu zaprta vrata v vse naše šole. In lastnik je, žalibog, popustil vsled te sile in je odslovil jednomesečnega urednika. (Dalje slddi.) Tak kapitalist gleda samo na to, da mu v v zemlji naloženi denar mnogo nosi. Ko čuti, da bi imel izgubo, se skuša brž iznebiti svojega posestva. Jasno je, da izs^pano posestvo more popraviti le tak poljedelec, ki obdeluje v malem in se briga za zemljo. Špekulant ne bo kupil za špekulantom zemljišča, ker je že prvi vse izrabil, kar se je dalo. Zato imajo v Ameriki izsesavajoča ve-ika posestva le postransk pomen in dasi sedaj res mnogo škodujejo, vendar so po sedanjih razmerah nekako potrebna in, kar je najvažneje, niso stalna, marveč samo prehodna, samo sredstvo, ki e rabi kapitalist v dosego večjega dobička. Za intenzivno obdelovanje velikega posestva to seveda ne velja. Kapitalizem ali bolje kapitalisti vladajo zvezne države. Odtod je umevno, da se zakoni bolj ozirajo na veliki obrt in na trgovino, nego na poljedelca. Dasi ima ta v marsičem ondu več varstva, nego pri nas v Evropi, vendar je primeroma on zadnji mej državnimi otroci, ki je največkrat tepen in najmanjkrat pobožan. Kmet je povsod zadnji; taka je tudi v Ameriki. Davki sicer v zveznih državah niso tako ogromni, kot pri nas, toda tisto, kar velja o našem kmetu glede na davke, velja tudi o ameriškem. Kar ima, ne more prikriti. Njegovo posestvo je natančno premerjeno, pridelki do mrvice prešteti; torej: plačaj in hodi! Veliki obrt, trgovci, kapitalisti se mu lahko smejejo, ker plačujejo državi, kar hočejo in, kar se jim ljubi, prikrijejo. Kapitalist ljubi pač tudi najpreje — samega sebe. Po celi Ameriki in blezu po celem svetu vleče hudi veter dobičkaželjnosti; vsak gleda, kako bi najpreje obogatel. V zveznih državah, ki imajo tako bogato zemljo, tako razvit obrt toliko dragih kovin in vsled tega tako ugodno mesto na svetovnem trgu, je ta veter še mnogo močnejši, nego drugod. Pri nas je kmetič navezan na svoje zemljišče s celim srcem. Že od davna so njegovi dedje obdelovali to, kar sedaj on obdeluje, vtiskavali vanje svojega uma in svojih telesnih močij pečat, in ljubili svojo domačijo. Posestvo je takorekoč združeno s krvjo, spojeno s celo gospodarjevo osebnostjo. Amerikanec ne pozna teh čuvstev. Prišel je, ker mu je tako kazalo, in ko mu več ne kaže, odhaja brez žalosti in brez solza. Dobičkaželjnost mu narekava pot. Ker se ravno v obrtih in v trgovini kažejo prijaznejše razmere špekulacijskim namenom, zato ni čuda, če farmovci često prodajajo svoja posestva in se potem lotijo ložjega, častnej-š e g a in vspešnejšega dela. Ta pojav, ki se pri nas kaže v pomanjkanju poslov in kmečkih delavcev, je kapitalizmova posledica. Na Novem Angleškem, v New Yorku, v Pensylvaniji in sploh v severno vzhodnih državah, se tako izgubljajo iz celih okrajev ljudje v mesta. L. 1876 se je uradno izračunalo, da je v 5 letih narastlo prebivalstvo v New-Yorku za 340.092 oseb, da se je pa v tem času v 6 severnih grofijah število poljedelcev znatno zmanjšalo. Odbor za delavsko Statistiko v Massachusettsu piše že za leto 1871 tako-le:*] »Zakaj pač nočejo naši na farmah rojeni in vzgojeni ljudje na noben način tam ostati in zakaj si iščejo druzega posla v mestu? —--Zato, ker ni poljedelstvo glede na družabne razmere ti9te veljave, kakor trgovsko, obrtno in tudi ro kodelsko delo. Časih so bili farmovci jednaki s trgovci. četudi niso imeli tolikega in brž na kup zgrabljenega premoženja, kakor udje drugih stanov, so jih imeli vender povsod za premožne ljudi, ki so se z vsakim lahko merili glede na pošteno, dobro ime. Mlada dekleta so brez izpod-tike jemale farmovske sinove in si izbrale farmo za bivališče celega življenja. Sedaj je pa farmovec glede na družabno stališče še pod malim trgov cem. Njegov poklic se sodi, da je težak in malo zaželjen ; zato pa ne more nikedar dobiti primerne družice svojemu težavnemu in osamljenemu življenju v mestih, marveč samo mej dekleti, ki žive v jednakih razmerah kakor sam. Po mestih se prepuščajo težavna dela poslom in živi se samo razveseljevanju. Javno mnenje trdi, da je polje-delčev poklic nekaj nizkotnega; zato zapuščajo častilačni, gosposkim strastem vdani mladi ljudje farme, da si drugod preskrbe višjih stvarij«. *) Jannet o. o. str. 337. To velja sedaj o vseh zveznih državah; celo dekleta v južnih državah, ki so brez dvojbe nravno najboljše, ne marajo več na farme. V mesta jih goni časov duh, vživat, — nravno propadat—umirat!__(Dalje elždi.) Politični pregled. V Ljubljani, 9. avgusta. Naš finančni zakon za leto 1895 je dobil koncem pret. m. najvišje potrjenje. Skupni dohodki so proračunjeni na 644,518.696 gld., stroški na 644 481.087 gld., na papirju se tedaj kaže mali irebitek 37-609 gld. Da se je ohranilo ravnotežje » državnem gospodarstvu, morala se je povišati do-klada na pridobninski in dohodninski davek, znižala se je svota za poplačevanje državnih dolgov, nasproti pa se je izdalo papirne rente za 8,356.300 gld. Tako je tedaj premeteni bivši finančni minister Plener ohranil nekaj prebitka v proračunu, da je par tisočakov državnega dolga poplačal, zraven pa naredil za več milijonov — novega dolga. Njegova prednika Dunajevski in Steinbach sta zapustila polne državne blagajnice. Plener se je toliko časa ponašal ž njimi, da jih je izpraznil, zraven pa je naredil novih dolgov in poprodal tudi več nepremifi-nega državnega premoženja. — Dolga ima naša državna polovica nič maBj nego 4400 milijonov gld. Od državnih dohodkov se mora vsako leto plačati skoraj 164 milijonov obresti za dolgove. Ta velikanska svota izgine v žepih židovskih kapitalistov, kateri večinoma bivajo v inozemstvu. Za državni zbor dajo davkoplačevalci 886.352 gld. na leto, itd. Direktni davki dajo na leto 112 milijonov, indirektni 302 milijona. Slednje morajo večinoma plačati revni državljani, ki si z rokami služijo vsakdanji kruh. — Tak je nasledek liberalnega gospodarstva! Francoskim socijalistom se sedaj nič kaj dobro ne godi. Prvi hudi udarec so dobili pri ožjih volitvah 28. m. m., ker so izbacnili tri socijaliste, Thivriera, Sonhela in Goujata iz generalnega sveta. Drngič so močno udarjeni s tem, ker ni izvoljen socijalistični poslanec Jaures razsojevalcem v prepiru steklarskih delavcev. Konečno jim pa jako preseda zločinstvo Decouxa v Anihi. Socijalisti skušajo sicer oprati to zločinstvo ter je imenujejo osebno maščevanje, kar se jim pa ne bode posrečilo. Decoux je sploh znan kot glavni kolovodja socijalistično-rovar-ske stranke. Poleg tega zločinca je prišla policija na sled tudi trem njegovim pristašem, ki so &edaj že v varnem zavetju. S takim počenjanjem ne bodo socijalistični kričači zboljšali stanja delavskega stanu. Nova angleška zbornica se otvori prihodnji ponedeljek. Ker se je že vršila volitev predsednika, bodo torej v torek in sredo prisegali zbornični člani in v četrtek se prične posvetovanje. Poslanec Balfour je poslal vsem vladnim pristašem, konservativnim in liberalnim unijonistom okrožnico, v kateri izraža željo, da bi se zjedinile te stranke in složno delovale v zbornici. Zločinstva v Kini. Pred par dnevi je poročal brzojav, da so neznani zločinci v bližini mesta Ku Čenga napadli več kristijanov, rodom Angležev. To priliko je porabil angleški ministerski predsednik ter zahteval od kitajske vlade, naj prepreči vendar jednaka zločinstva. Kitajski cesar je ugodil Salisbury-jevi zahtevi in izdal oklic, da se vsi, ki so se vde-ležili napada v Ku-Čengu in Wha-sangu, s smrtjo kaznujejo. Dalje je odredil, da spremi vojakov oddelek angleškega konzula na mesto zločinstva in mu pomaga pri preiskavi. Nasprotno je angleška vlada zaukazala vsem poveljnikom angleškega bro-dovja, da strogo pazijo na izpolnitev njenih zahtev. Socijalne stvari. Dvanajst zavratnic za 9 krajcarjev. Pred nekaj dnevi se je vršila pri dunajskem sodišču jako zanimiva, toda nad vse žalostna obravnava. Neka židovska konfekcijska tvrdka je tožila ubogo šiviljo Hedviko Wundsam, češ, da ji je ta izneverila velikansko svoto — 60 krajcarjev. Zato-ženka je pripoznala, da je v veliki zadregi bila prisiljena zastaviti nekaj blaga, katero ji je izročila gorenja tvrdka za izdelovanje zavratnic. Ker pri jako slabem zaslužku, devet krajcarjev od 12 zavratnic, ni mogla nikakor preživeti sebe in dva bolnika, moža in otroka, jej ni kazalo druzega, kakor da je storila ta korak z namenom, da takoj reši blago, ko jej bodo dopuščale razmere. Sodnik jo je glede na to, da je odkrito priznala svoj prestopek in glede na prežalostne razmere, v katerih se je uboga šivilja v onem trenutku nahajala, oprostil vsake kazni. To pa ie ni bilo vse. Koncem obravnave ji je podaril sodnik 200 gld. s sledečimi besedami: »Splošna dobrot-ljivost, za katero se vam je v prvi vrsti zahvaliti ginljivim poročilom o vaši zatožbi, vam je naklonila to svoto, o kteri niti sanjali niste. Skazujte se za to hvaležno s tem, da bodete vedno hodili po poti pravice in poštenja." Poleg te svote je dobila uboga šivilja še več druzih podpor. — Ta obravnava nam zopet dokazuje nečuveno surovost židovskih kapitalistov. Nikakor ne moremo dovolj grajati brezsrčnega postopanja te židovske tvrdke, ki najpreje do zadnje kaplje izrablja moči uboge šivilje za borih 9 kr., potem pa jo še radi neznatnega, v največji sili storjenega prestopka objavi policiji in sodniji. Taka brez-srčnost je le lastna židovskim kapitalistom, kterih jedin smoter je, da zgrabljajo in love velikanske dobičke in se ne zmenijo za svojega delavca, ako-prav ga vidijo pred seboj lakote umirati. Dnevne novice. V Ljubljani, 9. avgusta. (Osrednji volilni odbor katoliško narodne stranke.) Glede na izzivanja in napade liberalne »narodne" stranke, ki v svojem glasilu „Slov. Narod" naravnost pozivlje razdivjano tolpo svojih somišljenikov, naj brusijo nože za vratove katoliško-narodnih mož, — spoznala je katoliško-narodna stranka, da je nemogoče misliti na složno sodelovanje obeh slovenskih strank in sklenila, da pri bodočih deželnih volitvah postopa vseskozi samo s t a 1 n o. V to svrho konstituiral se je »osrednji volilni odbor katoliško-narodne stranke" definitivno in izvolil svojim predsednikom državnega in deželnega poslanca g. kanonika Karola Klu n-a, podpredsednikom deželnega poslanca g. Srečko S t e g n a r j a in tajnikom odvetnika g. dr. Ivana Susteršiča. To blagoizvolijo naši somišljeniki sprejeti na vednost. Vesti, ki prihajajo iz vse dežele, vzbujajo nado, da bode samostalna akcija katoliško-narodne stranke imela povoljni uspeh, — kajti kar trumoma obrača ljudstvo hrbet lažnjivemu liberalstvu. Da se osigura zaželjeni uspeh, treba je le složnega in odločnega sodelovanja vseh katoliško-narcdnih mož, katerim se bodejo izvestno pridružili sploh vsi tisti, ki so si ohranili zdravo sodbo. (Pogreb gosp. Josipa Riharja,) c. kr. vladnega tajnika je bil včeraj v Mekinah jako lep. Vdeležili so se ga: deželni predsednik gosp. baron H e i n s svojim tajnikom baronom Rechbach, dalje gg. : c. kr. vladna svetnika M e r k in pl. R ii 1 i n g, c. kr. okrajna glavarja Gril in Friedrichs svojimi uradniki, c. kr. okrajni komisar Lapajne z deputacijo iz Črnomlja itd. Ginljive nagrobnice je pelo kamniško pevsko društvo »Lira". Pokopal ga je in slovesno črno mašo imel njegov prijatelj prečast. gospod stolni kanonik dr. E 1 b e r t, kateremu so stregli gg. duhovniki iz Kamnika in okolice. Vse je kazalo, kako visoko so spoštovali spretnega in pridnega, prerano umrlega uradnika. R. I. P. (Cerkvica sv. Krištofa) na tuka šnjem pokopališču je popolnem popravljena in prihodnjo nedeljo, na praznik sv. Krištofa, bode ob 9. uri slovesna služba božja in popoludne ob 5. uri pete litanije z blagoslovom. (Iz tira je skočil) pri včerajšnem popoludan-skem vlaku na kolodvoru v Jaršah — jeden vagon. — Druge nezgode ni bilo, nego da so potovalci na polževi kamniški železnici imeli še dolgo zamudo. Skoraj bi bili obupali, da bodo to popoludne srečno v Ljubljauo dospeli, ker se je pri Ježici bilo zopet bati, da »lukamatija" ne bo premagal ondotni majhni brežiček. (Toča in lialiv.) V ponedeljek dne 5. avgusta zjutraj je bil v Črnem Vrhu hud naliv. Zasul je nekaterim posestnikom travnike s peskom. Popoludne tistega dne je padala tudi toča ter poškodovala po nekaterih krajih prav občutljivo žitno polje; zlasti se poznajo nasledki toče pri ajdi. (Iz Krope) 8. avgusta: Dno 31. julija t. 1. so imeli gg. učitelji in učiteljice radovljiškega okraja pri nas redko slavnost. Odkrili so v tukajšno šolsko poslopje vzidaui lepi spomenik svojega pokojnega tovariša nadučitelja Marko Kovšce. Precej po opravljeni sv. maši obiskali so gomilo pokojnika ter zapeli tam žalostinko »Blagor mu". Potem so se podali na lepo okrašeni šolski dvor, kjer je bil pripravljen govorniški oder. Tukaj gosp. prof. Pran Leveč v lepi besedi opisuje požrtvovalnost iu delavnost pokojnega nadučitelja. — Nato zbrali so se gg. učitelji in učiteljice v šolski sobi k okrajni učiteljski konferenci, katero je vodil g. nadzornik A. Z u m e r. Gospod nadzornik, spodbujajoč zbrane gg učitelje in ijčiteljice k delovanju v njihovem delokrogu, opominja jih še, naj bi povsod v lepi sporazumnosti živeli in delovali z duhovnimi pastirji. Le delovanje v edinosti zamore pravi sad roditi. Po dovršeni konferenci so imeli skupni obed na okrašenem vrtu gostilničarja gosp. Jos. Jalena. Krasne slovenske pesmi in lepi nagovori so kratkočasili zbrane goste. Tej slavnosti je sledila za naše verno ljudstvo še lepša. Naš rojak č. g. Josip Šolar je prvič opravljal daritev sv. maše v nedeljo 4. avgusta. Slavnostni govornik je bil vIČ. g. Janez Ažmau, župnik v Gorjah. Razlagal je vzvišenost duhovskega stanu in zavračal zaničevanje duhovnikov od brezvercev. (Požar.) Hrenovice 8. avg. Se se nismo oddahnili od strahu, katerega nam je napravila strela, ki je v pondeljek na vse zgodaj vpepelila I. Šan-telja posestvo v Goričah, že Vam moram o enaki nesreči poročati. V torek 6. avgusta okolu poludne treščilo je na Malih Brdih pri Turk-u v gospodarska poslopja, kjer, hvala Bogu, ni velike Škode napravilo. A davi po 1. uri treščilo je pred Jamo v graj-ščinske hleve, kateri so pogoreli, kakor tudi hlev Janeza Sever, ubilo je eno junico knezovega logarja in tako znatno škodo napravilo. Neizogibni načelnik postojnske požarne brambe pripeljal se je tudi na pogorišče, a ne z brizgalno, ali sploh pomagat, njegove pomoči brenoviški občani niso vredni, prišel je le svojo radovednost nasitit. Tedaj je zopet pokazal, kako mu je požarna bramba ne za pomoč potrebnemu, ampak da se pri kakih vajah z njo ska-zuje. Nasproti pa so drugi, posebno Landolci delali in z božjo pomočjo obvarovali, da nesreča ni postala še večja. * * (Iz celovške škofije.) C. gospod Matej Grm, kateremu se je zdravje zopet zboljšalo, nameščen je za provizorja v Štebnu pod Jiino. — Razpisani ste do 18. septembra župniji Horzendorf in St. Peter pri Reichenfelsu. (Silno jih srbi), celovške mestne prvake namreč, in njih oprode, da bi se znala »posloveniti" celovška gimnazija, ker se ne smejo več sprejemati dijaki iz Zgor. Koroškega v onem številu kakor doslej. Posebno hoče odb. Haderer pokazati svoje junaštvo in v jednomer interpeluje, kaj se je ukrenilo v tej in v celjski zadevi. Dež. šol. svet jim je že pohlevno odgovoril, da pri znani odredbi ni imel nobenega druzega namena, kakor bolj napolniti sedaj precej prazno beljaško gimnazijo 1 Ali naj se s tem ukazom zadovolje, ali ne, o tem se bode posvetoval na dolgo pravni odsek. Bode-li sedaj vendar enkrat pomirila se — Bosna, — kdo ve!? (Koroške novice) Svojega otroka je umorila neka neomožena ženska v Grebinju; takoj po rojstvu mu je prerezala odvodnico na vratu. Nečloveško mater so zaprli. — Na mnogih krajih so nastali precejšni požari. — Novo počakalnico državne železnice so otvorili v Annenheimu ob osojniškem jezeru. — Hujskanja proti poslancu Peitler-ju ni ne konca ne kraja. Na najostudnejši način pisarijo liberalno- nacijonalni listi zoper njega, ker je glasoval za Celje. # * * (Iz Marijinih toplic na Češkem) se poroča: Dne 1. avgusta vršila se je tu lepa slavnost v korist po potresu prizadetim ljubljanskim stauovnikom. Nastopila je prvikrat kot virtuozinja na gosli prin-cezinja Pavlina Metternicbova, hči kneza Pavla Metternicha. Igrala je pesem od Vilj. Bacha in Ne-dvedovo »Slovanski ukolebavka" (pesen pri zibeli); žela je naudušeno pohvalo. Na glasovirju jo je spremljal poznati češki umeteljnik Alfred Griinfeld. * * * (Gradba novega gimnazijskega poslopja) se je vsled katastrofe zopet zavlekla ; vender se bode zidanje pričelo za rana spomladi. Zadeva je nujna, kajti v starem poslopju se vrše le za silo poprave. (V deželno bolnišnico) se je v preteklem mesecu sprejelo 460 bolnikov. Ozdravili so v tej dobi 204, zdravje seje zboljšalo 131, neozdravljenih se je odpustilo 55, umrlo jih je 20. (Potres.) Sinoči ob 9. uri so nekateri čutili slab sunek. (Na včerajšnji mesečni živinski semenj) so prignali 443 konj in volov, 259 krav in 75 telet. Prodajalo se je dobro. Bavarski, tirolski in ogrski kupci so zlasti vole in krave dobro plačevali. (Zdravstveno stanje v Ljubljani) od 28. julija do 3. avgusta t. 1. Novorojenih bilo je 13, mrtvorojen 1. Umrlo jih je 21, mej njimi za vratico (davico) 1, za jetiko 3, za vnetjem sopilnih organov 1, za želodčnim katarom 8, vsled mrtvouda 1, vsled starostne oslabelosti 1, vsled nezgode 1, za različnimi boleznimi 5; mej njimi bilo je tujcev 4, iz prejšnjih tednov 1, iz zavodov 6. Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer: za ošpicami 2, za škarlatico 1, za tifuzom 2 in za vratico 7. (Policijska kronika.) Mestna policija je areto-vala od 8. do 9. t. m. 9 oseb: 2 zaradi tatvine, 4 zaradi beračenja in 3 zaradi razgrajanja in kalenja nočnega miru. — Zaradi tatvine sta bila prijeta natakarica Alojzija Tomazin, ker je svojemu gospodarju Avgustu Weixlu ukrala več reči v vrednosti 47 gld., ter čevljar Franc Kucler. (Žrebanje italijanskih srečk rudečega križa.) Glavni dobitek v znesku 15.000 lir dobi vrsta 1013, štev. 11; po 2000 lir dobita vrsti 7456 in 10.181, oziroma štev. 9 in 26. Društva. (Pri občnem zboru Št. J&kobsko-Trnovske moške podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani) dne 4 avgusta 1895. 1. so bili izvoljeni sledeči gospodje: Prvomestnik gosp. dr. Fran Papež; zapisnikar gosp. Jožef Pichler; blagajnik gosp. Ivan Vrhovnik. Namestniki gospodje: Andrej Zumer, Jernej Bahovec, Karol Lahajner in Mavrilij Sarabon. Zastopniki k veliki skupščini, gospodje: dr. Fran Papež, Andrej Žumer in Mavrilij Sarabon. Pregledovalca računov gospoda Lavoslav Belar in Dragotin Žagar. (Občni zbor šentpeterske moške podružnice sv. Cirila in Metoda) vršil se je v pondeljek zvečer ob 8. uri v Jernejevi gostilni na šentpeterskem predmestju. Udeležba je bila dobra in obravnava jako živahna. Presrčnemu pozdravu načelnika, prečastitega gosp. župnika M. Malenška, sledili sta poročili gg. blagajnika in tajnika. Podružnica šteje sedaj 4 pokrovitelje, 24 usta-novnikov in 57 letnikov. Umrlo je pa 7 članov, katerim je občni zbor sočutje izrekel s tem, da so navzoči na poziv g. načelnika s sedežev vstali. Pri volitvi so bili jednoglasno izvoljeni: prečast. gosp. župnik Malenšek predsednikom, preč. g. kapelan M. Bulovec blagajnikom, živinozdravnik Julij Dev tajnikom in namestniki: gg. Rohrman, Mulaček, Bonač. Velike skupščine v Kranju se bodo udeležili: prečastiti g. župnik Malenšek, gospoda I. Turk in Rohrman. Opomniti je še treba, da je občni zbor dosedanjemu blagajniku, prečastitemu gosp. A. Ko-blarju, kateri je prevzel mesto denarničarja glavne družbe sv. Cirila in Metoda, za njegovo večletno marljivo delovanje za podružnico, izrekel hvalo ter ob enem izrazil željo, da bi imenovani gosp. vikar še vedno deloval za našo podružnico, kot dosihmal. Konečno se je tudi sklenilo, da priredi podružnica v prid družbe sv. Cirila in Metoda sedanjim razmeram primerno veselico. (Veselica v S t. Vidu na Dol.), katero priredi tamošnje kmetijsko bralno društvo v nedeljo dne 11. avg., ima sledeči vzpored : 1. Pozdrav gostov, 2. ?: Cemu sem Slovenka, mešan zbor. 3. G. Ipavec: Savska, kvartet. 4. Kovač: Rožici, meš. zbor. 5. Slavnostni govor. 6. Lisinsky: Gdje stanak moj? kvartet. 7. Hubad : Narodne pesmi, meš. zbor. 8. Gerbic: Se enkrat, kvartet. 9. Nedved: Nazaj v planinski raj! meš. zbor. — Za vsporedom sledi prosta zabava s telovadbo na drogu in popevanjem moškega zbora. Godbo oskrbuje kvintet. Za red skrbi dom. požarna bramba. — Na postajici pričakujejo obilo naznanjene goste okinčani vozovi. — Ob nedoločnem vremenu vrši se veselica istotam , ob izključno neugodnem pa se radi vnanjih gostov preloži za teden dnij na 18. dan avg. t. 1. — Početek veselice je ob 4. uri popoludne po dohodu ljubljanskega vlaka in naznanjeni vzpored skonča uprav pred odhodom vlaka povračujočega se v Ljubljano. — Za tujce, ki bi hoteli prenočiti, pripravljene so postelje. Za vsako drugo ugodnost skrbel je v obili meri odbor. — Na svidenje torej dne 11. avg. v dolenjskem St. Vidu! (Vabilo k veselici,) katero priredi bralno društvo v Spodnji Idriji v korist nakupa ga- ^tSLffiTSr Menjalnica bančnega zavoda Wien, ;,:=:: Schelhammer & Schattera -.Sr silnega orodja v nedeljo, dne 11. avgusta t. I. na posestvu g. župana Jan. Kenda. — Vspored: 1. H. Volarič: .Pogovor z domom'', mešani zbor. 2. A. Hribar: .Najlepši biser", deklamacija. 3. P. H. Sattner: .Na planine", mešani zbor z bariton-solo. 4. A. Funtek: .Na božji poti", deklamacija. 5. H. Volarič: .Pri zibeli", mešani zbor 6. A. Funtek: „Z doma", deklamacija. 7. A. Nedved: .Vijolični vonj", mešani zbor. 8. P. H. Sattner: .Nazaj v planinski raj", mešani zbor. 9. .Indijski siroti", igrokaz v treh dejanjih, spisal F. S. Finžgar. 10. Srečkanje. — Med posameznimi točkami svira c. kr. idrijska rudniška godba. — Začetek ob 4. uri popoludne. — Vstopnina 20 kr. — K obilni udeležbi vabi najuljudneje odbor. (Podružnica sv. Cirila in Metoda za S t. Šteben in okolico) v Ziljski dolini bode imela v nedeljo dne 11. avgusta t. 1., ob pol 4. uri v gostilni .pri Kajšlerju" v Št. Pavlu svoj letni občni zbor s sledečim vsporedom: 1. Pozdrav načelnikov. 2. Razni govori. 3. Petje. 4. Volitev odbora. 5. Vpisovanje udov in pobiranje letnih doneskov. 6. Prosta zabava. (Slov. bralno društvo v Kranju.) Tamburaši slovenskega bralnega društva napravijo v nedeljo dne 11. avgusta t. 1. v Lujizinem kopališču na Bledu velik koncert. Cisti donesek določen je za napravo novega pota v Radovni. Preplačila se hvaležno sprejemajo. Prevstopnice dobijo se v Lujize-višču in pri fotografu gospodu B. Lergetporerju na Bledu. Numerovani sedeži 1 gld., nenumerovani 50 kr., stojišča 30 kr. — Začetek ob 8. uri zvečer. Programi pri večerni blagajni. Telegrami. Dunaj, 9. avgusta. Cesar je podelil vodji pravosodnega ministerstva, sekcijskemu načelniku Krallu veliki križ Franc-Jožefovega reda. Dunaj, 9. avgusta. „Wiener Zeitung" objavlja potrjen civilno pravni red z izvršit-venim predpisom. Budimpešta, 8. avgusta. „Pesti Naplo" poroča: Sklicatelji narodnega shoda so sklenili, da bodo v slučaju, ako se jim shod v Budimpešti prepove, z vsemi odposlaniki odpotovali v Bruselj in tam zahtevali dovoljenja za mejnarodni shod ter objavili svoje težnje. S tem menijo ogreniti položaj Ogerske in olajšati svoje stališče. Petrograd, 8. avgusta. Abesinski odposlanci so odpotovali včeraj zvečer iz Petro- grada. Mestni glavar, vodja azijatskega odseka in več drugih imenitnih oseb je spremilo odposlanike do kolodvora. Roveredo, 8. avgusta. General Baratieri je dospel popoludne iz Ale. Na kolodvoru so ga pozdravili županov namestnik in nekateri prijatelji. Monakovo, 8. avgusta. Kakor poročajo „M. Neueste Nachrichten", je vpepelil požar v nekem kraju blizu mesta Wiirzburg dvajset poslopij. Amsterdam, 8. avgusta. Večina de-mantnih brusivcev je danes pričela delo, ker so delodajalci ugodili njihovim zahtevam. V nekaterih tovarnah se štrajk nadaljuje. Mont-Luzon, 8. avgusta. Socijalistični poslanec Thivrier je danes opoludne nana-gloma umrl. Žlvljenjeka zavarovalna dražba ,The Greaham' v Londonu. 46. letno poročilo za leto 1894, katero je bilo predloženo rednemu občnemu zboru dne 17. aprila 1895, je prišlo na avitlo. Temu poročilu povzamemo nekatere bistvene točke. Tekom 1894. leta izdala je družba 9233 polic za vkupno glavnico kron 78,736.000-—. V prostem letu bilo je dohodkov odračunši znesek za povratna zavarovanja kron 20,134.473 55, izmed teh kron 3,231.406 04 premij prvega zavarovanega leta. Bilanca kaže obrestni konto v znesku kron 5,185.194 58, katera Bvota, prišteta premiiskim dohodkom, je zvišala družbino imovino na kron 25,319.66 13. Tekom leta 1894 družbi v izplačilo došle življenjske police znašale so kron 10,045.965-94, katero svoto je družba dotičnikom brez ugovora izplačala. Troški za opremna in mešana zavarovanja, za katera je zavarovalni rok 1894. leta pošel, znašali so kron 2,006.340 83. Za odkup polio izdala je družba proilo leto kron 1.331.648 02. Zavarovalna in rentna matica zvišala se je za kron 6,974.567'50. Vkupna aktiva družbe znaSala so koncem 1894. leta kron 138,416.475 63, katera so bila naložena: kron 738.543-02 v vrednostnih papirjih angleške in irske banke, kron 395.58125 v vrednostih kolonijalne vlade, kron 25,897.993 23 v vrednostih tujih držav, kron 6,203'650'94 v železn. akcijah, prioritetah in garancijah, kron 56,068 964 48 v železničnih in raznih dolžnih listinah, kron 18.287.406'14 v stavbah, mej temi poslopja na Dunaju in v Budimpešti, kron 6,590.663-75 v hipotekah, in v raznih vrednostih kron 24,233.672 82. Umrli so: 8. avgusta. Viktor Ojster, sprevodnika sin, 8 mesecev, Marije Terezije cesta 10, črevesni katar. V bolnišnici: 6. avgusta. Marjeta čelik, rudarjeva vdova, 63 let, pleuro-pneumonia. V hiralnici: 8. avgusta. Jera Jelovean, gostija, 57 let, vsled raka. Meteorologično poročilo. a rt O čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo .s š a Jij a a35* > 8 9. zvečer 734-8 12.8 b1. jvzh. skoro jasno 9 7. zjutraj 2. popol. 736'8 7361 105 22-4 si. sever si. vzjvzh. megla jasno 90 Srednja včerajšna normalom. temperatura 13-7°, za 5-7° pod Zahvala 483 1"1 Za vse izraze sočutja o priliki smrti našega nepozabnega sina, oziroma brata in soproga, gospoda Josipa Rihar-ja, o. kr. vladnega tajnika ln voditelja okrajnega glavarstva v Črnomlja, izrekamo najsrčnejšo zahvalo; imenoma visokorodnemu gospodu deželnemu predsedniku in obilnoštevilnim c. kr. uradnikom, ki so se kljub deževnemu vremenu udeležili pogreba, potem prečast. gospodoma kanonikoma J. Oblaku in dr. Seb. Elbertu, visokočast. duhovščini, rodbini Prašnikarjevi, deputaciji mestnega zastopa črnomaljskega, pevskemu društvu .Lira" za nagrobnico. Tako srčno, nepričakovano občno sožalje nas tolaži ob britki izgubi. Povrni Bog vsem! Rodbina Riharjeva. Lekarna Tmkoozy, Dunaj, V. t Protinski cvet ali cvet zoper trganje. Steklenica 50 kr., 12 steklenic 4 gld. 50 kr. Odločno najboljše mazilo zoper trganje po udih, bolečine v rokah, nogah, v križu ter v živcih, otrpnele ude in kite itd. Dobiva se pri 566 40 Ubaldu pl. Trnkoczyju lekarnarju v Ljubljani. Pošilja se z obratno pošto. Lekarna Trnk6ozy v Gradcu. V najem se d& v na Brezjah pri Mariji Pomagaj, v kateri je obče znana gostilna .pri Janežkn", pod ugodnimi pogoji. 482 3—1 Več pove ondi lastnica Jera Gabrielčič. Vizitnice priporoča Katol. Mam. jlfcRazlične rastline, fioreninefy A * luBje in semena suPuj@ ^ „THE GRESHAM" zavarovalno društva za življenje v Loški. Podružnica za Avstrijo: I Podružnica za Ogersko: Drni,I.,Mastmi Pešta,Franz-JosefDlatz v hiši društva. št. 5 in 6, v hiši društva. 138,416.475'— 25,319.668-— Društvena aktiva dne 31. decembra 1894 .........kron Letni dohodki na premijah in obrestih dne 31. decembra 1894 . . „ Izplačitve zavarovalnin in rent in zakupnin itd. za obstanka društva (.1848)....................................304,342.593 — Mej letom 1894 je druStvo izdalo 9233 polic z glavnico .... „ 78,736.000'— Prospekte in tarife, na podlagi katerih izdaja družba police, kakor tudi obrazce za predloge daje brezplačno glavni zastop ~v Ljubljani 469 (12-1) pri Gvidonu Zeschko-tu, Tržaška cesta, št. B. II. nadstropje. X> u n a j 8 k a bor z a. Dni 9. avgusta. Skupni državni dolg v notah .... Skupni državni dolg v srebru .... Avstrijska zlata renta i%..... Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron Ogerska zlata renta 4%...... Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. Kreditne delnice, 160 gld..... London vista.......... NemSki drž. bankovci za 100 m. nem. drž. v< 20 mark........... 80 frankov (napoleondor)..... Italijanski bankovci....... C. kr. cekini.......... . 100 gld. 90 kr. . 100 95 0 . 123 20 . 101 05 . 123 10 . 99 85 . 1067 — . 398 50 • . 121 60 j. 59 40 . 11 87 63 65 n 72 n Dni 8. avgusta. 4% državne sreCke 1. 1854, 350 gld. . . 151 gld. 50 kr. b% državne sreCke 1. 1860, 100 gld. . . 157 „ 25 „ Državne sreCke 1. 1864, 100 gld.....195 „ 50 „ zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron 100 . — . Tišine srečke 4*, 100 gld..............1.45 . 75 . Dunavske vravnavne sreCke 6 % . . . . 130 . 50 „ Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . 107 „ 50 „ Posojilo goriškega mesta.......112 . — „ 4% kranjsko deželno posojilo.....99 . 25 . Zastavna pisma av. osr zem.-kred. banke 4% 99 . 90 . Prijoritetne obveznice državne železnice. . 225 „ — „ . „ južne železnice 3% . 170 . 25 „ . „ južne železnice 5% . 132 . — „ . , dolenjskih železnic 4% 99 . 50 „ Kreditne sreCke, 100 gld................200 gld. 75 kr 4% sreCke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 145 Avstrijskega rudečega križa sreCke, 10 gld. 17 Rudolfove srečke, 10 gld.......23 Salmove srečke, 40 gld................70 St. Gen6is srečke, 40 gld.......72 Waldsteinove sreCke, 20 gld......53 Ljubljanske sreCke..................23 Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld. . 167 Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v. 3510 Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . . 555 Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 109 Dunajskih lokal, železnic delniška družba . 77 Montanska družba avstr. plau.....93 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 168 Papirnih rubljev 100........129 50 50 50 25 50 50 87 AT Nakup ln prodaja vsakovrstnih driavnlh papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanj* z* zgube pri žrebanjih, pri izžrebanja najmanjšega dobitka. Kalantna izvršitev naročil na borsl. ^mmmmmmmmmmmrnmmmmmmmmm 99 Menjarnična delniška družba M EBC1I B" UMI it 10 Dunaj, lirilMIMim 741. Sar Pojasnilav vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visooege obrestovanja pri popolni varnosti Sf naloženih glavnic. Izdajatelj: Dr. Ivan Janeiič. Odgovorni vrednik: Ivan Rakevee. Tisk .Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.