Aktualno Podravje Podravje  Imajo bolezni Sv. Andraž  Ob regionalki goveda političnoekonomski zelo nevarno, država brez podton? denarja za obnovo  Stran 3  Stran 5 Ptuj, torek, 5. avgusta 2025 Letnik LXXVIII  št. 61  Odgovorna urednica: Simona Meznarič  ISSN 1581-6257  Cena: 2,30 EUR Slovenija, Podravje  Trošarine na pivo med najvišjimi v Evropi Št. 84/2024 Država si prisvoji pol cene piva Junija so začele veljati višje trošarine na pivo, ki so botrovale ponovni rasti cen piva, ugotavljajo v Združenju slovenskih Bivša misica Nataša Pinoza se je popolnoma prepustila družinskemu življenju, njena naj- večja skrb pa sta sinova Vid in David. Oba sta čudovita otroka, bolj kot njej sta podobna možu, a David ima zagotove njene gene. Rad nastopa in se fotografira, zato mama pivovarn pri Gospodarski zbornici Slovenije. Ob tem opozarjajo, da je vse več pivovarjev v rdečih številkah. razmišlja, kaj bi se dalo narediti na tem področju. Resno razmišlja, da bi ga vpisala _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ za otroke. (Vir: Lady.si) LEBED, Aleksander - pokojni ruski general in politik, RILA - najvišje gorsko območje Bolgarije Več na straneh 6 in 7. Cvek_729_-_03-66.indd 19 23.12.2024 8:57:53 Aktualno Slovenija  Na Ptuju se na izpitno vožnjo čaka dva meseca in pol  Stran 3 Podravje Ptuj  Bodo parkirišča pri železniški širili?  Stran 5 Gospodarstvo Podravje  Kaj v javnem zapisu sodelavcem sporoča šef Taluma Foto: ČG  Stran 8 Kronika Poletna sezona  Aktualno  Ptuj  Kralj: »Lahko Hrvati bi »luksuzni« Kdo si želi bi padala toča v velikosti teniških turizem, a ponudba v črne panele žogic!« še daleč od tega odete Haloze?  Stran 24  Stran 7  Stran 2 NAROČI ŠTAJERSKI TEDNIK IN SI ZAGOTOVI PRIVLAČNO NAGRADO! Postanite novi naročnik Štajerskega tednika in oblecite praktičen brezrokavnik! Več o naročniški akciji v časopisu Foto: Sašo Radej torkova izdaja www.tednik.svet24.si 2 Aktualno torek  5. avgusta 2025 Podravje  Potencial za sončne panele so strehe kmetijskih objektov, ne kmetijska zemljišča Kdo si želi v črne panele odete Haloze? Črni paneli, ki se bleščijo v soncu, so po mnenju politikov rešitev za zeleno Slovenijo, tako na področju oskrbe s hrano kot z energijo. Kmetijsko in okoljsko ministrstvo sta namreč soglasno poudarili, da agrofotovoltaika povezuje dve strateški področji – kmetijstvo in energijo. V teoriji se morda sliši obetavno, a le v teoriji. V praksi imamo zgovoren primer panelov na najboljših kmetijskih zemljiščih v Ljubstavi, kjer je investitor podjetje s poštnim nabiralnikom v Ljubljani. Pod paneli raste tu in tam kakšna grmovnica, območje pa je obdano z ograjo, pod videonadzorom in osvetljeno z refl ektorji. Agrofotovoltaika naj bi (teoretič- vedljiva košnja med paneli oz. pod skušali pokazati, na katerih kmetij- zemljiščih nižje kakovosti ter na no) združevala pridobivanje elek- njimi ter kako vplivajo večmetrske skih rastlinskih vrstah, ob kakšnih degradiranih območjih. Obenem trične energije iz obnovljivih virov črne zaplate na rast travinja, sicer pogojih ter s kakšno vrsto postavi- pa poudarja: »Kmetijska raba na energije ter ohranjala rodovitnost še ni znano, vendar pa zaradi do- tve modulov je možno zagotoviti teh zemljiščih ostaja primarna, po- obdelovalne površine za kmetij- seganja strateških ciljev zelenega dvojno rabo kmetijskih zemljišč, leg tega pa se običajno zakonsko stvo. Dvojno rabo kmetijskih povr- prehoda za zdaj okoljske posledice ne da bi pri tem zmanjšali njihov omeji tudi dovoljeno zmanjšanje šin omogoča že trenutno veljavna za politike tudi niso pomembne. kmetijski potencial. pridelka na največ 15 do 20 odstot- zakonodaja, in sicer je omogočena Bodo pa, obljubljajo, pripravili pi- Da velja izkoristiti potencial kov.« postavitev panelov na vseh kme- lotne projekte, ki bodo podlaga kmetijskih zemljišč za proizvajanje tijskih zemljiščih, ki so po dejanski za nadaljnje morebitno spreminja- električne energije, meni tudi Tomi »Z vidika varovanja rabi trajni travniki z boniteto do nje področja fotovoltaike. Eden Medved z Inovacijsko-razvojnega kmetijskih tal 35 ter trajni nasadi in zemljišča v izmed pilotnih projektov je sicer inštituta Univerze v Ljubljani. Pra- je agrovoltaika Foto: MOPE zaraščanju. Slednja je treba pred že postavljen, in sicer paneli nad vi, da agrofotovoltaika ne pome- postavitvijo panelov očistiti in jim sadovnjakom Kmetijskega inštitu- ni odvzema najboljših kmetijskih nesprejemljiva« Sončna elektrarna nad vrstami sadnega drevja v sadovnjaku Kmetijskega inštituta Slovenije na Brdu pri Lukovici. »Trajni nasadi po našem mnenju spremeniti namembnost v trajni ta Slovenije na Brdu pri Lukovici. zemljišč za energetske namene, predstavljajo priložnost, kjer je mogoča sočasna pridelava sadja in električ- Do agrofotovoltaike na njivah travnik. V kolikšni meri je sploh iz- V poskusnem sadovnjaku bodo temveč omogoča dvojno rabo na ne energije. S tem projektom želimo preveriti možnosti hkratne rabe iste in travnikih pa je zadržana Ma- površine za pridelavo hrane in proizvodnjo obnovljive energije, pri čemer rina Pintar, dekanja Biotehniške pridelava sadja ne bo v podrejenem položaju,« je ob predstavitvi projekta fakultete Univerze v Ljubljani. »Z dejal Andrej Simončič, direktor Kmetijskega inštituta Slovenije. vidika varovanja kmetijskih tal kot naravnega vira, ki nam omogoča nelov tam, kjer so smiselni. Dober kamnolomov, ki so postali breme pridelavo hrane, je agrovoltaika primer je prav postavitev panelov družbe.« nesprejemljiva, enako kot vsak nad sadovnjakom Kmetijskega Dekanja je zato pozvala k bolj drug poseg, ki ni namenjen kmetij- inštituta, kjer bodo paneli omi- premišljenemu pristopu: »Preden ski pridelavi.« Ob tem je spomnila lili premočno obsevanje sonca, začnemo razmišljati o umeščanju na negativne izkušnje iz tujine: »V nevarnost toče, opozarja pa na sončnih panelov na kmetijska zem- Evropi imamo že primere, kjer so manko zakonskih zavez glede ljišča, bi morali izkoristiti poten- agrovoltaični objekti vplivali na ravnanja s paneli po iztrošenosti. cial, ki ga že imamo. To so strehe spremembo strukture tal in zmanj- »Potrebujemo jasno strategijo in kmetijskih in pomožnih kmetijskih šanje rodovitnosti. Slovenija ima predvsem analizo – kaj se zgodi objektov. To so površine, ki so že eno najmanjših površin obdeloval- po zaključku projektov? Iluzorno je pozidane in nudijo realno možnost nih zemljišč na prebivalca v EU in verjeti, da bodo vsi investitorji na- za samooskrbo z električno energi- Foto: CM tega si ne moremo privoščiti.« prave odstranili. Imamo že dovolj jo, brez dodatnega posega v tla.« Sončna elektrarna – uradno rastlinjaki v kraju Zgornje Počakovo v občini Radeče, investitor pa isti kot v Ljubstavi. Pozdravlja sicer postavitev pa- primerov nesaniranih gramoznic in Mojca Vtič Ministrstva prelagajo odgovornost za zlorabe Zakon o kmetijskih zemljiščih sicer pravi, da je postavitev objektov za proizvajanje električne energije dovoljena, a tako, da ne vpliva na obseg kmetijske proizvodnje oz. če se pridelovalni potencial in kakovost kmetijskih zemljišč izboljšata (iz zaraščenega npr. v trajni travnik). Vendar kmetje pristojne opozarjajo na zlorabo kmetijskih zemljišč za energetske namene. Konkreten primer vprašljive prakse agrofotovoltaike v Podravju je v Ljubstavi, kjer so na 1,6 ha velikem zemljišču uradno nezahtevni objekti za rastlinsko pridelavo, pod njimi pa tu in tam raste kakšna grmovnica. Boniteta zemljišča je 47, lastnik zemljišča je kmet, investitor panelov pa podjetje s poštnim nabiralnikom v Ljubljani. S primerom in fotografijami smo soočili tudi pristojni ministrstvi. »Zakon o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije je v veljavi od 3. avgusta 2023. Ključno določilo zakona je, da raba sončnih naprav ne sme zmanjševati obsega kmetijske proizvodnje. Kar zadeva konkretni primer v Halozah, gre za objekt, ki ne poteka po določilih tega zakona. Postopek je bil izveden po drugih določilih Zakona o kmetijskih zemljiščih,« so dejali na okoljskem ministrstvu ter nas preusmerili na kmetijsko ministrstvo. S kmetijskega ministrstva pa so le skopo odgovorili: »Ministrstvo pojasnjuje, da vsako zlorabo takšnih projektov nadzira kmetijska inšpekcija, ki je v podobnih primerih že izdala prepoved uporabe objektov za kmetijsko proizvodnjo z dvojno rabo.« Foto: Črtomir Goznik Slovenija  Kupončki za 25-odstotni prihranek med kupci izredno priljubljeni Ob podražitvah lov na cene še izrazitejši Občutek potrošnikov, da za enak znesek denarja iz trgovine odnesejo manj živil, je pravilen, so potrdili podatki statističnega urada. Cene hrane in brezalkoholnih pijač so se v zadnjem letu zvišale za okrog osem odstotkov. Posledično so še večji zalet pridobile obljubljene akcije trgovcev. Preverili smo, za katere izdelke sloven- po izbiri najpogosteje unovčijo pri nakupu običajno unovčijo popust, so pa poudarili: ski potrošniki najpogosteje unovčijo pri- mleka, mesa, piva, mineralne vode in kave. »Kupon je mogoče unovčiti tudi za izdelke, ljubljen kuponček za 25-odstotni popust Ob tem so poudarili, da imajo njihovi po- ki jih drugi trgovci pogosto omejujejo, npr. na izbrani izdelek. trošniki skupno na voljo še 3.200 izdelkov alkoholne pijače.« Pomembno tedensko čtivo so reklame, po znižanih cenah, od tega več kot 600 iz Statistika glede potrošniških navad še ki jih Slovenec v poštni nabiralnik letno tedenske akcije in več kot 2.000 izdelkov, pravi, da naj bi povprečen Slovenec te- prejme dobrih 25 kilogramov. Tedenske ki so znižani daljše obdobje. Iz Tuša so densko obiskal tri ali štiri različne trgovce akcije, znižane cene, super vikendi in še kaj zgolj sporočili, da je kuponček s 25-odsto- z živili, kar pomeni, da je slovenski potro- vabijo potrošnika k nakupu, pri trgovcih tnim popustom med njihovimi potrošniki šnik velik lovec na cene, boj med trgovci Spar, Tuš in Mercator pa je obvezen del zelo priljubljen ter da ga kupci unovčijo za za dobre štiri milijarde evrov, ki jih sloven- reklam tudi kuponček za 25-odstotni po- najdražji izdelek v posameznem nakupu. ska gospodinjstva namenijo za živila, pa je Foto: Mojca Vtič pust. Iz Spara so odgovorili, da potrošniki Enako kot v Tušu tudi v Mercatorju niso neizprosen. V Sparu so že pred časom dejali, da potrošnikom kuponček za 25-odstotni popust ogromno kupon za 25-odstotni popust na izdelke razkrili, za katero vrsto izdelkov potrošniki MV pomeni in je dokazano najbolj priljubljena aktivnost potrošnika. torek  5. avgusta 2025 Aktualno 3 Ptuj, Slovenija  Čakalne vrste niso le v zdravstvu, temveč tudi za vozniški izpit Alarmantna statistika čakajočih na vozniški izpit Ocenjevalcem vozniških izpitov je letos spomladi zaradi neurejenih delovnih pogojev dokončno prekipelo. Sindikat Agencije za varnost prometa (AVP) je oblikoval stav- kovne zahteve in napovedal stavko. Do te ni prišlo, saj so se vlada, Agencija za varnost prometa agencije ni izvedlo, čakalne dobe vodstvo agencije in sindikat do- ima od sredine maja tudi začasno so se v zadnjih mesecih nedopust- govorili o nekaterih ukrepih. Ali vodstvo, saj je dosedanja direk- no podaljšale. V Ljubljani in go- so ti samo obliž čez rano ali bodo torica Simona Felsner odstopila. renjski regiji kandidati na izpitno dejansko dali rezultat, bo jasno v Vodenje agencije je bilo zanjo ob vožnjo čakajo več kot štiri mesece, nekaj mesecih. Če se bodo čakalne čakalnih vrstah za vozniške izpite, na Ptuju dva meseca in pol. Vse to vrste za opravljanje vozniških izpi- nezadovoljstvu sodelavcev zaradi za kandidate pomeni slabšo us- tov skrajšale, so bili dogovori us- prenizkih plač in pričakovanjih vla- pešnost pri opravljanju izpitov, pa pešni. Če pa se ne bodo, bo treba de očitno pretežko breme, da bi tudi dodatne stroške,« je opozoril korenito razmisliti o prihodnjem lahko uresničila zastavljeno vizijo. poslanec. ukrepanju. Prometnovarnostna Po podatkih, ki jih v poslanskem situacija v državi je v luči vse pogo- vprašanju navaja poslanec Jože Je- Kako gasijo kadrovski stejših nesreč, ki zahtevajo smrtne len iz vrst SDS, naj bi svet agencije požar žrtve, skrb vzbujajoča. Letos je na lani vodstvu naložil, da v petih me- slovenskih cestah življenje izgubilo secih poskrbi za ukrepe za skraj- Vodstvo AVP je kadrovski požar Foto: ČG že 61 ljudi, v enakem obdobju lani šanje čakalnih vrst za opravljanje gasilo s pogodbenim zaposlova- Podatki o prometnovarnostni situaciji niso dobri. Skorajda ne mine dan, da slovenske ceste ne bi vzele življenja. 39. Lani je v celem letu na cestah teoretičnega in praktičnega dela njem svojih upokojencev in drugih Poleg tega se Agencija za varnost prometa srečuje z velikimi zaostanki pri opravljanju vozniških izpitov. ugasnilo 71 življenj. vozniškega izpita. »Tega vodstvo strokovnjakov, ki izpolnjujejo po- goje za ocenjevalce. Po podatkih zaposlitev (zgolj pet), medtem ko didati čakajo skoraj štiri mesece, v poslanca Jelena so imeli maja letos so jih v sindikatu predlagali 21 (le- Murski Soboti tri. Najkrajše čakal- na agenciji vsega skupaj 57 ocenje- tos 15 in v 2026 še šest). ne dobe na izpitno vožnjo so v celj- valcev in pet vodij izpitnih obmo- ski, šaleški in koroški regiji ter na čij, potrebovali pa bi še vsaj deset Na Ptuju se na izpitno dolenjskem koncu. A čakalne vrste novih ocenjevalcev. Zaradi slabih vožnjo čaka dva meseca niso samo za zaključno izpitno vo- plačnih pogojev so ocenjevalci ro- in pol žnjo, ampak tudi za teoretični del, žljali s stavko; zanjo se nato niso ki je po regijah povprečno mesec odločili, zavedajoč se odgovorno- Statistika čakajočih dni na voz- dni, ponekod nekaj dni manj, dru- sti, saj bi s tem čakalne vrste samo niški izpit je več kot alarmantna. god več. še podaljšali. So pa oblikovali stav- Medtem ko se je pred dvema, tre- Sicer pa spomnimo, da med kovne zahteve, o katerih so se vse mi desetletji dalo opraviti vozniški mladimi v primerjavi s preteklimi tri strani (vlada, sindikat in vodstvo izpit v treh do štirih mesecih, vse desetletji zanimanje za vozniške AVP) že maja dogovorile, julija so od začetnega tečaja CPP in prve izpite že tako ali tako kopni. Glede sklenile še sporazum. Ta med dru- pomoči do teoretičnega dela, vad- na dodatne stroške in dolgotrajno gim omogoča dodatne zaposlitve, benih ur do končne izpitne vožnje, čakanje na končni rezultat, ko z iz- kadrovske prerazporeditve med se danes v Ljubljani in na Gorenj- pitno vožnjo dokažejo usposoblje- delovnimi mesti in območji, nadur- skem dolge štiri mesece čaka samo nost za varno in zanesljivo udelež- Foto: ČG no delo ter boljše plačne pogoje za na izpitno vožnjo. Junijski podatek bo v prometu, bo zanimanja prav Kandidati, ki opravljajo vozniške izpite, na praktične preizkuse (izpitne vožnje) čakajo po štiri mesece ali še več. ocenjevalce. Vlada je agenciji odo- za Ptuj je bil 76 dni čakanja, torej gotovo še manj. Razlog za čakalne vrste je pomanjkanje kadra, kar je posledica prenizkih plač. brila le minimalno število dodatnih dva meseca in pol. V Mariboru kan- Mojca Zemljarič Slovenija  Država bo kupila za 450.000 evrov cepiva proti vozličastemu dermatitisu Loterija govedorejcev: teleta so draga, Imajo bolezni goveda političnoekonomski kakšna bo končna cena, ne vedo podton? Razmah virusne bolezni v Franciji in Ita- liji pa vsaj za zdaj ne vpliva na prodajo. »Ne V Italiji in Franciji je govedorejce v začetku poletja prizadela virusna bolezen goveda – vozličasti dermatitis. Zaradi bližine in s tem beležimo težav, ker vozimo neposredno v klavnice v Italijo, omejitve bi bile pri uvozu grožnje vnosa bolezni na slovenska tla je vlada julija sprejela sklep, da država naroči 150.000 odmerkov cepiva, ki naj bi zaščitilo goveda v Slovenijo iz te države,« pove Da- govedo pred okužbo. Izračunali so namreč, da bi v primeru 10-odstotne okuženosti goveda z vozličastim dermatitisom gospodarska vorin Zupanič, direktor podjetja Prokaval, škoda lahko znašala 40–50 milijonov evrov. ki se ukvarja z odkupom in prodajo goveje živine. O povpraševanju pa pravi, da sled- nje še vedno presega ponudbo. »Nimamo Konec junija sta Italija in Francija potrdili ru 10-odstotne okuženosti z vozličastim pokončanje obolelih živali,« so odločitev vičeni do cepiva za govedo. »Uprava mora toliko živine, kot imamo povpraševanja. izbruh vozličastega dermatitisa pri gove- dermatitisom po predvidevanjih gospodar- utemeljili v Upravi za varno hrano, veteri- najprej pripraviti uradni načrt cepljenja, v Naši osrednji partnerji so Kosovo, Italija, du. Bolezen se kaže s povišano temperatu- ska škoda znašala od 40 do 50 milijonov narstvo in varstvo rastlin. Trenutno poteka katerem glede na epidemiološko situacijo Hrvaška, sicer pa se pojavljajo kupci iz vse- ro, prekomernim slinjenjem, bolečimi vozli- evrov. Škoda je ocenjena glede na zmanj- izbira najustreznejšega ponudnika cepiva, določi območje cepljenja, živali, ki bodo ga sveta.« či ter padcem mlečnosti. Po pojavu bolezni šano proizvodnjo mleka in mesa, škodo v predvideno je, da bo cepivo za zaščitno cepljene (število obratov in živali), in po- Direktor podjetja s Hajdine, ki se ukvar- sledi pokončanje vseh živali v reji ter pre- reprodukciji, izvedbo predpisanih ukrepov, cepljenje v Sloveniji na voljo še ta mesec. dobno,« so pojasnili. Cepljenje bo, če bo do ja tudi z vzrejo pitancev, pravi, da so cene poved in omejitev trgovanja z govedom. izpad izvoza živali in nadomestila rejcem za Za zdaj še ni znano, kateri rejci bodo upra- njega prišlo, za rejce brezplačno. telet in mesa poletele v nebo, kar pred- »Zaradi novih pojavov vozličastega der- stavlja negotovo situacijo. »Kupna moč matitisa in ob upoštevanju naravne priso- ostaja enaka in vprašanje je, do kdaj bodo tnosti prenašalcev bolezni (komarji, muhe, te cene lahko vzdržale. Lahko se zgodi, da klopi) ter intenzivnega trgovanja z Italijo in tisti, ki je letos kupil teleta po neobičajno Francijo z govedom je tveganje za širjenje visokih cenah, čez leto dni ne bo mogel in vnos bolezni v Slovenijo izredno visoko,« iztržiti primerne cene. Ob tem pa se cene so ocenili na kmetijskem ministrstvu. Zara- spreminjajo ne tedensko, temveč dnevno. di tveganja in tudi priporočil Evropske ko- Ne vemo, kaj bo.« misije so predlagali nakup 150.000 odmer- Dodatno negotovost pa vnašajo vedno kov cepiva za izvedbo zaščitnega cepljenja novi pojavi bolezni – modrikasti jezik, sli- proti vozličastemu dermatitisu. Ocenjena navka in parkljevka, že omenjeni vozličasti cena odmerka cepiva je tri evre in vključuje dermatitis in julija na Hrvaškem potrjen an- vse stroške, povezane z zagotovitvijo za- traks. »Že 31 let se ukvarjam s trgovanjem log cepiva, tudi hrambo cepiva in varnega z živino in sprašujem se, ali so ti pojavi bo- uničenja ostankov cepiva, če do porabe ne lezni resnični ali se zgolj omejuje trgovanje bi prišlo. To pomeni, da bo cepivo državni Foto: Črtomir Goznik med evropskimi državami. Ne vem. Težko proračun stalo predvidoma 450.000 evrov. Izbruhi bolezni goveda vplivajo na promet z govedom na evropskih tleh. V letu dni so se rejci soočili s štirimi boleznimi goveda v soseščini, je razumeti to situacijo.« »Glede na razpoložljive podatke bi v prime- zato se številni sprašujejo, ali so morebiti bolezni umetno spodbujene. Mojca Vtič 4 Podravje torek  5. avgusta 2025 Trnovska vas  Zaključena cestna investicija Juršinci  31. občinski praznik Veseli asfaltne preobleke Naložba leta v Juršincih je gradnja optike V občini Trnovska vas so svojemu namenu predali novo investicijo. Gre za obnovljen odsek ceste Draksler v smeri V Juršincih se ob 31. občinskem prazniku že ozirajo po uresničenem v tem letu. Med večje dosežke uvrščajo za- Bišečki Vrh 62, ki je dolg 500 metrov. četek gradnje optičnega omrežja, podajajo se v spremembe občinskega prostorskega načrta in stavijo na razvoj turizma za zahtevnejše goste, je poudaril župan Robert Horvat. Gradnja okoli tri milijone evrov ga, kar potrebujejo za vzdrževanje vrednega optičnega omrežja za infrastrukture. Gre za okoli pet Juršince predstavlja veliko prido- hektarjev kmetijskih zemljišč, ki bi bitev. Zgodaj spomladi so se je ob spremembi OPN lahko postala lotili na obrobju občine in poteka zazidljiva. Občina se v spremembe na trasah proti središču Juršincev. OPN podaja letos, pripombe so že Po načrtih naj bi z deli končali do zbrali, vendar se je treba zavedati, sredine naslednjega leta, vendar je da gre za tek na dolge proge, je po- glede na dinamiko del pričakovati, udaril Horvat. da jih bodo končali še prej. Stal- nica med investicijami so ceste. Turizem kot možnost za »Cestogradnja je vedno težava, saj preživetje kmetov zmanjkuje investicijskih sredstev za ceste in dokumentacijo. Nikoli Občina Juršinci pogojev za jih ne moremo urejati v tempu, kot razvoj industrije nima, pesti jih bi si ga želeli. V enem letu bi morali pomanjkanje zazidljivih površin, obnoviti okoli dva kilometra cest, čeprav je teh okoli enajst hektar- kar pa je nemogoče,« je prepričan jev. Zgradili bi radi še kakšno večjo juršinski župan. Letos so obnovili trgovino, za kar bi potrebovali vsaj cesto v Hlaponcih, še zajetnejši pol hektarja zemljišča. V centru jih zalogaj predstavlja cesta Juršinci– primanjkuje, muči jih tudi pomanj- Foto: ČG Moravci. »Gre za dvoletni projekt, kanje parkirišč, je povedal župan, Župan Robert Horvat med najpomembnejše naložbe leta uvršča gradnjo za katerega imamo v proračunu ki več priložnosti vidi v turizmu. optičnega omrežja. na voljo slabih 300.000 evrov,« je Ciljajo na zahtevnejše goste, ki so Foto: Občina Trnovska vas Svečano otvoritev ceste je organizirala vaška skupnost Bišečki Vrh. dodal Horvat, ki želi, da bi vključili pripravljeni odšteti kakšen evro bil odločen Horvat in spomnil na za preživetje kmetov, ki v neokr- še kakšno kolesarsko povezavo. več. »Pogojev za množični turizem novo pridobitev – 'foodtrack'. Turi- njeni naravi pridelujejo kvalitetnej- Gradbena dela so se začela v začetku junija in bila zaključena v Nekaj sto metrov povezave do te nimamo in si ga niti ne želimo,« je zem vidijo kot dodatno priložnost še proizvode ob bistveno višjih manj kot enem mesecu. Obsegala so rezanje stare asfaltne plasti, ceste so obnovili s Svetim Jurijem stroških kot v ravninskih občinah. fi no izravnavo pred polaganjem asfalta, izvedbo nove asfaltne pla- ob Ščavnici, del ob sanaciji plazu v Župan Juršincev Robert Horvat si sti, izdelavo asfaltne mulde ter ureditev bankin. Izvajalec del je bilo Senčaku, še letos naj bi jo od plazu ob prazniku želi, da bi bili složni kot podjetje Mineralbau iz Maribora, ki ga je občina izbrala kot naju- proti Juršincem. Uredili so še jarek ena družina, da bi sodelovali, se ra- godnejšega ponudnika. Vrednost naložbe je znašala 46.650 evrov. v Mostju, zato bo težav z meteor- zumeli in si pomagali, saj je to vse, Na občini so ob tem pojasnili, da so z investicijo uredili manjkajoči nimi vodami manj. Za investicije kar v krutih časih in ob grožnjah z del asfaltne ceste, s čimer so povezali dva dela naselja Bišečki Vrh imajo letos okoli 700.000 evrov, vojnami ostane ljudem. Želi, da bi ter tako poskrbeli za večjo prometno varnost vseh udeležencev. skupaj s sredstvi države približno bilo čim manj naravnih nesreč in bi Simbolni trak ob otvoritvi sta skupaj z županom Alojzom Benkom milijon. Priložnost predstavlja na- občani v čim večjem številu prišli prerezala domačina Matej Kramberger in Dušan Muršec. Cesto je kup nepremičnin v bližini centra. na občinsko slovesnost, ki bo v pe- ob tej priložnosti blagoslovil domači župnik, z željo, da bi bila varna Objekt na zemljišču bo namenjen tek, 8. avgusta, ob 18. uri v večna- za vse voznike in druge udeležence v prometu. za potrebe režijskega obrata, v na- menski dvorani v Juršincih. EK črtu imajo ureditev deponije in vse- ak Spodnje Podravje  Za regijski projekt vodovoda kmalu po gradbeno dovoljenje Gradnja bi se začela naslednje leto Občine Spodnjega Podravja nameravajo z evropskim in državnim sofi nanciranjem posodobiti vodovodno omrežje. V projekt so vključile 33-kilometrsko traso cevovodov, njegova neto vrednost brez DDV je 17 milijonov evrov, izpeljan mora biti do leta 2029. Ptujska županja Nuška Gajšek je zelo služnost, samo na območju Ptuja na 166 zadovoljna, da premikajo projekt naprej. parcelah. To je zahtevalo ogromno uskla- Še posebej v luči dejstva, da se je o njegovi jevanj, dogovorov in prilagoditev trase. nujnosti govorilo leta, konkretnih izvedbe- Večino soglasij smo uspešno pridobili, kar nih korakov pa ni bilo. »Predolgo smo pos- potrjuje, da znamo sodelovati in si prizade- lušali, da se nič ne da, da se nič ne dela, da vati za skupno dobro. Z investicijo ne ure- se nismo sposobni uskladiti. jamo le infrastrukture, temveč krepimo Zdaj se premika. In s tem dokazujemo, zaupanje v javne storitve. Projektna doku- da skupaj zmoremo. Skupaj delamo, da bo mentacija (DGD) je pripravljena, trenutno pitna voda dostopna, varna in zanesljiva poteka posodabljanje mnenj mnenjeda- – za vse,« je v objavi na spletu poudarila jalcev. V roku meseca dni predvidevamo Gajškova in nadaljevala: »Projekt je rezul- oddajo vloge za gradbeno dovoljenje. tat premišljenega sodelovanja občin, ki Vzporedno načrtujemo pripravo nadaljnje smo se povezale z jasnim ciljem, to je iz- dokumentacije (PZI), ki bo osnova za prija- boljšati kakovost življenja prebivalcev. Re- vo na razpis in izvedbo javnega naročila za šujemo izzive, ki so bili predolgo odloženi, izbiro izvajalca gradnje.« vzpostavljamo stabilen sistem oskrbe s pitno vodo, ki bo trajnosten, učinkovit in Brez Hajdine pripravljen na prihodnost. Ta projekt ni le Pomenljiv je sicer podatek, da v projektu menjava cevi, temveč je zgodba o tem, da ni občine Hajdina, kjer je glavnina vodnja- znamo občine stopiti skupaj in delati za lju- kov, ki so dejansko srce vodovodnega sis- di. Predolgo so bile težave z vodovodom tema. Po pojasnilu župana Stanislava Gla- prezrte, zdaj jih skupaj rešujemo.« žarja je razlog v tem, da transportni vodi V projektu 17 občin Foto: ČG na območju Hajdine v tej fazi projekta niso Poleg reševanja infrastrukture se bodo občine morale resno lotiti vprašanja kakovosti vode, ki v spodnjepodravski regiji ni dobra. predvideni. »Kar bi glede na lego globin- V regijski projekt obnove vodovodnega skih vodnjakov bilo povsem normalno,« je omrežja so vključene občine Ptuj, Cerkve- pred časom povedal za naš časopis. Glažar njak, Cirkulane, Destrnik, Dornava, Go- Trnovska vas, Videm, Zavrč in Žetale. Od deset milijonov, država bo primaknila 1,8 da je bilo na poti do vloge za gradbeno do- meni, da bi občine na vodovodnem siste- rišnica, Juršinci, Kidričevo, Majšperk, Mar- celotne vrednosti 17 milijonov evrov bo in občine 4,8 milijona evrov. voljenje potrebnega veliko usklajevanja. mu morale rešiti tudi vprašanje lastništva. kovci, Podlehnik, Sv. Andraž, Sv. Trojica, prispevek evropskega proračuna dobrih Ptujska županja Nuška Gajšek je dejala, »Na kar 694 parcelah smo morali pridobiti MZ torek  5. avgusta 2025 Kronika 5 Sveti Andraž  Ob regionalki vse bolj nevarno, država brez denarja za prenovo Ptuj  O parkiriščih in videzu železniške postaje Divjanje vozil ogroža življenja – Bodo parkirišča pri železniški širili? tudi šolarjev Slovenska mesta se srečujejo z akutnim pomanjkanjem par- kirnih prostorov, pri čemer Ptuj ni prav nobena izjema. Jasno Prebivalci ob regionalni cesti med Vitomarci in Gabrnikom že vrsto let opozarjajo na izjemno nevarne razmere. je, da je parkirnih prostorov, tudi plačljivih, v središču mesta Cesta nima pločnikov, prometa je veliko, številni vozniki pa ne upoštevajo omejitev hitrosti. Kljub številnim po- absolutno premalo. budam, ki so jih naslovili na pristojne občinske in državne službe, se do danes ni zgodilo nič. Sporazum o ureditvi prometne infrastrukture je bil podpisan že pred šestimi leti, a država projekt prestavlja iz leta v leto. Dela bi se morala začeti lani, a tudi tokrat je ostalo le pri oblju- bah. Ljudje ob tej nevarni prome- tnici živijo v negotovosti in strahu. Pravijo, da samo še čakajo, kdaj bo prišlo do najhujšega. Prebivalci Vitomarcev so že pred dvema letoma na pristojne naslovili pobudo za umiritev prometa na od- seku regionalne ceste od hladilnice Toš proti hladilnici Krepša. Zahte- vajo vsaj postavitev hitrostnih ovir, saj vsak dan živijo v strahu zaradi Foto: ČG divjanja vozil skozi naselje. S to te- Foto: ČG Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek je pri železniški postaji žavo se srečujejo že vrsto let. Cesta Regionalna cesta je zelo nevarna, saj nima urejenih površin za pešce in kolesarje. na Ptuju napovedala gradnjo parkirišča »parkiraj in pelji«. O tem po poteka skozi gosto naseljeno ob- njenih besedah tečejo pogovori z Mestno občino Ptuj, ni pa navedla, močje, kjer živijo družine z otroki kdaj bi lahko mesto Ptuj ta parkirišča dobilo. in starejši občani. »Večina nas ima parcele ograjene, da bi vsaj delno Radarski nadzori potrdili nevarne razmere Številni domačini in obiskovalci Ptuja menijo, da je bila narejena zavarovali svoje otroke in vnuke. Zaradi podane peticije občanov je občina Sveti Andraž naročila izvajanje radarskih nadzorov na generalna napaka, ker pod tržnico niso zgradili parkirne hiše, ko so Toda kljub temu je izhod na cesto jo obnavljali. Če bo ob Potrčevi cesti prišlo do gradnje novega bloka, izjemno tvegan,« pišejo občani. regionalni cesti R3-734, kjer poteka tudi šolska pot. Razmere na cesti so izjemno nevarne, promet gost, bo mesto prikrajšano še za eno parkirišče. Govorice o novi parkirni predvsem v jutranji in popoldanski konici. Rezultati so skrb vzbujajoči. Analiza prekrškov na odseku pri hiši, v zvezi s katero se že kakšno desetletje preigravajo možnosti v »Ko pripelje tovornjak, hišni številki Vitomarci 3b je pokazala, da gre večinoma za tranzitni promet iz okoliških občin v smeri mestu, pa so tudi potihnile. te dobesedno odpihne!« avtoceste. Od 53 zabeleženih prekrškov so jih kar 41 storili vozniki iz drugih občin, ki se vsakodnevno Poslanec državnega zbora Jože Lenart je glede parkirnih prosto- vozijo na delo ali z dela. Nadzori so potekali pri nastavljeni toleranci 63 km/h (pri omejitvi 50 km/h), rov na Ptuju opozoril, da jih je premalo tudi na območju železniške Posebej izpostavljajo nevarnost kar pomeni, da bi bilo v primeru nižje tolerance prekrškarjev še precej več. Na občini so poudarili, da postaje. Parkiranje je tam brezplačno, seveda pod pogojem, če se za pešce. Sprehajanje ob cesti je cesta nima urejenih površin za pešce in kolesarje, zato je še posebej nevarna za otroke, ki se vsak dan peš najde prosto parkirno mesto. V prvi vrsti so parkirišča pri železniški skoraj nemogoče, saj mimo vozijo odpravljajo v šolo in domov: »Med udeleženci v prometu so tudi mladoletniki, stari med 12 in 14 let, na postaji namenjena potnikom vlakov. Kot opaža Lenart, ki za vožnjo osebna in tovorna vozila z nepri- električnih skirojih. Ti so prisiljeni voziti ob robu vozišča, kjer je hitrost omejena na 50 km/h, promet pa na delo v Ljubljani tudi sam uporablja železniški promet, je parkirnih lagojeno hitrostjo, ob tem pa ni zelo gost. Zaradi njihove varnosti jim vožnjo po tem odseku vsaj ob prometnih konicah odsvetujemo.« mest pri železniški postaji bistveno premalo. Prav tako je poslanec urejenega pločnika ali prostora za na ministrico za infrastrukturo Alenko Bratušek apeliral, da ptujska umik. »Ko mimo pripelje tovornjak, železniška postaja kliče po prenovi. te dobesedno odpihne. Starejši se zaradi tega skoraj ne upajo več Občina že dolgo stanja ceste s predstavniki Direkci- Z rekonstrukcijo ceste Potrebovali bi vsaj sto parkirnih mest sprehajati,« še dodajajo. Posebno ranljiva skupina so opozarja na nujnost je RS za infrastrukturo. Leta 2016 je bila izdelana študija za optimal- tudi nujna obnova Žal je stanje postaje takšno, kot je, čeprav je bila pred desetletjem šolarji, ki morajo dvakrat dnevno rekonstrukcije no ureditev krožišča, leto pozneje vodovoda vključena v obsežen evropski projekt obnove železniške proge in prehoditi ta nevarni odsek. »Otro- Na občini Sveti Andraž so s te- pa je občina podpisala pogodbo Na občini opozarjajo, da je re- postaj od Pragerskega do Hodoša. Na stavbi so izvedli predvsem ci se bojijo, da jih bo kdo zbil. Vsak žavami na regionalni cesti med z izvajalcem za pripravo projek- konstrukcija regionalne ceste nuj- lepotne popravke, ne pa tudi celovite obnove. Lenart meni, da je dan gredo v šolo in domov po tej Vitomarci in Gabrnikom dobro tne dokumentacije. Recenzija je na ne le zaradi prometne varnosti, ptujska železniška postaja na pomembnem koridorju med Madžar- cesti, ki je popolnoma neprimerna seznanjeni. trajala kar dve leti. Leta 2019 je temveč tudi zaradi dotrajane ko- sko, Italijo in Avstrijo, zato bi morala biti potnikom prijaznejša. »Ob za varno hojo.« Občani opozarjajo Kot poudarjajo, si že vrsto let bil končno podpisan sporazum munalne in energetske infrastruk- postaji je premalo parkirnih mest, urediti bi bilo treba tlake, nadstre- tudi na številne prometne nesreče, prizadevajo, da bi država zago- o sofi nanciranju. Potem je infra- ture. V okviru načrtovanih del šek na potniškem peronu ne varuje pred dežjem. Naša ptujska po- ki so posledica prehitre vožnje. tovila sredstva za celovito rekon- strukturno ministrstvo odmerilo je predvidena še rekonstrukcija staja je videti turobno in bi jo veljalo obnoviti,« je predočil ministrici »Vsako leto več vozil zaradi hitrosti strukcijo nevarnega odseka, a se in odkupilo potrebna zemljišča. vodovoda ter prevezava nekaj go- Bratuškovi. Ta mu je v zvezi s parkirnimi mesti odgovorila, da jih je konča v jarku pri ovinku pri hladil- postopek že dolgo zadržuje na Pripravljena je tudi razpisna doku- spodinjstev na novo vodovodno 50, potrebovali bi jih vsaj še enkrat toliko. nici Krepša. To ni več sprejemljivo,« državni ravni. Prve aktivnosti so se mentacija za izvajalca del. Glede omrežje. »Na nujnost prestavitve poudarjajo in dodajajo, da ne želijo začele že leta 2012, ko je bil naro- na zadnja zagotovila bi se morala uporabnikov na novozgrajeni cevo- čakati, da pride do hujše nesreče čen geodetski posnetek območja dela začeti že lani, vendar je vse vod nas Komunalno podjetje Ptuj ali celo tragedije. pred šolo. Sledil je terenski ogled znova potihnilo. opozarja že več let. Na obstoječem omrežju imamo velike težave pri zagotavljanju neoporečne vode ter ustreznih tlakov,« so pojasnili. Stari cevovod, ki oskrbuje del naselij Vi- tomarci ter Hvaletinci, je bil zgrajen v letih 1970–1972 in je v zelo slabem stanju. Zaradi vzdrževanja dveh omrežij nastajajo dvojni stroški. V okviru rekonstrukcije ceste je načr- tovana še izgradnja nove transfor- matorske postaje. Ta bo namenje- na predvsem POŠ Vitomarci, kjer zaradi prenizke napetosti trenutno ni mogoče preiti na energetsko učinkovitejši sistem ogrevanja s to- Foto: ČG plotno črpalko. Zaradi zastarelega Poslanec s ptujskega konca Jože Lenart kot potnik na vlaku neposred- sistema ima občina zdaj tudi visoke no sliši mnenje ljudi o javnem potniškem prometu, pa tudi njihova Foto: ČG stroške ogrevanja šole. vprašanja, pobude in možne rešitve. Prebivalci ob regionalni cesti živijo v negotovosti in strahu. Estera Korošec Rešitve bodo iskali skupaj z vodstvom občine. Ideje gredo v smeri ureditve cone »parkiraj in pelji«. »Razmišljamo v tej smeri, a danes Država še ni planirala sredstev za rekonstrukcijo nimam odgovora, kdaj bi to lahko bilo,« je dejala Bratuškova. Glede obnove postaj je dodala, da jih obnavljajo po vsej državi, a večinoma Na Direkcijo RS za infrastrukturo smo naslovili vprašanje o začetku rekonstrukcije dveh odsekov regionalnih cest: Vitomarci–Gabrnik samo zunanjost. »Zunanjost uredimo, notranjost pa urejamo takrat, (800 metrov) in Cerkvenjak–Vitomarci (1,4 kilometra). Pojasnili so, da je izvedba del predvidena v prihodnjih letih, vendar bo njihova ča- ko vemo, kakšna bo vsebina. Ptuj pri tem ni izjema. Seveda si želimo sovna umestitev odvisna od razpoložljivih sredstev v državnem proračunu. To pomeni, da se dela še lep čas ne bodo začela. Načrtovana v te prostore dati vsebine in sodelujemo z občinami. Škoda je, da rekonstrukcija sicer vključuje ureditev pločnikov, cestne razsvetljave v območju naselja, odvodnjavanja, ukrepov za umirjanje prometa prostori stojijo ali propadajo,« je pojasnila ministrica Alenka Bratu- ter zamenjavo komunalne infrastrukture. Projektantska ocena vrednosti investicije znaša približno tri milijone evrov. šek. Mojca Zemljarič 6 V središču torek  5. avgusta 2025 Slovenija, Podravje  Trošarine na pivo med najvišjimi v Evropi Država si prisvoji skoraj pol cene piva s trgovinske police Foto: MPA Od leta 2007 dalje je prvi petek v avgustu razglašen za mednarodni dan piva, toda slovenski pivovarji, posledično tudi pivoljubci, ga letos praznujejo z grenkim pri- Povprečne drobnoprodajne cene piva okusom. Junija so namreč začele veljati višje trošarine na pivo, ki so botrovale po-   novni rasti cen piva, ugotavljajo v Združenju slovenskih pivovarn pri Gospodarski  zbornici Slovenije. Ob tem opozarjajo, da je vse več pivovarjev v rdečih številkah, ter poudarjajo, da si država prisvoji 45 odstotkov cene piva s trgovinske police.    Vlada je v imenu skrbi za zdrav- je državljanov konec maja spreje-   la uredbo, s katero je določila za sedem odstotkov višje trošarine  za alkohol in alkoholne pijače. To je skoraj štirikrat manj od sprva   predvidenega 25,7-odstotnega  zvišanja trošarin, a člani Združenja slovenskih pivovarn opozarjajo, da   že tako plačujejo izjemno visoko        trošarino, ki naj bi bila med najviš- jimi v Evropi. Slednje priznavajo             tudi na fi nančnem ministrstvu, kjer Vir: SURS so zapisali, da je obdavčitev piva v Povprečna drobnoprodajna cena pol litra ustekleničenega ali točenega svetlega piva je lani znašala 3,67 evra. Za Sloveniji med višjimi (9. mesto) v pol litra piva vrste lager je bilo treba v trgovini v povprečju odšteti 1,12 evra. Pivo je bilo junija letos za 3,5 odstotka EU in višja kot v sosednjih državah. dražje kot pred letom dni. Ugotovitev jih pri določitvi še višjih trošarin ni ustavila. Foto: Osebni arhiv Madžarskem. »Trenutna trošarina 90 milijonov evrov dohodnine in socialnih prispevkov, Pollitrska steklenica piva se je podražila za tri cente. na pivo je tudi višja, kot je strošek vseh surovin za izdelavo piva. Dr- trošarine in 100 milijonov so izračunali v pivovarskem zdru- ženju. Po podatkih evropskega Trgovine prodale za 700.000 evrov mesečno. »Ponov- številne male pivovarje. žava si prisvoji 45 odstotkov cene evrov davka združenja pivovarjev pa naj bi bilo no želimo poudariti, da z zvišanjem »Višje trošarine so povzročile piva s trgovinske police.« Prepriča- V Sloveniji je 94 proizvajalcev v tej branži v Sloveniji zaposlenih več kot 214 milijonov trošarine sledimo ciljem zdravstve- rast cen piva. V združenju ocenjuje- ni so, da gre za nepošten in neso- piva, ki so zavezani za plačilo troša- slabih 600 ljudi, to je sicer dobrih evrov piva ne politike. Po analizah in podatkih mo, da se je zaradi dviga trošarine razmeren ukrep, saj se pod pretve- rine. Letno proizvedejo 1,8 milijona 100 manj kot pred šestimi leti, tik zdravstvene stroke je alkohol eden cena piva dvignila za več kot štiri zo varovanja javnega zdravja do- hektolitrov piva (vključno z brez- pred pandemijo kovida. Pandemi- Leta 2024 je prihodek od ključnih javnozdravstvenih proble- odstotke, seveda če so jo pivovarji datno obdavčuje le alkohol v pivu, alkoholnim pivom) ter prispevajo ja je tudi sicer močno zarezala v prodaje piva (vključno z mov, poleg tega pa je zdravstveno uspeli prenesti v strukturo cene. medtem ko je iz regulacije izvzeto skoraj 90 milijonov evrov trošarine, pivovarski sektor, saj si številni še brezalkoholnim) v trgovini na breme zaradi alkohola večje kot v Žal je vse več pivovarjev v rdečih vino. »Ob tem pa je treba dodati, 108 milijonov evrov iz naslova DDV vedno niso opomogli od zmanjša- drobno znašal nekaj več kot povprečju EU,« zatrjujejo na mini- številkah. Posledice pa lahko po- da je s trošarino reguliranih zgolj ter 91 milijonov evrov iz naslova ne prodaje piva, ki je bila posledica 214 milijonov evrov, kar je bilo strstvu za fi nance. sredno občutijo tudi potrošniki.« 50 odstotkov trga potrošnje alko- za dva odstotka več kot leto Ob tem poudarjajo, da je sloven- holnih pijač. Ampak o tem očitno prej in za 37 odstotkov več kot Pollitrsko pivo dražje ska trošarina 1,7-krat višja od troša- ne razmišlja nihče. S tem država leta 2008. Najnižji prihodek je za slabe tri cente rine v sosednji Italiji, 2,4-krat višja diskriminatorno obravnava alko- bil leta 2010, ko je znašal 150 od tiste na Hrvaškem, 2,5-krat višja holne pijače in sektor pivovarstva milijonov evrov. Za pivo dvig trošarine pomeni, kot v Avstriji in 2,8-krat višja kot na obsoja na propad.« da se bo (ali se je že) cena pollitr- ske pločevinke piva, če ta vsebuje pet odstotkov volumenskega alko- Za leto 2024 so obračunani pri- hola, zvišala zgolj na račun trošarin Pivovarna Laško Union ostaja v Sloveniji hodki od trošarin na alkohol in za 2,6 centa, so izračunali na pri- V začetku poletja je v hrvaških medijih zaokrožila novica, alkoholne pijače znašali 123,6 mili- stojnem ministrstvu. »Odločitev, jona evrov. Od tega 88,7 milijona da namerava Pivovarna Laško Union svojo proizvodnjo ali se bo sprememba trošarine od- evrov predstavljajo trošarine za razila v končni ceni piva in prenesla preseliti čez mejo, v Karlovec, kjer je naša največja pivovarna pivo, trošarine za pivo malih proi- na potrošnika, pa je prepuščena odprla novo polnilnico pločevink. Iz Pivovarne Laško Union zvajalcev obsegajo 950.000 evrov, proizvajalcem in trgovcem z alko- so sporočili, da ostajajo trdno zavezani slovenskemu trgu in 34,8 milijona evrov pa v državni holnimi pijačami,« so dodali. ne načrtujejo selitve proizvodnje k našim južnim sosedom. proračun prinesejo trošarine od Medtem ko odgovorni v državi »V zadnjih treh letih smo investirali 30 milijonov evrov v etilnega alkohola oziroma žganih želijo sedemodstotni dvig trošarin razvoj svojih proizvodnih zmogljivosti v Laškem, kjer je ena pijač. Zaradi zvišanja trošarine bi se prikazati kot malenkosten dvig cen najsodobnejših pivovarn v regiji. Razvoj novih proizvodnih prihodki iz naslova trošarin za pivo (dobra dva centa za pločevinko zmogljivosti v Karlovcu je usmerjen v potrebe zadovoljevanja zvišali za 6,2 milijona evrov, skup- piva), pa člani Združenja sloven- potreb hrvaškega trga in ne poteka na račun zmanjševanja no pa se bodo prihodki zaradi viš- skih pivovarn pri GZS – Zbornici naših proizvodnih aktivnosti v Laškem. Naša usmeritev ostaja jih trošarin na pivo, etilni alkohol in kmetijskih in živilskih podjetij opo- jasna – nadaljnje vlaganje v krepitev konkurenčnosti, razvoj vmesne pijače zvišali za 8,4 milijo- zarjajo, da bo imel dvig trošarin in trajnostno naravnano proizvodnjo v Sloveniji.« Za male pivovarje je povišanje trošarine minimalno, saj so upravičeni do 50 % na evrov oziroma v povprečju za resne in daljnosežne posledice za na na pivo že v osnovi previsoka. torek  5. avgusta 2025 V središču 7 Hrvaška  Najboljša ali najslabša poletna sezona? Hrvati bi »luksuzni« turizem, a ponudba še daleč od tega Mnenja o tem, ali je poletna sezona na hrvaški obali rekordno dobra ali porazna, so letos diametralno nasprotna. Medtem ko nekateri govorijo o rekordnih številkah, drugi poročajo o praznih plažah. Nesporno Foto: Osebni arhiv dejstvo je, da se je na hrvaški obali večina stvari zelo podražila, najbolj občutno nastanitve, v nekaterih Matej Skoliber: Mali pivovarji imamo nižjo primerih tudi za več kot sto odstotkov. trošarino, a ta je že v osnovi previsoka Na zemljevidu Slovenije je približno 80 malih pivovarjev, med njimi tudi pivovarna Skoliber iz Središča ob Dravi. Na temeljih živinorejske kmetije je Matej Skoliber s partnerko Tadejo Jurinec postavil pivovarno. »Z varjenjem piva sem začel leta 2012, pred dvema letoma sem prostore preuredil, dogradil,« je dejal Matej, po izobrazbi enolog, ki se je med študijem navdušil nad pivom. Do prenove je lahko zvaril do 15.000 litrov piva, zdaj ga lahko tudi do štirikrat več. Za razliko od večine manjših pivovarjev, ki temeljijo na ale pivih, Skoliber vari dve vrsti lagerja. »Varim pivo za širši krog ljubiteljev piva, saj ima pivo lager nižjo stopnjo alkohola, Foto: P. Lavre približno 4,8, kar pomeni, da sledim trendu po uživanju piva z Se trendi spreminjajo, bo več slovenskih turistov iskalo druge alternative za dopustovanje ali bomo »zvesti« sosedom? nižjimi alkoholnimi vrednostmi.« Pivo prodaja v bližnjih lokalih, na domačem naslovu in v večjih Cene najema mobilnih hiš, ki ne nudijo prav slovenskih mestih, ob tem pa z organizacijo dogodkov skrbi za posebnega razkošja, so tudi po 400 evrov na dodatno promocijo. noč. Tudi temu (poleg nestanovitnega vreme- Cene na Bookingu v preteklem tednu Z varjenjem lagerja je posebnost med manjšimi pivovarji, a na) lahko pripišejo precej odpovedi rezerva- obenem sodi v isti bazen z industrijsko varjenimi pivi. »Svoje pivce cij, s čimer se soočajo letos. »Stari apartmaji Pretekli teden smo na Bookingu, preko katerega si dopust rezervirajo mnogi z opremo iz časov socializma na noč stanejo dopustniki, preverili cene v nekaterih priljubljenih destinacijah na Hrvaškem. Čeprav prepričamo s kakovostjo in glede na to, da bi nam letos piva, če ne so nekateri špekulirali, da je bolje izbrati »last minute« možnost, kakšnega občutnega bi bilo julija dežja, že zmanjkalo, smo lahko zadovoljni.« več kot sto evrov. Za eno samo mrzlo in prak- tično prazno palačinko na plaži v Podstrani padca cen apartmajev ni opaziti. In kako bodo nove, višje trošarine vplivale na proizvodne stroške pri Splitu smo plačali 9,5 evra. Nori smo, ker Zbrali smo primere nastanitev v terminu od 2. do 9. avgusta (sedem nočitev) za dva piva? »Za male pivovarje je povišanje trošarine minimalno, saj odrasla in dva otroka (hoteli niso všteti). smo upravičeni do 50 odstotkov nižje trošarine. Težava pa je, ker smo jo kupili, a enostavno želiš otroku ugo- je trošarina na pivo že v osnovi previsoka, še posebej v primerjavi diti in sprejmeš, vendar je to nerealna cena, sploh glede na ponudbo. Tudi odnos mnogih Cene najema apartmajev za sedem nočitev (v evrih) z drugimi evropskimi državami,« pravi pivovar iz Središča. Na Ministrstvu RS za finance so sicer izračunali, da naj bi višja gostincev ni najboljši, občutek imaš, da si ne- Destinacija Najcenejši apartma Najdražji apartma trošarina za manjše proizvajalce pomenila v povprečju 700 evrov zaželen,« pravi sogovornica Urška. Slovenci smo vajeni hrvaške obale, tja se Biograd na moru 1.222 2.940 višji strošek letno oz. 60 evrov mesečno. radi vračamo, praviloma zaradi bližine in ob- Pašman 2.319 5.558 (vila z bazenom) čutka domačnosti, a zadeve se očitno spre- Pakoštane 1.393 3.150 minjajo. Kar nekaj turistov je že letos našlo Makarska 888 16.164 (vila) zaprtja lokalov. »Tega izpada ne alternativne lokacije za letovanje, od potovanj morejo nadomestiti preko prodaje Poraba piva na Hvar 1.546 24.150 (vila) po Balkanu do Italije, Španije, Turčije ... Mnogi v trgovinah in preko spletne proda- prebivalca Vodice 895 3.802 tudi zaradi odnosa nekaterih najemodajal- je. Ob vsem tem pa se soočajo še Umag 918 3.360 z visokimi stroški surovin, energen- Češka 128 litrov Vir: povzeto po podatkih na Bookingu tov, embalaže, stroškov dela in sto- Avstrija 99 litrov ritev,« opažajo v Združenju sloven- Nemčija 88 litrov skih pivovarn. Višji proizvodni stro- Poljska 87 litrov cev in gostincev, ki - milo rečeno - ne izkazu- poročajo nekateri hrvaški mediji, pa glede na ški in višje cene končnih produktov Romunija 83 litrov jejo pretiranega gostoljubja in naredijo veliko trenutno stanje ni pričakovati. vplivajo tudi na kupno moč. Evrop- škode turizmu. Kaj bodo pokazali statistični podatki za naj- ski pivovarji so leta 2023 proizvedli Bolgarija 79 litrov bolj udarna turistična meseca, julij in avgust, 346 milijonov hektolitrov piva, kar Estonija 78 litrov Kakšne so izkušnje z letošnjih bo znano v kratkem. Ponudniki poročajo o je nekje tri odstotke manj kot leto Slovenija 77 litrov dopustov? nekaterih novih trendih: veliko rezervacij je prej. Soočajo se namreč z manjšim Hrvaška 74 litrov opravljenih v zadnjem trenutku, precej je tudi povpraševanjem zaradi vse višjih Kar se tiče zapolnjenosti kapacitet na hrva- Irska 69 litrov odpovedi. A to se za zdaj na cenah ne pozna; življenjskih stroškov. ški obali, večina naših sogovornikov razmere Vir: Združenje evropskih pivovarjev le-te so praviloma še vedno zelo visoke. Krep- Po podatkih slovenskega statistič- opisuje kot »normalne«. Marsikje ni tako ne- ko so se zvišale predvsem v obljudenih desti- Vlada potiska pivovarstvo nega urada naj bi povprečno slo- obvladljivo polno kot prejšnja leta, a tudi po- nacijah. Številni tuji mediji poročajo o tem, da iz Slovenije vensko gospodinjstvo v letu 2022 polnoma prazno, kot poročajo nekateri medi- so cene višje od pričakovanih. Nekateri meni- za nakup piva porabilo 137,2 evra, ji, je malokje. Hrvaška turistična organizacija jo, da bodo na račun tega prosperirala manj Izziv ali priložnost so tudi spre- ob enakih količinah, a višjih cenah se je pohvalila, da je bilo junija letos v primer- znana, manjša obmorska mesta in vasi. menjeni okusi in zahteve potro- to pomeni, da je bil lani izdatek višji javi z lanskim letom 11 % več prihodov. Začetek Hrvaško rešuje dejstvo, da jim je bil naravno za 20 evrov. Foto: Arhiv Svet24 Hrvati letos oddajajo zelo različne signale o za- sezone je bil močan. V prvi polovici leta – do dan ogromen kos morja, kjer mnogi radi do- sedenosti in zadovoljstvu s turistično sezono. maja – so prav tako zabeležili rahlo rast gle- pustujejo, a pomanjkanje gostoljubja v neka- šnikov, ki želijo širši nabor piv različnih okusov ter piv z manjšim Zanimivost: če si vilo z bazenom najamejo tri de na lanskoletne podatke (4,3 % več nočitev terih primerih in previsoke cene sta dejavnika, ali štiri družine, je cena lahko nižja, kot če vsa- kot leta 2024). Najbolj realni ocenjujejo, da bo ki Hrvate lahko v prihodnje – če ne že letos – deležem alkohola. »V zadnjih dese- ka najame mobilno hiško. Kampiranje očitno sezona primerljiva z lanskoletno, bistvenega precej staneta. tih letih se je podvojil trg piv z nižjo postaja velik luksuz. skoka in rekordnih številk nočitev, o čemer Dženana Kmetec stopnjo alkohola in brezalkoholnih piv, saj so pivovarji spodbudili in se odzvali na zahteve potrošnikov po širšem naboru piv za tiste, ki želijo Različna mnenja in izkušnje dopustnikov podobne kot pri nas, nekatere stvari celo cenejše. V Plodinah zmanjšati uživanje alkohola,« pou- Lidija: »Na dopustu v Istri smo bili pretekli teden. Želeli smo kupovali večino stvari, saj so manjši marketi bistveno darjajo slovenski pivovarji in s tem smo podaljšati za nekaj dni, pa smo komaj našli prost apart- dražji. Pivo na plaži je stalo 3,2 evra, družinska pica 16 evrov, zavračajo reševanje problematike ma, tako da mi tega, da je turistov manj, tam nismo opazili. kar se mi zdi sprejemljivo. Res pa je, da je to manjši kraj, ni prevelikega uživanja alkohola zgolj z dvigom trošarin. »Z nepremišlje- Cene apartmajev in hotelov so se res zvišale, v trgovinah pa tako obljuden in turističen.« nimi in enostranskimi odločitvami se mi niso zdele pretirano visoke.« Eva: »Ta teden smo šli v Italijo. Cene ob obali so višje, je pa Vlada RS postopoma potiska pivo- Urška: »Sredi julija smo dopustovali v Podstrani pri Splitu. bila storitev v našem primeru bistveno boljša kot na Hrva- varstvo iz Slovenije.« Plaža je bila dejansko prazna, srečali nismo ne Slovencev, ne škem. Gostoljubje, plaže urejene, hoteli ob morju … Zagotovo Največ piva v EU proizvede Nemcev ali Avstrijcev. Na tem koncu Hrvaške so bili samo se bomo še vrnili. Zanimivo se mi je zdelo, da so večinoma Nemčija, in sicer 85 milijonov hek- Poljaki, Slovaki in Čehi, ki po besedah domačinov manj zap- italijanski turisti, malo je drugih, vsaj tu pri Benetkah.« tolitrov piva, s polovico manjšimi ravljajo. Pred časom smo bili v Italiji, za pet evrov smo v zelo Dejan: »Mi smo letos najeli avtodom in šli na potovanje po količinami sledi Španija, nato Polj- urejenem lokalu na vrhunski lokaciji dobili koktajl skupaj s Balkanu. Bilo je odlično. Makedonija je bila zelo poceni, tudi ska, Slovenija je tik za Hrvaško na prigrizki, na Hrvaškem je bilo to tri ali štiri evre dražje.« Albanija ima krasne plaže, Črna gora nas ni pretirano nav- Foto: Osebni arhiv 22. mestu z 1,8 milijona hektolitrov Mojca: »Pravkar smo se vrnili s Pašmana, kjer ni bilo pre- dušila, Budva je zelo turistična, pa še draga je v primerjavi z nižje trošarine. Težava pa je, ker je trošari- zvarjenega piva. tirane gneče, na celini je vseeno precej bolj. Cene normalne, drugimi destinacijami, ki smo jih obiskali na poti.« Mojca Vtič 8 Podravje torek  5. avgusta 2025 Spodnje Podravje  Kaj v javnem zapisu sodelavcem sporoča šef Taluma Dvoumnosti, iskanje izgovorov in izmikanje niso opcija! Predsednik uprave Taluma Marko Drobnič je sodelavcem v zadnji številki tovarniškega glasila potrkal na vest, da ni časa in prostora za izmikanje. V svojem zapisu jih je nekajkrat pozval k povezovanju, aktivni udeležbi v Talum, ki je lani zaznamoval 70 let poslovanja, velja za delovnih procesih in razvoju, da bodo kot ekipa, tovarna dosegli zastavljene cilje. enega največjih slovenskih izvoznikov, v globalnem merilu sodi v krog najučinkovitejših proizvajalcev izdelkov iz Mirni časi, kot smo jih nasploh, aluminija. ne samo v Talumu, poznali pred Družba z okoli 1.300 zaposlenimi je lani ustvarila 2,7 epidemijo, so očitno preteklost, milijona evrov dobička; 830.000 evrov bilančnega dobička se turbulence in nepredvidljivost pa bo letos predvidoma izplačalo za dividende. Lastnica podjetja nova realnost. Najprej korona, je država. O delitvi dobička bodo lastniki odločali na seji nato vojne in energetska draginja, skupščine, ki je sklicana za konec avgusta. Prav tako bodo na zdaj še carine. »Zunanje razmere skupščini iz nadzornega sveta razrešili članico Melito Žiher, so negotove, od globalnih politič- na njeno mesto pa imenovali Alenko Vrhovnik Težak. Sicer pa nih napetosti do trgovinskih vojn, spomnimo, da je nadzorni svet letos spomladi predsedniku in padca povpraševanja v Evropi in članu uprave Marku Drobniču ter Danielu Lačnu podelil nov pritiska konkurenčnih sil iz Azije. petletni mandat za vodenje družbe. Nastopila ga bosta konec Vse to je realnost, ki je ne more- leta, ko se jima sedanji izteče. mo prezreti. Obenem imamo svo- je, notranje izzive. Med drugim vzpostavljamo nove tehnološke procese, srečujemo se z drugačni- nevrskega prostora za zavlačeva- tek novega, drugačnega Taluma. mi, zahtevnejšimi pričakovanji kup- nje oziroma odlaganje. »Izvedba To bo šele osnova. Ključni cilj je cev, pomembni sta dinamika in od- projektov, ki so v teku, mora biti vzdržna dolgoročna donosnost, zivnost, skoraj popolnoma se nam pravočasna in do konca leta kon- ki bo omogočala napredek podje- je spremenila struktura vhodnih čana. Ključni projekti zahtevajo tja ter rast sodelavcev. Zato mora materialov,« je pojasnil Drobnič in dnevno operativno spremljanje vsak posameznik vedeti, da vsa- poudaril, da manevrskega prosto- in tedensko poročanje vodstvu. ka njegova (ne)aktivnost vpliva ra za neodzivnost nimajo. Časovni roki so zavezujoči, priča- na poslovni izid, neizkoriščenost kujemo popolno operativno uskla- naprav, izvajanje projektov in ure- Ustvariti več in trošiti Foto: ČG jenost in brezpogojno izvedbo sničevanje pričakovanj lastnikov. manj »Soočamo se s trdo realnostjo brez olepševanja,« je poudaril prvi mož Taluma Marko Drobnič. dogovorjenih aktivnosti. Vsak od V situaciji, v kakršni smo sedaj, se nas naj se osredotoči na stvari, na pokaže moč ekipe, povezanosti in Prav tako si ne morejo privošči- Obseg proizvodnje bo potrebno izziv tudi reklamacije. Dejal je, da do tri ključne točke, kjer so možni katere ima vpliv, naloge je treba osredotočenosti k skupnim ciljem. ti, da bi stroji stali. »Okoliščine so povečati, v drugem letošnjem pol- razume, da so v fazi učenja, ki pa prihranki. Do konca leta bo treba dosledno opraviti. Vsaka zamuda, Naši aktualni izzivi so zelo zahtev- takšne, da ni prostora za dvoum- letju pričakujemo vsaj 90-odstotno jo bo treba počasi zaključiti. »Delež fi ksne stroške dodatno zmanjšati.« vsaka neodzivnost, vsak kompro- ni, a sem prepričan, da jih zmore- nosti, ni časa za iskanje izgovorov, izkoriščenost proizvodnih linij. Pro- reklamacij, ki so sedaj odraz novih mis glede kakovosti ali discipline, mo. Na vseh ravneh se bo treba ni opcije za izmikanje. V takšnih ste proizvodne zmogljivosti mora- tehnologij in zahtev kupcev, se Vsaka (ne)aktivnost vsako polemiziranje o zadevah, ki popolnoma posvetiti in podrediti okoliščinah zmagujejo tisti, ki so mo zapolnjevati. Letošnji plan pro- mora do konca leta zmanjšati.« vpliva na poslovni izid trenutno niso naš fokus, pomenijo, zadanim ciljem. Čas za izvedbo je odločno in odgovorno usmerjeni v izvodnje in prodaje je 117.000 ton. Pozval je tudi k racionalizaciji da si kot ekipa jemljemo pravico do zdaj, časa za izmikanje ni,« je še do- rezultate. Naši cilji so jasni: zastav- V prvi polovici leta želene dinamike stroškov: »Stroškovna učinkovi- Na projektih, med njimi je tudi neuspeha. Tega si ne moremo pri- dal predsednik uprave kidričevske- ljene aktivnosti je treba dosledno nismo ujeli.« tost mora biti absolutna priori- širitev proizvodnje rondelic, po voščiti!« je jasen Drobnič. ga podjetja. izvajati, produktivnost mora rasti! Kot kaže Drobničev zapis, so teta. Vsaka enota mora najti dve Drobničevih besedah ni več ma- »Vse, kar počnemo, je šele zače- Mojca Zemljarič Podravje, Slovenija  Država bi gasilcem lahko pomagala z evropskimi sredstvi »Gasilci so hrbtenica in temelj zaščite in reševanja« Država bi po mnenju poslanca Žana Mahniča lahko gasilcem pri nakupu opreme pomagala z evropskimi sredstvi. Poslanec zagotovila žava in do kod občine. Sistem je vzpostav- ministra za obrambo Boruta Sajovica, da bi se sistem v prihodnje res razvijal v to smer, na seji državnega zbora ni dobil. ljen tako, da je v pristojnosti lokalnih skup- nosti. Sam si ne želim, da bi država v njem Republika Slovenija je štiri letala za ga- Ključno vprašanje: do kod blagajne EU, tretjina iz nacionalnega pro- denarja so po razpisih razdelili za nakup prevzemala še večjo vlogo in večji del,« šenje kupila z evropskim sofi nanciranjem. računa. Prav tako po ministrovih besedah gasilske opreme. Za pol milijona evrov je je povedal minister ter dodal, da bi se po Pobuda, da bi evropska sredstva usmer- država in do kod občine? država neposredno fi nančno pomaga pri država kupila specialno opremljeno vozilo tej analogiji lahko na državo usule fi nanč- jali tudi v nakup gasilskih vozil in druge Minister Sajovic je pojasnil, da je drža- gradnji gasilskih poligonov. Okoli 12 mili- za tehnično reševanje, s katerim razpola- ne zahteve še za druge naloge, ki so v opreme, je več kot na mestu, sploh v luči va z evropskimi sredstvi za 30 milijonov jonov evrov so lani za delovanje gasilstva ga nacionalna gasilska zveza, namenjeno pristojnosti občin, denimo zimska služba, visokih stroškov, ki bremenijo občinske evrov kupila 40 specialnih tovornih vozil namenili iz naslova požarne takse, oko- je vsem 212 občinam. vodovodi … Mahnič je odgovoril, da nje- proračune. Cene novih gasilskih vozil s s kontejnerji. Dve tretjini denarja je šlo iz li milijon evrov za gasilsko zvezo, nekaj »Seveda je ključno vprašanje, do kod dr- govo razmišljanje ne gre v tej smeri, da bi sodobno tehniko segajo že krepko čez država prevzemala (in fi nancirala) naloge 300.000 evrov. Mahnič apelira, da bi drža- občin, temveč pri njih fi nančno pomagala, va občinam pomagala pri stroških gasilske če je to mogoče. »Menim, da se sistem ne dejavnosti. »Gasilci so hrbtenica in temelj bi podrl, če bi država prevzela plačevanje področja zaščite in reševanja v Sloveniji, zavarovanja za operativne gasilce prosto- ki je pri nas na zavidljivi ravni. Marsikje v voljce. Prav tako sem prepričan, da ne bi tujini nam ne sežejo do kolen, pa čeprav bilo konec sistema, če bi preko razpisov ali smo skupaj v Natu in Evropski uniji,« je požarne takse namenila več denarja za so- poudaril. Zato meni, da bi lahko država za fi nanciranje gasilske opreme.« delo gasilcev bolj odprla denarnico, s tem Nakupi odvisni od fi nančne pa stroškovno razbremenila lokalne skup- nosti. »Poleg nakupa vozil in opreme ter kondicije občin skrbi za gasilske domove gre za stroške Poslanec je dodal, da ni enakovredno, stalne pripravljenosti, vzdrževanja, redne da občine pri nakupu gasilskih vozil poma- obratovalne stroške, zavarovalne premije, gajo z različnimi deleži sofi nanciranja (ko- plačilo izobraževanj in usposabljanj … Da likor katera zmore). Nekje je to lahko 80, je stanje v slovenskem gasilstvu takšno, drugod samo 50 odstotkov. Ostali delež kot je, so v prvi vrsti zaslužni prostovoljci nakupa je potem na plečih društva, ki mu in v drugi dobra volja državljanov, ki jih s na koncu s prostovoljnimi prispevki poma- svojimi prispevki fi nančno podrejo. Seve- gajo krajani. Bistveno bolj enakovredno bi da ne gre brez posluha in pomoči občin, bilo, če bi bilo povsod enako, predvsem pa ki prispevajo znaten delež denarja, pot- zelo dobrodošlo, če bi gasilsko dejavnost rebnega za delovanje gasilskih organizacij. fi nancirali tudi z evropskimi sredstvi. Stroški so vedno višji, cene rastejo. Cena V Sloveniji imamo 1.341 gasilskih dru- gasilskega vozila, ki je pred slabim deset- Foto: ČG štev, 121 gasilskih zvez, 17 gasilskih regij in letjem stalo 250.000 evrov, je danes sto Enako kot je država z evropskimi sredstvi kupila letala za gašenje, bi lahko nabavljala večja gasilska vozila, ki danes stanejo že okoli kar 160.000 prostovoljnih gasilcev. tisočakov višja.« 350.000 evrov, kar za gasilska društva in lokalne skupnosti nedvomno predstavlja velik fi nančni zalogaj. Mojca Zemljarič torek  5. avgusta 2025 Podravje 9 Podravje  EU prepovedala gel lake, stilistke že iščejo druge rešitve »Tudi solariji so zdravju škodljivi, pa niso prepovedani« Nekatere nohtne stilistke iz Spodnjega Podravja je presenetila novica, da gel lakov s snovjo TPO kmalu ne bodo smele več uporabljati. Za to spre- membo so izvedele iz medijev ali na družbenih omrežjih, zato so bile še toliko bolj presenečene, saj si zalog niso uspele pravočasno zamenjati. Ker jih v enem mesecu ne bodo mogle porabiti, jih bodo primorane zavreči. Nekatere pa so že pred časom opazile, da se nekaj »kuha«. Gel nohte bi rade že petošolke Evropska unija je sprejela od- Nohtne stilistke poročajo, ločitev, da bo od letošnjega sep- tembra prepovedana uporaba ve- da so njihove stranke čine lakov za nohte, ki jih še vedno stare od 16 pa vse do 80 uporabljajo v številnih slovenskih let. Starostna meja se z leti salonih. Razlog za prepoved je vse bolj znižuje. Čeprav so snov TPO, ki je v teh izdelkih. Gre še pred nekaj leti v salon za fotoiniciator, ki je lahko ra- večinoma prihajale ženske, kotvoren ali pa deluje kot močan starejše od 20 let, se zdaj hormonski motilec. Ta odločitev je pogosto zgodi, da pridejo tudi močno prizadela številne nohtne majhne deklice, stare komaj stilistke, zlasti tiste, ki za prepoved 10 let, ki si želijo gel nohte. Z niso vedele in imajo v salonih še njimi so mame, ki pravijo, da vedno večjo zalogo lakov, ki vse- njihove hčerke to preprosto bujejo to snov. Ob tem velja pou- morajo imeti. Večina nohtnih dariti, da TPO v koncentraciji do stilistk takšne prošnje pet odstotkov še pred desetletjem praviloma zavrne. po oceni EU ni veljal za zdravju nevarnega. Znano je bilo, da lahko povzroča alergijske reakcije, o mo- rebitni rakotvornosti, genetskih koliko čudno. Najprej so uporabo motnjah ali hormonskih vplivih pa dovolili, zdaj pa jo prepovedujejo. se do zdaj ni govorilo. Po mnenju Tisti, ki pišejo zakone, bi morali strokovnjakov naj bi bile najbolj pomisliti tudi na ljudi, ki jih to ne- izpostavljene prav manikerke, posredno zadeva.« Ob tem sogo- predvsem zaradi dolgotrajnega in vornice poudarjajo, da so saloni, ponavljajočega se vdihavanja sno- Foto: ČG ki delujejo v skladu z zakonodajo, vi pri vsakodnevnem delu. V gel lakih za nohte so ugotovili nevarne snovi, zato je EU prepovedala njihovo uporabo. za uporabnike varni. Vprašanje, ko- V zvezi s prepovedjo smo se liko škode je bilo morebiti povzro- obrnili na nekaj nohtnih stilistk iz lu prepovedani in so potencialno z evropskimi predpisi in dovoljeni kako se bodo na spremembe od- nost. Prilagodile se bodo novim čene v preteklih letih, pa ostaja Spodnjega Podravja. Z veseljem nevarni za zdravje. na trgu. Delamo po pravilih in ka- zvale naše stranke. To bo pokazal pravilom, upoštevale zakonodajo brez jasnega odgovora. Edina dob- so delile svoje mnenje, vendar so kovostno,« poudarja ena izmed so- čas,« je dodala. in uporabljale izdelke, ki so dovo- ra novica za izvajalke in uporabni- želele ostati neimenovane. Večina V marsikaterih stvareh, govornic. Nekatere menijo, da je v Kljub vsemu nobena izmed so- ljeni. »Nobena ne dela panike. Tudi ce je, da so se tudi laki brez TPO jih je za prihajajočo prepoved sicer ki jih uporabljamo, so ozadju prepovedi najverjetneje kaj govornic ne razmišlja o tem, da bi stranke so večinoma razumeva- izkazali za dovolj obstojne. že slišala, a so do informacij priš- le šele pred kratkim. Zato imajo kemikalije drugega kot zdravje. »Morda želijo zaradi spremembe opustila dejav- joče. Seveda pa je vse skupaj ne- Estera Korošec s tem omejiti neregistrirano delo nekatere še vedno večjo zalogo Večina nohtnih stilistk zaradi in uvoz nekakovostnih izdelkov iz spornih lakov, ki jih bodo morale prepovedi snovi TPO ni posebej Kitajske. Črni trg na tem področju 3URPRFLMVNRVSRURþLOR zavreči. Nekatere jih sicer skušajo zaskrbljena za svoje zdravje. Pra- namreč zelo cveti. Mnoge ženske prodati preko spleta. Ena izmed vijo, da če bi se obremenjevali z ponujajo to storitev brez registrira- ,]REUDĜXMHPR]DQDMEROMLVNDQHSRNOLFH manikerk je povedala, da je za vsako snovjo, ki jo vdihujemo ali nega podjetja, ustreznega znanja, prepoved izvedela po naključju zaužijemo, potem marsičesa ne uporabljajo pa poceni izdelke s Te- 9DEOMHQLNYSLVXYQDĄHĄWXGLMVNHSURJUDPH na spletu, kar se ji zdi nespreje- bi smeli uporabljati. Opozarjajo muja ali podobnih platform. Seve- mljivo. Še bolj jo moti, da so bile na solarije, za katere je že dolgo da imajo nižje cene, a kakovost je Na Fakulteti za zdravstvene in socialne vede Slovenj Gradec – dislocirani enoti PTUJ – izobražuje- o tem obveščene šele mesec dni znano, da so zdravju škodljivi, pa vprašljiva. Profesionalke teh izdel- mo za najbolj iskane poklice v zdravstveni in socialni dejavnosti, kot so diplomirana medicinska pred uveljavitvijo prepovedi. Tako jih kljub temu še niso prepoveda- kov ne uporabljamo, zato nas ne bi sestra / diplomiran zdravstvenik in diplomirana fizioterapevtka / diplomiran fizioterapevt. imajo premalo časa, da bi porabile li. Enako velja za zdravila, ki imajo smeli metati v isti koš,« je kritična zaloge, poiskale ustrezne alter- številne stranske učinke. Omenjajo ena izmed sogovornic. Druga pa se Vabljeni k vpisu native in na spremembe pravo- tudi morebitno škodljivost barv je osredotočila na širši kontekst in Dodiplomski študijski program prve stopnje časno pripravile svoje stranke. V za lase. Po njihovem mnenju so v dodala: »Zdi se, kot da si je nekdo Zdravstvena nega: nekaterih salonih so sicer že nekaj marsikateri stvari kemikalije, pa to preprosto izmislil, da bi še do- drugi prijavni rok: od 20. 8. 2025 do 27. 8. 2025. časa opažali spremembe na trgu. jih kljub temu uporabljamo. Pou- datno obremenili male podjetnike, Dodiplomski študijski program prve stopnje Dobavitelji so začeli ponujati nove darjajo, da sta ključna predvsem ki smo že tako na udaru. Tiste, ki Fizioterapija: vrste lakov brez vonja, ki je znači- znanje in profesionalen pristop. se s to dejavnostjo preživljamo, drugi prijavni rok: od 20. 8. 2025 do 18. 9. 2025. len za izdelke s TPO. Stare zaloge »Storitev mora biti opravljena bomo morale poiskati alternative, pa zdaj ponujajo po nižjih cenah, pravilno. Tečaji preko YouTuba go- predvsem dovolj obstojne gele, Podiplomski študijski program druge stopnje kar je po mnenju stilistk zavajajo- tovo niso dovolj. Poleg tega upo- čeprav vsi odtenki verjetno še ne Zdravstvene in socialne vede, kjer je možnost če, saj gre za izdelke, ki bodo kma- rabljamo materiale, ki so skladni bodo takoj dostopni. Ne vemo, izbire sedmih smeri: • Zdravstvena nega, • Fizioterapija, • Javno zdravje, • Skrb za starejše, • Dolgotrajna oskrba, • Nujna stanja v zdravstvu, • Skrb za duševno zdravje. Drugi prijavni rok: od 20. 8. 2025 do 18. 9. 2025. Prijava na spletnem portalu http://portal.evs. gov.si/prijava Posebnost Fakultete za zdravstvene in socialne vede Slovenj Gradec je individualen pristop do študentov, na študenta osredinjeno poučevanje z izbranimi kompetentnimi visokošolskimi učitelji, mentorji, strokovnjaki iz prakse. Postanite del skupne zgodbe o uspehu fakultete na Ptuju. Več informacij: v referatu za študijske in študentske zadeve: T: +386 2 620 96 47, M: +386 70 723 628 E: referatPTUJ@fzsv.si Obiščite našo spletno stran: https://www.fzsv.si ali Foto: ČG Nohtne stilistke bodo morale zavreči lake, ki vsebujejo TPO . nas spremljate na FB. 10 Kultura torek  5. avgusta 2025 Kukava  Filmski večer s Tonetom Partljičem »Star sem 85 let in naredim 50.000 kilometrov na leto!« Tone Partljič je še vedno ponosen Pesničan, ki o sebi rad pove, da se mu po žilah po mami pretaka kri Ptujskega polja, da ima rad Slovenske gorice in predvsem ljudi, kar je pokazal tudi na nedavnem fi lmskem večeru na Ku- kavi, kjer je bil na ogled njegov fi lm Moj ata, socialistični kulak. Eno bolj znanih Partljičevih dramskih del je še vedno Moj ata, socialistični kulak, po katerem so v osemdesetih letih posneli istoi- menski fi lm, za katerega je scenarij napisal avtor sam. Snov je črpal iz otroštva, ko je bil kulak njegov ata. »Prinesel je prvi krompir in rekel, da je zdaj tudi on kulak,« se je na Kukavi spominjal Partljič, ki rad govori o očetu in mami, ki je iz Muretincev rosno mlada odšla s Foto: S. Bizjak trebuhom za kruhom delat v Hoče in tam spoznala njegovega očeta. Poti na Koroško Partljičev priljubljeni fi lm si še ved- Pot Partljiča sicer kar nekajkrat letno popelje na Koroško. »Sem no rade ogledajo starejše in zdaj prostovoljec v domu za ostarele v Slovenj Gradcu. Ne vem, zakaj,« tudi že mlajše generacije. se je spraševal, nato pa se pošalil, da ga je najverjetneje »nažicala« »Slovenske gorice so direktorica, ki se je takrat ukvarjala z nekim evropskim projektom. na najbolj sončni strani Foto: AK »V Mariboru je pet domov za starejše, in če bi želel biti Tone Partljič na Kukavi dobrotnik, bi lahko hodil tja, vendar sem pristal v Slovenj Gradcu mojega srca« in sedaj hodim kakih desetkrat na leto, vsakič se peljem skozi veliko kilometrov, več kot 50.000 Na praznični 25. junij so kultni Preden začne pisati slovenskih tleh ni para. Še vedno Kotlje, izstopim, se peljem na Prežihovino ...« je povedal Partljič in na leto, je ponosno povedal. Pot fi lm v organizaciji društva Kukava ganljivo nadaljeval, da s starejšimi, predvsem tistimi, ki nimajo ga pogosto vodi na Koroško in knjigo, je nekaj časa smo čakali, da vendarle namigne, »s kom je noseč«, potem pa je za- 99 ob sončnem zahodu zavrteli na nikogar, veliko skupaj berejo in tudi kaj zaigrajo. Njegovi obiski jim na Primorsko, kjer živita hčerka in »noseč« čel razkrivati, kaj se kuha za temi fi lmskem večeru sredi Slovenskih veliko pomenijo, čeprav se kot pisatelj sila nerad kaže okoli. vnukinja, Mojca Partljič in Vita Ta- številnimi kilometri, ki jih naredi goric, ob trtah na Kukavi. Večer je ufer, obe igralki. Veliko kilometrov Še preden se je na Kukavi stem- letno. Veliko tudi na Koroško. Za bil poseben, ker so gostili Toneta prispevajo tudi »bralne značke«, nilo in so fi lm zavrteli, je Tone to pisateljsko »nosečnost« pa naj bi Partljiča. Povabilu se je z veseljem katerih gost je. Zelo rad se pelje Partljič pokramljal tudi z nami in bil kriv urednik Beletrine Mitja Čan- napisal biografski roman o Preži- zval, saj je bil Miha Masten, ki je odzval, saj se v Slovenske gorice do Cerkvenjaka, Svetega Andraža razkril, da je še vedno »noseč«. der, njegov prijatelj, ki mu je že ob hovem Vorancu?« ga je povprašal pogovor tudi vodil, tako vztrajen, pogosto rad zapelje tudi sam. »Slo- in tudi Juršincev, čeprav se tam že Prav ste prebrali. Tako je namreč oddaji zadnjega dela Pesniški dvor Čander. »In sem mu takoj rekel: Kaj da ni mogel reči ne. Gledalci in vsi venske gorice so na najbolj sončni malce izgubi, se je pošalil. Izredno opisal svoje stanje, preden spiše pred dvema letoma namignil, da si nor ali kaj? Korošci imajo odlične obiskovalci so mu bili hvaležni. Na strani mojega srca,« je povedal kot lepe spomine ima na Sveti Andraž novo delo. Povprašali smo ga, kdaj ima dobro idejo zanj in misli, da je pisatelje, kaj bo zdaj en Štajerec o Kukavi je namreč temu fi lmske- vedno dobro razpoloženi Partljič, v Slovenskih goricah in njihove je pričakovati kaj novega in kaj prav on najboljši, da jo tudi uresniči. Korošcu pisal?« mu večeru dodal tisti še posebej takšen, kot ga poznamo, odkrit in amaterske gledališčnike, ki so že pripravlja. »Rajši bi videl, da me ne Ali to knjižno delo bo ali ne, ni žlahtni Partljičev humor, s katerim brez dlake na jeziku. Ponj so pos- uprizorili delo Moj ata, socialistični vprašate. Dolgo sem noseč, ko pa Bo en Štajerec pisal o želel povedati, ker je še vedno »no- je začinil tudi fi lm Moj ata, sociali- lali šoferja, tako da zares ni mogel kulak in mu na veliko presenečenje začutim, da bom rodil, potrebujem zavrniti povabila, je bil navdušen po pošti poslali tudi čisto pravo samo mir, da se nekam skrijem in Korošcu? seč«. stični kulak, ki pripoveduje o njiho- Ni nastopač. Pisatelj je, če tip- vi družini v prvih povojnih letih, ko Partljič, ki kljub letom (5. avgusta »pisanko«, česar se še posebej rad rodim, kar sem sposoben,« je raz- »Joj, Tona, imam idejo zate. ka, ne pa hodi naokoli. Vendar se je bil kulak tudi njegov oče. bo dopolnil 85 let) sam naredi še spominja. ložil svojo mantro pisatelj, ki mu na Samo ti si v Sloveniji sposoben. Bi je vabilu na Kukavo vseeno od- ak Makole  Tinkara Pek pri 12 letih posnela prvi videospot »Večjo tremo imam v domači dnevni sobi kot pred tisoč obiskovalci« Najstnica Tinkara Pek iz Makol živi svoje sanje, mladostniške želje. Pri 12 letih je v družbi glasbenikov Uroša in Tjaše Steklasa stala na odru pred več kot tisoč obiskoval- ci, posnela in objavila je prvi videospot. »Pustite mi ta svet, jaz hočem živet ...« poje. In kakšen je Tinkarin svet? Zadržana mladostnica, pred- Nastja pa je nadaljevala: »Nekoliko sedilo in melodija, pisana na kožo vsem v iskanju pravih besed, ki pa smo že pozabili na vse skupaj, nato mladi pevki. »Še isti dan sem se v glasbi nima treme. »Morda imam pa smo prejeli klic in pesem.« Be- skladbo naučila. Pesem je to, kar malo treme, preden stopim na oder, nato trema izgine. Ko sem na odru, tudi zaradi luči ne vidim nobenega, večjo tremo imam v do- mači dnevni sobi pred sorodniki,« pojasni. In stala je že na marsikate- Foto: osebni arhiv rem odru, tako v domači občini kot Tinkara Pek je pri osmih letih začela igrati kitaro, nato je h kitarskim učnim uricam dodala ure petja pri Petri drugod. S posredovanjem glasbe- Turk. Igra tudi ukulele, tuje ji niso niti klaviature. ne učiteljice Mojce Čepin, ki Tinka- ro uči igranja kitare, ter glasbenika sem jaz. Opisuje me,« je dejala bo- v videospotu, kajti scenarij sta z Tinkarina želja je Mika Orešarja je spletla vezi tudi doča sedmošolka. mamo oblikovali sami. Prvič zaradi z glasbenikoma Urošem in Tjašo Opisuje jo kot občasno nerodno, prihranka denarja, drugič, ker sta si evrovizijski oder Steklasa, ki sta jo odkrito sprejela dobrosrčno najstnico, zagledano ob pesmi takoj ustvarili sliko, kako Učenka OŠ Makole, ki bo jeseni in ji ponudila možnost nastopanja. v ta svet, kjer poleg črnih oblakov bi lahko zgodba skladbe zaživela v sedla v sedmi razred, si želi, da bi bil Slednje ni samoumevno, pouda- vedno znova zmore in zna uzreti videu. »Nakupili smo obleke, cvet- videospot za pesem Ker sem mlada ri Tinkarina mama Nastja Pek. »V tudi mavrico. Tinkara je srčna, ume- je, izdelali gugalnico, si nekaj reči še šele začetek njene ustvarjalne glas- glasbi je zelo težko najti iskreno tniška oz. ustvarjalna duša. Najbo- sposodili, se odpravili v Vučjo vas bene poti. »Želim si in upam, da podporo, ne le med glasbeniki, lje se počuti v sobi z zvočnikom, med sivko, nato še na mestne ulice bom posnela še kakšno pesem, da temveč tudi pri nadaljnjih korakih mikrofonom, kitaro in polnim tele- Ptuja,« je naštela mama Nastja. Sliši bom še lahko pela in igrala, nasto- – na primer na radijskih postajah.« fonom z dostopom do spleta, na se enostavno, a za tem izdelkom pala.« Nastopala na domačih odrih, Sodelovanje z zakoncema Steklasa presenečenje številnih pa tudi s ple- so ure in ure načrtovanj in usklaje- želi pa si stopiti tudi na tistega pre- je rodilo prvo pesem. »Bila sem na tilkami v rokah. »Rada kvačkam,« vanj, kar pa je najbolj pomembno, govorno največjega – evrovizijske- njunem koncertu in po koncu mi Foto: osebni arhiv pojasni in doda: »Oblačila, igrače, Tinkara je z nastalim videospotom ga. Kot pravijo, vsaka pot se začne je Uroš dejal, da bo napisal pesem Mlada glasbenica iz Makol je za snemanje prvega videospota za pesem tudi hobotnice za nedonošenčke.« zadovoljna. »Ničesar ne bi spreme- s prvim korakom. zame,« je dejala Tinkara, mama Ker sem mlada izbrala ulice Ptuja. Njena ustvarjalnost se kaže tudi nila,« pravi. Mojca Vtič torek  5. avgusta 2025 Ljudje in dogodki 11 Podravje  Veriga iz žingerla ne sme manjkati pri praznični okrasitvi 40 gospodinj več ur pletlo več kot sto metrov dolgo verigo iz žingerla Tisoče drobnih zelenih listov zimzelena, po domače žingerla, je vpletenih v več kot sto metrov zelenih verig, ki vsako leto znova že desetletja dolgo zaljšajo cerkev Svete družine na Selih na Anino nedeljo. »Tukaj je takšna tradicija,« je dejala Rozalija Murko, ki se je naučila zelene verige plesti s preselitvijo v Sela in ki sedaj ohranja vsakoletno druženje gospodinj ob nabiranju ter nato pletenju zelenega okrasja. Čeprav je cerkev v Selih iz leta 1904 pos- Prav tako se je skozi desetletja ohranila pri pokopališču na Ptuju, nekaj let pod večena Sveti družini, je največji praznik že slovesna maša, praznično urejena in prip- Donačko goro, letos smo žingerli nabirali od nekdaj na anino. »Ne vem, zakaj je tako, ravljena cerkev. Skrbno izbrani prti, cvetje v neposredni bližini v zaselku Trebež. Ko Foto: Župnija Sv. Vid morda tudi zaradi vremena. Praznik Svete na oltarjih in edinstveni zeleni venci, ki smo maja šle peš na romanje na Ptujsko Selske gospodinje pri pletenju verige iz žingerla. družine se namreč obeležuje v nedeljo krasijo glavni oltar in se spuščajo s cerkve- Goro, ženska kot ženska, vedno pogledaš med božičem in novim letom, anino pa je nih obokov. »Ženske, ki štejejo 70 let in malo levo in desno, tako sem si že takrat se nam priključil še kdo mlajši. Jaz grem »Naj vsaj tako ostane« sredi poletja in običajno so imeli na anino v več, se spominjajo, da so že v otroštvu ogledala teren.« Po treh urah nabiranja so proti 60. letom in sem najmlajša. Resnično Selih veselice,« se spomni Rozalija Murko. pomagale pri spletanju vencev,« izposta- se gospodinje iz Lancove vasi srečale na upam, da se ta tradicija ne bi izgubila in Sv. Ana in Joahim sta tudi sozavetnika In res, številni se še spominjajo zasedenih vi. Na Selih se tudi s pomočjo gospodinj domačiji Tilike Jurgec, gospodinje iz Sel pa pozabila.« Z žingerlom okrašena praznič- podružnične cerkve. Sta zavetnika zakon- klopi in miz ter plesa sredi vasi, saj je bila iz Lancove vasi trudijo, da to tradicijo na Selih. »Okrog 20 nas je bilo, pletle smo na cerkev je namreč nekaj posebnega. cev, sicer pa je sv. Ana priprošnjica za sreč- aninska nedelja na Selih znana širom po ohranjajo. »Že leta se zberemo v sredo štiri ure. Nekje enako število jih je bilo v »Vzdušje je drugačno, ko je cerkev tako no poroko in srečen zakon, obdarjenost z Dravskem polju. Danes ne gasilsko društvo pred Anino nedeljo. Zjutraj se s košaro Lancovi vasi.« Štiri ure se dolgo sliši, a le okrašena, ko se začne maša in korak po otroki in srečen porod, ob tem pa številni niti sosednje gostišče na anino ne prirejata okrepčil podamo v gozd, da naberemo sliši. »Gre za prijetno druženje, klepet, ve- večdnevnem hitenju vendarle obstane,« ob tej priložnosti dodajo še prošnjo za druženja ob glasbi, kljub temu pa je še živo več vreč žingerla, letos ga je deset žensk selje, smeh. Delo hitro mine. Ob tem ima- pravi Murkova, ki je tudi ključarka podru- varstvo pred nevihtami. In kaj je priproš- srečanje znancev, prijateljev, sorodnikov nabiralo nekje tri ure.« Rastišče približno mo naloge razdeljene: tiste, ki znajo vple- žnične cerkve. »Letos smo slovesno mašo, njici prišepnila Rozalija Murko: »Želim si pri maši in po njej. »Na anino se v Sela deset centimetrov visokega zelenja je po- tati majhne šopke zelenja, pletejo, druge ki jo je vodil pater Vito Muhič, obogatili še predvsem zdravje in razumevanja v druži- vrnejo številni, ki so se odselili. Nekateri se iskala Rozalija Murko. »To je zadnja leta šopke pripravljajo,« pove Murkova. s pritrkavanjem in petjem cerkvenega pev- ni, prav tako v celotnem kraju. Če bo tako srečajo po več letih in obujajo spomine, za moja naloga. Vem, da žingerli rabi dosti In kot že leta poprej so tudi letos selske skega zbora Sv. družine, ki deluje pod vod- ostalo, bomo zadovoljni, naj vsaj tako os- nekatere je Anino žegnanje tradicija, ki jih vlage oz. so tam, kjer so tla bolj vlažna, in lancovske gospodinje uspešno opravi- stvom Sandija Potočnika. Resnično smo tane,« je sklenila Murkova. privablja v domači kraj,« doda. listi večji. Pred leti smo zelenje nabirale le zastavljeno nalogo. »Želim si le, da bi ponosni na naš zbor,« je dodala. Mojca Vtič Foto: Jožica Maroh »V tednu pred aninsko nedeljo se skupaj s Selankami najprej odpravimo v gozd po material – nabiranje sicer ni Foto: Župnija Sv. Vid pretežko opravilo, vsekakor pa moraš imeti zdrav križ,« pravi Jožica Maroh iz Lancove vasi. Praznično okrašena cerkev Svete družine na Selih na Anino nedeljo. Haloze  Na izmenjavi mladi kmetici iz Tajvana in Kostarike Navdušeni nad orhidejami, pisanimi travniki in grozdjem Haloze so že drugo leto zapored gostile mlade, ki sodelujejo v mednarodnih izmenjavah preko programa IFYE. Lani je bil na obisku Elvis iz Tajvana, letos pa sta v regijo prispeli mladi kmetici Alessandra iz Kostarike in Cindy iz Tajvana. Obe sta bili navdušeni nad čudovito pokrajino, lokalnimi znamenitostmi ter vinogradništvom, ki ga v njunih državah ne poznajo. Halo- ško gostoljubje in izkušnja življenja na podeželju sta jima pustila nepozaben vtis. »Izmenjave za mlade s podeželja so izjemnega pomena za posame- znika, ki se odpravi v tujino. Tam se nauči samostojnosti, sprejemanja drugačnosti ter spozna nove pra- kse, tako v kmetijstvu kot tudi na področju razvoja podeželja. Hkra- ti pa te izmenjave zelo pozitivno vplivajo tudi na našo skupnost, saj nam mladi iz tujine prinesejo del- Foto: osebni arhiv ček kulture svojih držav, od njih pa Mateja Golc iz Cirkulan je Alessandro in Cindy popeljala po Halozah. se lahko tudi marsikaj naučimo,« je poudarila Mateja Golc, predse- Foto: Eva Babič hidejami, pisanimi travniki in pred- objektov, kjer bi lahko na enem dnica programa IFYE, ki pri Zvezi vsem vinogradništvom, ki ga v nju- mestu doživeli življenje prednikov slovenske podeželske mladine Udeleženci RALLY 2025 obiskali tudi Haloze nih državah ne poznajo. V Kostariki in si ogledali njihove vsakdanje poteka od leta 2018. Alessandra in Zveza slovenske podeželske mladine je letos organizirala evropsko srečanje podeželske mladine RALLY in Tajvanu je glavni kmetijski pride- predmete. Cindy sta v Halozah preživeli teden 2025, ki vsako leto poteka v drugi evropski državi. Letošnja tema srečanja »Sadimo ideje, žanjemo lek kava, ki jo gojijo na velikih plan- Letos sicer v okviru programa dni. Obiskali sta številne haloške prihodnost« odlično povzema pomen povezovanja, izmenjave znanja in oblikovanja skupne vizije za tažah. Na Tajvanu sicer pridelujejo IFYE v Sloveniji gostuje sedem znamenitosti, spoznavali kulturo, prihodnost podeželja. V Novem mestu se je zbralo 130 mladih iz Evrope. En dan so namenili ekskurziji v tudi namizno grozdje, vendar so mladih iz tujine, ki bodo ostali pri običaje, kulinariko in kmetijstvo. Haloze, kjer so brezplačno prenočili pri družinah gostiteljicah. Ob obisku turistične kmetije Pungračič jagode večje, brez pečk, predvsem nas mesec dni. Povpraševanja po Udeležili sta se seje upravnega od- so jih posebej pritegnili uspešno usklajevanje turizma in kmetijstva ter izzivi življenja ob meji. Veliko pa tam ni družinskih kmetij. Večina izmenjavah je sicer precej več, ven- bora LAS Haloze, kjer sta članom ljudi živi v mestih, zato takšnega dar jih trenutno ne morejo sprejeti predstavili dobre prakse iz svojih zanimanja so pokazali za pridelavo in predelavo grozdja, o čemer so imeli tudi številna vprašanja. Ogledali načina kmetovanja, kot je pri nas, več, saj je največja ovira pomanj- držav, in pomagali pri urejanju Par- so si tudi grad Borl, spoznali projekte LAS Haloze, razvoj podeželja ter dejavnosti Društva za oživitev gradu Borl. Nad obiskom so bili navdušeni, saj so jim gostitelji pripravili topel sprejem in bogat program. ne poznajo. Navdušile so ju tudi kanje kmetij, ki bi bile pripravljene ka dediščine v Cirkulanah. Gostji cerkve in Park dediščine. V njunih gostiti mlade iz tujine. sta bili presenečeni nad divjimi or- okoljih namreč nimajo takšnih Estera Korošec 12 Ljudje in dogodki torek  5. avgusta 2025 Ptuj  Marjan Rus, prejemnik medalje za dolgoletno godbeništvo Od kovinarja do akademskega glasbenika »Morda se bo moja zgodba nekomu zdela čudna, ampak tako je bilo glede na tedanje raz- mere. Z mamo sva živela sama, druge možnosti ni bilo, tako da sem se najprej izučil za kovinarja. To je bil moj prvi poklic. Mama je bila ljubiteljska gledališka igralka, ki je veliko nastopala na vaških odrih. Vedno sem jo spremljal. Že takrat sem si želel harmoniko, ki je nisem dobil, saj ni bilo denarja,« se spominja Marjan Rus. Z glasbo se je malo bolj resno srečal, ko je obiskoval kovinarsko šolo. Začel je v tamburaškem orke- stru. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja pa se je pojavila ideja o mladinskem pihalnem orkestru. Sedež takratnega starejšega pihal- nega orkestra je bil na Prešernovi ulici, kjer je bilo nekoč lutkovno gledališče, pred tem pa cerkev. »Zbralo se nas je več kot 40 fan- tov različne starosti. To so bili moji začetki trobilstva, kar sem pozne- je tudi postal, pozavnist,« o prvih Foto: Črtomir Goznik resnih začetkih pravi Marjan. Orke- Marjan Rus, prejemnik medalje za zasluge, za izjemne zasluge na področju godbeništva Mednarodne glasbene zveze (International federation of music societies). Prejel jo je ob 170. obletnici Pihalnega orkestra Ptuj. ster je vodil šolski sluga na OŠ Mla- dika. Pod njegovim vodstvom so nistov, ki danes uspešno igra doma se naučili igrati nekaj lažjih korač- Foto: Črtomir Goznik in na tujem. Kot profesor pozavne nic, da so lahko sodelovali v ptujski Marjan Rus: »Glasba predstavlja velik del mojega življenja, tudi velik del je na GŠ Karola Pahorja Ptuj delal Uspešna profesionalna glasbena leta pustni povorki. To je bila atrakcija, odrekanja, veliko dela, ker sam talent ne pomeni veliko. Sam se sicer ni- do svoje upokojitve. zelo ponosni so bili. Zaradi razprtij mam za umetnika, glasba pa je umetnost. Kot glasbenik vedno nosiš neko doma in na tujem je ta orkester razpadel, trije oz. kulturo v sebi.« V godbeništvu že od Čudovita leta je preživel kot član Totega big banda Maribor, štirje najbolj vztrajni so ostali in so- delovali tudi v odraslem orkestru, mal, če imajo službo zanj. Dobil jo prvem nastopu na Bledu leta 1983 leta 1960 kjer je igral dobrih dvanajst let. Veliko se je naučil. Igral je z več znanimi glasbeniki. Igral je na Danskem, Nizozemskem, v Pihalnem orkestru Ptuj. je v OŠ Gorišnica, kjer je začel po- so v svoji kategoriji zasedli drugo Ponosen je na medaljo za zaslu- Nemčiji, Avstriji, Švici. Zelo ponosen je na igranje v Oberkrainer Od kovinarstva do učevati glasbeni pouk. Kmalu se mesto. Na tekmovanju v Lendavi ge, ki jo je od Mednarodne glasbe- Sextettu, Ingrid Brügemann je bila takrat jodlarska kraljica je zaposlil na ptujski glasbeni šoli, pa so bili v svoji kategoriji že zma- ne zveze prejel za izjemne zasluge glasbene akademije obenem pa je nadaljeval igranje govalci, prvi so bili tudi v Ormožu, na področju godbeništva. Član Pi- Avstrije, ter v Ptujskem instrumentalnem ansamblu, ki ga je vodil in ki je nadvse uspešno nastopal na ptujskem festivalu V kovinarstvu ni ostal dolgo. Vpi- v ptujski godbi na pihala, s katero med najboljšimi pa so bili še na halnega orkestra Ptuj je že od leta sal se je v prvi letnik srednje glas- se je udeležil tudi vrste tekmovanj. nekaterih drugih tekmovanjih. Nje- 1960. Bil je tudi član kidričevske NZG, kjer je osvojil pet orfejev. Ko je igral na tujem, je skušal čim več izvedeti o tamkajšnjih krajih, ljudeh. Nastopa v Bernu bene šole v Mariboru. Po enem Imel je okrog trideset učencev, s govi učenci so bili uspešni tudi na godbe, štiri leta njen dirigent, štiri letu je ugotovil, da si želi v glasbi katerimi je ob pomoči nekaterih državnih tekmovanjih Temsig. Spo- leta je dirigiral tudi destrniški god- pa zagotovo ne bo nikoli pozabil; splezal je namreč na vrh tamkajšnje katedrale, ki meri v višino čez sto metrov. Zaradi doseči več, in se vpisal na srednjo bolj izkušenih godbenikov ustano- minja se Ota Kolednika, Manje Hliš, bi na pihala. »Čutim se počašče- glasbeno šolo v Ljubljani. Končal vil mladinski pihalni orkester. Že na Aljaža Kolariča, generacije pozav- nega, spoštujem, da so me za to višine mu je postalo slabo, zato se ni takoj vrnil. Moral se je najprej odpočiti, preden se je lahko vrnil. jo je z odliko. Obenem je tudi ma- turiral na gimnaziji. Šolanje je na- daljeval na akademiji za glasbo v Ljubljani. Po končani akademiji se priznanje predlagali zdajšnji mladi posluh za Pihalni orkester Ptuj, da je po uspešno opravljeni avdiciji za- člani orkestra. Želim jim uspešno bi imel večjo podporo in boljše po- poslil v opernem orkestru ljubljan- delo tudi v prihodnje, naj delajo, goje za delovanje. Zdajšnji prostori ske opere. naj se trudijo. Glasbi sem pri skoraj na Jadranski ulici so bili po mojem Že po nekaj letih te službe ga je 82 letih še vedno predan, še vedno le izhod v sili. Vsem tudi nisem bil pričakala ponudba za profesional- vadim, vendar za svojo dušo. Še najbolj všeč, vsakemu sem pove- no igranje v Švici, kjer so igrali cele vedno sem tudi na voljo s svojim dal, kar mu gre, obenem pa sprejel noči po raznih lokalih, tudi zato, da strokovnim znanjem, izkušnjami. kritiko, če je bila upravičena. Ved- bi si zaslužil denar za nakup prave- Zaradi padca iz neznanih razlogov no sem bil za red in disciplino. Brez ga profesionalnega inštrumenta. pred trinajstimi leti sem utrpel reda in discipline ne dosežeš nič, še Cene so bile v tistem času astro- hude poškodbe, zaradi katerih šolnov si ne obuješ,« še pove Mar- nomske, še vedno pa ga je čakala moje glasbeno udejstvovanje ni jan Rus, ki mu glasba pomeni velik tudi služba v operi, kjer se je dobro bilo več tako intenzivno. Vedno del življenja. Zagotovo pa je njego- počutil. Čakala pa ga je še vojaščina. sem bil skromen človek, nič mi ne va življenjska zgodba navdih, kako Ko jo je odslužil, se ni vrnil v opero, Foto: Črtomir Goznik manjka. Morda sem nekoliko pre- lahko uresničiš svoje sanje, če imaš ampak na Ptuj. Šel je na občino, saj Bučno koračniško igranje že desetletja budi Ptujčane na prvomajsko jutro. Za občane in godbenike je svojevrstno občutljiv za določene zadeve. Pri- voljo in jasni cilj. je bil njen štipendist, in se pozani- doživetje. čakoval bi, da bi občina imela večji MG Spodnje Podravje  Poletna šola glasbenih skupin letos z rekordno udeležbo Na Ptuju revolucija mladih bendov »Zaključni koncert je bil fenomenalen, poln pozitivne energije. Mladi so svoje nastope izvedli kakovostno in samozavestno. Kar nekaj jih prihaja vsako leto in so zelo napredo- vali. Na vsakega izmed njih sem izjemno ponosen,« je povedal Marko Korošec, vodja in koordinator Poletne šole glasbenih skupin, ki že tradicionalno poteka na Ptuju. Poletno šolo glasbenih skupin vse večjo prepoznavnost šole tudi glasbene stile, kot so rock, pop, je letos organiziralo Kulturno- v širših glasbenih krogih. blues, jazz, muzikal in avtorske -umetniško društvo Art Urbana Zaključni koncert je bil letos skladbe, ter pripravili pester pro- v sodelovanju z glasbeno šolo In- vključen v program Ptujske pole- gram. Ta je na odru mladinskega strumental.ko in Javnim zavodom tne noči. Zaokrožil je teden inten- kulturnega centra Stara steklar- Ptuj. Udeležba je bila rekordna, zivnega ustvarjanja, vaj in muzici- ska požel veliko navdušenja. saj je sodelovalo kar 36 mladih ranja, v katerem so pomembno »Bendi na Ptuju živijo, dogaja se glasbenikov s Ptuja, okolice ter vlogo odigrali tudi mentorji. Mladi prava glasbena revolucija,« je ob tudi iz drugih krajev: iz Miklavža glasbeniki, stari od 8 do 18 let, so zaključku šole povedal Marko Ko- Foto: ČG na Dravskem polju, Gornje Rad- se v petih dneh povezali v glasbe- rošec. Na odru mladinskega kulturnega centra Stara steklarska so nastopili mladi udeleženci Poletne šole glasbenih gone in celo Dunaja, kar kaže na ne zasedbe, raziskovali različne EK skupin. Atletika Strelstvo Prvenstvo Slovenije za člane Urška Kuharič in Matjaž eno najuspešnejših za Ptujčane Lepen zelo uspešna na 300 m Stran 14 in v trapu Nogomet Stran 16 V ligah MNZ Ptuj bo igralo Nova strategija razvoja športa rekordnih 196 ekip v Sloveniji Stran 15 Stran 16 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gönc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet  1. SNL, 3. krog Po burnem in zanimivem startu na koncu remi Vsaj 1.500 ljubiteljev nogometa se je zbralo na stadionu Fazanerija, Prva liga Telemach kjer so pričakovali prvo prvenstve- no zmago Mure v novi sezoni Prve REZULTATI 3. KROGA: lige Telemach. Varovanci Ivana Kalcer Radomlje – Domžale 2:0 (1:0); strelec: 1:0 Malenšek (4.), 2:0 Ma- Kurtušića so bili večji del srečanja lenšek (55.) nevarnejši tekmec, toda z organizi- Mura – Aluminij 1:1 (1:1); strelca: 0:1 Saitoski (1.), 1:1 Turudija (6.) rano in borbeno predstavo so si no- Primorje – Bravo Big Bang 1:3 (0:1); strelci: 0:1 Baboula (30.), 1:1 Soto gometaši Aluminija pod vodstvom (60.), 1:2 Pečar (73.), 1:3 Nuhanović (79.) trenerja Jura Arsiča priigrali točko. Maribor – Koper 2:2 (1:1); strelci: 0:1 D. Jurić (8.), 1:1 Mbina (31.), 1:2 Man- Tekma se je končala z rezultatom seri (69.), 2:2 Soudani (82,) 1:1, ob koncu pa jo je predčasno pre- Olimpija – Celje 0:5 (0:2), strelci: 0:1 Kvesić (23.), 0:2 Kovačević (45.), 0:3 kinilo močno neurje s točo. Kovačević (54.), 0:4 Iosifov (64.), 0:5 Šturm (71.) 1. CELJE 3 3 0 0 8:1 9 Hitra zadetka na obeh 2. KOPER 3 2 1 0 6:3 7 straneh 3. BRAVO 3 2 0 1 6:3 6 4. OLIMPIJA 3 2 0 1 4:5 6 Aluminij je sanjsko začel tekmo 5. MARIBOR 3 1 1 1 5:5 4 v Murski Soboti. Ekspresno že po 6. ALUMINIJ 3 1 1 1 3:5 4 dvajsetih sekundah je bil izid 0:1. 7. RADOMLJE 3 1 0 2 3:4 3 Veliko napako si je privoščil Faada 8. PRIMORJE 3 1 0 2 4:7 3 Sane, saj je podal žogo nazaj proti 9. MURA 3 0 1 2 1:4 1 10. DOMŽALE 3 0 0 3 3:7 0 svojemu vratarju Aljažu Strajnarju, a Foto: Agencija DAMN žoga je bila idealna za vtekajočega Utrip z nogometne tekme Mura – Aluminij Emira Saitoskega, ki je s strelom po Nogomet  NK Aluminij tleh s približno štirinajstih metrov poizkušali s preskok igro z dolgimi so bili Borna Proleta, ki je po kotu s dosegel vodilni zadetek. Vodstvo Mura – Aluminij 1:1 (1:1) žogami in s polprotinapadi priti do strelom z glavo zadel prečko, Nejc Kidričanov je spodbudilo Muro, zaključnih strelov. Dve izpostavljeni Ajhmajer, ki je z desetih metrov za Strelca: 0:1 Saitoski (1.), 1:1 Turu- saj so njeni nogometaši prav tako situaciji sta se zgodili druga za dru- malo zgrešil cilj, in Robert Murić, dija (6.) Mura: Strajnar, Sana (od 91. Ko- Petar Petriško okrepil hitro prišli do zadetka. V 6. minuti go v petintrideseti in šestintrideseti čigar prosti strel z desne strani je je Faada Sane poslal z desne strani minuti. Najprej je Vid Koderman preletel vse igralce in je pristal v od- vač), Kouter, Glavan (od 75. Murić), predložek v kazenski prostor in pri poslal predložek z leve strani, ki ga daljenejši vratnici. Turudija (od 85. Domjan), Petrovič, Ajhmajer (od 75. Kasalo), Proleta, krilo rdeče-belih posredovanju je obrambni igralec je z glavo slabo zadel z zaključnim gostov Aleksandar Zeljković žogo strelom Omar Kočar. Že v nasled- v loku izbil tako, da jo je na drugi Predčasni zaključek Vizinger, Kurtovič, Hofer; Trener: njem napadu si je po samostojni Ivan Kurtušić vratnici s kakšnega metra z lahkoto akciji priložnost izboril razpoloženi tekme Aluminij: Rozman, Zeljković, pospravil v mrežo Luka Turudija. Emir Saitoski, čigar nevaren strel z Schaubach, Feratović, Kočar (od Izenačenje je dalo zaleta ekipi iz Večino tekme v Murski Soboti so desetih metrov je dobro zaustavil 60. Maher), Saitoski (od 73. P. Pe- Murske Sobote, ki je bila v nadalje- se nad stadionom Fazanerije nabi- mladi vratar Mure Aljaž Strajnar. triško), Feta, Jagić, Kosi (od 73. vanju prvega polčasa podjetnejša in rali in gostili oblaki, ki so napovedo- Tanyi), Sule (od 56. Bloudek), Ko- ofenzivnejša. Pri Muri je treba izpo- staviti prosti strel Žana Petroviča s Mura bližje zmagi vali neurje in morda tudi točo. Čisto derman (od 56. Koren); Trener: ob koncu tekme je začelo deževati, Jura Arsič približno 20 metrov, ki ga je z vrhun- V drugem delu je imela Mura močan naliv se je spremenil v točo sko parado zaustavil vratar Matjaž premoč in je bila bližje zmagi kot in glavni sodnik tekme Anže Jerič je gi kot Aluminij. Rdeče-beli so izpol- Rozman, in po polprotinapadu strel Aluminij. Slednji je težko prišel orga- naredil pravo potezo, ko je 40 se- njevali taktične zamisli trenerja Jura Daria Vizingerja, ki ga je na poti v nizirano v fazo napada in je bil tudi kund pred koncem štiriminutnega Arsiča in so z dobršno mero borbe- gol z blokom zaustavil Aleksandar skromen v samih zaključnih strelih. podaljška odpiskal konec tekme. nosti in organiziranosti ter kančkom Zeljković. Slednji je del obrambne Najnevarnejšega je sprožil rezervist sreče prišli do točke. V črno-belem vrste Aluminija, ki je imela med ce- Rok Maher, ki pa je zletel za malo Aluminij je lahko bolj taboru lahko objokujejo zgrešene lotno tekmo veliko dela. Tudi ostali mimo gola. Na drugi strani so So- nogometaši trenerja Jura Arsiča bočani kontinuirano nizali napade zadovoljen s točko priložnosti in dejstvo, da so tokrat na svoj konto ali prvenstveno lestvi- so se razdajali na soboški zelenici. in so si priigrali nekaj lepih situacij Mura že dolgo ni vpisala domače co vpisali le eno točko. V prvem polčasu so kar nekajkrat za zadetek. Blizu zadetka za zmago zmage in je bila v soboto bližje zma- David Breznik Nogomet  Prva liga Telemach Celje je pokazalo svojo kakovost v Ljubljani Slovenski predstavniki v evrop- boleč poraz. Po visokem porazu evropske rane. Obe moštvi sta po- razsvetljavo) zanesljivo premagali Foto: Agencija DAMN skih nogometnih tekmovanjih v bo moral ljubljanski tabor resno kazali premalo, da bi lahko govorili domače Primorje z 1:3. Čeprav re- Novi napadalec pri Aluminiju prejšnjem tednu niso bili preveč premisliti, kako nadaljevati sezo- o resnem kandidatu za naslov. zultat ni povsem odražal razmerja uspešni. Za dodatek ali za popravo no, če želijo ostati v boju za vrh Z remijem se je končal tudi obra- moči, je bilo jasno, da so Ljubljan- Nogometni klub Aluminij Kidriče- tnih vtisih in prepričanje v kakovost vtisa jih je po nekaj dneh počitka lestvice. čun na Fazaneriji, kjer sta se Mura čani večji del tekme igrali v svoji vo je pred začetkom nove sezone ekipe: »Prvi vtisi so za zdaj zelo čakal nov izziv ali dva medsebojna Enako velja tudi za mariborski in Aluminij razšla z rezultatom 1:1. »luči«. dobil deseto poletno okrepitev. Eki- dobri. Ekipa je kakovostna, fantje derbija ekip, ki imajo ambicije biti tabor. Vijoličasti so v četrtek razo- V murskosoboškem taboru pa je še Krog se je sicer začel že v petek, po je okrepil 23-letni hrvaški krilni so me lepo sprejeli. Delo v klubu na ali pri vrhu prvenstvene lestvice čarali svoje navijače, saj so izpadli dodatno zavrelo zaradi nepričako- ko je na lokalnem derbiju Kalcer napadalec Petar Petriško, ki v Kidri- poteka profesionalno, trener in ob koncu tekmovanja Prve lige Te- iz Konferenčne lige proti Paksu. vanega prestopa njihovega dolgo- čevo prihaja iz Kopra. strokovni štab pa delujeta na visoki lemach za sezono 2025/2026. Prav tako so iz istega tekmovanja letnega napadalca Amadeja Maro- Radomlje z 2:0 premagal Domžale. Petriško je svojo nogometno pot ravni. Verjamem, da imamo dovolj Največji vtis so pustili nogome- izpadli tudi nogometaši Kopra, ki še k drugoligašu Nafti. Ta prestop Obe ekipi sta iskali prve točke se- začel pri zagrebški Lokomotivi, svoj kakovosti, da se lahko v vsaki tekmi taši Celja, ki so pod vodstvom tre- so visoko dvakrat izgubili z ekipo je presenetil javnost in verjetno še zone, a z dvema zadetkoma je bil prvi nastop v članski konkurenci pa enakovredno kosamo z vsako ekipo nerja Alberta Riere uprizorili pravo Viking. Dva ranjena leva, Maribor bolj člane kluba. junak tekme mladi Matej Malen- je zabeležil v dresu Dubrave. Pred v prvi ligi.« demonstracijo moči in v Stožicah in Koper, sta se nato pomerila še Med bolj prepričljivimi v 3. kro- šek, ki je poskrbel za še večji šok v približno letom in pol se je pridružil Petriško bo s svojo hitrostjo in premagali Olimpijo z visokih 5:0. v domačem prvenstvu na stadionu gu prvenstva so bili nogometaši domžalskem taboru. Domžalčani Kopru, kjer je v tem času odigral 26 prodornostjo vsekakor pomemben Ljubljančani, ki so v uvodu sezone Ljudski vrt. Obračun se je končal Brava, ki so pod novimi refl ektorji tako ostajajo edina ekipa, ki v sezo- tekem in dosegel sedem zadetkov. adut trenerja Aluminija v prihajajoči brez prave identitete in učinkovi- z remijem 2:2, ki pa nobeni ekipi na Mestnem stadionu v Ajdovščini ni 2025/26 še ni osvojila točke. Po prihodu v novo okolje je mladi sezoni. tosti, so na derbiju kroga doživeli ne more služiti kot pravi obliž na (uradna prva tekma pod umetno David Breznik Hrvat izrazil zadovoljstvo ob zače- UR/NK Aluminij Kidričevo 14 Šport torek  5. avgusta 2025 Atletika  Prvenstvo Slovenije za člane Eno najuspešnejših prvenstev za ptujsko atletiko Stadion Kladivar Cinkarna v Celju so bili povprečni z nekaj napakami. prestop in 62,09 metra. Ob omenje- je v soboto in nedeljo gostil Prven- Malo so k temu pripomogli slabi nih štirih medaljistih je peta dobit- stvo Slovenije za člane in članice, vremenski pogoji, ampak to seveda nica medalje pravo pozitivno pre- na katerem so nastopili skoraj vsi ni izgovor, da nisem pokazala tega, senečenje. Do tretjega mesta je v najboljši slovenski atleti. Izjemno kar sem zmožna.« skoku v višino prišla Karmen Grnjak. uspešni so bili predstavniki Atlet- Ob dveh zlatih medaljah je do Ta je za bronasto medaljo preskoči- skega kluba HyperCUT Ptuj, ki so srebrne medalje prvi dan Prvenstva la 1,65 metra. kljub odsotnosti poškodovanega Slovenije v suvanju krogle prišel Kri- Aneja Čurina Prapotnika osvojili kar stjan Čeh. Ta je orodje sunil do svoje sedem medalj in dosegli nekaj odlič- nove rekordne znamke 18,15 metra Zlato za Čeha, srebro za nih rezultatov. (op. p., njegov prejšnji rekord v tej štafeto »Ponosen sem, da smo odnesli disciplini je bil 17,65 metra). toliko medalj, kar je še en dokaz, V Celju je še v eni metalski disci- Drugi dan Prvenstva Slovenije je da v našem atletskem klubu dobro plini v metu kladiva tekmoval An- Atletski klub HyperCUT Ptuj imel na delamo. Na članskem nivoju dose- draž Rajher (op. p., slednjega čaka tekmovališču v Celju sedem tekmo- gajo naši atleti rezultate, ki so vidni ob koncu tega tedna eden najpo- valcev, ki so nastopili v treh discipli- Foto: osebni arhiv Veronike Domjan in izstopajoči za slovenske razmere. membnejših nastopov te sezone, nah. Med sedmerico naših atletov Kot ptujski športni klub se lahko z Sproščena Veronika Domjan po saj bo tekmoval na evropskem pr- je izstopal Kristjan Čeh, ki je bil tudi Foto: Blaž Weindorfer / Sportida zmagi v Celju venstvu za starejše mladince v Tam- prvo ime prvenstva. V svoji paradni Kristjan Čeh je ponovno dobro metal disk doseženim pohvalimo – za nami je eno najuspešnejših državnih prven- pereju). Tokrat je prišel do bronaste disciplini metu diska je po pričako- stev v zgodovini kluba,« je po na- najboljša, a glede na vse, kar sem medalje in njegova celotna serija je vanjih z velikim naskokom zmagal do naslednjih znamk 66,47, pre- vse od sebe. Po seriji napornih tre- stopih v Celju povedal predsednik dosegla ob zaključku študija, sem bila prestop, prestop, 56,75, 59,52, in je disk tokrat v celotni seriji vrgel stop, 68,02, 68,41, prestop in 66,52 ningov sem zadovoljen z doseže- zadovoljna.« metra. Gre za zelo dobro serijo, po nim rezultatom in celotno serijo.« kluba Aleš Bezjak. Do nove zmage je prišla tudi Maja kateri je bil Čeh zadovoljen, kakor je Kristjan Čeh se je v lepi luči prikazal Pet medalj že prvi dan Bedrač. Ta je v knežjem mestu lovila bil zadovoljen tudi s svojim nasto- gledalcem, ki so prišli na Stadion dolg skok, s katerim bi ujela prepo- pom dan poprej v suvanju krogle Kladivar Cinkarna Celje in v lepi luči tekmovanja trebne točke za morebiten nastop in z osvojenim drugim mestom. O se je predstavila tudi ptujska štafe- na septembrskem svetovnem pr- svojih dveh nastopih v Celju je dejal: ta 4 x 100 metrov. V postavi Marcel Veter in dež sta nekoliko vplivala venstvu v atletiki v Tokiu. Skakalka v »Suvanje krogle treniram enkrat na Merc, Nik Stajnko, Mark Drevenšek na sobotno tekmovanje, a ne na od- daljino tokrat ni poletela do želenih teden in to zato, da v manjšem kro- in Andraž Petrovič so tekli 3:26,16 in ločnost ptujskih atletov. Že prvi dan daljav in je po skokih vpisala nasled- gu nato izboljšujem svojo tehniko so osvojili drugo mesto za štafeto so osvojili pet medalj. nje rezultate 5,96, 6,13, 6,00, 6,04, za met diska. Kot sem napovedal, Atletskega društva ŽAK Ljubljana 1. V skladu s pričakovanji je do zlate 5,97 in 5,93 metra. Rezultat 6,13 sem v suvanju krogle postavil svoj Ob omenjenih dobitnikih medalj so medalje v metu diska prišla Vero- metra je bil dovolj, da je Bedračeva osebni rekord 18,15 metra, a mislim, v Celju v teku na 200 metrov tekmo- nika Domjan. Njena serija metov pobrala zlato medaljo, a ni bil do- da lahko vržem še dlje tam nekje do vali še trije mladi člani Atletskega je bila 49,82 m, 50,62 m, prestop, volj dolg za visoke standarde naše devetnajstih metrov. Na tej tekmi kluba HyperCUT Ptuj. Do sedmega 47,18 m, prestop, prestop. Disk je tekmovalke v skoku v daljino. Ta je v suvanju krogle sem opravil dva mesta je pritekel Andraž Petrovič s najdlje poletel do 50,62 metra, kar o svojem nastopu na Prvenstvu Slo- dobra sunka, potem pa sem zaradi časom 22,19 sekunde, do dvanajste- ji je prineslo zmago. Po tekmi je venije v Celju povedala: »Ta tekma dežja in prevelikega tveganja, da ga mesta Blaž Jurgec s časom 23,42 povedala: »Cilj osvojitve naslova je bila zame zelo pomembna zaradi bi lahko staknil kakšno poškodbo sekunde in do trinajstega mesta državne prvakinje je dosežen. Žele- nabiranja točk za svetovno prven- tekmovanje zaključil. Drugi dan Aleks Žitnik Rogelj s časom 23,79 la sem vreči dlje, a nam je po drugi stvo. Tekmovanje se ni odvilo po Foto: Blaž Weindorfer / Sportida sem zelo motiviran stopil na tekmo- sekunde. seriji nagajalo vreme. Sezona ni bila mojih željah in pričakovanjih. Skoki Maja Bedrač je zmagala v skoku v daljino vališče meta diska in sem dal zares David Breznik Odbojka  ŽOK Ptuj Rokomet  RK Gorišnica Mladi val obeta svetlo prihodnost Okostje enako, številčno pa šibkejši Za Ženskim odbojkarskim klu- sezoni skupno odigrale 145 tekem. DOL – vzhod. A kot priznava pred- Ekipa RK Gorišnica je v pretekli bom Ptuj je dolga in naporna sezo- Večino teh tekem so odigrale pod sednica, so se v drugem delu tek- sezoni 2. slovenske rokometne na 2024/2025. S treningi so igralke okriljem Odbojkarske zveze Slove- movanja pojavile določene težave: lige po rednem delu zasedla šesto začele v sredini avgusta in zaključile nije, poleg tega pa so odigrale še »Zaradi bolezni, poškodb in šolskih mesto, nato pa se preko končnice ob koncu šolskega leta, kar je dob- nekaj turnirjev in prijateljskih tekem. obveznosti je bilo kar nekaj odsot- uvrstila na zaključni turnir najbolj- rih deset mesecev. Članska ekipa Tekmovanj so se v sezoni nosti, kar se je odrazilo na rezulta- še četverice. Tam jih je v polfi nalu je bila novinka v 2. državni odboj- 2024/2025 udeleževale vse selekci- tih. Kljub vsemu smo izpolnili glavni ustavila ekipa DRŠ Sebastjana Sovi- karski ligi Slovenija – vzhod. Za na- je. Najmlajše v selekciji mini odboj- cilj – obstanek v 2. ligi.« ča, ki bo v naslednji sezoni nastopa- stopanje v ligi višje je trenerka Eva ke, deklice – mala odbojka, starejše V odbojkarskem klubu Ptuj se la med 1. B-ligaši. Vedlin Gojčič dobro pripravila svoje deklice v dveh skupinah, kadetinje v že pospešeno pripravljajo na novo „Z uvrstitvijo na fi nal 4 lahko se- varovanke. Cilj je bil, da članska eki- dveh skupinah, mladinke in članice. tekmovalno sezono. Člansko ekipo zono ocenimo kot uspešno, čeprav pa ostane v tem rangu tekmovanja, Predsednica Ženskega odbojkar- bo tudi v prihodnjem letu vodila smo po tihem celo pričakovali ne- kar ji je tudi uspelo. Tudi cilji za mlaj- skega kluba Ptuj Marijana Horvat Eva Vedlin Gojčič, končna igralska kaj več. Med sezono smo dali pri- še selekcije, ki so bili postavljeni v je ob koncu tekmovalne sezone zasedba pa še ni znana. Jasno pa ložnost številnim mladim igralcem začetku sezone, so bili v glavnem 2024/2025 podala oceno opravlje- izpolnjeni. nega dela in doseženih rezultatov. je, da bo prišlo do nekaterih spre- in jih tako uveljavili v članskem rokometu. Pomembno je tudi to, Konkurenca v vseh selekcija »Za nami je dolga in naporna se- memb, ekipo bo zapustila katera da so to priložnost mladi lepo izko- ženske odbojke v Sloveniji je velika, zona, a z delom, predvsem v mlaj- izmed sedanjih članic, njeno mesto ristili,“ se je v prejšnjo sezono ozrl saj v mlajših kategorijah tekmuje ših selekcijah, sem zelo zadovoljna. pa bo najverjetneje zapolnila mlajša trener Gorišnice Alan Potočnjak. tudi več kot sto skupin v posamični Napredek igralk je viden na vseh igralka iz domačega kluba. Kakšen je osnovni načrt priprav selekciji. Največje število ekip je v ravneh – tehnično, taktično in eki- Konec avgusta bodo z uvodnimi za novo sezono in kdaj se bodo za- konkurenci starejših deklic (115 ekip) pno. Veseli nas tudi izjemen interes pripravami dobili bolj jasno sliko Foto: Črtomir Goznik čele? in v selekciji kadetinj (98 ekip). Prva mladih za odbojko, saj so bile vse glede ekipe in ciljev za prihajajočo Alan Potočnjak: „Pričakujem izenačeno tekmovanje.“ A. Potočnjak: „Začetek imamo težka naloga v začetku vsake sezo- skupine povsem zapolnjene. V mlaj- sezono. Klub ostaja zvest svoji fi lo- predviden 7. avgusta. Zavedamo ne so kvalifi kacije za posamezno ših vrstah imamo kar nekaj igralk z zofi ji: v člansko moštvo sistematič- tako da smo glede tega vsi 'na isti bodo nekateri zakrpali določene se, da bo morda kateri od fantov ligo. Po končanih kvalifi kacijah sledi velikim potencialom, zato je priho- no vključujejo mlade igralke, saj le valovni dolžini'. luknje s prihodi, vsi pa priključuje- takrat še na dopustu, a se nam igranje po skupinah v določeni ligi. dnost ptujske ženske odbojke svet- tako lahko dolgoročno gradijo moč- Odšli so Domen Lorenčič, Matic jo lastne mladince in kadete. Sam bodo nato v kratkem vsi priključili. Igralke Ženskega odbojkarskega la,« je poudarila. Dobro so sezono no domačo bazo. Leben in Matija Šeruga, nekaj pa je pričakujem izenačeno tekmovanje, Priprave bomo opravili v domačem kluba Ptuj so v pretekli tekmovalni začele tudi članice, ki tekmujejo v 2. Tudi v prihodnji sezoni bodo še negotovosti glede Tilna Bezjaka glede na spremembo tekmovalne- okolju, najprej bodo trije dnevi na- Ptujčanke tekmovale v vseh staro- in Tilna Toplaka, ki še nista podala ga sistema (dvokrožni sistem brez menjeni aktivaciji, nato pa z novim stnih kategorijah. Zaradi izjemnega dokončnih odgovorov. Pridružil se končnice, prvouvrščeni napreduje tednom začnemo z resnimi pripra- zanimanja bodo imeli v določenih nam bo Jaka Zemljarič, tudi Luka vami. neposredno, drugouvrščeni igra selekcijah v tekmovanje prijavlje- Potočnjak prihaja na posojo iz Or- Dogovorjene imamo tudi že dodatne kvalifi kacije, op. a.) pa bo no več kot eno ekipo. Ob tem pa v moža. Ekipa je tako zaenkrat zože- prijateljske tekme, po dvakrat treba napake oz. spodrsljaje spravi- klubu opozarjajo, da so odvisni od na na 18 igralcev, od tega so štirje se bomo srečali z Dravo in Mo- ti na minimum.“ razpoložljivih vadbenih terminov – vratarji. Glede na lani smo manj šte- noštrom, udeležili pa se bomo tudi Žreb je že bil opravljen, ste opa- ženska odbojka je trenutno namreč vilčni, a vseeno upamo, da bo ude- turnirja v Ivancu.“ ležba na tekmah čim višja, da ne bi zili kaj posebnega? najštevilčnejši ženski šport na Ptuju. Kakšne spremembe se bodo imeli težav s sestavo ekipe.“ A. Potočnjak: „Z žrebom smo V odbojkarski klub vabijo deklice, zgodile oz. so se že zgodile v igral- Glede na zasedbo se zdi, da bo zelo zadovoljni (po vrsti igra Go- ki jih zanima ta atraktivni šport, da skem kadru? liga močna in izenačena. Za povrh rišnica z Izolo, Novo Gorico, Rad- se čim prej pridružijo vadbi. Vpis je A. Potočnjak: „Igralski kader bo je tukaj tudi Velika Nedelja, kar bo gono, Rudarjem, Mariborom, Kro- mogoč od 3. razreda osnovne šole večinoma ostal isti, nekaj pa je ven- okrepilo lokalni naboj. nosom, Železniki, Kočevjem, Veliko dalje, že zdaj pa poteka aktivno zbi- darle sprememb. Pomembno je, da A. Potočnjak: „Glede lokalnega Nedeljo, Sevnico in Radečami, op. ranje novih članic. »Odbojka je teh- smo zadržali okostje ekipe, kar so rivalstva lahko rečem, da ti derbiji a.), upam, da ga izkoristimo za do- nično zelo zahteven šport, zato je v individualnih pogovorih s pred- s sabo prinašajo poseben naboj in ber začetek. Če nam bo to uspelo, ključno, da deklice z vadbo začnejo sednikom Lukom Zorlijem potrdili polne dvorane. Kar se pa drugih bomo korak bližje k zastavljenim Foto: Črtomir Goznik Mlajša selekcija ŽOK Ptuj pravočasno,« še dodajajo v klubu. igralci sami. V teh pogovorih je be- ekip tiče, jih bo veliko okreplje- ciljem, ki so postavljeni visoko.“ David Breznik seda nanesla tudi na pričakovanja, nih. Kolikor spremljam dogajanje, Jože Mohorič torek  5. avgusta 2025 Šport , šport mladih 15 Košarka ko primerjal svojo raven igre z naj-  Intervju z Rokom Kozelom oviro ste uspešno preskočili in ste boljšimi vrstniki iz Evrope. zmagali s 16:12. Ali je bila to najtežja Kako bi po šolsko ocenili igro slo- tekma na turnirju in kako jo je odi- Fenomenalen občutek ob prejemu medalje venske ekipe na lestvici od 1 do 5? grala vaša ekipa? Rok Kozel: Našo igro bi ocenil s šti- Rok Kozel: Zagotovo je bila to rico. Po dveh začetnih porazih smo najtežja tekma turnirja, saj smo se zbrali in pokazali pravi obraz v pred to tekmo izgubili boj za fi nale. Slovenska reprezentanca v ko- ključnih trenutkih. Oceno pet si za- Treba je bilo preklopiti misli in vsto- šarki 3x3 je na Olimpijskem festivalu služi le Litva, ki je bila edina nepo- piti v tekmo s pozitivnimi občutki. evropske mladine (OFEM) v Skopju ražena ekipa in je zasluženo osvojila Menim, da je naša ekipa odigrala v navdušila z borbenimi predstavami zlato. tej tekmi odlično, saj smo bili zbrani in se na koncu veselila bronaste me- V predtekmovanju ste izgubili z skozi celotno srečanje, še posebej v dalje. Glavni cilj je bil prikazati dobro Litvo in Nemčijo, medtem ko ste trenutkih, ko se je tekma lomila. igro in to jim je pod vodstvom tre- premagali Severno Makedonijo. Na OFEM-u je Slovenija na tek- nerja Jana Rizmana uspelo. Sloveni- Kako ste odigrali ta del turnirja? movanju 3x3 zasedla tretje mesto. jo so zastopali Rok Kozel, Nik Jović, Rok Kozel: Predtekmovanje smo Ali je bilo to tretje mesto za vas Miha Smrekar in Martin Žerjal. odigrali dokaj dobro. Mogoče smo presenečenje in ali ste po turnirju V predtekmovanju so fantje izgu- v prvih dveh tekmah igrali s preve- zadovoljni z osvojeno bronasto bili proti Litvi in Nemčiji, a z odločil- liko mero strahospoštovanja do medaljo? no zmago nad Severno Makedonijo nasprotnika. Kljub temu smo se v Rok Kozel: Za nas ni bilo takšno in boljšo razliko v koših vseeno nap- tretji tekmi proti Severni Makedoniji presenečenje, saj smo medaljo redovali v izločilne boje. V četrtfi na- zbrali in zadnjo, odločilno tekmo od- imeli v mislih že od samega začet- lu so premagali Estonijo, v polfi nalu igrali odločno ter jo na veliko prese- ka priprav. Vedeli smo, da je do- izgubili proti Franciji, nato pa na nečenje drugih udeležencev v sku- segljiva. Z bronasto medaljo smo tekmi za tretje mesto ugnali Srbijo pini tudi zmagali. Z zmago na zadnji zagotovo zadovoljni, saj je medalja in osvojili odlično tretje mesto. tekmi skupinskega dela smo obrnili na takšni ravni tekmovanja, med Pomembno vlogo pri tem uspe- na glavo vrstni red skupine in smo košarkarskimi velesilami, kar lep hu je odigral Rok Kozel, mladi ko- se uvrstili v nadaljevanje turnirja. dosežek. šarkar s Ptuja, ki je svoje vtise strnil V odločilnem drugem delu tek- Kakšen je bil občutek ob preje- v intervjuju za Štajerski tednik. movanja ste dosegli zmago nad mu bronaste medalje in kako ste jo Kako ste doživeli OFEM in Estonijo, poraz s Francijo in zmago proslavili? kaj vam pomeni ta dogodek? nad Srbijo. Ali ste ta drugi del odi- Rok Kozel: Občutek je bil feno- Rok Kozel: Olimpijski festival evrop- grali bolje kot prvega in kaj so bile menalen, medaljo pa smo proslavili ske mladine je bil zame enkratna glavne značilnosti teh treh tekem? s skupno večerjo v hotelu. priložnost za dokazovanje svojega Rok Kozel: Da, defi nitivno smo Kako bi ocenili igre slovenske znanja in napredka. Obenem je bil ta del odigrali bolj odločno kot prvi reprezentance in svoje igre na tur- Foto: Črtomir Goznik tudi odličen preizkus, kjer sem lah- Nadarjeni ptujski košarkar Rok Kozel del, saj smo vedeli, da tukaj ni pros- nirju 3x3 na OFEM-u? tora za napake. Vedeli smo, da nas Rok Kozel: Igri naše reprezentan- lahko že najmanjša napaka stane ce bi podal oceno +4, saj smo po Nogomet  Lige MNZ Ptuj dobrega rezultata, zato smo bili v medlem začetku tekmovanja stopili tem delu še toliko bolj osredotoče- skupaj in prikazali boljše igre. Glede ni na zmago. Pri porazu proti Fran- na svoj prvi nastop na večjem tek- V ligah MNZ Ptuj bo igralo rekordnih 196 ekip ciji smo bili do konca v igri za fi nale, movanju menim, da sem se odrezal a je padec koncentracije povzročil, dokaj dobro. da se nismo mogli več vrniti v igro Kaj ta uspeh pomeni za V tekmovalno leto 2025/26 se pa bo potekalo v vseh skupinah po za zlato medaljo. vašo košarkarsko prihodnost? je v lige Medobčinske nogometne dvokrožnem sistemu tekmovanja. Glavne značilnosti zadnjih treh Rok Kozel: Gre za potrditev, da sem zveze Ptuj prijavilo rekordnih 196 tekem pa so bile predvsem borbe- na pravi poti. Ta uspeh mi daje do- ekip, kar potrjuje rast in vitalnost Močno zastopane nost, nepopustljivost in zbranost v datno motivacijo za nadaljnje delo lokalnega nogometa. Tekmovanja ključnih trenutkih. Srbija je bila ovi- in treninge. bodo potekala v devetih starostnih mlajše selekcije ra na poti do bronaste medalje. To David Breznik kategorijah, od članov in veteranov V mlajših starostnih kategorijah – do najmlajših – cicibanov U-7. od mladincev do cicibanov U-7 – bo letos sodelovalo kar 149 ekip. Turk Tenis  Dva mednarodna turnirja Članske lige z 22 krogi in poudarja: »Zelo nas veseli, da se je pokalnim tekmovanjem po nekaj letih v tekmovanje znova prijavilo več mladinskih ekip (11) in Zidanškova v polfinalu Vodja tekmovanja in sekretar kadetskih ekip (10). To je jasen po- MNZ Ptuj Janko Turk je ob razkritju kazatelj sistemskega dela klubov z sestave članskih lig dejal: »V dveh mlajšimi selekcijami, boljšega sode- predala dvoboj Erjavčevi članskih ligah bo nastopilo skupno lovanja med klubi ter rasti otroških 23 ekip – 12 ekip v superligi in 11 ekip nogometnih šol.« v 1. razredu. Ekipa Oplotnice se le- tos ni prijavila v tekmovanje. Obe Priprave in organizacija ligi bosta potekali po dvokrožnem sistemu, kar pomeni, da bo vsaka tekmovanj ekipa odigrala 22 krogov.« Na osnovi izvedenih anket med Foto: Črtomir Goznik Vse članske ekipe, skupno 30 sodelujočimi ekipami v nekaterih Janko Turk, vodja tekmovanj v ligah MNZ Ptuj ekip, ki so vključene v tekmovanja kategorijah, na osnovi sklepov pod okriljem NZS in MNZ Ptuj, se komisij za veteranski nogomet in leto 2025/26. Komisijski žreb tek- Začetek tekmovanj bo 19. in 20. bodo pomerile tudi v Pokalnem tek- strokovne mladinske komisije, ki je movalnih parov v vseh kategorijah avgusta s predkrogom tekmovanja movanju Pivovarna Union. pripravila skupine sodelujočih ekip Tekmovanje v veteranskih ligah v posameznih mlajših kategorijah, je bil izveden v okviru vodstva tek- Pokal Pivovarne Union. Konec te- poteka v dveh starostnih katego- movanja pretekli teden. Razporedi dna, 23. in 24. avgusta, s 1. krogom je izvršni odbor MNZ Ptuj sprejel rijah (veterani +35 in veterani +40, vse potrebne sklepe (propozicija za so objavljeni na spletni strani MNZ tekmovanj začnejo člani v superligi in 1. razredu MNZ Ptuj, medtem ko op. p.); v njih bo sodelovalo 24 ekip. tekmovanje, tekmovalni koledar za Ptuj, prav tako tudi vse ostale in- se 30. in 31. avgusta začnejo tekmo- Ekipe v ligi +35 so razdeljene v dve jesen 2025), povezane s tekmova- formacije, povezane s tekmovanji v vanja v mlajših kategorijah. Pred za- skupini (teritorialno). Tekmovanje nji v ligah MNZ Ptuj za tekmovalno ligah MNZ Ptuj. četkom tekmovanj je Janko Turk še Foto: TZS dodal: »Do začetka tekmovanj nas Tamara Zidanšek ločijo še dobri trije tedni, ki jih bodo ekipe izkoristile za čim boljšo pri- pravo na tekmovanje. Vodstvo tek- Nekdanja najboljša športnica movanja in obe strokovni organiza- Planinšek obstal v mestne občine Ptuj Tamara Zidan- ciji (društvo nogometnih sodnikov šek je v minulem tednu igrala na četrtfi nalu Bolzana in društvo nogometnih trenerjev) mednarodnem teniškem turnirju pa bodo z izvedbo aktivnosti, kot W75 Cordenons. Konjičanka je bila V seriji treh zaporednih turnir- so seminarji, izobraževanja, pripra- v Italiji četrta nosilka in se je prebila jev v Italiji je Filip Jeff Planinšek, vili vse ostale deležnike, da skupaj do polfi nala tekmovanja. Na pešče- član Teniškega kluba Terme Ptuj, v kar najbolj pripravljeni vstopimo v nih igriščih je nanizala tri zaporedne minulem tednu tekmoval na med- novo tekmovalno sezono.« zmage in polfi nalni dvoboj je mora- narodnem turnirju M25 Bolzano. David Breznik la proti slovenski nasprotnici Vero- Hočan je v prvem krogu brez večjih niki Erjavec zaradi bolečin v kolenu težav s 6:2 in 6:2 premagal Italijana Pari 1. kroga superlige so: Središče predati brez odigrane točke. Pred Andrea Motta. V drugem krogu je – Apače, Noč Poljčane – Bukovci, tem je Zidanškova v prvem krogu pripravil veliko presenečenje, saj je Gorišnica – Makole Bar Miha, Graje- premagala Brazilko Gabrielo Ce z izločil prvega nosilca Juan Carlosa na ANpro – Rogoznica, Stojnci – Ge- izidom 7:6 (7), 2:6 in 6:1, v drugem Prada Angela. Bolivijca je prema- rečja vas in Markovci – Ormož. V 1. krogu je bila boljša od Italijanke Silvie Ambrosio z izidom 6:1 in 6:2, gal s 6:3 in 6:2. V četrtfi nalu je naš razredu MNZ Ptuj bodo igrale nas- lednje ekipe: Cirkulane – Pragersko, medtem ko je četrtfi nale dobila z mladi nadarjeni teniški igralec na- izidom 6:2 in 6:2 proti Italijanki Da- letel na previsoko oviro, saj ga je z Podlehnik – Dornava Digitalpar- lili Spiteri. V fi nalu turnirja v Corde- rezultatom 3:6, 6:1 in 4:6 premagal tner.si, Skorba – Hajdoše, Zgornja nonsu je Italijanka Nuria Brancaccio peti nosilec turnirja Italijan Gabriele Foto: Črtomir Goznik Utrip s tekme nogometne superlige Polskava – Leskovec in Polskava av- gladko ugnala Slovenko Veroniko Pennaforti. toprevozništvo Grobelnik – Tržec. Erjavec z izidom 6:2 in 6:1. David Breznik 16 Šport, zanimivosti torek  5. avgusta 2025 Nova strategija razvoja športa v Sloveniji Sprejet nacionalni program športa za obdobje 2026–2035 Nov strateški dokument Opredeljuje cilje in prednostne na- športnih zvez (OKS ZŠZ), Zveza za prinaša jasne cilje, večjo loge, programe za različne ciljne šport invalidov Slovenije – Sloven- Franjo Rozman: »Novi dostopnost športnih skupine, investicije v športno infra- ski paralimpijski komite ter nacio- program je krajši, strukturo in površine za šport v na- nalne panožne športne zveze. programov ter sistematično konkretnejši in temelji na ravi, razvojno-strokovno podporo, Poudarki nacionalnega progra- spremljanje učinkov športa jasnih indikatorjih uspeha organiziranost v športu, prireditve, ma športa se nanašajo predvsem na družbo in gospodarstvo. promocijo, družbeno in okoljsko na dostopnost strokovno vodenih – šport postaja bolj Državni zbor je 15. julija soglasno odgovornost ter podporne meha- programov in dvig splošne ravni vključujoč in dostopen za sprejel resolucijo o novem nacional- nizme. gibanja prebivalcev, vzpostavljanje vse.« nem programu športa, ki predsta- Program zajema vsebine in uk- infrastrukturnih in organizacijskih vlja ključni strateški okvir za opre- repe, ki jih država podpira z javnimi pogojev za izvajanje športnih pro- konkretiziral posamezne ukrepe za delitev javnega interesa na podro- sredstvi: športna vzgoja in rekreaci- gramov, za množično ukvarjanje s njegovo izvedbo ter določil nosilce čju športa v Sloveniji. Z njim športna ja za otroke in mladino, vrhunski in športom v vseh oblikah (od športa in roke za njihovo izvedbo. politika vstopa v novo obdobje, ki kakovostni šport, šport invalidov, otrok in mladine do športa invali- S sprejetjem nacionalnega pro- krepi razvoj športa na vseh ravneh študentski šport, znanstvenoraz- dov, rekreacije in športa starejših) grama športa Slovenija krepi svoj – vrhunski, kakovostni, rekreativni, iskovalne aktivnosti, investicije v in pogoje za omogočanje vrhunskih strateški okvir na področju športa, Foto: Črtomir Goznik športu invalidov in športu za otroke športno infrastrukturo, strokovna tekmovalnih dosežkov slovenskih kar bo omogočilo nadaljnji razvoj in mladino. izobraževanja, informatika, medij- športnikov. Nacionalni program športa na vseh ravneh in v vseh ob- Predsednik Športne zveze Mestne občine Ptuj Franjo Rozman Nacionalni program športa v Re- ska podpora ter mednarodne špor- nudi podlago za nadaljnjo krepitev likah. publiki Sloveniji za obdobje 2026– tne aktivnosti. stroke, infrastrukturnih pogojev in vključuje standarde za varnost v nih mest. Na Finskem uporabljajo športu, zaščito pravic športnikov in račun za dokazovanje vpliva športa 2035 (NPŠ) je strateški dokument, Pripravljen je bil v okviru obse- podpornih mehanizmov za šport. Novosti nacionalnega ki določa javni interes na področju žnega sodelovanja športne sfere. Po sprejemu resolucije bo mini- strokovnih delavcev, obvladovanje na zmanjšanje stroškov zdravstva. diskriminacije in nasilja ter promoci- Pripravljen bo izvedbeni načrt, športa ter usmerja razvoj športne Vključeni so bili predvsem Olimpij- strstvo pripravilo izvedbeni načrt programa športa politike v prihodnjem desetletju. ski komite Slovenije – Združenje nacionalnega programa, ki bo jo fair-play vrednot. ki bo opredelil konkretne ukrepe, Nacionalni program športa, ki je roke in nosilce. To vključuje stro- bil pripravljen v okviru obsežnega sodelovanja športne sfere, prinaša Satelitski račun kovna izobraževanja, podporo za znanstvenoraziskovalne aktivnosti, nekaj bistvenih novosti. Te je iz- Satelitski račun za šport bo omo- medijsko ter informacijsko oporo. postavil predsednik Športne zveze gočil, da šport v Sloveniji prvič dobi Mestne občine Ptuj Franjo Rozman. natančno vrednotenje, tako kot - Jasnost, merljivost in ambiciozni, Letni program športa druge družbene dejavnosti. Postal vendar izvedljivi cilji; program je ob- bo ključni instrument pri usmerja- Občine morajo vsako leto pripra- likovan na podlagi analize prejšnje nju sredstev, spremljanju napredka viti letni program športa, ki temelji strategije, ki je bila realizirana le in argumentiranju koristi vlaganj v na prioritetah iz nacionalnega pro- približno v 10 % obsega, zato je šport. grama športa. O vsebini letnega novi dokument krajši, konkretnejši V raziskavi Ekonomske fakulte- programa športa je predsednik in se opira na indikatorje uspeha. te Ljubljana je v Sloveniji v satelit- Športne zveze Mestne občine Ptuj - Vključujoč in dostopen šport skem računu za šport za leto 2018 Franjo Rozman povedal: »Program za vse: cilj je enaka možnost vidno, da na področju športnih in določa sofi nancirane dejavnosti, udeležbe ne glede na soci- drugih storitev za prosti čas (širša obseg proračuna in prednostne alno ali geografsko ozadje. opredelitev športa vključuje poleg cilje s strani občinskega sveta po - Struktura šestih ciljnih področij tekmovalnega športa tudi rekrea- posvetu z lokalno športno zvezo. s 23 podcilji in osnovnimi ukre- tivne, zdravstvene, izobraževalne Novi program bo omogočal dostop pi, ki pokrivajo vse oblike športa. in družbene vidike športa) znaša do jasnih meril in kriterijev za fi nan- - Satelitski račun za šport je ra- ponudba 2,11 milijarde EUR, kar ciranje preko modela pravilnikov čun za sistematično spremljanje predstavlja 1,63 % BDP in vpliva na OKS-ZŠZ. Večina občin na področju ekonomskih in družbenih učinkov 2,52 % vseh delovnih mest. V Avstriji regijske pisarne OKS-ZŠZ Ptuj ima športa; bo pomemben instru- so s pomočjo satelitskega računa že sedaj natančno izdelana merila Foto: Črtomir Goznik ment pri načrtovanju in evalvaciji. izračunali, da šport ustvari 3,6 % in kriterije za to področje.« Utrinek z medobčinskega tekmovanja v teku. - Družbena in okoljska odgovornost BDP in vpliva na 6,5 % vseh delov- David Breznik/OKS Strelstvo  EP 25/50/300/šibrenica Chateauroux FRA, 2. del Urška Kuharič in Matjaž Lepen zelo uspešna na 300 m in v trapu Na olimpijskem strelišču v fran- osvojil sedemnajsto mesto in ni bil (100, 97) in ležečem (99, 100) po- koncu zelo soliden. To četrto mesto coskem mestu Chateauroux se je zadovoljen z nastopom. Zmagal je ložaju zasedala sam vrh, ki si ga je mi pomeni veliko motivacijo in željo v ponedeljek končalo Evropsko Islandec Jon Thor Sigurdsson s 599 delila z odličnima Norvežanko Jea- po izboljšanju,” nam je po nastopu prvenstvo v streljanju z malim in ve- krogi. nette Duestad in Nemko Liso Grub. sporočila odlična ormoška strelka. likim kalibrom na 25, 50, 300 m ter V zadnjih dvajsetih strelih je Ormo- Z novim svetovnim rekordom 591 puško šibrenico. V trojnem položaju za žanka v stoječem položaju dosegla krogov je zlato odličje osvojila Nor- Urška leže na 300 m s krog izgubila odličje 95 in 96 krogov in izgubila uvrstitev vežanka, ki je imela krog prednosti med osvajalkami odličij, saj je s sto- pred Nemko in tri pred Francozinjo. 588 krogi do 13. mesta Kuharičeva je nato v soboto na- ječim položajem, s 194 krogi, od- V moški konkurenci je naslov evrop- stopila še v svoji zadnji disciplini na lično opravila Francozinja Agathe skega prvaka, z novim evropskim in Ormoška strelka Urška Kuharič je tem EP – v trojnem položaju s pu- Cecile Camille Girard in izrinila Ku- svetovnim rekordom – 594 krogov, po koncu nastopov na 50-m streli- ško velikega kalibra. Ormožanka je haričevo s tretjega na četrto mesto. slavil nekdaj madžarski, zdaj pa šču zamenjala malokalibrsko puško s 587 krogi osvojila odlično četrto “Ker je to neolimpijska disciplina romunski strelec Peter Sidi. Prek- za velikokalibrsko in nadaljevala z mesto in s tem svojo drugo najbolj- in ji zaradi tega posvečam najmanj murski strelec Robert Markoja pa nastopi na 300-m strelišču. V petek šo uvrstitev na EP do zdaj. Boljša pozornosti, nisem imela prevelikih je nekako ponovil izkušnjo iz 50-m je odlična Ormožanka tekmovala v je bila le leta 2021, ko je takrat še pričakovanj glede rezultata. Kljub discipline, saj je po visokih dosežkih Foto: Strelska zveze Slovenije ležečem položaju in s 589 krogi, po v 120 strelih zadela 1.151 krogov in temu sem bila po zadnjem strelu v klečečem (99, 98) in ležečem (99, Ormoški trap strelec Matjaž Lepen je znova pokazal odlično strel- serijah 99, 96, 100, 100, 97, 97, osvo- osvojila bronasto odličje. Kuhariče- zadovoljna z opravljenim delom. 100) položaju, v zaključnem stoje- janje in se kot najboljši Slovenec v reprezentanci s 119 zadetki uvrstil jila trinajsto mesto. Kuharičeva je va je bila tudi tokrat na odlični poti, Žal mi je, da mi ni uspelo dodati še čem položaju dosegel 95 in 97 kro- na visoko 21. mesto. Na fotografi ji med pripravami za nastop na EP bila po štirih serijah na odlični poti, da ponovi ali izboljša svoj dosežek kakšnega kroga, ki bi mi prinesel gov, ter s skupnimi 588 krogi osvojil in v pogovoru z reprezentančnim trenerjem Matejem Žniderčičem. da izboljša svojo najboljšo uvrstitev izpred štirih let, saj je po klečečem kolajno, ampak rezultat je bil na končno deseto mesto in za odličjem na EP na 300 m, ko je v Osijeku leta zaostal le za tri kroge. zelo zadovoljen. Do razstreljevanja skega prvaka. Odlična sta bila tudi 2021 osvojila 11. mesto, a sta ji to za vstop v fi nale so Matjažu zmanj- nam dobro znana Hrvata Anton preprečili slabši zadnji seriji. Je pa Matjaž Lepen s 119 kali trije zadetki. Drugemu ormoš- Glasnović in Giovanni Cernogoraz, ob tem izboljšala svoj rezultat, saj je zadetki na 21. mestu kemu trap strelcu Tomažu Blazin- ki sta osvojila končno četrto in peto leta 2021 najboljšo uvrstitev doseg- šku ni uspelo najboljše streljanje, saj mesto. Slovenci so v ekipni tekmi la s 588 krogi, tokrat pa je s 589 kro- Minuli konec tedna so bili na olim- je s 112 zadetki, po serijah 20, 24, 21, osvojili enajsto mesto s 348 zadet- gi izenačila svoj najboljši dosežek na pijskem trap strelišču aktivni tudi 24, 23, zaostal za svojimi zmožnost- ki, ob Boštjanu Mačku pa sta za eki- SP, ko je leta 2023 v Bakuju osvojila slovenski strelci s puško šibrenico, mi in dobro formo pred EP in osvojil po nastopila oba ormoška strelca deveto mesto. Nova evropska prva- ki so od petka do nedelje opravili 67. mesto. Najbolj trofejni slovenski Matjaž Lepen in Tomaž Blazinšek. kinja je s 596 krogi postala izkušena z maratonskim tridnevnim nasto- trap strelec in dvakratni olimpijec Zmagali so Italijani (366) pred Hrva- Švicarka Anja Senti pred kolegico iz pom. Med petimi nastopajočimi Boštjan Maček je s 117 zadetki, po ti (360) in Turki (359). Med ženska- reprezentance Marto Szabo Bouza Slovenci na EP sta bila tudi odlična serijah 25, 25, 20, 23, 24, osvojil 43. mi v trapu je odlično streljanje pri- (595) in Norvežanko Jenny Vatne ormoška trap strelca Matjaž Lepen mesto. Uspešen je bil tudi Sandi kazala tudi Jasmina Maček in s 116 (594). V moški konkurenci je boljšo in Tomaž Blazinšek. Najboljše stre- Rolih, ki je s 116 zadetki, po serijah zadetki osvojila štirinajsto mesto. V uvrstitev med Slovencema dosegel ljanje je pokazal najmlajši v članski 21, 25, 24, 22, 24, osvojil 55. mesto, kvalifi kacijah je bila najboljša Špan- Robert Markoja, ki je s 595 krogi, Foto: Strelska zveze Slovenije konkurenci Matjaž Lepen, ki je za- Žan Šfi ligoj pa je tekmo sklenil s 108 ka Fatima Galvez, ki se je s 121 zadet- po serijah 98, 100, 100, 100, 98, 99, Ormožanka Urška Kuharič je s puško velikega kalibra v trojnem del 119 od 125 tarč, po serijah 24, 24, zadetki na 81. mestu. Najboljši kvali- ki na koncu veselila brona, po fi nalu osvojil dvanajsto mesto, svetovni položaju na 300 m osvojila odlično 4. mesto in dosegla najboljšo 22, 25 in 24 zadetkov, in se uvrstil na fi kacijski rezultat je dosegel Italijan je zmago slavila Nemka Kathrin Mu- prvak z let 2018 in 2023 Rajmond uvrstitev v slovenski reprezentanci. visoko enaindvajseto mesto med Massimo Fabbrizi s 123 zadetki in se rche (121). Debevec pa je tokrat s 593 krogi 88 nastopajočimi, z dosežkom je bil po fi nalu veselil tudi naslova evrop- Simeon Gönc torek  5. avgusta 2025 Nasveti 17 Zeleni nasvet Domača lekarna Špinača – malo smo jo pozabili Rman, zdravilo s travnika Špinača zagotovo sodi med superživila, čeprav jo nekako podcenjujemo ali pa pozabljamo nanjo. Zato ponovno spoznajmo to rastlino in izkoristimo moč, ki nam jo narava ponuja. Prav zdaj se namreč začenja čas, ko lahko špinačo spet sejemo. Seveda je še zgodaj, tako da jo posejte samo tisti, ki jo imate res radi. Pa vendar: če ne bo prevroče, je čas za setev tu. Družina špinačnic ima Špinačo sejemo v vrstice, da veliko članov zemljišče tudi med vegetacijo lažje rahljamo. Med vrsticami naj Vrtna špinača (Spinacia olera- bo nekje 25 cm razmika. Poletne cea) je verjetno še vedno najbolj setve se bodo seveda zaplevelile, poznana. A gre za rastlino, ki v zato vam bo setev v vrstice olajša- dolgem dnevu cveti, zato je ne la borbo s pleveli. Še bolje pa je, da moremo pridelovati celo leto. So- vzgojite sadike. rodnici špinače na vrtu sta še bli- tva in rdeča pesa. Od manj znanih Lažja je vzgoja vrtnin pa so sorodnice špinače tudi iz sadik Foto: Pexels francoska špinača (vrtna loboda), jagodna špinača in kvinoja. Ker gre Vzgoja sadik zagotavlja boljše Še preden bodo na travnikih zabrnele kosilnice, se hitro odpravite za skupino vrtnin, ki so najbolj ob- pogoje za vznik, manjšo porabo po cvetove rmana, ki niso odlični le kot zdravilo, temveč tudi kot čutljive na ozek kolobar, je to nuj- semena, predvsem pa lažje obvla- okusen dodatek k jedem in aroma pri varjenju piva. no vedeti. Špinačnice (lobodovke) dovanje plevelov. Gredice pripra- Rman je ljudski lek, ki so ga v terapevtske namene uporabljala že lahko na isto mesto pridejo najpo- vite istočasno, kakor boste sejali indijanska plemena v Severni Ameriki. V različne namene se upo- gosteje vsako peto leto. špinačo v lončke. Do presajanja bo rablja tudi v slovenskem zdravilstvu, najpogosteje kot čaj iz posu- vzkalilo veliko plevelov, ki jih bos- šenih cvetov. Denimo ob vročini, prehladu ali gripi, pomaga tudi pri Špinača je rastlina te pred presajanjem enostavneje gastrointestinalnih težavah, celjenju ran, kot analgetik pri glavobolu kratkega, mrzlega uničili. Foto: MP in kot blago pomirjevalo. dela leta Za vzgojo sadik potrebujete Malabar špinača je plezalka, ki potrebuje oporo. lončke premera 3–5 cm. V vsakega Uporaba v zdravilstvu Mnogi so že pozabili, da špinačo posejte od 3 do 5 semenk. Setev Najpogosteje uporabimo priprav- Jed špinačo lahko sejemo samo v kratkem dnevu, to samo rahlo prekrijte z zemljo. Po- Rman nabiramo vse od junija do septembra. Načeloma v zdravil- ke naravnih piretrinov. Ker znajo je pozno poleti in zgodaj spomla- tem jo postavite na toplo (jeseni, ne namene uporabljamo zgolj sušene cvetove s stebli, nič pa ne bo biti uši dokaj trdovratne, posebej pripravimo tudi narobe, če boste uporabili svežo rastlino. V ljudskem zdravilstvu je če ste jih opazili prepozno, pono- iz drugih vrtnin rman med drugim namenjen blaženju vnetij, prebavnih težav in kr- vite tretiranje trikrat zapored v tri- Tako je, špinačo jemo na tradi- vavitev, je odličen diuretik in pomaga pri presnovi maščob. dnevnem presledku. cionalen način, ko jo prelijemo z Če želite biti dovolj zgodnji, re- vrelo vodo, zmeljemo in pripravi- Proti vnetjem dno pregledujte posevek. Ko opa- mo kot prilogo nekaterim jedem. zite prve mravlje, je že smiselno, Vendar to isto jed lahko naredimo Za pripravo skodelice čaja potrebujete dve žlički posušenih lis- posebej če želite uporabiti narav- iz listov drugih vrtnin, ki jih lahko tov in cvetov. Prelijte jih z dvema decilitroma vrele vode, pustite 15 ne, domače pripravke, pelin, rabar- pridelujemo celo poletje. minut, nato pa počasi pijte do trikrat na dan. Omilili boste težave z baro, vratič. Zagotovo je na prvem mestu bli- vnetim grlom, notranje krvavitve, pomirili vneto sluznico in črevesje Kaj drugega ob pridelavi špinače tva ali mangold. To je vrtnina, ki je ter žolčnik in mehur. ni potrebno. Če ste seveda upošte- lahko na vrtu celo leto, saj prezimi. vali kolobar. Čiščenje kože Okus jedi iz blitve je popolnoma Dobri in slabi sosedje enak okusu jedi iz špinače. Tudi Ob težavah s suho, razdraženo ali aknasto kožo lahko pripravite blitvo sejemo zdaj ponovno, mlaj- rmanovo mazilo. V kozarec dajte nekaj cvetov in listov rmana ter Špinača je zelo prijazna vrtnina. ša bo namreč lažje prezimila. Res- jih prelijte z oljčnim oljem ali kokosovo mastjo in pustite štiri tedne Foto: MP Razume se z mnogimi vrtninami. nično svetujem, da blitve ne sejete na soncu. Precejeno olje nato na vodni kopeli zmešajte s čebeljim Špinača Omenila sem že paradižnik, br- direktno na stalno mesto, ampak voskom v razmerju 2 : 1. Uporabljate ga lahko za čiščenje por, laj- stični in listnati ohrovt. Poleg teh vzgojite sadike. Res pa je, da jo šanje bolečin prsnih bradavic ali za mazanje suhe kože na rokah in di. Kot rečeno, dan se je že toliko spomladi) ali v nekoliko bolj hladen rastlin so njeni dobri sosedje še lahko posejemo tudi v vrstice 40 nogah, pa tudi za sproščanje mišic in nego dojenčkove ritke. skrajšal, da bo setev špinača uspe- in senčen prostor pozno poleti. Sa- bob, brokoli, cvetača, fi žol, jajče- cm narazen, mlade rastline pa red- la. Sejemo jo vse do konca sep- dike so primerne za presajanje po vec, krompir, ohrovt, pastinak, čimo tako, da liste uporabimo za tembra, v zadnjih letih še v okto- petih tednih. strniščna repa, redkvica, zelje, li- navadno solato, kakršno delamo bru, v rastlinjaku pa vse do konca Prva setev poleti je ravno zdaj, stnati ohrovt, kumare, kolerabica, tudi z endivijo, solato ali radičem. oktobra. Glede na vreme v zadnjih nekje konec julija, v začetku av- hren, rabarbara, zelena, sladka Druga vrtnina, ki je sicer zdaj ne letih jo v rastlinjake lahko sejemo gusta. Zadnja setev spomladi je v koruza, azijska listnata zelenjava, sejemo več, ker je malo pozno, je že od januarja naprej. Setev je začetku aprila. Potem se dan že koper in koriander. špinača malabar. Špinača malabar smiselna nekje do začetka aprila. preveč podaljša v času spravila in Ima pa tudi nekaj neprijateljev: je plezajoča rastlina, zato jo sadi- V dolgem, vročem dnevu pa takoj pridelek ni več kvaliteten. rdeča pesa, motovilec, francoska mo ob plotu ali pa ji damo oporo, zacveti. Če opazite uši (te bodo težava špinača, blitva, čebula niso najbolj najbolje mrežasto. Lahko pa jo sa- Tisti, ki imate to rastlino resnič- samo v pomladanskih setvah), primerne sosede. dimo ob robu visokih gred, kjer bo no radi, boste torej v prihodnjih lahko potresete po rastlinah pe- A ne pozabite, prijateljstvo med hitro prekrila stranice in preprečila dnevih špinačo posejali prvič letos. pel, lahko naredite pripravek iz rastlinami velja samo na tisti razda- sončnim žarkom, da bi pregreva- Najbolje je, da pod paradižnikom pelina, listov rabarbare ali vratiča, lji, kjer se korenine med seboj sti- li zemljo. Na soncu naredi veliko naredite dovolj prostora v zastirki v trgovinah pa najdete tudi nekaj kajo, dotikajo. To pomeni, da na so- okusnih, nekoliko bolj mesnatih in posejete prvo špinačo kar tja. Še pripravkov, ki vam bodo pomagali. sednji gredi lahko raste, kar želite. lističev, ki jih obiramo in pripravimo Foto: Pexels bolje pa je, da jo podsejemo pod sproti. Pogosto jih tudi samo na brstični ali listnati ohrovt. S tem bo hitro prepražijo v voku in podobnih Rman v kulinariki zemlja pozimi prekrita, kar kapus- posodah. nicam zelo ustreza. Čez poletje nam ogromno listne Uporaba rmana v kulinariki je danes precej redka in le maloko- Špinača sicer potrebuje hranila, mase da tudi blazinasta novoze- mu znana, v preteklosti pa so ga pogosto uporabljali kot zelenjavo. a najpogosteje jih prav zanjo os- landska špinača. Ker je dober so- Privoščite si ga lahko v solati, in sicer uporabite rmanove listke ter taja v zemlji dovolj od prejšnjega sed paradižniku, jo lahko poseje- tudi cvetove. Gre za nekoliko grenak, a aromatičen okus. Cvetovi so posevka. Ker je sposobna iz zemlje mo (ali posadimo sadike) podenj nekoliko bolj medeni. Nekoč so ga uporabljali tudi kot aromo pri var- potegniti veliko dušika, ki pa ga in istočasno služi tudi kot zastirka. jenju piva, danes pa je znana predvsem uporaba pri pripravi likerjev pogosto zaradi kratkega dneva ne Danes kupimo pri nas lahko tudi in drugih žganih pijač. zmore vezati v rastlinsko maso, je seme jagodne špinače, letos pa znana po tem, da včasih vsebuje sem prvič zasledila tudi sadike za- Rman na vrtu preveč nitratov. To se lahko zgodi nimive rastline japonske špinače. Če boste rman posadili ob robovih vrta, boste izboljšali rast neka- posebej v rastlinjaku. Zato špinače Imam jo doma, v loncu. Raste lepo, terih vrtnin. Znan je namreč po tem, da izboljšuje kakovost prsti. Je res ne gnojite. Vsekakor pa vam bo je grmičasta rastlina, ki pa potre- denimo dober sosed solate, paradižnika, peteršilja in korenčka. A to hvaležna za uporabo pripravkov, buje oporo. Verjetno bi se na robu ni edina pozitivna lastnost: s svojim vonjem odganja nekatere ško- ki vsebujejo alge ali rastlinske iz- visoke grede povesila. Žal še nisem dljivce, predvsem rastlinojede žuželke, hkrati pa privablja druge, ki vlečke. Z njimi posevek zalivajte v našla časa, da bi jo tudi porezala in škodljivce plenijo, na primer ose. Za namene hortikulture so vzgojili stresnem času. Zgodnje setve so pojedla. Zato vam bom o tem, kako že veliko različnih vrst, in tako je barvna paleta cvetov precej boga- še vedno lahko izpostavljene tem- se je obnesla, poročala naslednje ta, vse od bele do temno rožnate. Toda pri sajenju rmana previdno, peraturnim skokom, ki jih špinača Foto: MP leto. Raste pa bujno. saj lahko zaradi svoje nezahtevnosti hitro postane invazivna rastlina. ne mara. Novozelandska špinača je zelo primerna za visoke grede. Miša Pušenjak T. Dečman 18 Ljudje in dogodki torek  5. avgusta 2025 Ptuj  Zgodba Mitrovega vrta Zgodovinska riviera, ki navdušuje goste iz vsega sveta Hotel Mitra je hotel z zgodbo, ki je tesno povezana z zgodovino mesta in njegovim razvojem. Piše jo tudi Mitrov vrt v prvem nadstropju hotela, kjer raste nešteto zelenih okrasnih in cvetočih rastlin, za kar skrbi Martina Vesenjak. Podravje, Ormož  Na prazniku lanu pri teti Marti, kjer so iz semena naredili lan »Preden se je dekle poročilo, si je Tako je najprej povedala teta Marta in nato še šaljivo do- dala: »Jaz gvanta ne bom več potrebovala.« Na pravem prazniku lanu, te najstarejše kulturne rastline, ki je dan- danes skoraj že pozabljena, je teta Marta prikazala celoten zapleten in dolgotrajen postopek od semena do tkanine. Na sončno sredino dopoldne nekje 20 redov. Vse do danes sem Foto: Črtomir Goznik nas je pot zanesla v pravo dolino ga imela vsega nakoljenega, okoli Mitrov vrt krasi kopija Mitre, ki se rodi iz skale, delo ptujske akademske slikarke Metke Zupanič. miru, prežeto z naravo in domač- 70 količkov, okrog pa vrvi, da se bil- nostjo, v Cerovec Stanka Vraza ke niso polegle. Glavice so namreč Cvetje in urejeno okolje ji že od nekdaj veliko po- imamo zgodovinsko riviero, saj imamo ležalnike, pod Jeruzalemskimi goricami, kjer težke in v vetru se rade zapletejo, meni. Cvetoče rastline glede na letni čas postavlja v kjer lahko ležijo tako gostje hotela kot tudi drugi domuje Marta Gregorc, bolj znana nato poležejo in potem stebla niso ospredje, zelene rastline za njimi pa njihovo cvetje, obiskovalci. Ob uživanju in počitku imajo namreč kot teta Marta. Že ime da slutiti, da ravna. Ta danes so res ravna in zelo barve in oblike še bolj poudarjajo, da vrt zažari v pogled na zgodovino mesta, tako znotraj objekta gre za pravi raj z lepo urejeno oko- sem zadovoljna z letino. Glavice so vsem svojem sijaju. kot v mestnem stolpu, ki se zrcali v steklu prehod- lico, kjer se čas ustavi in kjer živi morda nekoliko manjše, ker je bila „Mitrov vrt smo začeli urejati leta 2008, ko smo nega hodnika. Tako ta vrtna ureditev in zasaditev gospodarica, ki ima kljub zrelim suša, a nič zato,« je med puljenjem prenovili celoten hotel in razširili njegove zmoglji- ter zgodovinsko okolje tvorijo bistvo te zgodo- letom še vedno veliko trdne volje. lanu pripovedovala in nadaljevala vosti. Predstavlja zunanji atrij hotela, ki je name- vinske riviere, ki navdušuje goste in obiskovalce iz Lepo število obiskovalcev se je kar z navodili: »Lan pulimo na čisto, da njen sproščanju gostov hotela in tudi zunanjih obi- vsega sveta. V hotelu Mitra namreč v devetdesetih čudilo, kaj vse zmore ženica v letih ni zraven trave, potem ga skitimo, skovalcev. Na ta atrijski vrt smo namestili številne odstotkih prevladujejo tuji gostje. Vedno pa si želijo s sedmico na prvem mestu. povežemo v majhne šopke. Tam lonce z različnimi rastlinami, plezalkami, cvetočimi spoznati tudi tistega, ki ta vrt ureja. Mitrov vrt tvori Tako se je teta Marta skupaj z udeleženci rastlinami, enoletnicami, trajnicami. V teh letih se bistven element doživetja hotela Mitra, s katerim je vrt razvil, obogatil z novimi rastlinami, katerih upravlja Hosting management in consulting,“ z okoli 20 rastlinic.« vzdrževanje zahteva veliko pozornosti, od zaliva- navdušenjem pripovedujeta Peter in Martina. Gre za eno najstarejših kultur- nja, obrezovanja, zaščite pred škodljivci, gnojenja nih rastlin, ki je dandanes pri nas do razmeščanja le-teh na ustrezna mesta v različ- Živo cvetje tudi v sobah hotela že skoraj pozabljena. Delo je bilo nih letnih časih. Nekatere rastline so občutljive na in na okenskih policah opravljeno, kot bi mignil, pogu- preveč sonca, nekatere premikamo iz sence na mni obiskovalci pa so se rade vo- sonce in obratno. Na Mitrovem vrtu imamo vedno Na Mitrovem vrtu rastejo tudi rastline nekaterih lje preizkusili v njem, mnogi med prijetno ambientalno glasbo, da se ustvarja harmo- Ptujčank in družin, ki so jih podarili zaradi prepriča- njimi prvič. »Letos pa se bo dobro nija pogledov na rastline, občutkov in tudi zvočnih nja, da sodijo na ta vrt. Zelo so jim hvaležni. Redno vezal, ker je tak vuhko. Lani se je učinkov. Zvečer je vrt prijetno osvetljen z ambien- prihajajo na vrt, občudujejo rast in se veselijo sku- bolj trl,« je med delom pripomnila talno razsvetljavo. Ime je dobil po Mitri, ki je eden paj z Martino Vesenjak, ki ji je v čast, da lahko skrbi ena izmed sodelujočih, oblečena v od simbolov Ptuja. Tako se imenuje tudi hotel. V za te rastline. narodno nošo. središču vrta stoji kopija Mitre, ki se rodi iz skale. Zaradi zavetrne lege večina rastlin lahko s kopre- Kip je delo ptujske akademske kiparke Metke Zu- nasto zaščito preživi na prostem, v varno zavetje Zahteven postopek panič, predstavlja pa simbol hotela,« sta najprej pospravijo le občutljive rastline. Pozimi je na Mit- Nato so jih moški zložili v majhne povedala Peter in Martina Vesenjak. rovem vrtu bolj enostavna zelena postavitev, kljub kopice, kjer bodo do prvega dežja. temu pa je še vedno zelo vabljivo okolje za pitje »Ko se snopi posušijo, posmukamo Na voljo tudi kava, osvežilne pijače kave ali kakšnega drugega napitka. semena – te majhne glavice,« nam in še kakšen kulturni dogodek Živo cvetje krasi vsako izmed petih tipov sob pokaže teta Marta in nadaljuje, hotela Mitra. Tudi to goste navdušuje. Njegova da nato stebla položi po travi, da Na Mitrovem vrtu je na voljo tudi gostinska zunanjost pa je že vrsto let ena najlepših v starem Foto: KTD Ivanjkovci se orosijo. »Tako ležijo nekje od 15 postrežba. Gostje lahko v miru popijejo kavo, osve- mestnem jedru in širše, kjer dobesedno cveti vsa- Lan je treba tudi oprati. do 20 dni, da oleseneli delci stroh- žilne pijače ter druge napitke in pijače. »Občasno ko izmed oken, s čimer prispevajo k urejenosti in gostimo tudi manjše kulturne dogodke v okviru butičnemu videzu zgodovinskega mestnega jedra ptujskih festivalov, saj je naša želja, da se ohrani Ptuja. Za lepo rast jih je treba zalivati dvakrat dnev- »Iz naše grabe nihče kot oaza miru. Mitrov vrt je zgodovinska riviera na- no. ne bo odšel lačen« šega hotela. Na morju imajo morske riviere, mi pa MG Tudi tokrat je zgodaj vstala in že kak dan pred tem skupaj s hčerko pripravila številne dobrote – 12 ko- lačev domačega kruha, kvasenice, piškote, postržjače, različne potice in še in še … Tudi letos je prav vse velikodušno pogostila. Na koncu z domačo kislo juho, za katero je poskrbelo ormoško društvo kmeč- kih žena in člani društva za oste- oporozo. »Mislim, da iz naše grabe nihče ne bo odšel lačen,« se je nas- mehnila gospodarica, oblečena v laneno obleko, ki si jo je – kakopak – sama sešila. A še preden so jedi zares poku- sili, so tako kot nekoč – poprijeli za delo. Z bistveno razliko, saj je bilo dela le za »pokušino«. Povzpeli so Foto: Črtomir Goznik se namreč na majhno njivico čez Zelena in cvetlična oaza predstavlja zunanji atrij hotela, ki je namenjen sproščanju gostov hotela in zunanjih cesto nasproti hiše, ki je tu in tam gostov. še modro cvetela. »Posejala sem Zanimiva ženica je pokazala celoten postopek – od semena do tkanine. torek  5. avgusta 2025 Ljudje in dogodki 19 ZʹEE:>Wa/, ,Zsa:hh:͗ skom. Solze mi kar tečejo. Toliko ljudi res nisem pričakovala. Prišli Lanena semena dobra ͲƉƌĞǀŽnjnjƵĚŽďŶŝŵƚƵƌŝƐƟēŶŝŵĂǀƚŽďƵƐŽŵ so od povsod, Poljčan, Slovenske za želodec ͲŶĂƐƚĂŶŝƚĞǀǀĚǀŽƉŽƐƚĞůũŶŝŚƐŽďĂŚǀŚŽƚĞůƵ Bistrice, Maribora, Ptuja, Ilirske Bi- Marta je razkrila številne skriv- ŵŝŶĞƐƐsĞůĂƌŝƐĂƐĂΎΎΎ^ƵƉĞƚĂƌ strice. Zadovoljna sem, da ljudi za- nosti pridelave in predelave lanu, ͲϰdžƉŽůƉĞŶnjŝŽŶ nima dogodek in si želijo spoznati zaupala pa nam je še, kako upo- lan ter celoten postopek, kako priti ͲůĂĚŝũƐŬŝŝnjůĞƚƐĮƐŚƉŝŬŶŝŬŽŵ rablja lanena semena. »Za kruh, do platna. To je bilo vendarle prvo zmleta semena dam tudi v jogurt, ͲƉŽŬƵƓŝŶĂǀŝŶĂƐƉƌŝŐƌŝnjŬŽŵ blago v zgodovini,« je še dejala in potresem po solati ali pa upora- ͲŽŐůĞĚŝŶĚĞŐƵƐƚĂĐŝũĂǀŵƵnjĞũƵŽůŝǀŶĞŐĂŽůũĂ dodala, da se je sama vsega naučila bim v zdravilne namene. Dober ͲǀƐĞŽŐůĞĚĞnjƵŶĂŶũŽƐƟƉŽƉƌŽŐƌĂŵƵ praktično iz knjig: »Leta 2005 sem je predvsem za želodec, sploh če ostala brez službe. Pozimi sem or- ͲǀŽĚĞŶũĞŝŶŽƌŐĂŶŝnjĂĐŝũŽƉŽƚŽǀĂŶũĂ imajo ljudje težave s kislino ali ima- ganizirala delavnice, ker smo imeli jo kakšne rane, vnetja, saj naredi doma ovce in nismo vedeli, kam z =DJRWRYLWHVLVYRMVHGHçåHGDQHV nekakšno sluz oz. zaščito. Zvečer volno. Na njih nas je zdaj že pokoj- LQSRNOLĀLWHSRVORYDOQLFR6RQĀHN namočimo seme, zjutraj pa tekoči- Foto: MH na Püčkova Lujzika naučila presti. 6ORPåNRYDXOLFDQD3WXMX no popijemo.« Že naslednje leto sem posejala lan Monika Horvat 20 Križem kražem torek  5. avgusta 2025 Besedilo in fotografi je: Aljoša Toplak  Tipa v Iranu Alkohol v Iranu (6) Ko vozimo po mraku in nas premetavajo luknje v asfaltu, ob cesti poskakujejo zas- tavice premraženih možakarjev. Nasrin spusti okno in jih vpraša po ceni, nato eden izmed možakarjev švigne na motor in mu sledimo do hišice, ki stoji ob šumu hudour- nika. Nasrin in Fazeh gresta preverit notranjost: »V redu bo, pridite.« Posedemo se na preprogi in iz torb povlečemo vodne pipe in araksagi, to je doma varjeni tropinovec. Od leta 1979 je alkohol v Iranu strogo prepovedan, kar sicer ni ustavilo domačinov, da bi na skri- vaj varili in preprodajali žganje. Zaradi hudih kazni, ki vključujejo tudi usmrtitev proizvajalcev alko- hola, stane liter žganja za iranske razmere precej veliko – preračunal sem, da okrog 20 evrov. Za mnogo višje vsote je možno sicer dobiti Foto: Aljoša Toplak tudi pretihotapljen alkohol iz za- Pogled na naselbino, ki smo jo prečkali na poti do severa Irana. hoda, ampak s tem si nismo belili glave. Nasrin in Fazeh se odločita, reče Nasrin, »ampak kaj češ. Tukaj zanese. Takoj bi imeli pred vrati je najmočnejša stvar, kar sem jo da bosta pripravili večerjo, Saeed na vasi je varno, predvajamo lahko policijo.« Nato pokadimo travo, in poskusil v življenju.« Sredi noči po- pa mi pomigne in z Martinom mu Foto: Aljoša Toplak glasbo in tudi, če nas kdo vidi, ni ko se že nekaj ur smejimo v krogu, tem izmučeno ležimo pometani po slediva nazaj do avtomobila. Za- Predstavnik protikulture v Iranu goji marihuano, posluša rap glasbo in problema. V Teheranu pa zmeraj Martinu rečem: »Mislim, da se nam preprogi, ko Saeed prekine dolgo peljemo do bližnjega gostišča, ko časti Jezusa Kristusa. pazimo, da so okna zaprta, če koga je zmešalo.« On pa mi kima: »To tišino. nama pove: »Grem pogledat, ali »Ojoj, slabe novice,« reče in pog- ima kdo travo.« »Okej,« rečem, »a danes sagi, kar pomeni, da sem leda najprej Martina, nato mene. kar tako? A ni to nevarno?« Saeed jaz in zgolj jaz odgovorna za to, da »Zdesetkali so Hezbollah.« »Vojna se zareži: »Eh.« vaši kozarci ostanejo polni. V Iranu bo,« reče Fazeh, »zdaj je pa neizo- Čez dve minuti se vrne in reče: nikdar ne pijemo sami in nikdar ne gibno, Iran se bo maščeval! Vojna »Nimajo.« Peljemo nazaj do hišice pijemo brez hrane. Dobra iranska bo.« »Slabi časi so,« nadaljuje Sae- ob hudourniku, kjer mimogrede noč je takšna, da se veliko spije in ed, »žal mi je, da sta morala ravno srečamo mladega lastnika, ki na veliko pojé. Salámati!« »Salámati!« zdaj k nam.« In nato že spremeni klopci kadi džojnt. »On ima,« brez nazdravimo. Nato jemo, pijemo, ton glasu: »Ampak z nami sta var- kakršnegakoli presenečenja izdavi plešemo. »Ne vem, kaj sva pričako- na, nič ne skrbita.« Z Martinom Saeed in ga vpraša po ceni, nato vala,« čez nekaj časa že ves omo- se spogledava in si skomigneva, pa se obrne k nama: »Dva evra na tičen priznava Martin: »Mladina prepričana, da se bova že nekako gram, a je vama to drago?« Odki- v Iranu ga torej žura isto kot mi.« znašla, če se bo situacija stopnje- mava. Nato se v hišici po turško Iranci se zasmejijo. »Skoraj,« reče vala. »Z razlogom sva tukaj,« reče posedemo na preprogo, kamor Fazeh, »samo, da se v naša življe- Martin, »res se želiva podučiti o sta dekleti prinesli večerjo – ume- nja vmešava moralna policija.« vaši kulturi in še posebej o tem, šana jajca v paradižnikovi omaki, »Nekoč sem slišal,« rečem, kaj počnete mladi ljudje. Včasih je jogurt, čips in ploščati kruhi. »V »oziroma prijatelj mi je povedal ravno kriza tista, zaradi katere ljud- Iranu imamo poseben običaj,« zgodbo, da so neke mlade Iranke je spustijo maske. Posnela bova nama z Martinom razloži Nasrin. kamenjali, ker so jih zalotili, da so Foto: Aljoša Toplak čudovit dokumentarec.« Jaz mu le »Pitje alkohola je posebna prilož- na takšnem zasebnem druženju Iranska mladina je ista kot naša – popiva, se zadeva in veseljači, pleše, žurira, a v njihova življenja se vmešava kimam. nost s posebnimi pravili. Jaz bom plesale ob glasbi.« »Se dogaja,« t. i. »moralna policija«. Se nadaljuje … Slovenija, EU  Letos v Sloveniji za 473 odstotkov več gostov kot lani Je Slovenija nova zvezda butičnega turizma? Ker se znane evropske destinacije, kot so Santorini, Rim, Benetke, Barcelona ..., utapljajo v hordah turi- stov, se vse več Evropejcev odloča za potovanja v manj znane kraje. Potovanja v Slovenijo so po podatkih platforme Virtuoso v primerjavi z lani narasla za kar 473 odstotkov. Med junijem in novembrom namerava potovati 77 % vpra- sicer 32 %. Vendar pa je letalo še vedno najbolj priljubljen način šanih Evropejcev, v povprečju pa bodo porabili med 1.500 prevoza in se ga poslužuje 53 % popotnikov. in 2.000 evrov na osebo. Stroški nastanitve predstavljajo 32 % proračunov, pri čemer hrana in pijača predstavljata 24 %, V iskanju skritih draguljev našli Slovenijo čeprav se to razlikuje glede na starostno skupino. Medtem ko Kot rečeno, se med evropskimi popotniki povečuje zani- starejši od 45 let več porabijo za hrano in udobje, mlajši od 35 manje za skrite dragulje izven uveljavljenih turističnih poti. Po let med potovanjem iščejo predvsem »doživetja dobrega po- najnovejših ocenah Virtuoso, vodilne svetovne platforme za čutja«. luksuzne in butične destinacije, so potovanja v Slovenijo juni- Trendi potovalnih agencij kažejo, da večina izbira potovanje ja, julija in planirana v avgustu letos zrasla za kar 473 % v pri- v maju, septembru ali oktobru namesto v najbolj vročih me- merjavi z enakim obdobjem lani. Na drugem mestu je Hrvaška secih poletja. V mnogih krajih prehodna sezona ponuja bolj (+ 356 %), tretja je Češka (+309 %). Znatno se je povečalo tudi pristno lokalno vzdušje, pa tudi nižje cene kot na vrhuncu se- zanimanje za Turčijo (+272 %) in Avstrijo (+143 %). Sredozem- zone. 91 % odstotkov vprašanih načrtuje potovanje znotraj ce- lje sicer ostaja najbolj priljubljena regija; zlasti države Španija, line, kar gre pripisati razcvetu nizkocenovnih letalskih prevo- Italija, Francija in Grčija. Le osem odstotkov evropskih turistov znikov na kratke razdalje in nenehni geopolitični negotovosti razmišlja o potovanju izven celine. zunaj meja EU. Ob tem jih čedalje več potuje z avtomobilom, in R. M. Foto: S. Švigelj KOLOFON ƒ”‘«‹æƒ”ƒœ‡”Œƒǣ, ǡ͚͙͛͘͘͜͠ǡ ‡ƒ‹œ˜‘†ƒ˜–‘”‡•,˜‡…‹͚ǡ͛͘‹˜’‡–‡œ”‡˜‹Œ‘–‘’͚ǡ͛͘Ǥ ƒ”‘…‹‡̻•ƒŽ‘‘Ǥ•‹ ‡Ž‘Ž‡–ƒƒ”‘«‹ƒǣ͚͛͘ǡ͘͘ǡœƒ–—Œ‹‘˜–‘”‡͚͘͞ǡ͘͠ǡ˜’‡–‡͚͛͛ǡ͚͘Ǥ ”ƒ•ƒ…‹Œ•‹”ƒ«—ǣ͚͚͘͘͜Ǧ͘͘͘͘͘͝͞͞͞͝’”‹„ƒƒ†Ǥ†Ǥ œ†ƒŒƒ–‡ŽŒǣ”—ā„ƒœƒ«ƒ•‘’‹•‘‹”ƒ†‹Œ•‘†‡Œƒ˜‘•–ƒ†‹‘Ǧ‡†‹ǡ†Ǥ‘Ǥ‘Ǥǡ–—Œ ‡ƒ”‘«‡‹Šˆ‘–‘‰”ƒƤŒ‹”‘‘’‹•‘˜‡˜”ƒ«ƒ‘‹‡Š‘‘”‹”ƒ‘Ǥ Ǧƒ‹Ž—”‡†‹æ–˜ƒǣ–‡†‹̻”ƒ†‹‘Ǧ–‡†‹Ǥ•‹ ‹”‡–‘”‹…ƒǣ‘‹ƒ‘Žƒ”‹« ‰Žƒ•‘–”ā‡Œ‡ǣƒ”Œƒƒ‹ŠŽ‡” ȋ͚͘Ȍ͟͜͡Ǧ͛͜Ǧ͙͘ ‹•ǣƒŽ‘‘ǡ†Ǥ‘Ǥ‘Ǥƒ˜‡ƒ†‘†ƒ‘˜”‡†‘•–Œ‡˜”ƒ«—ƒ˜…‡‘‹œ˜‘†ƒ‹•‡‘„”ƒ«—ƒ˜ƒ †‰‘˜‘”ƒ—”‡†‹…ƒǣ‹‘ƒ‡œƒ”‹« ˜•Žƒ†—œ͙͜Ǥ«Ž‡‘Ǧ͙ȋ”ƒ†‹Ž‹•–͚͟Ȁ͚͙͘͡ȌǤ‹•ƒƒƒŽƒ†ƒǣ͙͘͘͘͘‹œ˜‘†‘˜Ǥ ’”‡Œ‡ƒŽ‹Š‘‰Žƒ•‘˜’‘‡Ǧƒ‹Ž—ǣƒ„‹”ƒŽ‹̻”ƒ†‹‘Ǧ–‡†‹Ǥ•‹ ”‡†‹撑”–‹Š•–”ƒ‹ǣ ‘ā‡‘Š‘”‹« ƒ”‡–‹‰ǣ‘Œƒƒ,‡Šȋ͚͘Ȍ͟͜͡Ǧ͛͜Ǧ͙͜ǡƒ”Œƒƒ ‘„‡…‘Žȋ͚͘Ȍ͟͜͡Ǧ͛͜Ǧ͚͘ •ƒ‘„‹•‘˜ƒŽ‡…‰‘•–‹•‡˜‡”‹‰‡‡†‹ƒ„ƒ”œƒ—’‘’‹Œƒ«‡ǡ‡’ƒŠ”ƒ‡‹…‹‰ƒ”‡–ǡ’”‡Œ‡ ‘˜‹ƒ”Œ‹ǣ‘Œ…ƒ‡ŽŒƒ”‹«ǡā‡ƒƒ‡–‡…ǡ‘‹ƒ ‘”˜ƒ–ǡ‘Œ…ƒ–‹«ǡ•–‡”ƒ‘”‘懅 –‡”‡–ǣ™™™Ǥ–‡†‹Ǥ•˜‡–͚͜Ǥ•‹ǡ™™™Ǥ”ƒ†‹‘Ǧ’–—ŒǤ•˜‡–͚͜Ǥ•‹ †‘Ž‘«‡‘文˜‹Ž‘–‘«ǡœƒƒ–‡”‡ŽƒŠ‘†‘„‹„”‡œ’Žƒ«‡‹œ˜‘†”‡˜‹Œ‡ǡ«ƒ•‘’‹•ƒƒŽ‹”‹āƒǤ•ƒ ‘–‘”‡’‘”–‡”ǣ,”–‘‹” ‘œ‹ ƒ•Ž‘˜ǣƒ†‹‘Ǧ‡†‹–—Œǡ’Ǥ’Ǥ͡͝ǡ•‘Œ‹‘˜ƒ…‡•–ƒ͛ǡ͚͚͘͝–—ŒǢ–‡ŽǤǣȋ͚͘Ȍ͟͜͡Ǧ͛͜Ǧ͙͘ǡˆƒ•ǣ –‹•ƒ‹œ˜‘†‹ƒƒƒ•Ž‘˜‹…‹‘œƒ«‡‘˜”‡†‘•–˜–‘«ƒŠǤƒ˜•ƒ’‘”ƒ„ŽŒ‡‡˜”‘•–”ƒƒ ‡–‘”‹…ƒǣ‡ƒ‘ƒ—’‘–‹« ȋ͚͘Ȍ͟͜͡Ǧ͛͜Ǧ͛͝Ǥe–ƒŒ‡”•‹–‡†‹Œ‡ƒ•Ž‡†‹–—Œ•‡‰ƒ–‡†‹ƒ‘œ‹”‘ƒƒæ‡‰ƒ†‡Žƒǡ‹‰ƒŒ‡ ’”‹†‘„‹‡‘–‘«‘Ǥ ‡Š‹«ƒ”‡†ƒ…‹Œƒ‹‰”ƒƤ«‘‘„Ž‹‘˜ƒŒ‡ǣŽƒ˜‘‹„ƒ”‹«ǡƒ‹‡Ž‹ā‡” —•–ƒ‘˜‹Ž”ƒŒ‹‘†„‘” –—ŒŽ‡–ƒ͙͜͡͠Ǥ œŠƒŒƒ˜•ƒ–‘”‡‹’‡–‡Ǥ ‡«‹ˆ‘”ƒ…‹Œ‘‰‘•–‹•‹˜‡”‹‰‹‡†‹ƒ„ƒ”ƒ™™™Ǥ‡†‹ƒ„ƒ”Ǥ•‹Ǥ torek  5. avgusta 2025 Za kratek čas 21 Skrinja domačih viž — Ansambel Vikend Z valčkom Na lepo skupno pot počastili spomin na Tineta Lesjaka Med narodno-zabavnimi an- velikim nepozabnim koncertom skladba Ko polko urežem je pos- sambli, ki so v tem času obogatili z več kot sto glasbeniki in plesalci tala naj viža petega desetletja ptu- skrinjo domačih viž z novo sklad- pod naslovom Vikend bo!. Od jskega festivala. Najlepšo zgodbo bo, je tudi ansambel Vikend, ki leta 2020, ko je prenehal z igra- pa je ansambel spisal na Ptuju je na narodno-zabavni sceni že njem takratni vodja Rajko Petek, leta 2016. Takrat so slavili trikrat: šestnajsto leto. Njihova nova nastopajo v sestavi: Primož Osek postali so najboljši ansambel med skladba, valček Na lepo skupno (vokal, kitara), Mihael Gaj Volk zasedbami, za najboljšo vokal- pot, je luč sveta zagledala sredi (vokal), Miha Lesjak (vokal, bas) no izvedbo so prejeli Korenovo julija. Ob njeni izdaji so člani in Gregor Gramc (vokal, harmo- plaketo, nagradilo pa jih je tudi ansambla povedali, da ima prav nika). Igrajo narodno-zabavno občinstvo z izborom njihove me- posebno zgodbo. in zabavno glasbo, vse v živo. lodije Staram se za naj festivalsko Melodijo je namreč pred pet- Znani pa so tudi po svojem šov melodijo v tem letu. Sicer pa so najstimi leti ustvaril nepozabni programu. Zakladnico slovenske v svoji dosedanji karieri nastopili Tine Lesjak, veliko ime slovenske narodno-zabavne glasbe so doslej že na vseh slovenskih festivalih glasbe, harmonikar, skladatelj, obogatili že z več kot petdesetimi narodno-zabavne glasbe, na kate- dolgoletni član in vodja večkrat avtorskimi pesmimi. Vsako leto rih so prejeli številne nagrade. V nagrajenega ansambla Bratje iz Foto: zasebni arhiv Ansambel Vikend izdajo vsaj dve novi pesmi. Doslej tem času igrajo pogosto tudi na Oplotnice, sicer njihov dolgole- so izdali že štiri zgoščenke, skladb veselicah in drugih dogodkih. Že tni prijatelj. Več kot desetletje je ljubezen, ki združi dve osebi. letos poroči. Tako pesem na sim- redbo pa sta zaslužna člana Miha imajo še skoraj za dve, so povedali s svojim imenom pa dajejo vede- bila skrita v predalu, čakala, da Počaščeni smo, da lahko z njo bolni ravni spremlja tudi njegov Lesjak in Gregor Gramc. Zvočni ob lanskem jubileju. Festivalskih ti, da najpogosteje nastopajo ob dozori. obeležimo tudi spomin na Tine- osebni korak na lepo skupno pot,“ posnetek je bil ustvarjen v studiu odrov še niso povsem zapustili koncu tedna. „S spoštovanjem do Tineta je tovo ustvarjalnost in prijateljstvo. so v ansamblu Vikend še pospre- Petra Finka, ki je poskrbel tudi za oz. glede teh nastopov niso rekli Ansambel Vikend sestavljajo pesem končno zaživela v polnem Skladba je še posebej čustvena mili izdajo svoje nove skladbe, za videopodobo pesmi. zadnje besede. Ansambel Vikend glasbeniki, ki igrajo z dušo in za sijaju. Gre za preprosto, čisto in tudi zato, ker se eden od članov katero je ob Tinetovi glasbi bese- Ansambel Vikend je svojo 15. zelo dobro pozna tudi ptujsko dušo. iskreno pesem, takšno, kot je ansambla Vikend, Primož Osek, dilo prispeval Ivan Sivec. Za pri- obletnico v letu 2024 počastil z festivalsko občinstvo. Njihova MG Sudoku  Sudoku Od torka do torka Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manj- šem kvadratu pojavi le enkrat. Tadejev znakoskop Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven   €€€  Bik   €  Dvojcka   €€  Rak   €  Lev   €€€  Devica   €€  Tehtnica   €  Škorpijon   €€  Strelec   €  Kozorog   €€  Vodnar   €  Ribi   €€  Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog (Velja za teden od 5. avgusta do 11. avgusta 2025.) 1 znak – slabo, 2 znaka – dobro, 3 znaki – odlično Tednikova nagradna razrezanka  Kaj je na fotografiji? Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografi jo po črtah in nato na novo sestavite kva- dratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Ra- dio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 11. avgusta. Lahko jo tudi fotografi rate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Izmed vseh poslanih rešitev razrezanke bomo vsak teden izžrebali do- bitnika, ki prejme pravljico Metulj Srečko in gozdna čarovnija. Nagrado po- darja Talum, d. d., Kidričevo. Zdaj pa veselo na delo! Srečna izžrebanka Tednikove nagradne razrezanke je: Kristina Hauptman, 2253 Destrnik Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke!  Tednikova nagradna razrezanka - kuponček Ime in priimek: ______________________________________ Naslov: ____________________________________________ Pošta: _________________________________________ Telefon: __________________ Foto: ČG 22 Poslovna in druga sporočila torek  5. avgusta 2025 8 / AVGUST 2025 Z VAMI VSAK PRVI PONEDELJEK V MESECU UROŠ BUH: VSI NA KOLO MAMINO TEL IN O VAŠE ZDRAVJE SE PREHITRO S TARATE? NARAVNO: DIŠI PO ZDRAVJU VRT: /%/36)̌-8- S 8 P ) R ̩ I % D : E ) L  KOM? TEMA MESECA: λʸˉ 43˂- & 8 PRODAJI! 6) ) > / 70%&) K : ULIN ) ARI 7 KA • 8 MO - DA • LEPOTA • ZDRA Prva slovenska ženska in družinska revija. NaročiteV sJeE •n VaR bTr •e DzOpMlačni telefonski številki 080 4321 ali na www.trafika24.si Postanite novi naročnik Štajerskega tednika in oblecite praktičen brezrokavnik! Če še niste naročnik, a bi to radi postali, je zdaj pravi čas. Vsi, ki se boste v času trajanja akcije naročili na Štajerski tednik, boste prejeli unisex športni brezrokavnik z ukrojeno podaljšano hrbtno stranjo, primeren za pomlad, poletje in jesen. Do nagrad ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili naročeni na Štajerski tednik in se zavežete, da boste naročnik ostali vsaj eno leto. Športni brezrokavniki so na voljo v modri barvi v velikostih: M, L, XL, 2XL (samo do porabe zalog) S SKLENITVIJO NAROČNIŠKEGA RAZMERJA PRIDOBITE TUDI DRUGE UGODNOSTI: • 20 brezplačnih prilog s koristnimi nasveti • Vsak teden reviji Stop in Čvek za ugankarje • 20-odstotni popust pri naročilu malih oglasov v Štajerskem tedniku • Izbrani izleti po ugodnejših cenah POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RES SPLAČA! www.salomongroup.si torek  5. avgusta 2025 Oglasi in objave 23 Umrli so Veseli s teboj smo živeli, Umrli so: Edvin Aubelj, Kidričevo, Cesta v Njiverce 36, roj. 1944 žalostni, ker te več ni … – umrl 23. julija 2025; Tatjana Fabjan, roj. Prejac, Ptuj, Mlinska c. Ostali so živi spomini. Z nami potuješ vse dni … 2a, roj. 1940 – umrla 24. julija 2025; Franc Krušič, Strajna 40, roj. 1942 – umrl 24. julija 2025; Duška Pintarič, roj. Čagran, Gorišnica 175a, roj. 1963 – umrla 24. julija 2025; Simona Škafar, roj. OSMRTNICA Topolovec, Lovrenc na Dravskem polju 100a, roj. 1974 – umrla 25. Z bolečino v srcu sporočamo, julija 2025; Rok Vodušek, Ptuj, Kvedrova ul. 2, roj. 1988 – umrl 25. da nas je v 92. letu zapustila julija 2025; Terezija Žmauc, roj. Bezjak, Savci 25, roj. 1933- umrla naša draga žena, mama in babica 26. julija 2025; Marija Murko, roj. Planinšek, Lovrenc na Dravskem polju 77, roj. 1939 – umrla 27. julija 2025; Angela Glažar, roj. Angela-Špela Petek Kirbiš, Hajdoše 36a, roj. 1935 – umrla 27. julija 2025; Kristina Strelec, roj. Toplak, Spuhlja 36, roj. 1961 – umrla 27. julija 2025; Z VIČAVE 71 P R I P R O D A J A L C I H Č A S O P I S O V Andrej Belšak, Vičava 86, roj. 1952 – umrl 28. julija 2025; Jožefa Od nje se bomo poslovili v četrtek, 7. 8. 2025, ob 12. uri na Pavič, roj. Letonja, Dolena 10, roj. 1943 – umrla 29. julija 2025; novem ptujskem pokopališču. Žara bo položena v vežico na Marijana Kramar, roj. Frčec, Ptuj, Frasova ul. 13, roj. 1943 – umrla dan pogreba ob 10. uri. 29. julija 2025. Žalujoči: mož Milan, hčerki Vlasta in Metka z družinama Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodo- vino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna FILMSKI cena. HORVAT WOOD, d. o. o., Moškanjci 1i. Tel. 051 667 170. ODKUPUJEMO vse vrste hlodovine REŽISERJI iglavcev in listavcev, hrast, bukev, NA VEČ KOT 100 STRANEH KRIŽANK bor, smreka. Možnost odkupa tudi na panju in spravilo lesa. Aleksan- IZ der Šket, s. p, Irje 3d, Rogaška Slati- na. Tel. 041 785 318. NOVE ŠTEVILKE www.reporter.si KMETIJSTVO OZADJE OPERACIJE REFERENDUM KUPIMO traktor, traktorsko priko- Aleš Primc in Milena Miklavčič na novi politični misiji lico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo REZERVNO KOLO SDS kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 Kdo so Janševi agenti v državnem svetu 923 197. INTERVJU: GREGOR BEZENŠEK, GLASBENIK IN HUMANITAREC Ne želim se zapletati v umazane zgodbe KUPIM traktor, možno tudi s priključ- ki, ter kultivator Gorenje Muta. Tele- POGOVOR: ALEŠ KLINAR, GLASBENA LEGENDA AGROPOPA fon 041 680 684. Mi, Slovenci, nismo kar eni Jožeti, mi smo Janezi! PRODAM prašiče – odojke. Aleš Plohl, Cvetkovi 45, Podgorci. Tel. 041 818 457. Štajerska budilka! Od ponedeljka do petka od 6. ure naprej 56 Narodno Zabavne Glasbe Minoritski samostan Ptuj, 5. septembra 2025, ob 19.30 www.radio-tednik.si 24 Kronika torek  5. avgusta 2025 Podravje  Vremensko pester konec tedna: toča, nalivi in veter Kralj: »Lahko bi padala toča v velikosti teniških žogic!« Foto: ČG Če v soboto ne bi šla v zrak protitočna obramba, bi Podravju trda predla. „Z neba bi letele ledene krogle v velikosti teniških žogic,“ je situacijo glede na velikost in strukturo nevihtnih oblakov opisal Darko Kralj, vodja protitočne obrambe pri Letalskem centru Maribor. V soboto proti večeru so neurja besnela po polovici države, v več krajih je silovito udarila toča, ki je tokrat največ škode povzročila na poljščinah in vrtninah. Padala je tudi na Ptuju ter v nekaterih okoliških krajih. Piloti, ki delujejo na protitočni obrambi, so oblake ukrotili do te mere, da so padala minimalno velika ledena zrna. Če ne bi posredovali, bi bila situacija v Podravju po besedah Darka Kralja iz Letalskega centra Maribor bi- stveno resnejša. „Izvedli smo dva poleta, vsakič po eno uro. Obakrat Foto: ČG smo porabili ves reagens, ki ga Foto: ČG Voda je odtekla, ko so gasilci in stanovalci odmašili jaške. Toča na Ptuju. Če ne bi bilo v zraku protitočnega letala, ki je v oblake spustilo srebrov jodid, bi po besedah Darka nosimo na letalu. Posipali smo Kralja iz Letalskega centra Maribor glede na velikost nevihtnih oblakov lahko padala toča v velikosti teniških žogic. celo območje Dravskega polja, od toča v velikosti teniških žogic. Iz sko letališče se ob 20. uri zapre Slovenskih Konjic do Lenarta in še oblakov, ki smo jih posipali, je nato in do takrat se ne bi vrnili, pa tudi Z enim smo rešili, kolikor se je dalo. dlje. Na nebu je bilo nekaj vzpore- padala toča največ v velikosti koru- veter je bil za vzlet premočan. Prvi Že pred tremi leti smo opozarjali, dnih nevihtnih oblakov, bile so tri znega zrna,“ je pojasnil Kralj. val neviht smo obvladali, drugega da bo eno letalo v danih vremen- ali štiri posamezne celice, ki so bile Poudaril je, da so rešili, kolikor zaradi objektivnih razlogov nismo skih razmerah za učinkovito ob- visoke več kot 17.000 metrov; to je bilo v danih pogojih možno. „Po mogli. A smo tako ali tako naredili rambo premalo. Nevihtni oblaki so je zelo velika nevihta in iz takšnih drugem pristanku nismo mogli več veliko. Če bi imeli na voljo več letal, vedno višji, običajni so bili tam do oblakov bi zelo verjetno letela vzleteti. Razloga sta dva. Maribor- bi situacijo bistveno lažje reševali. 10.000 metrov, v soboto so bili za- gotovo 17.000 metrov. Poleg tega nas ovira delovni čas mariborske- ga letališča, ki je ob delovnikih do 16.30 in koncih tednov do 20. ure.“ Mestne ulice so se spremenile v hudournike Ptujske ulice, na katerih je bilo Foto: ČG vse pripravljeno za praznovanje Toča na Ptuju Ptujske noči, so se v soboto pred večerom spremenile v reke. Voda na dveh lokacijah. Poveljnik PGD no vodo črpali iz ene kleti. Na gra- je kot hudournik tekla povsod Ptuj Marjan Satler je povedal, da jenskem koncu so lokalni gasilci v središču mesta: po Murkovi, so posredovali na Dravski ulici pri posredovali zaradi podrtih dreves, Cankarjevi, Slomškovi, Dravski … kitajski restavraciji. Tam je popla- škode na objektih in infrastrukturi Glede na močan naliv v mestu na vilo cesto, gasilci in bližnji stano- pa na srečo na območja Ptuja ni Foto: ČG srečo ni nastala prevelika škoda. valci so odmašili jaške, da je voda bilo. Dravska ulica na Ptuju je bila jezero. Pomoč gasilcev je bila potrebna odtekla. Na Vošnjakovi so meteor- Mojca Zemljarič Kar veliki srpan skuha, Danes bo pretežno jasno. Najvišje dnevne temperature bodo od 25 do niti kimavec (september) ne prekuha. 29 °C. OBETI V noči na sredo se bo od severa del- no pooblačilo. Nastala bo kakšna Rojstva: Barbara Sužnik – deklica Julija; Jana Arzenšek – deklica kratkotrajna ploha, lahko tudi Julija; Veronika Gojkošek – deček Vitan; Anja Brglez – deklica Neli; zagrmi. Čez dan se bo nato posto- Maja Emeršič – deček Urban; Sanja Špindler – deklica; Teja Kokalj – pno jasnilo. V notranjosti Slovenije deklica Ava; Nives Štuhec – deček Nael. se bodo še pojavljale krajevne pa- davine. Na Primorskem bo zapihala Poroki – Ptuj: Sašo Arnuga, Trnovska vas 49, in Pia Pšenič Pikelj, šibka do zmerna burja. Šešče pri Preboldu 3; Miha Strelec, Placerovci 8, in Ines Lebar, Hla- ponci 33. Napoved za Podravje Vir: ARSO