NmiT «i i i slovenski dnevnik o Združenih državah i * Veljm. za vse leto ~ • • $6 00 Za pol ieta.....$3.00 ° ;J Za New York celo leto . *?.00 £ Za inozemstvo celo leto $7.00 'feai m i BI mi 11 m.............m ) 5 J GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. S The largest Slovenian Daily L' J the United States. j bwcd every day except Sundays w and legal Holidays. 75,000 Readers. TELET0N: C0RTLANDT 2876 Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879. NO. 34. — STEV. 34. NEW YORK, WEDNESDAY, FEBRUARY 10, 1026. — SREDA, 10. FEBRUARJA 1626. _TELEFON: CORTLAKDT 2876 VOLUME XXXIV. — LETNIK XXXIV KATOLIŠKI KARDINAL PROTI PR0HIBICIJI Kardinal O'Connell je rekel, da je katoliška cerkev proti prchibicijski zakonodaji. — Prisilna vzdržnost je proti Svetemu Pismu. — Vino ni zlo samoposebi. BOSTON, Mass., 9. februarja. — Rimsko-ka-liška cerkev v Ameriki je objavila potom kardinala O Connella, prvikrat svojo opozicijo proti ;>risi!ni prohibiciji. Oficijelne nazore cerkve je objavil kardinal v } nebnem ugotovilu. Ker je sledilo to ugotovilo :ciji cerkvene zmernostne družbe episkopalne ;Ave, v kampanji za lahka vina in pivo, bo izja-1 a kardinala brez dvoma ojačila vrste onih, ki Nusajo doseči modificiranje Volsteadove postave. fCardinal je pojasnil, da ne potrebuje katoliška rkev bodrila v svojem boju proti nezmernosti in !a odobrava popolno abstinenco. Poudarjal pa je točko, da je prisilna prohibicija v splošnem direk io nasprotna Svetemu pismu in katoliškim tradi-ijam. —1 Pivo in vino, — je rekel kardinal, — nista lo samoposebi. Povdarjal je dejstvo, da imata , ivo in vino svoj zakonit namen, ki sega od najvišje časti, podeljene vinu in krujiu v sveti evhari-stiji do splošnega dela, da namoči in oslajša pri-prosto hrano delavca. V ugotovilu kardinala se je glasilo med drugim: — Večkrat so me naprosili, naj pojasnim svoje nazore glede prisilne, splošne prohibicije. Dosedaj *em rajše molčal, a napačne izjave, deloma posle-lice nevednosti in deloma zlobe, glede stališča cerkve v splošnem in posebno v Združenih državah, zahtevajo jasno ugotovilo glede tega predmeta. Cital sem nasprotujoče si izjave odličnih laji-kov in tudi protestantovskih duhovnikov. Povsod ie opaziti veliko zmedo tako glede principov kot •,;lede dejstev. — Katoliška cerkev je najstarejša in največja •tična družba sveta. Vsled tega si žele vsi krščanski moralni reformatorji sodelovanja katolikov. — S prižnic pas označujejo njih teologi kot izdajalce Svetega pisma, a na javnih odrih odobra-vajer našo aktivno sodelovanje. — Številne slišim kričati, kadar se zavrse izgredi: Da bi le ne bilo vina! — Taka bedastoča, taka blaznost! Kadar greše ljudje, delate krivim darove božje. To je blaznost. Ali je vino, ki povzroča zlorabo? Gotovo ne. Nezmernost onih je, ki zlo- abljajo vino. Kričite: — Da bi le ne bilo vina! — da bi ne bilo nikakega železa—radi morilcev! — da bi ne bilo nikake noči—radi tatov! — da bi ne bilo luči — radi ogleduhov in špijonov! — To se milega sedanjem času! Sveti Janez pa nadaljuje: Ne razmišljajte, kajti to je satanski način razmišljanja. Ne krivite vina, temveč nezmernost ver recite pijancem: — Vino nam je bilo dano, da vzbudi v nas slad-o veselje, da se lahko smejemo, da uživamo zdravje, da je odpomoč za našo telesno slabost, ne :>a da vzame duši njeno silo. Bog vas je počastil z darom in ne onečastite samih sebe z nezmernim zavživanjem daru. POGLED NA NIAGARSKE SLAPOVE POZIMI (.»OCKWOOO » UMOCWOOO. M. v Nova pogajanja v antracitni stavki. Nova pogajanja v stavki antracitnih premogar-jev so se baje pričela v Wilkesbarre. — Konec stavke se bliža.—Predlagano prisilno razsodi- v w see. WILKEK-BARRE. Pa., 9. febr. V teku zadnjih štiri in dvajsetih ur no baje vprrzortli napore za uravnavo stavke 158.000 antracitnih ipremotgarjev, venidar pa je bilo nemogoče dobiti natančnih podatkov pLp-de tega. Linear ji pregnank s plinskimi bombami. Ljudska množica, ki je hotela linčati črnca, obtoženega umora, je bila pregnana s plinskimi bombami. — Črnec je bil v osmih minutah obsojen na smrt radi napada na nemško deklico. GEORGETOWN. Del.. <>. fVbr. Le Ofrcm minut ^o potrebovali porotniki. da s{>oznajo krivini črnca Harry Butlerja. obtoženega kri-Kljub temu pa.so j<- ugotovilo,' »»""Hnrfca napada na desetletno da j,- bil takoj po prihodu John j E1°9n0T S^imnetz * Bridffeville. Lewis*, predsednika United Mwjn4|stear ** b'! rL^ ,1(> viha™ili pri-nega 'komiteja delodajalcev se je | ZOrQV L*'Vr11 jeim&oza. poslopja. dalj easa posvetoval s predsedni- i,ia kar ,,)a bi,e oblastI l>»'ip™**- Ijecn. Nekako dva ti^oc ljudi je Policija skuša razrešiti umor. Policija v New Yorku je identificirala žensko, katero so našli mrtvo v bližini 54. ceste.—Vsakovrstni ljubezens k i zapleti jaji. dalj ea^a posvetoval s predsed kom Lehigh in Wilkes-Tiarre Coal Company in takoj nato se je vršila tajna 'konferenca med Butler-jein. majorjem Inglisom in okrajnim predsednikom CapiMsHinijem. Slednji je bajo pozneje objavil, da ni ]*>3ožaj nikakor brezupen in da seda j labko "marsikaj pripet i'\ W AS 111 NO TON. I). C.. 0. fcfcr. skušalo izsiliti vstop v sodišče in so že prodrli del ograje iz Ivode-ee žice. Vojaštvo, ki je zasedlo so-dihee, moralo nato preiti k na-1, }>adii. Ve<" častnikov j»« zaman skušalo potolažiti ljudsko množico. Ni preo^tiln nirrsar dritge- Olede trupla mlade, dobro oblečene ženske, katero so našli ob 54. cesti, v bližini Avenue A. zasleduje policija naslednje nove teorije : — Domneva, da je To 2.1 let stara MeGuire. o kateri ni znano, kje j<- stanovala in s čem se jr pečala. V brrznicab na zapadni strani ui«'-;ta je biLi baje znana kot "Siipereilieious Jinny''. Po-'.iH'jt' so spravili v zvezo z umorom te mlade ženske nekega Charles Mitehella. katerega so dobi M s strelno rano v levi rami, a pozneje je bil oproščen vsakega suma. Danes objavljena teorija se gla.sj. da je bila mrtva nekoč Iju-b:<-a Mitehella. Mitchell jmi je moral odsedn ™0iž je izvedel za to „......., Dvaiseit do trideset bo mb ka- 'm 1,a t«'inelju tega poizveduje zdaj Senatoir \\ ateon iz Indiane je spo- , ,. . , „ i ,„.1;,.; „r:, ___.___^______, , 11 ere <0 vr'jrli r/ oken v prvem nad-110,11 1Jo- po^redowPjia oblat t. kateri nni , . 1. . , , . .. . , , ; ur/anju ljudske mnozj bi pripadali tudi zastopniki vlade. . , . . , [zavzela sLednia zopet ni I veliko naglico. ]>ri čemur je bilo več ljudi v gneči lahko ranjenih. Ko ^e jo dim razkadil, se jo umaknila množica za ovire iz bodeče žice. Kmalu po prvem uspešnem zn-ee pa je izdelala t-rajno rešitev zmed v aii- ia zopet preteče sta- lišče. vsled česar so bile čete prisiljene pojaviti strojne puške. , luizventega se je zbrala skupina Povratek žene, radi katere bi bili mež skoro obešen. DETROIT, Mich.. 9. febr. — K Franku Korueeku, ki ima v Clii-caju re»ta\TaE JANErRO, Brazilija. 9. februarja. — Španec Ramon Franco in tijegova dva spremljevalca. ki so poleteli iz španske preko južnega Atlantika, «0 se po poskusnem poletu zopet dvignili ob polosmih. zjutraj, da nadaljujejo -s svojim poletom proti Buenos Aires. Spotoma pa se bodo ustavi* ti v Montevideo, Frnguav. 1200 Okilj od tukaj. tra<*itru inrTustrtji. Edina točVka. ki ni Še odločena. — je rokol "Watson. je vprašanje če naj ima ta o- , • 1 , . . „ , . , . moerftth. ki je pričela pretiti, da blast polnomfve. da izvede «voie 1 , , •• , ' ^^ i no z.i>"ata so«Inn-*ko poslopie. 00 odločit ve. . , ^ . ' „ _____»J:,ii no ho Butler izročen do pol- HARRWBVRG Pa.. !». W,r. - ,„„, tWll8 ,polk;ja ja> ic Senator Char To s Steele \z North- umberland. okra ja v ozemlju an-___ traeitnega premoga, je vložil vee-j raj zvečer v senatu predlogo, ki r • • '1 določa prisilno razsodišče za ura v- "ancoz* priznavajo, da v . navo diferenc v bodočih sporih v SO perazem. premogovni industriji. Predloga' - določa, naj ustvari tri mesece po !• LONDON. Anglija. 9. febr. _ ha iz Jeruzalema žejo, tem zločinom. Zdravniška preiskava trupla umorjene je pokozala. da je bila fonska po-poiluoma pijana v trnut-ku. ko jo bila umorjena. Longwcrth častni gost pri Coolidge-u. SPLOŠNO OGORČENJE PROTI MUSS0LINIJU NARAŠČA v ----- Po vsej I^emciji narašča ogorčenje proti Mussolini- Ju- — Odgovor nemškega zunanjega ministra Stresemanna na pretnje italijanskega ministrskega predsednika. BERLIN, Nemčija, 9. februarja. — Pretnir Mussolini j a, da bo vprizoril kaznilne korake, če 1 bo ustavljena proti-italijanska kampanja v nemškem časopisju, je le še bolj podžgala v Nemčiji prevladujoče ogorčenje proti Italiji. Zunanji minister Stresemann bo danes odgovoril v nemškem državnem zboru na pretnje italijanskega diktatorja. Časopisje nadaljuje z napadi na Mussolinija. Nrki nacionalistični list je rekel včeraj: — Sedaj ne moremo dati primernega odgovora na žalitve Mussolinija, ker nimamo potrebnega orožja, a bomo storili to pozneje. — Drugi listi pa izjavljajo, d., nima Nemčija v južni Tirolski niti političnih niti gospodarskih interesov in da pride v tem vpoštev e kultura južne Tirolske. Medtem pa zavzema proti-italijanska agitacija v deželi vedno večje dimenzije. Singakademie, odlična muzikalna organizacija v Nemčiji, je kan-celirala svoje potovanje v Italijo. V Monakovem je ogorčenje proti Italiji posebno močno, kajti tam strogo bojkotirajo italijansko sadje, pri čemur je Španska že dosti profitirala. Na kolodvoru v Monakovem je plakat z naslednjim napisom: — Nemški turisti, ki potujejo v Italijo, so izdajalci. Neki tukajšni list je priobčil danes sliko, ki kaže Mussolinija kot orgljarčka, ki pobira miloščino od nemških tiyistov. DUNAJ, Avstrija, 9. februarja. — Uradni kro-gt so včeraj ^poročili zastopnikom United Press, da se bo Avstrija zanašala na Ligo narodov, če bo skušal ministrski predsednik Mussolini vprizoriti kako neprijateljsko dejanje v južni Tirolski. Trgovci so bili mnenja, da se bo Avstrija najbrž obrnila na Ameriki glede dobave južnega sadja ,ker je bojkot italijanskega sadja sedaj definitivno organiziran. na tor Wads worth i/. New York a, kongresni k TiKon. Conn., kon-gresnik Grrett iz Teimessseja ter governor Trumbull iz Counec ticuta. Preiskava aluminjskega trusta. WASHINGTON, 1). <\. |) febr. Senator Harold, republikanec iz Oklahome. je vložil včeraj v ju-s-tičnem (komiteju senata osnutek poroela, s katerim bi se iza-^kd komitej proti vsaki nadaljni n-radni preiskavi aluminijskega trusta. To družbo kontrolira zakladni-ški tajnik Mellon ter je bila ž* j »opre tj predmet preiskav«- zrv.-zn-obrne komis'ije. Sedaj so j>ova ju-stični tie part/men t z novimi ugotovitvami, če je korporacija kršila dekret zveznega sodišča iz lot.i 1912 in s tem tudi prepoved monopola. WASHINGTON. 1). C.. 5. febr. Na čast. speakerja ]>oslanske zbornice ter njegove žene. Long-wort,ha. se je vršil vč»io-aj pri predsedniku Coolidgu obed. katerega so se udeležile številne odlične politične osebnosti s svojimi ženami. mpd mjimi demokratični senator Robinson iz Arkansasa, se- DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI. ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU Danes so na£« cen« sledeč«: JUGOSLAVIJA: 1000 Din. — $18.70 2000 Din. -^-$37.20 6000 Din. — $92.50 Pri nafcmrilih. ki zna&ajo manj kol en tiiai dinarjev »tonam« poeebej, U ffntoT za poštnino in droge stroške. Razpošilja na zadnje pošte In Izplačajo MPeŠtni «ekorni aradT. ITALIJA IN ZASSDSMO OZEMLJE- 200 lir .......... $ 9 10 500 lir..........$21.75 300 lir .......... $13.36 1000 lir..........$42.50 po II eeoter Pri naročilih, ki znašajo manj kot 2M Ur, n poštnin« in droge stroška Razpošilja na zadnje pošte lo Izplačajo ▼ Trsta. Za pošiljstve. ki presegajo PETT1SOČ DINARJEV ali pa DVATISOtf LIR doroljnjeroo po mogoCnosti še poseben popust. Vrednost Dinarjem In Liram sedaj ni stalna, menja se večkrat la neprt-iakovano; Iz tega razloga nam ni amgože podati natanCne cene vnaprej; računamo p« eeni tistega dne. k« nam pride psslsnl denar ▼ raka. P0Š1LJATVE PO BRZOJAVNEM P18MU IZVRŠUJEMO V NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA 8TBOŠKE $1.— Denar nam Je poslati naJMJe p« Domestic Paetal Moaer Order aH pa New York Bank Draft. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Oortlandt 8tml York, t Tslopbooo i Oorttasdt ____* .. _ / -______^_________ ____________ ______ _____ GLAS NARODA. 30 FEB. 1926. GLAS NARODA (SLO v en b dally j /ran* Owned and Putlieked by •LOVMNIC PUBLISHING COM3*ANT (A Corporatism) Lrak Beoedik, trooouror Plate et bqaimi of the corporation and »ddr—« of above offieero: 93 Cortiandl 8k, Bonmgh of Manhattan, Now York City, N. Y. APARAT ZA UGOTOVITEV VREMENA O L A 8 NARODA" "Voin 0f ike People" lesued Every Day Except Sunday* and Holidays. :.e eolo Ufa eeijo U«f id Ameriko m K anode______$6.00 6c poi toto________ fclrt _______$140 Za Now York ea oelo loto _ $7.00 Za pol lota_____$3.60 Za moeomstva ea ooto lote_ $7.06 Za pol leta_____$3.50 9nbecriptio* Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. Giae Poroda" ttka jo vsaki dan itvzomh nedelj in proanfkoo. Dopisi brec podpisa In oftehnorti se ne priobčujej-~ Denar naj m »lacoroli poiiljaii po Monuy OrJer. Pri spremembi kraj« naroftni--or, prosimo, da oe nam tudi prejinje bivaiiife naanaai. da hitreje najdemo naslovnika. Q U 9 NAROD A", 82 Oortlandt Street New York, N. Y. Telephone: Ccrtlandi 2S76. __ ALI JE MUSSOLINI BLAZEN? tem pa, kjer se le da, zahtevajo plačilo in natura. Po sadnih palačah si stranke pripovedujejo. da je sprejel neki odvetnik za »voje stroške zastopstva krasen avtomobil. drugi se je nastanil v hiši .svojega ki ij en ta. dobil udobne prostore in devet let ne Ih> plačat nikake najemnine, tretji je dobil za .svojo ženo divno kožuhov i no, vredno 50.000 frankov, četrti pa dragocenosti velike vrednosti. " iMMWMiW _______ (Cj HCNIIV MILLER, WM*. a C. Slika nam kaže aerogra". ki je pritrjen na aeroplan. Aeropian se dvigne v>ako jutro, v zrak nad Wadiiiigtonom. V njem je vremenski izvedence, ki poskuša s pomočjo omenjenega aparata dognati vreme za par dni vnaprej.# D opis. V Bwm rec kot enkrat p*.-trdili to vpražanje. Dklatui- Italije trpi baje na neozdravljivi t-iki spolni beležili. Jki jc v njegovem wlueajn dovedla do omehča.ujji možganov. Treba * je čakat:, da bo dobilo to porodilo še k.,ko drugo podlago kot je njegovo čudno ob-liaaarje. iškoro splo^uo ];a s<> priznava, da ni možak normalen, da ne more biti na njem nekaj v redu. 4 Njegov najnovejši govor j roti Nemčiji je nadal jui dokaz., da ne more biti liMpoHni «Lu:--.t:«> / Irav. Moi, ki je najprvu uvedel «a Tirolskem dobo zatiranja najhujše viste, ki zatira jezik domačinov na TtroleJtcin in Primorskem, ki pa sedaj odločno zn na kuje vsak namen, da re biti duševno popolnoma zdrav. Nekje ima eno kolesce preveč alii pi< malo. Ni treba posebej |X>vdarja5ti. da Me ne -ilavljamo nu stran njegovih fa«i*tovNkih bratev v N« mči.ji. Nemško nacijonalui predsednik nemškega deželnega -'bora je prav tako zate 1 ob an v svojo črno belo-rdeeo zastavo kot je Mussolini v svojo zcleno-rdečo. l»a varski pristaši Hit lerja in pangermaie ki nacionalisti in konservativci spa dajo v isto kategorijo kot Ltalijaiv k. fašisti, ki •govore, prav talko kot Ofld, Oi/cnt let po krvavi .svetovni vojni /ope-t o novih zavojeva-njih in imperij alls t ionih vojnah. Ti nemški širok ouiJtneži in bahavi pa nimajo nikake možnosti, da l»i predstavili -voje širokoir stne govore v dejanja, doČim Mus-olitii in* govori le mcga'omai>ski. temveč je eventualno tudi \ stanu pre t a viti fantazije svojih bolnih možganov v dejanja. Kouečno pa m-o dam's v Nemčiji izključno le nacionalisti, ki !se zgražajo nad tun, da se je potom v» rsaillskega "miru" izrodilo I tali i j nemško :n iovcntiko ozemlje. katero se skuša sedaj preko noč: polahoniti. Ta Muisfiolini je bole-t ji o nasilen. Vojno h ore nepavedati ne le Nemčiji, temveč tudi išvici, .hi gosi a vi ja. Franciji. Grški. Turčiji in pretežnemu delu Afrike. Potom jxwebnega 4'.ukaza'* je razpustil tri italijanske trgovske zbornice v Švici. — čeprav je pripadalo tem tikdi veliko .število švicarskih trgovcev, ki niso imeli nobenega 0-pravka z italijansko vlado. Dan pozneje je odredil odpravo italijanskih konzulatov v Egiptu. "ker ni ničesar mogoče doseči pri tem ciganskem in beraškem narodu". V vsakem posameznem slučaju po topa ta Iojjov protipostavno. Od njega sauiega iz^lane in prbnane otlrcdbc tepta z nogami ter ustvarja, nove, da jih naslednjega dne zopet vrže na -metišee. Ob istem času pa je še tako tlrzen in nesramen, da zaht-va od deugih naroden', "da ^e stio^o dr/.«' iJivezndsti. katere ><> prevzeli". Beni+o BiUtssolini je p.iralitik. Le s toga stališča je mogoče tieko'iiko pojasniti njegova dejanja.B Več zaenkrat res ne morem. In ko jem prenehal dobivati list za ta dva dolarja, vas proeskn. da za uekaj eati;i zaštapate s tistimi romani na zadnji strani va.šega li--ta. Roman 44 Bole i-ože" tako vpliva name, da z največjo nestrpno tjo čakam vsakega nadaljevanja. Torej, ko ta dva dolarja po-teeeta. nikar nobene take povesti več, dokler ne pridem zopet do denarja. Na Daljnem Zaipadu. v Alna-eondi. Montana, živi rojak, kateremu je i K) tekla naročnina dne 23. novembra lanskega leta. Kot vsi. jc taidi on doljil ti}>o-min. Včeraj nam pi pošlje dvajset dolarjev s priponubo: — Dva dolarja >ta 7.a do!»g, csemna.ist dolarjev je pa za tri leta naročnina, da bo enkrat mir in da me ne bo--te več opominjali. Ro-jaik :z Brotfklvna nam je poslal deset dolarjev na rauuni z o-pazko, da bo o-rtal-o ]M>ravnal čim-ircj mogoče in poslal še zana-prej. enem samem dnevu smo spre i a 1 i za naročnino več kot tri »it o lolarjev. To m dejstva, ki jasno doka-uiejo, kako je naš list priljubljen pri naših rojakih. Mi ne prosjačimo kol delajo n'>-Mteri drujri. Mi 1<- želimo, da '•.tore naročniki s\*ojo dolžin »t. Mi bomo storili svojo. NOVICE IZ SLOVENIJE Smrtna kosa. V Mariboru je preminili po kratki in teviki bolezni Anton Košto-maj. posestnik in gostilničar. I Sli je navtlu.šen narodnjak. — V Mali Nedelji je preminula Pepika Mihalič. Umhrli v Ljubljani. Peter Pire. pekovski mojster. 6:1 let : Jernej Cerne. hotelirjev sin. 3J mesece; Antonija Petrie. bivša post.reiznjea. 77 let: Elizabeta Hrusman. bivša poljska dnina-riea. hiralka, let; Fran Gravel, go-itač. ."»G let; Ana »Jevnikar. zn se.bniea. 72 1< t ; Avgust S-talow-skv. žele>ni7 let: Katarina No-e. dninar. hiraleo, G4 let; Marija Kr>-znr. služkinja. .">1 let; A vrel i ja Majcen, bi via poljska dnina-nea. hiralka. 67 let; .To-ip I'lbaiu-'e o-krbnik. 66 let; Marija Ljudmila Markie. hvi trgOA'sk-.-ga )iotnj-ka. 7 dni; Fraink Kapnik, dninav _."» let; Karolina Žnida.i-Šič. 2 dni: Marija Kovač, za-ebnica. >0 let: Marija Paul, rudarjeva žena. 32 let. Peter Zgaga Brooklyn, N. Y. Kakor je že zna.no cenjenemu obeiust\n in je bilo že več)krat po-roeano v (Has Naroda, priredi "Kvartet Slovenija"" veselico na j-ustno -oi jlo na 196 Wilson Ave in Stockholm St. v Brooklyuu dne 13. februarja 1926. Sporočamo še enkrat pred ve selico. da cenjeno občinstvo ne po • '»i. Na prostor veselice se pricle z "Wilson Ave. karo in z elevetrom Myrtle Ave. in izstopite na Ivnidkerboekcr Ave. dva block:: na deMio in tam j:' dvorana Mid.it; Hali. Za ples igra dobrc/.ani Trio. 0" 12. uri bode p!e.> za dcibre dmnačr kr o f e. Da me v ol i j o ! Šaljive čepice in kevnfeti prosto Pri Kvartetu je vedno voTj zabave in je tudi na pustno soboto ne bo manjkalo. Torej na svidenje v soboto pr* .Meditzu! Vas uljudiH) vabi "Kvartet Slovenija *". aj Odmevi na ouomine. Pred kratkim enno objavili članek, v katerem Ssmo pozvali vse naše naročnike, ki so z naročnino zaostali, naj se zavedo svoje dolž-nosti ter poravnajo svoj dol{? oziroma naročnino obnove. Uspeh dotičnega članka j»- bil jMTsemrtl ji v. l>osedaj s»o se iz bližnjih cirža-\- skoro i odzvali. Kljub 'temu. da so ]H>nekod delavske razmere i z van redno slabe nas preseneča izvauredua naklone jnost. ki jo go je rojaki na pran-asu Naroda. Tako nam je na p rimer nekdo I i-al is Pcnusvlvanije: — Tirkaj vam pošiljam dva dolarja za podaJ jša nje naročnine Za BODOČNOST je velikega pomena samo oni del zaslužka, ki ga denete na stran. Zato se preskrbite za bodočnost. Shranite vsaj majhen del zaslužka ter ga naložite pri nas varno po 4r/o obresti. Vloge se obrestujejo mesečno. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt St., New York', N. Y. Iz Jugoslavije. Umrl je v Zagrebu Obglavljeno truplo Ville lr. Milivoj MaurovLč. redni pro-fe.-or na juridiem fakulteti zagr. univerze. Pokojnik je skoraj »tri-leset let predaval pravno .zgodovino ter je izdal .številne znanstve-le razprave. Veliki zameti v Bosni. V P>os-ni in Hercegovini so v .-led ■a metov navale velike teržkoče \ ;.i'lezitiškem promertai. Proga Sara-Mostar-Dubro\Txak je skoraj ■»opoluoma zamet ena. zlasti pa neti 92 in 97 km, kjer je promet r»o.j>oluoma Ustavilj<-n. Pri kilonie-•ru 94 je potniški \1ak obtičal sp.egru. Potniki -o morali ostati 12 ur na zasneženi ;>roiri. Stavbena delavnost v Zagrebu. Po podatkih zagrebškega wist-Jieara ma^istirata je bilo tekom lanskega leta zgrajenih v Za^re bu 358 novih hiš. večinoma pritličnih na periferiji mesta. Dve novi zgrradi)i sla štirinadstropni. 11 je tri nadstropnih. 14 dvonadstropnih. in 60 enonadstropnih. Zagreb je pridobil v preteki:-m letu nad .">00 novjfe stanorvanj. Aretacija nevarne vlomilska tolpe v Zagrebn. jZagrebški policiji se je }>osre-čik) aretirati nevarno vlomiUko tolpo, ki jc izvršila zadnje ča.se ve-Jiko število vlomov in/tatvin v Zagrebu. V tej lepi druščini je taidi pet starhh zlikovcev. od ka-; terih jc že vsakdo odsedel po ve^ tet v Lepogiavi. Vlomilci so pri-j znali dosedaj 16 vlomov v Zagrebu, pri nekaterih so odnesli vse1 kar jim je prišlo pod roke, celo poateije ki nočne Omarice. K sreči do* o pogači hifcmh preiskav in aretacij našli večji del nkrodenih predmetov. ( HlllUAHlA CITV. Mehika. 7. februar j«. — V nek can poročilu L/. Parra'a se irlasi, da je bilo truplo Franei^ca Ville. znanega "laudftMkega glavarja, ekfslvum i rano trr obglavljeno v pretekli no či. Dejan.i>e je izvršilo pet mož. Tmplo brez glave so našli včeraj zjutraj v bližini groba. Poleg trupla je ležalo pismo, v katerem si je gle i!o. da bo poslana g4aA-a v < 'olumbus, N. M., na karteri kraj ie približno pred desetimi leti navalila tolpa mehiških banditov pod poveljstvom Ville. V: P a je bil ubil od svojih prej sujih pristašev leta 192'i ter j"e bil ]K>kojiu:i v Parrahi. Pogozdovanje v hrvatskem Pri-morju. Kakor poiočajn s Snsaka, se jiripravlja tamkaj velika akcija za pogozdovanje vseh goličav \ tamkajšnja okolici. Dela se bodo udeležile šole na ta uač n. da b< vsaka šola zasadila -voj posebn gaj. Prvi tak gaj zasajajo t.' dni v Dragi pri Snšaku. Demp seveva zena. Odvetniki si .majo potna cjati. Francoski frank pada. Prebrisani parški odvetniki so si začeli lakoj varovati svoje dohodke na-'M rs. Jack Demipsev (bivša igral mm:. UNOf«WOOD 4 UNOIKWOOO. H. >.' P'-am |)i!da.iij.i fi-anka. Zvišali so ta pristojbine p rti v- znatno, po- ka Erie He Taylor», aim solučnikom. z najnovej m Kličemo vse ■ ■ '»oliiik«-. ki trj► • na jtreliladu. lwt-šlju. I >>!ne:ii vr:ttu in hripavusti. Muri-t «I« t '»11 i jiiir«» »yljH'imn". akn rai>ite Sevc«ri»v:i priljubljena »traviin. Za«"nit;' ]»rJvo-«""i-in>. tla i»rei»n'eir-- težje i»osUiiiee. ZA PREHLAD t TO K ABIT K SKVIJt.VS COLD AND GRIP TABLETS Ni r»aiu»-tiio tT-j»"ti vslefl prelilnfla. ce so Severovi Tableti zuin-r ]ir«-JtUi'l in icrij-i. na raziKilaKo. Nudijo ram hitro otHx'aiee. C'lobnu in koristr.u sreilstvo. t'eua ->0e. ZA KAŠELJ UPORABITE SEA"ERA'S COtGH BALSiM He.šit" s0','. ZA BOLNI VRAT UPORABITE SEVER.VS ANTISEPSOL I>a hitr<» olajšate razdražen je. krifiavost in IhJuI \rat. ujK»niOite Severov Antis^-jrs«,! ki,r ^nilo in «io- bili zoi>et vaše normalno zdravje nazaj. Cena -I5e in r»otovaJ v Mian. Romunski kralj je izjavil, d t: ga ne prizna več za sina. kljub te mu mu je pa izposloval precejšen pemztfon, da bo fant lahko udrtbno živel, ker ne zna revež delati. Srbski prestol cm aisl e.d n i/k je st:ir dve leti. ]>a ima že vsa ko vrst n,: nnifonne — generalske, admiral ske ter je pokrovitelj .Ta'ke ,iraže in menda tu Ji jugoslovanskega sokolstva. Ko bo star »sedem ali osem let mu bodo naprtili toliko časti, da ho omaga.l jKkI njimi. Angleški preo enkrat lco-ucc. Sedaj so se tudi katoliške organizacije izrazile proti prohibiciji. Katoliški kardinal jc imel t>gn.ie vit govor, v katerem je odločno obsodil suh ask«» postavo. Tudi slovenske knit^Tiliško organizacije v New Vorku so proti prohibiciji. To se pa iK>sebno tedaj pokaže, kadar tprirede kako veselico v} cerkveni dvorani. Qb enajstih ali dvanajstih zvečer jo dvorana nabito polna polno nabitih. * Hvala Mrs. & Mr. Anton.u Cretniku iz Dover, N. -T., za nepričakovan dar. Ko sem razvil papir sem opazil v njem dve taiko veliki in debeli klobasi. da hi me kanalu vznak vrglo. Ena bo popolnoma gadostovala za zajtrk, kosilo in večerjo, pa še j za naslednji dan bo nekaj ostalo j Slovensko Amerikanski Koledar za leto 1926 ima rledečo vsebine Pesem Koledarski del. Poglavje o praznikih, letnik cii-ših in mrkih. Premogovna industrija v Ar. riki. Detektivska zgodba. Svetovna mesta. Divji konji u Montani. Inženirska čuda preteklosti. G umi j — novo zlato sv ci finance. Strašna bolezen — rak. Doživljaji Yorku. larnrga v Tam za brezami. Sibirske slike. Abdel Krim. Dogodek na ladji. Angleški državnik Lord zon. Pleme in pol na Norfolk otok j. Strun v kriminalistiki. za lunč. * Prijatelja so vprašali: — Torej jutri se boš oženil? — Da. jutri, bo poroka. — Ali hna nevesta denar? — Ne. denarja nima. toda pa-j motna je za dva. In prijatelju so ops trt ali. da si boljše ni mogel izbrati. Vse. kar se povišuje, bo ponižano. Ta pregovor se je že dostikrat uresničil. Le kar se tiče življenskih stroškov ni na mestu. Izgubljeni kontinent. Življenje v morskih ylobori Prodiranje t' polarno oz^r.i'jc. Amudsen o svojem pob poletu. * Ujalmar Sranting. Kitajska. Sunjatsen. Koliko se popije va svet«. Ustroj telesa in značaj. Načrt novega koledarja. Pavel Ilindenburg. Smrt Roberta La Folletla. Doživljaji v dzunglji. Vpliv nikotina. Židovska univerza . Uporaba nekaterih zdravil itiK rastlin. Vpliv podnebja na duše vrte bolezni. Raznoterosti. Smešniee. KOLEDAR KRASI OBILO RAZNIH SLIK. Cena 50c Naročite ga takoj, ker smo ga tiskali le o-mejeno število. 'GLAS NARODA' 82 C0RTLAN9TSTREET NEW YORK CITY P! ■ . 1 a— je Jugoslovanov v Grčiji. lJKOGRAD. 14. januarja. — V lovaiwkih rojakov iz grške . .. levi napet« '/a razmei ja med Ma!c< ilo'.ii jr. Oblasti »o pričele že Jugoslavijo in "kejra žirija s lastev -ta d«ibi- >>a ladje in odpošljejo. ne da bi li ministrstvi za zunanj«- in /a n«*- 1' v« de! kam. Po nekaterih in-Iraujt zadeve potrdila in nove In- forma-ijali jih (Irki pošiljajo na foima je o nasilju, ki ga izvaja- oltialjrUe .»toke v Arbipelagu. — jo ika oblatopanje obla ste v j >1 - ^•• • l t; nesrečnikov ne morejo .iaf«-lj»ke države izziva Tako v ' i'i ver izkrcati na otokih, ker zali.-. jrradii kaik or po j državi i uiuk jKMiiro med potjo ter soglasno ob ojaaje. Zato bo ju*_r<»- ! "" ejo njihova trupla v morje. sl'>\an-ka delegaciji, ki bi mogla Zaradi trga divjaškega po^opaatja te dni odpotovati v KoTnn. da ur'-- proti nagemu življu, je zavladala di zadevo našega pristanišča v tej med jugoslovanskim prebivalstvom Inki. najbrž odgodila svojo vož- v grški M,.koloniji velika panika, ujn. Iz nekaterih vasi je prebivalstvo Ravno v cam. ko >e je jagodo- i obranilo preko jugoslovanske van.sk t poslanik v Atenah raz^o- " -ej . la -i v-;i j reši žrvljenje. — varjal z jrrskim zunanjim mint- Na meji jih love «rrški stražniki, jtrom Knfnstmi o obnovitvi pojra- k' j:lf pobijajo brez vsake milosti. .1 tuj /. JikviJaeijo n"i-»-š«'nih v pre- - nanj med Jugoslavijo m (Irčijo. [ je . -1. »trski pre< lsedn*!: • PanjraloK na svojo roko začel pre-1 ganjati jujroJov. živel j v Grčiji, tla bi že prej rešil e«o rztned odprtih vprašam j. predno bi se pričela .službena |>ogajanja med obema državama. V jrrški Makedoniji se je j»o ii-fluzu iz Aten pričela prava go no proti tnmo-njim Jugoslovanom. P(rV' J za to so jim »la li '•srbi v Nalbankeju, ki -o zatpro»iii jiijro-•loviihkojfR poslanika v Solunu, naj jim omogoči izselitev v južno i Srbijo, tla sp rešijo urrških na.sil-t«rev. (ri>ke « bias ti s-> vse te ljudi prijele in jib p**xa-pr!e v solunski- ječe. 0 Po deport iraujti Srbov iz Xal-ba» keja se je pričelo -p]<>štm pre-aanjanje Jugoslovanov v irrski Makedoniji. Iz va-i Donjega požara so prignali v Sohm 12 zve-zan li Srbov, ki se ni »o hoteli odreči svoji narodne ti. Poročajo že tudi-o akciji grških nacionalističnih e<»tašev. Njihove tolpe zakrivil«« prava grozodejstva v vasi Kii-egj-adu, ixlk« der -o pet Srbov, do smrti pretepenih, prignali v Solil n. Solunske iter so /e vse polne V .1 /l / L O MASKARADO katero priredi SI,O V. P K V. 1>U. "SLOVAN" nn Pustno soboto. dne 13. februarja, 1926 V poznan h prostorih v R dgewooct na C57 Fairvie%r .tre. med Linrtrn in (Jutes, blizu Fori at .Ire. posla je. Zadetek ob 8. uri zvečer. Igrala Ik> fina godba na lok. Pomaračen ple», pri katerem do bi najboljša pb -alka nagrado v zlatu. — Najlepia maska tlobi cekin za $"».jab<' in n.JaUinji- iz • Xrw Vorka. «lni h« te n.iKr KabttVc pnin-niti vili)" 1'ri- lirur Iji-iii) Ji» i« vMkorrrln« zat)n-v»>, «:it'i |>f.i'akiijrin!j innopubrojnu udfMte Na V » t> i«l«-li)r na l-iistiin »ilotu. VKSKLte.vt «»i>rM-»n EIFLOV STOLP V NEVARNOSTI ___ GLAS NARODA. 10. FEB. 1926. gg^teg ^ . KINEMATOGRAFSKA IGRALKA V MOTORNEM ČOLNU VNM«»000 * U"0«»w000. N. v /inaaia ameriška kiiiematogiat'ska igiaLka Gloria Swanson je velika ljubiteljica športa. Sedaj s»> nahaj v Floridi, "kjer >e v^Vk dan vozi v motornem čolnu. - . • ' : • MADŽARSKA ARISTOKRA- 'TRAGEDIJA ZBLAZNELEGA CIJA NA CESKEM Že 'efa grozi Eifflovemu stolpu Parizu, ki je l»il zgrajen med vetovno razstavo leta 1889 ter -1>.! la meil največje znamenitosti m,i hvHu. nevarno-Jt, da poruši ; '.'sa j i »d lomi. Zelczje na stolpr: • rimrc'- r j » t;«k«» obglodala. da i-- moralo vodstvo te naprave že večkrat inwlouic %t ti s!a"be dele 7. lun ;mi. S daj. .pra\ i jo. ]>reti >tolp^i še v;i t>j>a-nost. Konica -^toljxi se • 1 • agniIn ei»l meter j>rfrti se-ro-ea padu. IJadi t<*vra je bilo li' .1 .> pos«d)no j>osvetovaiije ' emikov, ki iščejo formule 'zoper :: pj-' -T in > oksidaeijo železniških !t''ov. N j'bova furinula pn mora I i' t i« ko |h polna, da bo atlruže-1 <•• '"Y» vr*ito dobrih lastnosti in da bo preprcčala: odpor proti »trn. možno elastičnost, kivenje .1 raztezanje železa ter izolacijo ' dj>:i proti eh'ktrKniim vplivom in ira'vaničnim (tokom. Diwlcj m» se kliinaitični in fizi-'.<>!':'ni vplivi na stolp izkazali ze-! > pčinkovte. Stolp -e je že 1.1. .'ivjusta ls!)4 prvič nagnil proti • evero-zapadu. toda njegova inkli-uacija je zn-aišala tetlaij samo 'J4 »m na vrhu p; i kemici. Danes za n s-i ra.Zila.1 ja že Štirikrat, toliko. Nepre-rtjuii viharji pretijo -stolj^i š. na.da.1.)iio Škodo rn če se ne najde -r» 1-tvo proti vremenskim »"plivom. bo treba res misliti 11a to. d,j lepi in pono-no delo pra-vočasno ukloni s previdnim de-1 mont ranjem ali pa ^bi se stolp am lepega dne ziniši k tlom. opo-š.-,n v razmeroma kratki dobi svojega ponora. SELJAKA STRAŠEN ČIN ZALJUBUE-NEGA ČRNCA /- Na Češkoslovaškem, zlasti v bi v-Vh ogr-kih pokrajinaii. se nahaja mnogo stare madžarske aristokracije. ikri se noče vživeti v nove razmere in ki se p rot i vi lojalnemu priznanju češkoslovaške države. Ta aristokracija spada med «ila\-n<* pospeševate^je 111a džars-kega i-redenitizuia na Slovaškem. Že koj rio usfcanoviivi češko-kuvaške države in prva leta po prt vratu, je storila vse. da zaneti med pripravi im ljudstvo pobuno in tla nasilnim poioni odcepi uvaV ke državt- Slovaško. V tistih časih ;«' niadžars.ka aristokracija stopila v stike s -lovavko avtonomij i en o -l.nnvko. kljub temu. da je ravno ta aristokracija »den glavnih či-n"rtelje*\* sorijalne nezadovoljnosti na Slovaškem, kjer poseduje velikanske latifund'je in brezsrčne izžema sloA-;i.C;li0 se'jastvo. Pozneje je madžai-ska arL-:to-krac'ja opustrki nasilne mere. deloma je obubožala, v Krču pa je ostala pobesnela sovražnica sln-vanstva in češkoslovaške države ter si želi prevrata in Velik" Madžajvke. Kako daleč je padla la ari-tofcravija. dokazuje najnovejši slučaj / grofom Andra^sv-jem. ki pripada eni najstarejših arbrtaki-atskili dnusžin na Slovaškem. Andrasisv ni mogel trpeti, da biva na njegovem gradu na Slovaškem oddelek čeških vojakov Ko je zvedel, da se v -rolpu gra diča naJiaja tudi municija. je pod kupil svojega hlapca Gazi 11 ko, da zeniti ogenj na nasprotni strani gradeča, meneč, da se. o^renj raz- V malem hereegovinskeiiu >e-li: se je pred par dnevi odigraly krvava družinska tragedija. Že pred dobrim letom je dobival seljak Lj Lkii Popovič iz Podlaga večkrat •liude epileptx'iie napade in večkrat ve je zde'o. da blazni. V takem stanju je nesrečni seljak divjal kakor obseden, trpinčil svojo ženo in otmka ter razbijal puhni-vo. Potoni ko je minil napad, je bil zopet dober in miren. Za.-ttonj sta ga taiko žena kakor mož brez-Uspešno prosila, da ga sprejiuejo na lečenje v umobohrieo. zakaj zakonca sta trdni o verovala, da se da moževa l>olezen »zlečiti. Nekega dne pred kratkim je Luko zopet -ilno napadi. Besen in ves divji je begal po -Hn in je končno pridivjal domov. ŽenS. ki je takoj videla, v kakšnem stanju je mož. sc je skušala rešiti, dete pa sc je skrilo v kot ter sc 11I ga 111 to. Toda bilo je prepozno za že no-, krvavi pogled Luke je obvi-sel na puški, ki je visela na .•-(ten; ?u še prodno se je žena. zavedla, je počil strel. Smrtno ranjena se je nesrečna žena zgrudila na tla. Dete v kotu j«' pričelo plakati. O-pozorjm na. otroka, je blaznež nameril puško tudi nanj in sprožal K -sreči je krogla izerešila cilj. Nato je blazni Luka še enkrat nabasati perško. stopil k oknu. je ot-voril in -s'i na-,ta\-i! puško na usta. Krogla mu je razbila vso lobanjo, daleč na okoli je brizgnil mozeg in poškropil ftitene in strop. Takrat, k oje i":očil prvi streT. <0 pr'liftell pred hišo bližnji sosedje, nL>o se pa upali vdreti v po- Listi poročajo o .strašni Ijubav-ni traigtxliji. ki se je odigral av mestecu Aracatuba na severozji-paklu Brazilije. Tam je imel neki posestnik lepo farmo ter je živel v miru s svojima dvema hčerkama Marijo in Filliindo. Dekleti sta bili srnici. Marija je kazala na-klonjenoft do 30-letnega Erika Brasila. v o^tal^em simpatičnega mbideniča. Navzlic temu pa jc dekle strašno zasledoval emee Feftmrno. človek odurne ziuianjo-sti. katerega je dekle nara\mo za-vinčalo. V >njego\n gla^ se je zato nekega dne porodila strašna mi->el. ki jo je nekega dne tudi izvedel. Ojjoklne. ko je Marija šla k sosedom, ^e je splazil v sobo 11 je-uega izvoljenca ter ga s samokresom ustrelil v grliavo. Težko ranjeni Erik s0 je »stokajoč in v smrtnih kivili valjal tleh. ko je prišla mimo Marijina sestra Fil-himla ter v bližini se* nahajajoee-tra. čniea ]»roo-gleda. kaj se je agodi'o. Črnec se je nato še enkrat vrnil v sobo ter ežko ranjenega s sekiro ubil. Dekletu je izjavil, da se ni zgodilo ZNANI ROKOBOREC IN NJEGOVA MLADA ŽENA bftSlBakOCO A L«al«*;oc. h je pred kratkim poročil z mlad« Xe\v;^»reanko in odšel ž njo na dug 11a poročno p -i ova nje. ničesar. Kmalu nato ^«bor-ee W. L. Striblmg se Marija, ki jo je črnec tinli ustrelil. Njena sestra, ki je bila priča •I»lažnega dejanja, je skočila na konja ter odbitek« jx» ]K)raov. Ko se je vrnila, so našli črnca mrtvega : krčevito se je z rokami okle pal mrtve Marije. Strašna tragedija je povsod zbirdila splosno -kv) eutje. KRALJI V PROGfJANSTVU j v™*™™™ *»oiand- skem. Kdaj in kaau >e preseli. š.» ------! ui znano. Točne informacije o tem Svetovna vojnkt je omajala pie-;:m<* znani nemško-uacijonalni ČRNI APOSTOL -toh> evropsklli vladarjev v onih državah, kjer jir bil irtonarhizeie glavna opora ziiitiran.ja in izkori-oča.nja ljudskih mas. Porušili soj glavni štab v Berlinu. Gozdove v Kongu in v Rodezi- širi tr¥ da. zajame tudi munieijsko I ^opje. Šele ko je Luka izvršil sa- COJAK1. NAROČAJTE SE N/ GLAS NARODA' NAJVEC.T1 SLOVENSKI DNEVNIK V 'lmrT^KNIH HR^AVAB NOVA PREDSEDNICA DEKLIŠKE ORGANIZACIJE - - . "v ..........-- ' " - •• skladišče 11a drugem koncu. —-Grof je računal, tla bo na ta način zadel dve muhi. Na eni strani: da odžene z grada neljube m\t jro-ste. po drugi strani, da lahko n;v to zahteva od češkoslovaške države povračilo škode, ker bi ogenj pripisal eksploziji. Tudi je gradič zavaroval za veliko vsoto. K sreči pa so ogenj pogasili, preduo je /apel stolp z mnuieijo. Že takral je padel sum na grofa, a dokazati mu krivde niso mogli. Smrt edine Bismarcko-• ve hčerke. KIEL. Nemčija. 9. febi-uarja. — Grofica Marija von Rantzan. edi na hči železnega kaneelarja \tsn fiismareka, je umrla danes zjutraj v -itarosti sedem in sedemdesetih let. * Grofica Marija von Bismarck je bila rocjna tlne 21. avgusta 1848 v Sehoemhause-n ter je poroči la leta 187S v Beri i mi z grofom Kuno von Rantzau. ki je bil krog J leta 1890 nemški poslanik v Haa gu. Leta 1895 se je umaknil grof iz javnega življenja ter je živel deloma v Friedricbsrueb. delom« v Dobe**»berg pri Ki e Vil V onem jkraju je umrl novembra meseca leta 1917. b«Ot>wM« A UMCWW » ». nizaeije Camp Fire G-irks je bila pred kratkim a predsednika Grover Clevelanda. Na sliki jo začno s članico organizacije Melbo Farwell. Čedna varuha postave. BOSTON. Mans., 8. februarja Policista, Henrj- Brown m Darnel ^FcCaTtfiy sta. bila spoznana kri \*rni roparslkeiga napada ter ob^jo , jena na večlotivo ječo. momor. so vstopili. Toda vsaka pomoč je bila prepozna ; žena je bila mrtva, mož tudi. dete je pa ležalo v nezavesti. Avtomobil v Donavi. V Budimpešti je strbunknil n<--ie tri je slebri a!*soJutlist.ieneiga re-1 l^i avtoniobi' z dvema potnikom.' žima — padel je ruski car Niko-,111 ;oferjem v Donavo. X'tr/jf je laj II.. nemški Avsar Yiljrni II. in blazni-ni diru ob nabrežju ter je avstrijski ee.sar Frane -Jožef l. i""' '"'kem ovinku v^'ltxl naglice Njun so sletlili di*ugi šibkejši via-. zdrsu d in padel \ vodo. Go«:* i ji preiskuje že dolgo cela armada I flarji. Odstavljeni turški Vidian ži-!'" g<^pa. ki sta sedela v njem. policajev, da. bi ujela črnega apo- vi zda • v KaJlirl ,-.l;ini nje.lsta začela obupno klicati na |h,- >tola IVanaleza. ki se izdaja za L^ dinastije v Neaplju. San Re-'moč. ker nUta bila ve'ea plava-dna božjega, hodi okoli med svo- um Budimpešti. Parizu. Ausrori.' ».i«. K >revi -o ju rešili ribiči ne-jimi rojaki in jih krsti s pos.-bni- na Dunaja, v Ska dnu. v Ale^i na'pHjetne mrzle kop.di. Policija j-mi ceremonijami, pri katerih l* LIbanu. v Ler.wumj. Tunis,i; Bn-! ugotovila, da je bil šofer. Vi je vo-nedavno utonilo 70 č.rneev. Ta 1 karežti. Nizzi in na Rhotlu. P,ol- = aMomobil. pijan in da j,- o. človek pravi, da prinaša -rečo cc- Larski eks-<'esa.r Ferdinand se je Odgovon^ za n,.srečo. Am molv lan rodovom, predvsem pa čnie- preselil v Kolburg. l.ivši kralj >0 z velikimi težavami potegnili mn rodu. on je poslan od Boga. da Go&rg je y.ivel nekaj časa v Bu- ™ v(, razkropili cev. Drugi, ki so prestali krst. se tuJi r.,al?i ,livše ha'osbn^ke in ro-branijo obdelovati zemljo. Pravijo maimvsko (lina^ije. Bivša avstrij-da se tako ali talko bliža konec ska ce.sarica živJ , ,Vfljfl (leco v sveta, čemu fbi se torej trudili na Lequetilliju na španskem, brat hi žgoč,-m solncu. Vlada je v velikih n,.,tt za(lni,^a avstrijskega eesar-krbeh radi početja ljudskega za- U Karla živita na Bavarskem, kjer peljivea in hoče napraviti konec je teren za. tako gospodo celo uirn- njegovenm Itujskanju ljudstva. K Dnif?i >f) na Pol jsUoilK v Av. Policija ga za.^-duje. Deset po-L^ Sviei in Španski Člani lieajev je pogmdo .pri nevarnem kiv5e ^^ vladarske hiše so v iskanju črnega apostola, katere Odkritje neznanega plemena v Afriki. Iz Londona poročajo, da je odkrila neka ameriška rkšpedicija, ki je v zadnjem času razi-'kovala puščavo Kalahari, v ondotnili krajih doT^laj neznano človeško {de-me. ki -živi a- uajprimi'ivne.jših razmerah. Dežela tega plemena meji na zapadu 11a -kalovitx) nabrežje jiržnoatlant-k eg a oceana, ol vziho/.i pf g 1 deli puščava, ki je široka več sto milj. Do-lej ni še noben belokožec prišel v te kraje. Pleme je majhne rasti, njegov živež pa obstoji iz mravijinčnih iajee. miši. martinekov in kač. — Jezik tega novega odkritega plemena ]>o>zna samo sedeni glasom*. Pokojnine za člane rdeče vojske. Mofkovsfci vojaški lisi poroča, da je sovjetsko vojaško mmisitr-Rtvo izdelalo določbe glede pokojnin. katere imajo pi-avico uživati vs\ pripadniki rdeče armade. —— Ker pa še n^sO i"u«ke finance-v rr- da ga ne morejo nikamor prepelja-LrMlonu jn žo91ovi Bivališče najti 1 V- novejst^ga ]>rmea Karola romun- ?kega je znano iz nedavnih poročil povodom njegovega rodbinskega romana. Vprašanje bivališča bivše fraaicoske vladarske hiše in drugih Bourboneev ni aktualno. | ker že davno ne igrajo v politiki i nobene vloge. Glede na bivše nemške mogotce je zaninnivo. da živi ta gospoda z malimi izjemami mirno v Nemčiji, kjer skuša priti-zopet do svojega ogromnega pre-j moženja. ki ga je republikanska1 Karol se je baje sprijaznil s očetom. BERLIN. Nemčija. .9. febr. — Soglasno s poročili z Bukarešte st je s))ra\"il roniuu.sk i kron princ -svojimi starišr. kraljem Feixlinan tlom ter kraljico Marijo ter umaknil svojo izjavo, da se odpove prestolu. Tozadevno pismeno izjavo sta prinesla v Bukarešto dva po sebna kurirja iz Milana, kjer s< ____ Dobcr in splošen lininssr.t Pain-Expeller Ce vas mučita revmatizem ali nev-ralgij.i. vdrgnite ta izboren domači liniment na boleče mesto in sledila bo hitra odpomoč. 35 in 70 centov v lekarnah. Pazite na tvorniikD znamito Sidro. F. AD. RICIITER Z- CO. I-crry ft Soulh S:h Sts. Srooklyn, M. V. „ , . . m , . i vlada zaplenila. Samo bron e«^sar; mudi Karol sedaj. Ta sprava, ki ni , „ . , «?• -- 1 . ... |vilhelm 11. je v prostovoljnem bila. še ofieijelno potrjena, je bila baje izsiljena od vedno naraščajoče opozicije proti sedanji vladi. » Pozor čitatelji. Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda**. S tem boste vstregli vsem. Uprava 'Glas Naroda*. Rahločutna deklica. Pred dnevi je prišel na olomu-itki policijski komi sari j at ves zbe gan neki železničar t-er izpovedal, da sta, mni ugrabila dva neznanca njegovo nevesto. Tzprehajal se je z njo v temi. nenadoma sc je pripeljal avtormobJI. iztegnile so se štiri krepke roke in možakar je o«jta.l sam. Par ur po ovacfb! je našla policija odvedeno deklico v družbi dveh moških v hotelski sobi. Dozdevni nap i d je bil izvršen v najibotjšem sporazumn z njo. Ho teta -se je namreč izmebiti svoje-sra prijaltHja. ne da bi-t antral a njegovo rahločutnost. Slovensko - Amerikanski Koledar za leto 1926. je gotov in smo ga razposlali vsem, ki so ga do zdaj naročili. Letos je zelo zanimiv in bo vsak zadovoljen. Cena mu je 50c. Kdor ga želi imeti naj pošlje znamke ali pa money order. "GLAS NARODA" 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. . • - * . - *• GLAS NABODA, 10. FEB. 1926. ELE ROŽE ROMAN V DVEH D CLTH Za "GUs Naroda" prirc dil G. P. 20 (Nadalje vaiijc.) 5PANSKI KRALJ NA LOVU — Ali, ir vi to pravite, kuczl — Tudi' ni prav, da se ga vedno iu veduo tlrazi. — je menila skesano. — Oi t pa naravnost izziva po- rogtjivont, — je dostavila s" .staro prešerno.- 1 jo. \ sled na tu trava ne ali slučajno uredil V« ? Sigrid jr jKislai Jxvgo-tor tislaj 'pl«šni. llori- j«» na drazličen na ' n opisal rimsko dirkališče, na katerem je imel seveda "strašno »:|iok>'\ i Pri diujri -kupini .-ta volili pogovor izključno le Sigrid in ;->a. si, kajti *]>ini jc '»il molčeč in zaniwljeu. /ai^aj ga je pozvala, naj i.M /. ihluJbo. ee s.- j,- izognila vsaki pr'liki. da je s« nua ž njim? \/. ► .tja ? On. Spun. |»Krc|iuje >očutja nobenega. «*'Jpveka. niti s<>-im ja IjiiWji-up. Sovutje. kjf r j«* pot«-;'.al za ljubezen — Res, najsi- bi zj]or«»l! Kouečno pa je vendar st.il sam ob njeni strani, ko je . -1 »vno pohitela naprej, dočiin no ate prvega trenuf,ka dobrotljivosti na-j ram meni; — je vpra.šal Spim žalostno. — Ke*witi s«> * it«^ varuj. -F.itri bi vas prav t«iko poviabili kot dam's, — je odvrnila Sigrid mrzlo. / — Mi. — j-e i>onovil Spini jKn-asi. — Kaj vprašam za druge, če molče va.ša uvta .' Zakaj pehate tako okinto od sebe mene, ubogega, siimotnega T -- Cavaiiere. le ne melodramatičen, prosim vac>. — je odvrnila sigi d odporno. — Jaz sem tako nedovzetna za to, tako trezna, tako ne poetična. — V splošnem pa se poslužujte napačne Statistike. (V ste in v kakšnem Miis-hi ste ubog, tega ne vem, — a osamljen vaui ni treba biti. ker >L laliiko osvojite ljubeče srce z eno samo kretnjo roke. — če hočete, notabene. Ali res niste še zaj>ajdli, da hrepeni naia ljuba Saša Kristoforovič po tem. da postane s svojim denarjem \ red markeza Spini v Mamunia? S p uri se je visoko vzravnal ter zrl jezno navzdol na postavo, ki jc naslanjala ob ograjo. — Kdo vam daje pravico norčevati >e iz mene? — je siknil j<-z-no. - .Jaz mogoče.'vsled svoje neumne, nesrečne strasti do vas? V s I cd tega. ker se potezam za vašo ljubezen? Norčujete i»e iz drugih > t vari. k oni etična! Prepovedujem vam preizkušati svoj pogum na luciii! — Vi mi prepovedujete nekaj! — jc vzkliknila S i grid hladno iu ni no iu pri tem se je obrnila ter merila Spinija s hladnm pogle dom. — Ln > kakšno pravico mi prepovedujete, če smem vprašati? S pravico *veto*»ti mojih občutkov. — se je glasil liitri od-•rovor. — Lahko odklonite moja čustvovanja, lahko jih i>omandra-t" pod nogama. Da. a norčevati se iz njih. te pravice nimate! - Alia, — hvala za pouk. — je odvrnila Sigrid brezbrižno. To ga je raz/kačilo skoro do nezavesti. — Kdo ve. — je rekel ter stopil poleg nje. — Kdo ve, če ne bo ošabna. ledeno-mraLa kou-1- -a si^i-id Vrbs-ka nek.-ga dne še goreče hrepenela po marktju Spi-ni /. n iegovo Marčnim o vred. — je rekel liripavo. — Da koprnela bo ,k> njim. /apiLsčcsia. J>rez domovine in zaničevanja. Nikarte skomigni z ramama ob tej besedi. — jaz sem pogosto kot nekak čarov-nrk, ki gleda v bodočnost. Kako zanimivo, je rekla Sigrid z brezbrižnim glasom, kot da ji je pojasnil skrajno pri prost fizikalni eksperiment. — In če se tudi oborožite z vsem, ledom svoje domovine, — vendar b -te moja. — moja. — je vzkliknil Spini pritajeno, a s strašno razi o« nosijo, I'm nas doma spadata dva k temu. — je odvrnila Sigrid z dobi o igranim mirom, čeprav je prebiedela ob zadnjih besedah Spiiiija. „ Dva. z.«lo pravilno. — dva. — je prikimal Spini. — Dva, — „».• ponovil, — namreč jaz in vi. Se predno je mogla Sigrid odgovoriti, so prišli ostali preko mo slii, na črlu jim I ris. .s svojim prešernim smehom. 5"» grid ni uiti obroiia glave proli došlim. < a> je, da gremo domov, solnee je /.utonilo. — je rekla ti do. Ze ? Ah. kako škoda! — je rzklikirala Iris naivno ter se ozr-'a prot: me>tu, ikjer je kazalo žareče nebo zahod solne a. * No ti lahko še ostaneš. — a jaz grem domov. — se je glasi i neprijazni od-rovor Sigrid. a Iris se je zasmejala naglas. Ne. li si komična. — je vzkliknila. — Le pomislite, gospoda moja. i-ta Sigrkl, ki me je do pred štiri m dvajsetimi ura.nri negovala in razvajal*, od katere nisrm nikdar slišala nobene trde ali ■A<- bosede, me skuša v zadnjih štiri in dvajsetih urah gvizti. Mora učilo seveda. In to naj človek vrjame? \ m x> se smejalf, temu izbruhu, — le Sigrid je skomignila z ra mama ter srečala motreči pogled Spinija. katerega je vrnila z le lieno-Dirzlini in pretečim pogledom. Tekom povratka proli domu se le malo udeleževala splošnega pogovora ter se pri vratih palače na kratko ponovila, dočim je okušala Iris še na pragu povedati ne-broj stvari jer podala vsakemu po dvakrat svojo roko v slovo. Z vzklikom: Torej jutri na videnje! — se je družba konečno raz-^la in dočim je Iris pohitela po stopnjicah na^-^or. da poroča grofu o ulHu. je sledila Sigrid počasi ter je bila onega večera molčeča n slabe volje. Iris jo je skuršala parkrat podražiti, a ker jo je Sigi id pri tem pokazala s plamtečim pogledom, je pohitela k sestri težjo srečno objela, čeprav se je S'grid upirala emu. s povsem nemoti-v i rano odneenavtjo. Ko -o si podaii vsi k počitku, je pohitela Irf> v sobo svoje sc->4re. ki je sedela z mrkim pogledom pred -svojo toaletno mizico, n« da4)i rJcušala krtačiti svoje bujne lase. — Ali naj pomagam? — je vprašala LrLs in že je prijela krtačo, da iz v mi to delo. — Iboga stvarica. — je mrmrala pri tem. — ka ko bleda si! C.otovo te boli glava in jaz neumnica nisem tega takoj zapafcila. Sklonila se je navzdol ter poljubila belo lice Sigrid. pa jo je sk^ro divje potisnila od sebe. fcrav nič me ne l>o!i glav»7— je rekla trdo.'^ UNOEKWOOO * UND(R*OOD. H V. Na sliki viil i te španskega kralja Alfonza, ko se krepča s pijačo, ki ima najbrž nekoliko več kot pa presenečena. — Kaj pa li j«? T. vendar ni*i menda huda name.' Smejala se je svojemu la.staiemu vprašanju. — I>n. huda sem. — huda nate! — je rekla Sigrid ter težko dihala pri tem. — Ne! — je odvrnila I ris. vsa presenečena. — Kaj pa sem zakrivila ? - Sigrid je jezno skočila na noge ter izbila sestri krtačo iz roke. — Kaj si zakrivila — j«- siknila ogorčeno. — Sramotno, poniževalno si se obnašala. — Ti. Vrbska ? O fuj! — Sigrid. ali imaš mrzlico.' —. je vprašala Iris po par trenutkih neme groze. To pa je še bolj razpalilo ,i<-zo one druge. — Sramotno, pravim, —- je ponovila, vsa iz sebe in s plamtečim pogledom. Kako naj drugače imenujem to. ee sanjaš pred možem o svojem hrepenenju po njegovi domovini in njegovem gradu ob morju? (Dalje prihodnjič.^ P. Elfimov; Tajna ženske duše. Ženska nikakor ni sfinga. Njena i obraženega moža. ki jo je obože-sihologija jc prav tako razumljiv3 j val iii ki ga je ona strastno Ijubi-kakor psihologija moškega. Toda la. .\"j.>,!a bila bosrata. toda -olidna ona je ženska in treba jo je raz-; moževa plača je zadostovala., da umesti z ženskega stališča. In baš: rodbini ni bilo treba ničesar po-v tem tiči vse zlo. da mi moški 11» grša*i. sodimo o ženskah z njih ženskega \"si mošlci. ki sn zahajali v t-o stališča. iiLso. »o bili nekoliko zaljubljeni SAMO 6 DNI PREKO s ogromnimi pminlkl os olj« PARIS — 13. febr. DE GfeASSE 24. februarja. FRANCE 6. marca. Havre — Pariško pristanišče. Hretanje parniko« - Shipping Ne+r Kabine tr«tj^gm. rturedt * umlvalnllrt ln tekočo vodu *a J. 4 ali 6 o«®b Francoska kiLbinJa ln ptJaCa- cJrxaeh J^/ve i* »TATE ST.. NEW YORh alt lokalni Affentj«. Mi -sini namreč preveč pmosni na svojo iskrenost iu logiko. — Vsak ovinek, v-ak korak v stran ^ nam zdi sumljiv. Vzemite moškemu karijero. slavo aH tisto delo. ki ga najbolj veseli, pa se pogreza v življenjsko močvirje ali pa -si enostavno požene kroglo v glavo. Vzemite ženski nevestino obleko. vzemite ji poezijo ljubezni, romane in njene spomine, pa vam lakoj uvene kakor roža brez soln-enih žarkov. Povedati vam hočem, kaj sem nekoč doživel, da se prepričate, da je vse. kar se nam zdi komplicirano in nerazumljivo, zelo enostavno in jasno. Mi moški smo boljši kakor mislijo o «ias ženske. Pojrosto se pripeti. tla liropenhno po ženski dmž-bi. p^ nam niti na m-i se.l ne pride občevati 7. žensko-kot tako ali doživeti ljubavno ilVi. Ne. ino»;ki si želi čiste atmosfere, udobnosti, nežnosti. In če se te vz\išei?e želje vendar vx'asih končajo preveč prozaično. nismo krivi mi. temveč narava. Bil sem še povsem mlad in preživel som osamljenost, polno nejasnih sanj Ln hrepenenj. Ta čas sem se seznanil z izredne simpatično rodbino, v kateri sem se počutil 'kmalu kot doma. Težko je popisati udobnost in harmonijo, ki je vladala V tem domu. težko .ir poveda-li, kako prijetno in veselo je bilo tu vsem. kogar so «mrtrali t;i za svojega. Sredi te čudovite harmonije Je bila ona. gospodinja, vedno mirna. ljubezniva, rahločutna in taktna. Zdelo so je. da jo je fortuna obdarovala z vsemi svojimi darovi in da si več sploh ni mogoče želeti. . Ona je bila lepa. mlada, zdrava. Imela je dva p rok rasna sinčka in lepega, nadarjenega in visoko na- ut >o dvorili gospodinji. Ženo je to veselilo, mož pa je bil ponosen. Njena lepota me je sicer oma-ni:da iu v njeni družbi sem bil ves sr^een. toda nikdar mi ni prišlo na misel, da bi ji začel resno dvoriti. Morda je bila kriva moja mladost in moj mladeni&ki ponos, da so vsi opazili, kako rad zahajam v to rodbino in kako vpliva name lepota mlade gospodinje. Začeli so se mi posmehovati in kmalu se me je prijel priimek •"zaljubljeni paž". Bito je sicer malo nerodno, vendar se mse tudi jaz smejal vsiljeno. obenem pa skušal igrati svojo vloj»o. I sto je eiitila tudi ona. in kmalu biLo liajmo razmerje polno miline in nežnosti. Minilo j »i več tednov in začel sem se že zavedati, da je Igra prekoračila svoje meje, da sam v resnici zaljubljen in da se v bližini te ženske ne morem več obvladati. Bežatij Bežati, čimprej, da bi nihče ne opazil, da ne bi Oskrunil te rodbine ! Naše! sem izgovor in dva tedna se nisem pokazal. Ko mi pa ni bilo več obstanka in sem zopet prišel. me je sprejela z otožnim, oči-tajočim pogledom in moje srce je zadrhtelo. Pisal sem ji pi-imo. v katerem sem okušal pojasniti, zakaj ne morem več zahajati k njim. Prosil seni jo odpuščanja. Odgovorila mi je nežno in laskavo in začela sva si dopisovati. Bil sem ves v ognju in čutil sem. da letim nekam v brezdno. Cez dva meseca sva se že sestajala skrivaj na promenadi in komaj je minil še e* mesec, se je zgodilo nekaj, česar bi ne bil nikoli pričakoval. In to je T>il konec najinega romane. Bilo je. kakor da se je zdramila iz težkih sanj. Dolgo je plakala. potem me je poljubila na čelo in prosila, naj vi»e j>ozabmi. češ, da ljubi samo svojega nfoža in da sa ma ne razume, kako se je moglo to zgoditi. Preživel sem globoko dramo, toda ostal sem mož beseda in kmalu odpotoval v drugo mesto. Mililo j'* šest let. Večkrat sem skušal rešiti to zagonetko, pa 11" šlo. Kaj je i>ognalo re^no in ]>o-šteno žen-ko. ki je ljubila samo svojega moža in ki je imela vo-vsem i^ikrrcio. — Vi ne raziuiiete. kako sem se kot zakonska žena. ki ljubi svoj'e-ga moža in ima v življenju vse. kar si more ženska sploh želeti tako daleč spozabila ? Tudi sajna dolgo nisem razumela. Stava sem bila komaj šestnajst let. ko se je moj mož, takrat še 27-letni mladenič zaljubil vame. Bila snn ena tistih deklic, ki so s petnajstim letom še vedno otročje. in ki se še ne zanimajo za romantična doživetja. " Dočim so moje družice pošiljale ljubavna pinna, hodile skrivaj nn sestanke in trpele, sem bila jaz še otrok. Moj mož je imel dobro službo in roditelji so blagoslovili najin zakon. Poleg tega je bil mlad in lep. ZabavaOa sem se skoraj kakor otrok in bila. >em v-a navdušena Toda o ljubezni do moža ni bilo sluha ne duha. Pa-Č pa sem ga po poroki kmalu ■strastno iu nežno vzljubila. I11 ljubim ga še vedno. Saj drugače ni mogoče. Toda jKvtem sem opazila, da sem vedno nekam nezadovoljna, in da se mi niso izpolnile vse želje. Nečesa mi je nedostajalo. jZdeilo se mi je, da v življenju nisem uteg-uila storiti nečesa to kar ima vsatka. ženska: spomine, spomine 11a dekliško ljubezen. Požar. V Moeilnem pri Radečah je te iui ponoči iabmhnil v hiši Franca Kreka požar, /ena in otroci, ki so bili sami doma, so zamogli rešiti samo malenkosti. Hiša s pohištvom vred je pogorela do tal in ni bila zavarovana. ~ IŠČEM izvežbane šivalke moških slamnikov. — Dolga sezona, — dobra plača. Jakob Korber, 588 Broadway, New York, N. Y. 8th Floor. 13. februarja: Paris, Havre: America. Bremen; Pittsburgh. Cherbourg. Bremen. 16. februarja: B«rlln. Cehrbourg, Bremen. Albert Paliln, Uunburg. SO. februarja: Aqulti»nta. Cherbourg; Vrim. Harding. Bremen. 54. februarja: De Crasse. Havr*. 55. februarja: Thuringlu. Hamburg; Muencben. Bremeu. TT. februarja: Olympic. Cherbourg. 3. m^rca: BuTtrvn, lluvre. 4. marca: I»euti»ob!a.iid, Hamburg. 6. marca: UereiiKurla, Cherbourp; Fr.mc«, Havre: Orduna, Cburbvurs: Yorck. Bremen. 10. marca: George Washington. Clierlx.ur* in Bremen. 1t. marc?: Mount Clay. Hamburg. 13. marca: ■Maj~atic. Cherbourg: Bremen, Ore- V JUGOSLAVIJO TUKAJ SO DOBRE NOVICE Nove ZNIŽANE cene za tja ln nazaj v tretjem razredu oo Zaareba od $198. do $210. V Seoflrad in nazaj — H98.50 dc $210.50 Veliki pamiki za vas,— vključno Majestic "najvet.11 p.irnllc na svetu". Olympic, Hor»eric, Belgen-land, Lapl.ind. Pittsburch, Zee«and, Arabic itd. Vi lahko obiščete domovino ter s o vrneta v Združene držnve z am<»ri.«>Kl:n vladnim dovoljenjem. Vi>ra-fcijce l>oobIa.5^en« h gen te ali WHITE STAR LINE RED STAR LINE 1 BROADWAY NEW YORK -ŽENITNA PONUDBA. Samec .->tar 30 let se želi seznaniti s slovanskim dekletom v -starosti od 20 do 25 let, mora biti poštenega značaja in resnega mišljenja ter lepih zunanjosti. Jaz sem vešč v stavbinski stroki, sem mirnega značaja in imam nekoliko prihrankov. Pismu priložite ,sliko. ki jo vrnem na -zahtev. "ŽENIN", c|o Olas Naroda, 82 Cortland t St.. New York, N. Y. (3x 10.11,12) KUPUJEM DOGE bele hrastove francoske. Zaneslji vim osebam dam kontrakt za do ge. Poročil j te mi podrobnosti takoj v prvem pismu. Pišite v au gleškem jeziku. Max Fleischcr, 475 N. McNeie St., Memphis, Tcnn Iščem JANEZA 8ITAI{. doma iz «tožič. fara Jažica pri Ljubljani. slar okoli 4.i let. V Združenih državah ise nahaja pri-bliž no 24 let. Ko je pred več leti pisal v domovino, se je nahajal v državi C ali forn i.j a. Pozneje se je seznalo, da je že umrl ali podrobnosti pa niso znane. Oe je kojemu rojaku kaj ?nia-no o njem, ga prosim, da mi poroča, za kar se že a- naprej prav •lepo zali val ju j eni. — Mary Riv-kar, 1386 East, 45th St., Cleveland, Ohio. (3x G.S.IO) POZOR ROJAKI! Naš potovalni zastopnik Mr JOHN Ž UST bo obiskal rojake po Lawrence Co., Penua. —" Komur je potekla naročnina na Glas Naroda, naj jo obnovi pri njem. Tudi sprejema naročila za razne knjige, ki jih imamo v zalogi. Rojakom ga toplo priporočamo. Uprava "Glas Naroda". men: Andxr.ia, Hamburg; New Am-Blerdam. Itoltcrdain. 17. marca: l^i Kavole. Havre. 18. marca: Cleveland, Hamburg. 20. marca: l-eviatlian, Cherbourg; A'jnitanla, Cherbourg: l-ltlsburpb, Cherbourg: VeenUam, Uutlerdam; Berlin, Bremen 22. marca: De Cr,i5i«e, lluvra 24. marca: Martha Washington. Trst. 24. marca: Pres. Harding. Cherbourg, lhemen. 25. marca: Colun-.iius, Br ki Imajo kabin« tudi t UL raar*da. OIiiim mti eseelelike piiKtt ki Je stopila ? veljavo ■ 1. JullJeat 18^4, aamorejo tudi uedria7lii^ dobiti dovoljenje ostati v dosevta eno leto ln ako potrebno tudi dalj; tozadevna dovoljenja ladaja gep: ralnl naeelnlXkl komisar v Wa«h lngton, D. C. Protnjo aa tako do v olj en Je ee lahko napravi todl New Torka pred od potovanjem, t?/ ee pottje proeUcn » stari kraj gla •era nanovejla odredbe. KAKO DOBITI SVOJCU IZ BTABEOA KRAJA Kdor Beli dobiti sorodnika al svojca ls starega kraja, naj aaa prej pile sa pojasnila. Is Jngoala vije bo prlpnSčenlb v prihodnji! treh letih, od 1. julija 1924 napra vsako leto po 671 priseljencev. Amerifkl dršarljanl pa sam ore j dobiti sem Cene in otroke do 14. Is ta bres, da bi bill ite^v kvoto. T rojene osebe se tndi^Se itejej« kvoto. Starin in otroci od 14. g. 21. leta ameriških državljanov s ista Jo prednost v kvoti. Plgit« a pojasnila. Prodajamo voanS Usta aa vas pgr ge; tudi preko Trsta samerejs Ja-goalovanl sedaj potovati Frank Sakser State Bank 82 Cortland* It. Ifsw Tsri; BLAZNIKOVIH PRATIK uiuianio več, zato jih ne naročajte. Mesto PRATIKE naročite Slo-vensko-Amerikanski Koledar za leto 1926. "GLAS NARODA", 82 Cortland t St., New York City. Prav vsakdo- kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja ; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — MALI OGLASI v "G las Naroda". Pozor rojaki! V zalogi imamo SVETO PISMO (stare in nove zaveze) Knjiga je krasno trdo vezana ter stan* $3.00. Slovenic Publishing Company 83 CortlADdt Stmt Jfew York, H. Y. ■ifi.,. ^ v -.mu