HB. 4^w. >-j öLi...Hi, ioro^ 28» sept«:mbi*L3 SSSÖ. Poštnina plačana v gotuvrni. Ixhaja vsak ter»k, uatrtftk in •ObOto. - C»m i Za celo leto 80 K, u pol let« 40 krön, za Cetrt leia 20 K, za 1 mesec 7 krön. Poiamtxna •tovllka •!¦¦• I krono. Na pismene naročbe brez pošlljatve denarja •• na morimo ozirau. Narocniki naj pošlljajo naročnino po poštni nakaznlcl. Reklamacije glede Usta so poštnine proste. Ne- frankirani dopisi se ne sprejemajo. Na dopise brez podplsa se ne oxira. Ur«4al*tw» !¦ MMvalftv« se nahaja v Zmnf ttikanii v tiMfe, •lr««M«J«i»!*** •Ufo« *•.Y. Oglasl K računajo po pmMWjumm prostoru In sio«r: ia*md»t«jlue po 80 • #d 1 MM, u padanav xu inaniltt občnlh sborfv, nanu««« • anrtl, zahvale itd. W l-t# «4 1 Mft, M reklamne notice nti takitom 8 K •d vrste, Mall oglaai (najreč 4 rrtte) !• K. Prl ve«5kr«!n*h objarah (ttftt* Rokoplai M M ?r»Laj». Tttefon Ü if. IZDAJA IN TBSKA ZVEZMA TISKARNA V CELJU. OHta ODGOVORNI UREDNIK VEKOSLAV SPINDLER. ____________________ --------- -......--------------------------------—----—-------------.----____^__^_ J — n: Koroška — tužna sedaj in nikdar več! Ko se je narodna zavest v Sloveneih zc tako razvila, da je mogla slovenske- mu političncniii življenju doloeati glavni pravec, takrat snio s posebno smotrc- nostjo delovali na to. da si zavarujeino jezikovne, narodne ineje. Kako težko de- lo je to bilo, saj snio razun napram ftr- vatski bili od vseh ostalili strani obdam ocl smrtiiih sovražnikov, ki so nas i po svojem številu i po svoji gospodaiski in politični moči daleko prekašal'. Kaj smo bili proti Nenicem in Italiianom? Never- jetna priuiera, a šo neverjetnujs;? deistvo. da smo vkljub svoji Stevilni in gospodar- ski neziiatnosti vendarle dosegii velifcc uspehe v bojii za utrjcvanje svrjih na- rodnih pozieij. Posebno lepi so bili iiaSi uspchi napram Italijanom, a tudi na sevc- ru smo napredovali, osobito na Stajer- skcni. Naša najžalostnejša toeka je bila vcdiio v Korotami. Pač se je tarn v na- sem ljudstvii narodna zavest utrjcvala vediio bolj, a ponemčevalno delo nasprot. nikov je še moeneje nspcvalo in tudj iiaSi najveeii optiniisti so zaeeli obupavati, češ eez 50 ali 100 kt koroSkili Slovencev iicj bo več in če sc še toliko trudimo, kaj- ti nemški naval je prevelik. preiiud, ne moronio ga izdržati. In v slovenski politični tcrniiiiologlji se je ndoniačil izraz »tužni Koroian«. No- vinc so dnevno prinasale >.alostna poro- cila o neinškem prodiranju v «tužnem Korotanu«. o »tužnein Korotami« so go- vorili govorniki na ra/.nih shodih. osobito na zborovanjili Ciril-Motndovih podruJr- nic, o »tužnem Korotanu- so razpravljaü rodoljubi v resnili sejah in privatnih ra^- ffovorih tcr razmisljali knj hi še trebalo nkreniti. da se odvrne nevarnost propa- da. Osobito pažnjo je »tužneinu Korota- mi« vsikdar posvečala tudi naša id^aina narodna oinladina. A razume se, da se je istocasno z našim obrambniin delom v cnakem razmerju razSlrjal nemški na- pad. Prcgaiijanjc naSc inteligcnce in vseh narodnozavednili koroških Slovencev. naseljevanje najzagrizenejših Nemeev, iiporabljanje bajeslovnili denarnih svot. nabranih po vsem svetu, kjer probivajo Nemci, nečuven teror od strani raznih javnih iiradov: To so bila vsakdanla ncmška sredstva. ki so se uporabljala proti nam. K vsemu teinn nam niso dali narodnih šol in še manie so nam dovolili narodne učitelje. Stan.ie je bilo /a naSo stvar v istini obupno! Ali za Koroško jfe has pravoeasno sledila svetovna vojska in z njo nemSki polom. To je bila edina možnost. da sc nam Korotan spasi. Ncništvo propadlo, vrata v Korotair so nam na stezai otvor- jena. Sama najzagrizencjsa gospoda v Cclovcu računa z golovostjo na jugoslo- vensko okupaeijo. Nikdar se ni bilo take lepe prilike in je morda tudi nikdar vee ne bo. Clovek bi zaplakal, ko razmisljuje o takratnih naših grehih. Bodimo odkritl, da še nismo biü zreli za veliki trenntek! Namesto, da stopi eel narod kakor en niož pod orožje in zasede Koroško, se dado celo naši voditelji v Parizu presle- piti in prevariti, češ na severn ni treba krvi, tarn dobimo. karkoli botno zaliteva- l'i! Ta prevara je bil drngi naš greh. Sle- dil je lanski poraz v Korotanu, ki ga Je popravil srbski mce. Ali Celovec se nt dal več rešiti. Rntenta. ki je svojo beso- do že mnogokrat požrla, je to samo po- novila takrat, ko je pozabila na dano ob- ljubo, da si smenio na severu vzeti. koli- kor lioe^mo. Prvič so io to pokazalo ba5 na Celovcu. No, nadaljni udarec v na5 obraz je Pariz izvršil s sklepom, da sc irna izvesti na Koroškem plebiscit, Od tistega casa nas tepejo, kjer morejo In nam delajo težkoec, kakor da stoji že ce- la ententa na strani Duuajn.Zopet obstoji ves nas greli v nasem zaupanju v tn- tcnlo. 'I'ako moranio še eiikrat govoriti o našem »tužneni Korotanu-. Kakor da se pokorimo za grehe našili prednikov. PrJ- šli so v Korotan svobodni, a tudi oni s« bili zaupljivi, prevee zaupljivi dotlei nc- znanim tujceni, došlecem iz severozapn- da.Dali so se precej prevariti, zapustili so VLTO oeetov in se tako tako dali odvojiti od svojih bratov. Čim se je to doKodilo. ta-koj se je prieelo tudi nasc? na/adova- nje. Tja do liavarske.tra in blizn do Hu- naja so bili domovi naSih prednikov, a v poeetku 20. stoletja smo se borili za svoj obstanek celo že v Mariboni, v Ljubljani i" na obalili sinjega .ladrana:. Vse grehi prevelike zaupljivosti napram tnjeem in na obenem grehu trpi še 1. 1^?n naš »tužiii Korotan«. Cela ta zgodovina nam pae mora biti velik ueitelj. Samo Ja bi se od nje učili! Preleklost je bila nad vse žalostna. Bliža se reSitev, bliža se 10. oktober, dan plebiscita v conj A. Nase popolno zanpa- nje je, da bo zrnaga na naši strani. Ne- prijazna usoda, ki je baš naše brate v Korotami že od nekdaj najhuje nmčila, sc nekako ne more ločiti od svojih žrtcv. Le tako se morejo tolmaeiti vse neprijetnosti jn nt'i)ri.iaznosti, ki smo jih bili deležni v poslednji dobi radi našega Korotana. Na- se zaupanje je, da se bo ta neprijazna n- soda istotako morala ločiti od Korotana, ko bo tarn naš narod 10. oktobra izjavil svoje jugoslovensko mišljenjc. Mi brate pomiliijenio radi vsega dosedajnega trp- ljenja, ki so Ka morali nositi radi svojega narodnega preprieanja in jih prosimo, naj vztrajajo še do 10. oktobra. Zora puca, biče dana! In potem nikdar ne bo vcC tužnega Korotana! Prijateljem pa. ki nam nasprottijcjo v nasem koroŠkem vprašanju, kličemo. ¦ Bog nas varuj prijateljev! Mnogo ste j nas naučili! A najveeji nauk mora biti. i da oei ne obračamo več proti zapadn. ! Na iztoku je bil nekdaj naš dorn in tarn ! nekdaj zopet bo. Orijentirajmo se na iz- tok in prvo bodi, da z vso smotrenostjo zaenemo propagirati jugoslovensko bul- garsko bratstvo in ujedinjenje. To je nas prvi korak na iztok, a ta korak bo isto- casno pomenil tudi naš prvi udaree na zapad. O potrebi tega nas je naiicil »tužni Korotan«. liaüo Ie Korošec lovil po Srfoiii slranKarsRe prfslaže! To je jako zanimiva historija, ki istotako !epo osvelljuje Koroščev zna- čaj. Bilo pa je tako-le: Ko so slovenski narodni kmeto- valci ustanovili svojo Samostojno knie- tijsko stranko, so začeli kot nesepara- tisti seveda iskati somišljenikov tudi po ostalih delih nove države. Med dru- gim so prišli v Beograd, da tarn no- isčejo nckega gcspoda Obradiča, ali ka- ko se zove. ki je istotako ustanavljal svojo kmetijsko stranko in je imel tudi Že svoj Časopis. Pride nekaj slovenskih kmetov od Samostojne k njemu na razgovor. Ali g. Obradič je Slovence sprcjel zelo nezaupljivo te se obnašal nekako tajinstveno, kakor da ima pos- la s satnimi ugankami. Vprašal je raz- no in §e le po mnogem razgovarjanju se }2 dognalo, da že ima neke zveze z slovenskimi »agrarci«, vsled česar novim možem ne zaupa. Le s težavo se je dal v tch prilikah uveriti, da so došli možje v resnici zastopniki čiste prave kniečke stranke in da more, a- ko je i njemu samo za agrarstvo in nič druzega, stopiti v korperaeijo sa- mo s temi kmetovalci. Kdo je bil prejšni Obradičev »ag- rarni« drug \z Slovenije? Nihče drugi ko sam ->agrarec^< KoroSec! Ko je Ob- radie dobil zaupanje do slovenskih kmetov, jim začne odkrito pripovedo- vati, da je doslej imel stike v Sloveni- ji s »kmečko zvezo«. Sam Koroyec je prižel k njemu in mu slikal prilike v Sloveniji nekako tako, da je »Kmečka zveza« edina čista agrarna skupina, a Sarnostojna kmetska stranka da je sa- mo privesek demokratske stranke. O- bradič je seveda verjel, ker si ni mo- gel misliti, da bo ugiedni katoü^ki du- hovnik lagal. In vendar ni bilo vse zlato, kar se je s Koroščevega jezika svetilo. Samostojni so v tem pogledu ObradiČu dodobra predočili pravo sli- ko Korošca in Obradič je vzkliknil: ta- ko, sedaj še le razumem, zakaj se je Korošec toliko smukal okoli mene! Kjerkoü me je videl, takoj je vzel mo- io roko pod svojo in govoril v mene tako sladko, kakor da ga je sam medl Kar objemal me je po ulici, tako je si- lil v mene! Sedaj razumem, iska! je prilike, da vlovi v svoje rimske mreže tudi nekaj jrbskih kmetov! Ta poskus KoroScu toraj ni uspel, Uverjeni smo, da mu tudi morebitni drugi in tretji poskus ne bo prinesel več sreče. Na drugi strani nam ta slu- čaj zopet dokazuje, da je katoliškemu jezuitu prav vse jedno, kje najde za- vežnika, samo da more vladati; kajti misliti na to, da bi slovenski klerikalec pravoslavnemu bratu želel dobro, je giupost. Zveže se pač tudi s hudičem, a!i vedno samo radi lastne koristi. To je klerikalna nesebičnost, klerikalna morala. V srbski radikalni slranki se je pojavil o:=ter spor. Po mnenju politikov je nastal vsled tega, ker hoče Protič atrmoglavili sedajno konceiitracijsko vlado in še pred izvedbo volitev sam priti na povrSje. Naknadne W 1|V prodaja prodajalna „Čevljarske zadruge" Naroditl «7 ^Aliifi Naroöni ___________________________________... ________.. ________ 1290 3—1 1 Za 1ft*»M*fcl*«*«* se priporoča velika zaloga v manufakturi, kakor mm** «,s gt«w^«; sukno, fclot, hlačevina, druk, cefir in tkanlna. HUGO SCHMID trgovätaa z tnanufakturo na vellko. vzz Celje, gosposka ulica Stev. 27. b^ 12s? 21 osaiiQ množino kupujef dsbop obic jnö ysafta lefo, fudi lefos SRudolf Pevec velelržec v Mo^irju po svojih zastopnikih v sledečih krajih: Mapibor, Pesntca, Kungoia, Cmurik, Št. Asidraž pri Ve3?.nju, Šmai*tno v Rožni dolini, Šmartno cb Pafci in Rlozii*Le sca ————- Goj'kijo Savinjsk^ tloUno. —-——— Proclucenfi se naj blagovoHj^ direktno obrniti na kupo«a!ce, kajti pri ve- likem obsegu n\ možno vsaki stranUl iz Mqzirja odgovarjatl. PlaČam liaj- -"——————— dra/.je po dnevni ceni -- Se priporočain .........»-.,,>. 1294 -1 Rudolf Pevec, ttm i^ ^m *im wnr n mm ^m »¦ «¦ mtm an u. mb ¦»•. »» ¦¦• ¦»" ™» "^ ¦•¦ «^ •»* ~« ^™ ¦" »•» »w- mv —• —¦ -^ ~— — —« »^ •*- ¦—- — — —¦ ^» ^w ^h ^w ^^ ^v ^— ^— ^h ^^ ^h ^h ^k ^h ,h ^b p^ ¦¦ s^ b^ UV ^b ¦« «^J 7 >i» mm mim ^m ^m ¦¦ *bm ^h ^ib h^ ¦¦¦ i^ ^m ^u »4 ».•¦ ¦-— ^^ ¦—• ¦— ¦•— -•— — — ^— •— — ^» ¦•- ^b ^h mm Mp «¦>( lf< wli ¦(• MH U> Mil F* KJ čEsšjaL^^ :pjgLMr]K:^L iq^^o^r ! Ogrla*s - I glede opcijske pravice na ? Hum. 8D.D0D t. j. nominale šestnojst milijonov češhih Hron no9ih delnic. ) Občni zbor z dne 30. junija 1920 je pooblastil upravni svet zviSati delniško glavnico Češke banke Union v smislu § 7 c pravil od 80 ttii&]or,ov na 120 miljorsow cewkih t ros?. * IzvrSujoč ta skJep razpiše upravni svet Češke banke Union emisijo od « šBstnojsf miüjonov češhih Hron - 80.000 kom. delnic po nominale č. K ZOO- \ ki se ponudijo lastnikom t. č. v obtekn se nahajajouih 400.000 delnic po Č« it 360.— za delnico doštevSi 5°/t obresti (od nominalne * vrednosti) od I. prcssncči I92O do dneva vplačila s pravico dividende od I. prosinca 1920« na ta način, da odpade L na vsakfa'ii pet starih delnic cna &*owa. — Oeli akcij ae ne izdajajo. l Prijave za izvršitev dobavne pravice se sprejemajo od - | 23« do vštevši 30. septeratbra 1929 \ med običajnimi uradnimi urami pri Češki banki Union v Pragi, pri njenih podružnicah : Brno, Broumov, Ceiovec, Celje, Dornblrn, ¦ Kraljev Dvor, Fridek-Mlstek, Frelwaldau, Jablonec, Kaiiovivari, Kraslice, Kmov, Libarec, Line, Novi JiČIn, Olomuc, Opava, Pro- 6 stejov, Rumburk, Solnograd, Šumperk, Gradec, Vrchlabl in Žatec, a pri Šlezki industrijalni banki v Bilskem in njeni podru/nlci v Tešnu, i in pri Wiener Giro und Kassenverein, Wien I., Rockhgasse 4. ¦ Po preteku tega roka zgubijo delničarji pravico do subskripeije novih de!nic. a Da zamorejo gg. delničarji svoje opcijske pravice uveljavili, morajo predložiti vse delnice brez kuponovih pol z dvema od g vlo2nika podpisanami konsignaeijama; tiskovine izdajajo gori imenovana podpisna mesta. Po označenju delnic se bodo iste vrnile J lastnikom z eno konsignaeijo. ¦ Pri priiavi se mora položiti za vsako novo delnico, ki se ima dobaviti S čeških ktnoii I6ÖD v gofovini. S Ostalih č. K. 200,— za vsako novo delnico se zamore vplačati takoj pri prijavi opcijske pravice ali pa v času od izvršene J prijave do vštevši 30. septembra 1920. .... L Daljši rok za plačilo se ne prizna. Ako bi se rok prckoraCü, zapade vsaka pravica, ki je nastala s prijavo opeije, in vpla- ¦ Cani znesek zapade v korist rezervnega fonda banke. S Celotno vplačilo se mora izvrSiti pri onem zavodu, pri katerem jfi bil svojčas vplaCan delni znesek. J Ostalih 120.000 delnic je prevzela inozemska skupina po višjem tečaju kot gori navedeno. 1 V Pragi, dne 21. septembra 1920. XJpr&Vlli SVCt CeŠkc bailllO UlliOIl. \