P K O I. E T A K E C JE DELAVSKI I-1S T ZA MISI.EČE ČITATELJE PROLETAREC Official Organ Yugoalav Federation, S. P.--Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze GLASILO PROSVETNE MATICE IN J. S. Z. ST. — NO, 1733. '•*« « s. imi. m m m* im.. m w * tf i. uit CHICAGO, ILL., 27. NOVEMBRA (November 27), 1940. Publiahed Weekly »t 2301 8. Uwndale Ave. ... LETO—VOL. XXXV. Hitler ustanavlja za Nemčijo novo društvo narodov NACIJSKE DIPLOMATIČNE ZMAGE ANGLIJO BOLJ PRIZADEVAJO KAKOR VOJNA SAMA. — JUGOSLAVIJA, ŠVICA IN ŠVEDSKA ZADNJI NEVTRALNI OTOKI V EVROPI S_mi za zedinjenje evropskih ciržav v skupno enoto je stara -»ivar. Odgovorni državniki in idealisti ?e že dolgo prizadevajo, da ura uresničijo. Pa niso uspeli, vzrok temu pa je način, po krkrinem sta Francija in Anglija zasnovali in ustanovili dru "Ivo narodov. Nova evropska enota Sistem, ki *ta ga določila po prejšnji svetovni vojni na mirovnih pogajanjih Evropi in JOACHIM von RIBBENTROP (Ta slika je is lela 1940. ko je bil na posvetovanju v Londonu.) drugim deželam zmagovalca Georges Clemenceau in David L!oyd George, je imel tako trhlo podlago, da je to, kar se je dogodilo pozneje, moralo priti. Njuna 1'ga narodov, katero si je tedanji ameriški predsednik Woodrow Wilson vse drugače z n miši j al, je razipadla, ker je l ila ustanovljena na načelu, da zmagovitim pripada pravica u-kic.rvrti in premaganim in Šibkim deželam pa ubogati. V senci tega pravila je Francija ukazovala Nemčiji in do-minirala Evropo s pomočjo Anglije nekaj let. A to ji je bilo mogoče le, dokler se ni Nemčija dvijnila iz ponižanja in se "Menila človeka, ki ji obeta, da ne l»o nikdar več premagana, nego da ji je usojeno zagospodovati nad svetom. "Nemčija .'e voditeljica novega reda", izjavlja Hitler. Obnavljanje stare zmote f Kakor po prejšnji svetovni vojni Clemenceau za Francijo, Uko gradi sedaj Hitler svoj "novi red" za nemški življenski prostor na podlagi načela, da edino le tisti, ki zmaguje in ima moč, ima pravico ukazovati. In kakor prejšnji, tako tudi njegov sistem sile nima bodočnosti. Razlikuje se od versaill-*kega le v tem, da ga uveljavlja z oboroženo, diktatorsko, o-rožniško disciplino, z ukazova-nji, proti katerim ni ugovora. Hitlerjevo pravilo v tem pogledu je, "podpiši in molči!" Romanja v Berlin Od kar se je povzpel na prvenstvo Nemčije in uveljavil svojo strategijo agresivnosti, je postal strah in trepet vseh malih dežel v Evropi. Kadar se mu zazdi moment ugoden, ali pa za njegove namene potreben, povabi zdaj tega, zdaj onega državnika v Berlin, da ga pogoste, spremljajo s pom-pom, nato pa ga zapro za nekaj časa v Hitlerjevo spcejem-nfco. Iz nje ga vodijo v sobo ministra vnanjih zadev von Ribbentropa, da podpiše pogodbo, na kateri izjavlja, da se pridružuje osiAču. Trosveaa m podružnice Doslej je »lo Hitlerju v "snovanju novega reda" (nemške nadvlade) vse posreči. Prepričan je. da se bo tako tudi nadaljevalo. Mussolinija, ki je bil nekaj let glavni svetovni kričač, je obesnčil z okupiranjem Avstrije in danes je Italija v bistvu orav tako pod Hitlerjem kakor na primer Slovaška in Rumunf-ia, četudi sta teoretično neodvisni državi. Ko si je Hitler dodobra podvrgel Italijo, je šinU v Azijo in predlagal Japonski zvezo z oei-ščem Berlin-Rim.' V Tokiu ao oogodbo pogledali in jo podpirali, v namenu, da je to zanje najboljše. ZAMORCI V PANAMSKI CONI SE PUNTAJO VPRAŠANJE ZEDINJENJA UNIJ OSTALO NEREŠENO PHILIP MURRAY NOVI PREDSEDNIK CIO —OBE SKUPINI V VSTRAJANJU VSAKA PRI SVOJEM BORBA PROTI RAKETIRJEM V AFL—JOHN L LEVVIS OSTAL VZLIC ODSTOPU ODLOČUJOČ FAKTOR V CIO. — ROOSEVELT "NEUSLIŠAN Hi V coni ptMimkti« kaaala Je do predi aakaj »ataci dUlalo ■»•«• N»m-cav, Cakov, Jugoslovanov ia £paac«v, ki »o kili viimmm* kafaaci ia M dobili ui«tj« v Panami ter delo pri prekopaik napravah. Amerttka vlada «e je skala, da »o »ed njimi petokolonci. ia jik odslovila. Nate — bili najeti *a-aurci b Januuce, največ aa aajdafcia dela. Koncem nevvmbra m — uprl,, ker »o bile plače preaimke. kraaa preslabe ia •taeeeaaja «aatf. Pretili »o aaitati barake, če »e jim ae ngmdi. Zelo »e pri letu je je tadi 4ea boaae. ker a delava! ia Jamake živinsko postopajo. PoU« sa mor ca v garajo pri teiaikik 4« lik tadi mule. Eaa je aa goraji sliki. presojanja dogodkov doma PO SVETU Nove as Nato se je trozvezi pridružila Madžarska, ki je bfla dejansko že prej pod nemško nadvlado. Nji je sledila Rumunija in pred nekaj dnevi Slovaška. Te deželice so s svojimi podpisi le potrdile, d« so res pod nemško oblastjo. Druge jim bodo morale slediti. Ako ne zlepa, pa z grda. Tako »e je dogodilo tudi drugim, ki niso hotele ubogati, na primer Belgiji, Nizoecmski in Franciji. Norvežka, ki se je (Nadaljevanje na 5. strani.) Mussolini je Grkom v svojem govoru 18. novembra za-pretil zlomiti hrbet, neglede ali ga to vzame en mesec ali dvanajst mesecev. Med tem so prvi mesec Muasolinijeve invazije v Grčijo Grki "ziomili hrbet" že mne/im italijanskim vojakom, med katerimi je nedvomno tudi kaj fantov in mož rz slovenskega Primorja, ki je pod Italijo. Mussolini je mislil, da bo njegova vojska 61* v Grčijo paradno. Pa se je urezal, kakor se je poveljstvo sovjetske armade, ko je pričelo z invadira-njem na Finsko in naletelo na nepričakovan in rje predvidevan odpor. Mussolini s svojimi generali bi se bil iz tega lahko kaj naučil, pa je računal, da Grki niso Finci. Spoznal je prepozno, da so sposobni za odpor. Ker so v primeri z Italijani majhen narod, se jim bo dogodilo bržkone isto, kakor Fincem. Njihova armada je majhna. V nekaj tednih se bo do smrti utrudila, kot se je finska, dočim Italija raz^clajr*. če potrebno, z armado osmih milijonov mož, kot je dejal omenjenega dne na naslov Grčije Mussolini. Toda svoj napad na to malo deželico silno drago plačuje in to v krvi denarju in v blagu. Stavke v obratih, ki delajo na naročilih zvezne vlade v prid narodne obramfbe, ao izraz nelojalnosti. Treba jim je napraviti konec, zahtevajo kon-gresniki in senatorji v imenu patriotizma in pripravljanja na obrambo. Ampak ravno ti patriotični poslanci so se nad unijami in stivkimi enako hu-dovali tu JI ko še ni bilo (tedanje vojn j v Evropi in še niatno imeli ob »roževr.nja. Pobijali so vse zakone, ki so bili predloie-1 ni v korist unij, vse pomožne akcije za brezposelne, in vse načrte za socialno zavarovanje. Njihov patriotizem je torej hinavski. Z njim hočejo zakriti dejstvo, da jim ni za drugega kot za profite in da ao bal vsled tega delavskim organizacijam sovražni in jih bi zadušili če bi »e mogli. Angleži so s svojimi letalci napravili v nemških mestih le tu in tam kako prasko, ki pa se nikjer ne pozna, je dejal nemški propagandni minister Paul Geobbels na nekem shodu in dodal: "A da bi vi videli London! Ta krvavi že iz vseh žil!" V Rockfordu, III., kjer je vojaški tabor, grade barake za novince, ki jih na podlagi zakona obvezne vojaške službe pozovejo v armado letos in drujfo leto. Poslopja bodo stala do pet milijonov dolarjev. Unija gradbenih delavcev AFL zahteva od vsakega, ki se ga na tem delu uposli, $50 pristopnine in $2članarine na mesec, poročajo listi. Delo bo končano meseca marca, unija pa bo v tem času skolektala od delavcev četrt milijona pristopnine, ako so poročila o tem "raketiratvu" resnična. Pri sličnemu delu nekje na jugu so se delavci domačini uprli ne le uniji, nego se poHužili sile, da izienejo vse delavce, ki so prišli sem s severa odjedati kruh domačinom. Ne le obla*i, tudi unije imajo torej svoje težave in hibe. V Angliji dobi vsaka oseba znak iz negorljive tvarine, da jo bo v slučaju raz mesarje« j a ali ipa če truplo zgori, mogoče identificirati. (Nadaljevanje na S. strani.) V Italiji se s 1. decembrom v restavracijah ie bolj skrčijo porcije. Odmerjajo jih gostom po gramih. "Tudi cene to sorazmerno znižane", pravi poročilo. Na Angleškem je vlada sporočila, da bo treba misliti na odmerjanje hrane tudi aa živino. Ker je malo »ena, malo ovsa, malo vsega drugega, Nemci pa potapljajo angleške tovorne ladje, polne živil, je naVav-no, da se to pozna. Tako je tudi živina prizadeta. V Nemčiji bodo po 1. januarju ie celo psi priznani za "u-žitno*' hrano. Italijani ae s tem ne ukvarjajo kajti pri njih je že dolgo v običaju, da kadar je glad, so tudi mačke užitne. Grki, k! ao podili italijanske vojake po Albaniji, pravijo, da vse, kar so imeli Mueeolinijevi junaki s sabo živil, je bil fižol in sir. Begat ali reven, vsakdo v Evropi te naj ravna po odmerjanju živil, pravijo vlado. Bogatini si lahko kupijo vsaj kar je dovoljeno in kolikor je dovoljeno, nekaj priboljika pa si kupijo s napitninami. A kaj pa tisti reveži, ki delajo sa meado, a kakršno ti no morejo kupiti potrebščin niti za prvo silo!? Otroci, ženske, staral, mladi ljudje in vojaki gina jo gladu aa Hitlerjev "nov red9* v Evropi in po svetu. Nominiranje kandidatov v odbore JSZ konča 30. novembra Rok za nominiranje kandidatov v eksekutivo in v nadzorni odbor JSZ ter v odbor Prosvetne matice konča 30. novembra. Tajnfki klubov naj sporo-če imena nominirancev najpozneje do 5. decembra. Spremembo v sovjetskem poslaništvu v Berlinu Sovjetska vlada je poslala v Berlin novega poslanika. Njegovo ime je V. G. Dekano-zotff. Dosedanji ruski poslanUc pri nemški vladi je bil Aleksander J Schvvartzeff. Navadno take j spremenrvbe v diplomatskem o-sebju pomenijo tudi spremembo politike dotične vlade v od-nošajih s prizadeto državo. De-kanozoff je bil podkomisar vnanjih zadev, iz česar je atole-pati, da se bodo diplomattfni Uiki med Rusijo in Nemčijo že! oolj utrdili. Želja tisočev delavcev, da bi konvenciii CIO in AFL ugladili pot k pobotanju med njima in v združenje, se ni uresničila. Vzroki, ki so dovedli do razkola in medsebojne tekme ter borbe, še niso odpravljeni. Dokler se to ne zgodi, bodo o slogi le govorili, dočim je v praksi ne bo. . Lewis ostal v vodstvu John L. Levvis je vztrajal pri izjavi, da za predsednika CIO ne bo več kandidiral, ako bo Willk;e, za katerega je agitira' v zadnjih predsedniških volitvah poražen. Toda to ne pomeni, da se ie umaknil tudi z vodstva. Dokler bo on predsMnik unije premogarjev (UMW), bo tudi voditelj CIO, pa če je predsednik ali ne. Novi predsednik spet iz UMW Za svoje?* naslednika je Levvis predlagal Philipa Mur-rayja. On je bil sprejemljiv za vse struje, ki so bile zastopane na konvenciji in je bil izvoljen soglasno. Murray se je za orga-nizatorične aktivnosti izvežbai v uniji UMW. Vsled njegovih sposobnosti ga je Lewis imenoval tudi za glavnega organizatorja unije jeklarskih delavcev. Smatran je za bolj konservativnega kakor je Lewis. za zmernega človeka v temperamentu in pa za jako dobrega posredovalca. Pravijo, da je tu-, di zelo veren in pa da svoji cerkvi (katoliški) veliko pomaga. Rojen je bil na Škotskem in se priselil v to deželo v starosti 16 let. Štejejo ga za Irca. Nasprotnik komunistov Ko se je konvencija CIO pričela, in je Lewis izjavil, da bo treba dobiti drugega na njegovo mesto, je bil v mislih vseh vodilnih faktorjev takoj izbran za njegovega naslednika Mur-ray. A se je branil. Dasi Lewisa obožuje in mu je pripravljen slediti, se razhajata posebno v točki o komunistih. Levvis jih tolerira, jim protektira službe! v uradih in jih najema za organizatorje. A Murray pa jih mrzi. Le če se kaj sklene proti komunistom, sem pripravljen prevzeti to težko odgovornost, je rekel Murrav. Vendar pa je moral v tej zahtevi veliko popustiti, posebno pa še Sidney Hillman, predsednik ACWA, kot je pojasnjeno v posbnem PHILIP MUKRAY novi predsednik CIO. članku na 2. strani v tej številki. "Zedinjenje ne bo!" Na konvenciji AFL, ki se je višila istočasno kot CIO v At-lahtic Cityju, pa je grmel VVilliam Green, da je za združenje, za slogo in samo za slogo, ki pa je ne bo, dokler bo John L. Levvis predsednik unije premogarjev. "Kaj pomaga, če re-signira kot predsednik CIO, ko pa se bo njegov naslednik moral ravnati po navodilih svojega šefa!" Levvis je v svojih govorih na konvenciji CIO smešil Greena da kaj. Dejal je, da je raziskoval vsebino njegove notranjosti (v glavi) in dognal, da ničesar ne vsebuje. Green pa je zmerjal na svoji konvenciji Levvisa z očitki, da je diktator, da je skušal primorati ameriške de- (Nadaljevanje na 5. strani.) Grozote bomb nikov, ki napadajo iz zraka l»IIE so šli celo tako daleč, da so v Amerikanci slovenskega pore-svojom somnabuliatičnem raz- klaV Nak, tega pa že ne ver jsmem, da bi morali iti tem preŠmentanim "novim razmeram" tako dalač naproti. Ker sem že pri imenih, naj (slavni filozof, živel od 1762 do 1814) je bil popolnoma dru gačnega kova nego idealizem premnogih današnjih izobražencev. "človek naj dela", je nekoč dejal Fichte, 'toda ne kot delovna živina, ki pod svojim Valod napetih odnoiajav med Zrn*. driavaan in Japonsko Ur njenimi bremenom Zaspi ln ki jo po ZU-loulitamimi aavaaicami e Evropi jo amariftka oojna mornaric« pripraoljoaa g,||nj Cepitvi izčrpanib moči polotenjuM izjavljali,' da smo kratko in malo "izdali socializem" (in proti njihovi sodbi ni bil dovoljen priziv). Tone Rup- . . , .. nik, eden "najradikalnejših" ---------------- be all druge m ga lahko vsakdo coliinwoo žabno ekstetenco! Kdor se prec zopet prebudimo k prenašanju istega bremena, človek naj la brez strahu z radostjo in z veseljem in naj mu preostaja časa, da bo dvigal svoj duh in in trideset dolgih let farbali" naš dobri delovni narod in menda še vraga povrh; in da smo "izdali svoje socialistične principe", ker smo se "ustrašili", ko smo videli prihajati nekaj takega, kar je svoj Čas uvedel znani Palmer", torej, ker smo bili navadni strahopetci. Do takih veselih zaključkov so prišli ti naši somnabu-lLsti ali mesečniki, ko so zvedeli meni slabo in drugim dobro? Ali ker je moje politično, nrav pred silo te vodKeljske zavesti, ki pretresa kapitalistično Življe-no in versko mišljenje samo zr- jjje kdor pred veličino te calo mojega gospodarskega po- moraine sile spoštljivo ne položaja? Gotovo, za veliko mno- kionj# ta nima niti pojma o žico ljudi morda to velja. Ali vrednosti in dostojanstvu veli svoje oči proti nebu, ker je ro- 2a nai sklep jen zsto, ds ga gleda." Ta idealist je tudi vedel, da mora iti In vendar JSZ ni izdala ali pot v organizacijski tvorbi pra- utajila ničesar, nobenih načel vične družbe od spodaj navz- »» nobenih ciljev. Slej ko prej gor, od materialnega k idealnemu; "člani vlade, vsega učiteljskega in obrambnega stanu hodi po isti poti po socialistični poti — in slej ko prej je po imenu, načelih, ciljih in de- *o aamo radi prvih (gospodar- j lovanju socialistična organiza-sklh producentov) tu." a to *Nno razliko, da ni več privesek neke socialistične Vsak ideal se more uveljaviti le v boju z danimi družab- politične sekte, zveze s katero so ji bile zgolj v breme, tem- pa je to edina in bistvena ute-; kega ^veka, niti nič ne razu-j™™ razmerami. Sedanje dru- ima proste roke da ',ahko tudi genski Am< meljitev socializma? Ne, mi me pomena tega velikega vodi- j *»bn« razmere so zavožene na dehjje s katero ko|i aU pa z rikanci. ki se bodo komaj š pravljen sem, svetovati novo ime. Ampak ne morda "Ameri ške socialistične zveze", kajti tako ime bi ne odkrivalo pravega značaja organizacije, katere namen je bil in je se, širiti socializem med ameriškimi Slovenci, pač pa bi se mi zdelo prikladnejše ime kot "Ameri-ško-sloveaska socialistična zveza" (American Slovene Socialist Union) ali nekaj podobnega. Tako ime bi povedalo do pičke, kdo in kaj smo — ame. liški socialisti slovenskega porekla. ' • Marsikomu se to najbrž ne vidi važno, ker vzlic svojemu "gledanju v bodočnost" ne vidi dovolj daleč, da bi mogel priti dO preprostega zaključka, da bo nazadnje — čez'50, 75 ali 100 let — ime vse, kar bo spominjalo na nas, da bodo za- me-še prodek produkcijskih razmer dovesti do socializma: kakor je sledil fevdalnemu kapitalistični, tako mora temu slediti socialistični družabni red. Mora?! Odkod ta gotovost? Iz vsemi dobromislečlmi delavskimi političnimi in drugimi sku- t-dgovarjaš, sem socialist, ker tejja za nastajanje in propada- 'la da imajo poedinci in sem -poznal, da mora nujni na- nje ZKodovinsko-družabnih živ- posamezne skupine s svojo go- Ijenjskih oblik. apodarsko mof jo tudi dejansko j v Amerikt. ,, , u . besedo nad državo. Agrarni, V čemer nas Mantova podo- • indutrjjaki in finan^ni kapiui Gornje mi je prišlo na mi-ba najbolj prevzame, je njego- imaj0 k|jub ymm demokratič- ko sem čiul ° spremembi va strastna pravicoljubnost. To. Iljm driavnim oblikam — po Jugoslovanske katoliške ... v^n-u v. .. bi,a nj^va n*jm.oclntJ*a = irUtto samo Združene države! jednote v — Ameriško bratsko znanosti je tie moreš imsti;' ^^ rfdl kaUre ^ if I -^nostran^o gospodamko ob- 2V«»o. Vidite, tu so pa nekaj i, _ ______ odpovedal matervalnim pred - , . Hr4lkv.nft zaUjili — svoje slovensko po- kajti znanost more v najboljšem slučaju odkriti neke tendence, gibalne smeri zgodovi- .iostim udobnega, življenja in ki mu je dala moč, da se je bo- ucucc, —'—- ri, in tr i za osvobojen je za- ne. proti katerim se moraš od-, tiranegaPčlovežtva> y zaveifti vsakega človeka so ti moralni ločiti. Znanost ti pa ne more dokazati niti tega, da boš še ju-i* Produkcijske razmere — to i ^e2p0K0jn0 koriitnejši ali iz pomeni slovenski družabne de-jsedanjih druiabnih razrner nuj-lovne razmere, to pa niso nič;_ft whaiainči red. naR*,meBmh razr!- samo nam. temved Ameriki dov. Proti razrednemu gospod- ^ ker uke gtvari žkodu. »tvu. v katerem ne odloia v de- jejo Ampak pri tem so druKega kakor nek inatin »o- moremo nobenemu dokazati.! vzgoji h, kulturi, v dru- pozabili, da ime ne izpre- < nLvamo nw 1 i' I rwv* c* W m mA. .. . . _____i—_ _ _ a-_ 7oKm m a n <' ! r. .. ... ' r ' r delovanja ljudi, človek se mo-ll)a sploh ne govorimo o tem. ra torej sam odločiti, mora sam: da ^ med Teelej le eden, delati na tem. da se njegovo kl bi bH toliko podkovsn, da bi razmerje do dela spremeni? - • •--«»« - — j--- mogel slediti takšnim doka spominjali, da smo nekoč tu živeli, delali in ustvarjali materi-jalne in kulturne dobrine, m•>-grli reči: "Ta le organizacija, ta le narodni dom, to le ustanovo so ustanovili ameriški Slovenci. Bili sO konstruktiven element, /»odjetni organizatorji in zmožni graditelji — pravi Amerikanci! Bili so pridobitev za Ameriko.n Pa pokopljite imena in jjoko-pali boste tudi ta lep spomin nase! « Bati ali sramovati se svojega imena in svoje sence, ni nobena krepost in tudi ne daleko-vidnbdt. Vsi tisti, ki smatrajo, z mojim prijateljem K. vred. ka-kor se je on izrazil: "To pomeni, gledati v bodočnost — deset let naprej!" naj se pa*vpra- žabni moči in ugledu v prvi vr- menl orraniacije in da bo tudi sti osebna nadarjenost in spo-iABZ ^^ zapUana kot am€. ZnZ riško-slovenska organizacija, ,ajo, iemu ^ . . . ___.0 . „ -------- ------- - * n«nje, gospooarsKe razmere. kat€ro ^ organizirali ameriški organizacije in ustanove — ži^n^živij^jekiga človek ' drU^ J? S ^ tl^ ^ 1 katere člani 80 V £ tCdril JZ: ^- kot reieto vodo? Ali ne bi bilo živi, povprečno močneje vpliva .ljcm veča in oživlja delavnost na njegovo zavest nego obrat- in gibanje — to pa je baš glavno. četudi priznamo to razmer- na ft^var je med življenjem in mišlje-. - . njem, si moramo biti na jasnem' I)a »oc^hzcm o silnem pomenu duhovne od- Socialisti in volilni izid Norman Thomas pravi v Callu, da ga je malo število glasov. ki so bili oddani zanj in Kruegerja, osupnilo. Zadovoljen pa je, ker sta kampanjo živahno vodila in dosegla z njo mnogo ljudi. Poznavalci situacije in socialistične stranke so vedeli, da odsiv na njune apele ne bo boljši kakor pred štirimi leti. V splodnem rajše slabši, kar se je zgodilo, posebno še v New Vorku. Oba sta poudarjala v prvi vrsti boj soc. stranke proti vojni, obsojala sedanje oboroževanje, dokazovala, da se ga je administracija lotila v tej ogromni obliki, ker ne more drugače iz krize in v okom brezposelnosti, opozarjala na nevarnost, ki Jnhko to deželo vsak hip zaplete v vojno, bodisi pod Roosevel-tom ali W»llkiejem, kajti oba sta kandidata vojns stranke, obsojala sta prisilno vojaško alužbo in poudarjala, da se je socialistična stranka takoj, ko jo je kongres sprejel, odločila deloviti na to, da se "draft" čimprej odpravi. "Socialistična stranka je edina, ki je resnično proti vojni in zoper zaplet te dežele v vojno, in edina, ki je proti obvezni vojaški službi, proti goroataanemu oboroževanju in za rešitev sedanje krize z zdravo, socialno ekonomsko akcijo namesto z militarizmom, kateremu mora slediti le še večji polom nego je bil /prejšnji," sta govorila Thomas in Krueger. In vzlic temu, da je amer&ko ljudstvo res proti vojni, je rajše glasovalo za enega ali drugega kandidata "vojne stranke" (za Roosevelta ali Willkieja), kot pa za Ttiomaea. Tudi 16,000,000 moških, ki so «e morali registrirati za obvezno službo v armadi, je rajše glasovalo za Roooevelta ali Willkieja, ki sta za "draft", namesto za Thomasa, ki propagira, da se gs odpravi. ločitve za delo za nov družab ni red. Baš osebnosti, kakor Marx, Engels ali Lassalle, ti sinovi meščanstva, so nam živi dokazi za to, da socializem ni ie želodčno vprašanje, saj so baš ti veliki voditelji delali zgodovino, ker so se mogli s svojo zavestjo dvigniti nad svoj družabni položaj. Marx, sin premožnega renskega odvetnika, se oženi s sestro pruskega notranjega ministra, ima vse možnosti udobnega meščanskega življenja in vendar pride radi svojega duhovnega upora v londonsko pregnanstvo, kjer mora nekoč zastaviti svojo suknjo, da si more kupiti pisalnega paplrpja. v drugič ne more napisati časopisnega Članka, "ker nisem imel prebite pare, da bi mogel iti čitat časopis", na dan pogreba svojega""ljubljenega edinčka mora teči k bližnjim Francozom, da si izprosi denarja za pogreb, in vendar brez , pomišljanja odkloni dva Bismarckova predlo- pa socializem pomeni bolj človečansko in pravičnejšo ureditev življenskih razmer, da je gospodarski način in družabna oblika kapitalizma van« dalizem, s tem spoznanjem moremo dati tako obupanemu in izčrpanemu delavcu nove moči in razmaha, kakor tudi oja-čiti borbena sredstva proti zagovornikom kapitalizma. Moralno prepričevanje je mogočna sila! Marx sam je vedno a-peliral nanj, kadar je obtoževal zatiranje, izkoriščanje, tr-dosrčnost, grabežljivost in pro-fitarstvo in kadar je govoril o sociologija in nacionalni socializem, nikakor niso izraz osebne, naravne neenakosti ljudi, temveč izvirajo iz določenih gospodarskih razmer, torej H družabnih dejstev, ki so nastala in ki so zato zgodovinsko tu- riški Slovenci. To bo ostalo zapisano vzlic spremembi imena, ki zatajuje ameriško-slovenski značaj te organizacije in to je dobro. Amerikanec, ki viha nos nad "veliki dolžnosti" delavskega ..v—l, . ... • razredov. Vsaka -zahteva do ^V^^ri*^ enakoati, ki .re preko te£ di izpremenljiva. Nasprotniki, katero koli lupino samo in pa tudi nekateri socialistični iedino le 2ato* ker 80 nJeni *,ani prijatelji, ki nimajo nobenega priseljenci in njihovi otroci tn prav ega pojma o stvari, so mnenjs, da pomeni socializem ne samo odprave vseh razrednih razlik, temveč splošno izenačenje. Take nesmiselnosti niso nikdar govorili ne Marx, ne Engels niti druge socialistične glavo. Nasprotno: Engels poudarja z vso ostrino, da je vsebina socialistične zahteve po enakosti edinole v odpravi oblasti. Zadnja utemeljitev pra vega bistva socializma je za nas ideja družabne pravičnosti, volja po medsebojni pomoči, stremljenje po pravični skupnosti. moralno oblikovanje medsebojnih človečkih od noša-jev. Ker pa vemo, da na človeka povprečno in trajno močneje vpliva njegov družabni, zlasti njegov gospodarski položaj. Rezultat v danih okolščinah ni mogel biti drugačen. Ameriško javno mnenje ni za pacifizem in ni proti oboroževanju. Vzrok ao totalitarne sile, ki so oborožene do zob. nujno zablodi v absurdnost" tnesmiselnot). Cilj socializma je celoten duhovni svet, zelo oddaljen od liberalnega ideala o udobnosti ljudi. Smisla človeškega življenja na tem svetu ne vidi socializem v samozadovoljni sitosti, temveč v individualnem in družabnem dviganju vseh sil, ki oblikujejo kulturo, v večanju notranje in zunanje moči človekove. Povečana živahno»t in razgibanost duha pa more ker njeno ime poudarja narod nostni izvor te skupine, je prvič zelo slab Amerikanec in drugič velik ignorant Amerika bi nikdar ne bila to, kar je, da ni imela na razpolago krepkih mišic in tudi bistrih možganov priseljencev! Vsak pošten Amerikanec nam to prizna. In ne samo to! S tem, da smo se organizirali medsebojno na bratskem podpornem, gospodarskem in kulturnem polju, smo prevzeli na svoja lastna pleča breme socialnega zavarovanja, ki bi sicer moralo biti stvar Amerike, dvignili smo gospodarsko vrednost dežele, dvignili smo kulturni nivo našega ljudstva in z vsem tem noiz- v tem slučaju pametnejše, ceneje in bolj udobno, naše organizacije enostavno razpustiti in jih brezpogojno priključiti sto-procentno ameriškim organizacijam (nam manj-ka etv odstotek: rojeni nismo bili tu) ? * "Ameriška domovina" z dne 20. t. m. prinaša pod naslovom "Se ne strinjamo!" (prva stran, ležeči tisk) sledečo neam?ri»ko cvetko: (Nadaljevanje na 3. strani.) Tole mi ne gre v glavo? doseči z golimi družabno-orga-nizacijskimi ukrepi, da je za to potrebno prenovljenje vse duhovnosti in kulture, naj tu samo omsnimo. i J Uresničenje socialistična?« izvirati le iz najgloblje medse- družabnega Ideala nikakor ne bojne povezanosti ljudi. To pa smemo pričakovati od kakegn duhu hladnega računarstva, ki zgodovin-»k e dialektike. Vs. popolnoma obvladuje današnje smo postavljeni pred osebne ih Vrh tega je treba za ugoden volilni rezultat PRISTAŠEV kapitalizem' onemogoča.' čudeža, najmanj pa od čudeža «n ORGANIZACIJE. Industrialno delavstvo je bilo v veliki ve- Zato se socializem bori proiJ (same po sebi razvijajoče sc čini za Roosevelta. Velika večina voditeljev unij je agitirala zanj. Farmarji, ki so tudi dobro organizirani, so glasovali večinoma za Willkieja, razen na jugu. Predno bo mogla socialistična stranka biti spet stranka, »i mora zgraditi organizacijo med UNIJSKI M delavstvom, kakor jo je imela nekoč. Brez tega v političnih bojih ne more pričako* vati nič boljšega kot kar js dobila B. novembra, pa če se Norman Thomas v volilnih kampanjah še tako trudi. medsebojne Človeške odnošaje. Socializem jO izraz globokega hrepenenja, ki nikdar ne za- drožabne resničnosti in v vsfe moramo prodreti z duhom in dejanjem. Nobeni resničnosti mre v človeškem rodu, hrepe- se ne moremo niti ne smemo iz- nenja po poglobljonju razmer ja človeka do človeka. Da ae nastanka take kultutne socialistične skupnosti nikakor ne ds ogniti, vse morsmo pretehtati in pozitivno ali negativno izko- ristlti ia ustvarjanie bodočnosti. Ccmu delavstvo dopuic« bogatašem israiati njihov "pMh otiiem9* le toda j. kadsr mor rjo na stroške gesla o ive»tobi tvoji domovini delati škodo unijam in razkrlčavsti .tsvksrj* in člane unij v »plošn^m lo jalneš« ? IZ VI KOVE ■ ■ ■ ■■ ■IVAN VUK: ■ ■ : PO VALOVIH DONAVE ŠIROKE... Beležke iz popotnega dnevnika. (Nadaljevanje) "Sečenjiva cesta, ki jo vidite tam na drugi strani obale," je pokazal Tein spremljevalec, "vodi od Bazjaša čez Oršavo. Teče neprestano ob obali, a na ozkih in skalovitih krajih, kakor v Kazanu, je izsekana v vteno, ali narejena s stebri. Visi, rekel bi, skoraj neprestano nad vodo, zato je tudi ograjena. Delal jo je inženjer Vašar-helji 1837-1840, a to na predlog vrofa Sečenija, zato nosi tudi njegovo ime. rimskega vojščaka, ki je služil kot pečatnik. Vrednost tega kamna cenijo na 500,000 Din. Vrezane črke na smaragdu so podobne grškim, ali niso grške. NaJii so se tudi kosi zlatega in srebrnega in bakrenega denar-ja vseh mogočih rimskih cesar-jev. Tudi izredno zanimiv mlin« • aki kamen je bil izkopan, ki pa 9 ni popolnoma okrogle oblike, ^ i nego daje vtis starorimske am-< foreze v prerezu z enim drža-i jem." • ! "Pravzaprav vse take izko-^ ^ ^ , 11 pine pričajo, da je vse že na • ■ ■■■■■■ u m mm m* vse že na svetu bilo," je rekel _ . .....Zdravko. 'Vidimo Oržavo," je rek a ,4AI. . . , , . 1D ... T«o i n ^a; AIi kakor je dejal Ben Aki- 1 ea, in si nadela roko na oči. » mvti* « * .» , „ . , , , i ba: "Nič ni novega na svetu, To se pravi, je rekel njen| je rekla Marija „VHe fte spremljevalec, da plovemo iz ponavlja." Dolenjega klanca. In tam, na jugoslovanski, t. j. na desni strani, je Tekija. Majhno mestece. Tu je na mučehiškem kolu izdihnil slavni Koča s svojimi 60 tovariši, ki so jih Turki obkolili na "Kočnem bregu" pri Dobri, in jih, po strašnem boju, zvezane odvlekli v Tekijo in nataknili žive na kole..." Ameriški družinski koledar za 1.1941 V NJEMU JE STIRINAJST POVESTI IN ČRTIC, SEDEM PESMI, OSEM ZGODOVINSKIH SPISOV, PET POTOPISOV IN ČLANKOV, INFORMATIVNI IN KOLEDARSKI DEL, IN NAD 75 SLIK Pomolčal je nekoliko, nato i*0-' "Tudi vi," je odgovoril Zdravko in si prižgal cigareto. "Samo, da je sedaj vse lepše, ali da govorim z žensko besedo, nežnejše." "In spopolnjeno," se je nasmehnil Matevž. "Da, kakor triglavski zlato-rog. ki ga pase gospod Zdrav- Tudi Sečenjiva cesta je veli- Pa rekel: Tea se je nasmejala in po- "Ta Donavski bazen ob šoto- S1«*1*1« v Donavo, kako se peni čju velikih rek Save, Trše in I okrog ladje in šumi. Morave je tudi znan kot eno, naj bogatejša h, a še ne raziska- Nasproti Tekiji je večje ru-nih zgodovinskih najdišč rim- mu»nsko mestece Oršova, ki se ske civilizacije. Posebno, kar se ,me,n"je posebej "Stara Or-tiče vzhodnega dela rimske dr- *ova" v razloček od "Nove Or-žave. Nedavno je bilo v bližini 4ove"» nekdanjega znanega o-Tekija odkopanih nekaj silno toka: Ada-Kaleh imenovanega. ko ustvarjanje človeških rok. Preko mnogih viaduktov, skozi raznovrstne galerije, v skalo vsekane, skozi predore, pod ^kalovitimi velikani, ki vise nad glavo, se ta cesta vije v laznovrstnih oblikah, ter pri vsaki krivini kaže nove, pestre slike. Po drzovitosti izvedbe tekmuje z rimsko cesto. .. : pomembnih predmetov in to na Inženjerju Sečenjijevu je razvalinah nekdanjega mesta Donavsko parobrodno društvo j Dianusa. v zidalo v Kazanu lepo spomin-1 Potopisno delo iz leta 1744, sko ploščo z napisom, posnema- ki je izšlo v Haagu, obsežnejše joč "Trajanovo ploščo", katero govori o mestu Dianusu in kra-,tem breffom. "a Donavi, je otok so na jugoslovanski strani vzi- ju, kjer ga je treba iskati. Sef; Ada-Kaleh s svojim gradom, dali svojemu imperatorju rim-i plovnega cddelka Mednarodne Zgodovina Oršove sega za ski legionarji, slaveč tako nje- donavske komisije (C. I. D.) ; dvatisoč let nazaj. Je to glavna j/ovo ime. .. inž. Dragovič je oHkril zidove točka Dolenje Donave in je od Pri neki krivulji, ko smo plu- omenjenega menta. Tri metre pamtiveka kraj, okrog katere- Tu se izliva v Donavo reka černe. Z juga, z druge strani Cerne, se dviga hrib Alion, ki se opira v samo Donavo. A pod li iz Dolenjega klanca, nasproti mestu Ogradine, smo nenadoma zagledali na steni jugoslovanske obale zgodovinsko znamenitost, Trajanovo ploščo, ki že 18 stoletij oznanjuje »lavo in veličino Rimljanov in i lavo njihovega imperatorja Nerve Trajana. Plošča, vzidana v skalo, a okrog nje veliki kameniti okvir, katerega ob strani držita dva krilata genija, a jo podpira sklonjena, herkulska postava človeka, nosi ostro izklesan napis: "lmp. Caeaar Divi Nerva* F. \erva Trajanus Aug. Geni. Pontif. Majrimus Trib. Pot. Illl. Pater Patriae eo». Illl. \fovti*--l--Dan-bu» Zadnji dve vrsti sta bili po-j ^kodovani in se danes več ne moreta čitati. Vendar je Tein spremljevalec rekel, da je stalo: Montiš et fluvii Danubi Rupibus S»i*eratiM Via m Paterfecit. Tea je gledala svojega spremljevalca, ki je izgovarjal latinske besede, kakor Rimljan in rekla: "A po našem, kako?" "Po našem?" In je pristavil: "Imperator Cezar, božan-stvenega Nerve sin. Nerva Tra jan, August Germanik, vrhovni fluhovnik, narodni zastopnik četrtič, oče domovine, konzul ta je odkopana zelo pomembna plošča iz belega marmorja, velika 60x35 cm, težka čez 30 kg, na kateri je bil silno plastično upodobljen Mithrin kult. Plastika predstavlja ležečega bika v borbi s človekom, ki mu je z enim kolenom legel na hrbet, v desnici drži velik nož in ga zbada biku v prednji del telesa, z levico pa drži bika za nosnice in mu upogiba glavo. Pod bikom stoji drugi človek z bakljo v rokah. Zadaj je še ena figura. Plodča ni ohranjena v celoti. Prvotnega roba ima zelo malo. Napis, ki je bil na spodnji strani reliefa, je razen črke M, kf je še vedno vidna, docela uničen. Telesa so izredno dobro izoblikovana in dajo dokaza o umetniški višini dobe, v kateri je relief nastal. Od kopali so še več plodč z napisi različne vsebine, a niso ohranjene v celoti in radi fragmentarnosti besedila ni mogoče razbrati. Na »tem mestu je bilo tudi precej rimske opeke z vtfeki "DRP — DIERNA" v velikosti 50x39x9 c m. Tudi druge izkopine so našli. Posebno zanimiv je petka-ratni smaragd z vdelano glavo JE TVEGAL ŽIVLJENJE IN ZMAGAL Mor rta Kalwo«k?ja (ilika na daaai) v N#w Yorka m * njafo*i prodajalni napadli roparji. Star ja 71 lat. Branil — Ja in ■ pomočjo naka«a, ki kil g njim, jih ia astrakaval, doklar ml prMla policija tar Jik o4w4\m. Naw. ">rtki policijski kamlsar Lawt« J. Valentin« (aa lavi) ma isra4a diplomo » priaaaaja sa aJa*av pmgmm. ga so vihrale ljute bitke. Tu so lomili kopja stari narodi, Daki in Rimljani, tu je z Donave, kakor z bregov karpatskih, prodiral plaz azijskih barborav, tu so se bojevali Slovenci, Grki. Bolgari, Madžari. Nemci, Srbi in Turki.. Parobrod je plul dalje. Godba je igrala veaelo koračnico in akordi so poljubljali pozdravljajoče z obale. Tein spremljevalec je pokazal z roko na nekako kapelico, ne daleč od mosta na reki Cer-ni, na koncu lepe, dolge aleje z visokim in vitkim dreves-jem." "Ali veste, kaj je to?H Tea je gledala, se nasmehnila in rekla. "Po sliki poznam. Učili amo se. To je ogrska "Kronkapela". Sezidana je na kraju, kjer je Košut 1849. leta, ko je propadla madžarska revolucija, zakopal krono in kronske insigni-je sv. Štefana, preden je zbežal pod turško oblast." "Dobro, gospodična. Tea... Vidim, da vas je ta zgodovina zanimala." "Kaj bi ne!. .. Saj je a tem Košut potresel habsburško moč, čeprav se zaenkrat ni obleslo, kar je nameraval." Po veliki krivdi carja Aleksandra ruskega, bana Jelačiča in srbskega vojskovodje Steva-na Pettrovič-Kničanina," je dodal Tein spremljevalec..." A sezidal je kaipelico avatroogr-ski cesar, Habeburžan Franc Jožef I., kakor pravijo, na svoje stroške, kot v spomin da so našli krono (1853. 1.). V sredini kapele je vdolbina, kakor nekak studenec, obdana a pisanim marmorjem. V dolbini je marmorni kamen v velikosti zabojčka, v katerem je bila zavita krona. Na njem je vdol-bena, kot relief, krona z insi-gnijami.. "To je pa otok in obzidje mesta "Ada-Kaleh", je rekel eden iz sopotnikov in nastavil daljnogled na oči. - "Otok brez carin in davkov," ie rekel drugi in gledal na otok. "Neverjetno," je rekel Zdrav-ko. "Ali je res na svetu takšen kraj, ki hi ne poznali carin in davkov?" "Poglejte ga." je ponovil gospod pri srednji mizi: Mimo plovemo." (Dalje prihodnjič.) Petdesetletnica slovenskega časnikarstva v Ameriki je zanimiv dogodek, vreden, da se ga opiše, kar je mojstersko izvršil Ivan Molek. V tem spiau so portreti slovenakish čamiikarskih pionirjev Antona M umika, ki je bil prvi urednik prvega slovenskega lista v tej deželi, dalje Ivana Grilca, Rev. Joa. F. Buha, Franka Sakserja, Antona Klinca, Martina Konde, Louisa F. Pirca, Franka Schweigerja in Ivana Molka. Izmed teh so med pokojniki vai razen Molka, ki je na tem polju delavnejši kakor ko je na njemu pričel pred 35. leti. Poleg tega apisa je I. Molek pripravil seznam v«eh slovenskih lietov v Severni in Južni Ameriki, kar jih je bilo od početka do danes. Urednk koledarja beleži razne apremembe na polju slovenskega tiska tekom leta kakor v prejšnjih letnikih, da so podatki sproti pri rokah. V koledarju za leto 1941 je opisana še ena petdesetletnica, ramreč o uniji premogarjev UMW, ki letos praznuje avoj zlati jabilej. Ta spis je priredil Zvonko A. Novak. V njemu ao portreti predsednikov UMW od početka do sedaj, slika hiše, v kateri je bila ta unija ustanovljena in slika njenega sedanjega urada v VVashingtonu, D. C. Zanimiv je spis z naslovom "Prve slovenske kulturne stvari", in pa "Kronika naseljevanja v Ameriko". Priredil ju je Ivan Molek. Anton Sular piše v tem koledarju iz zgodovine naših ljudi v Kansasu, kar bo čitatelje gotovo zanimalo. Velika stavka rudarjev leta 1913-14 v Michiganu je zabeležena v zgodovini delavskih bojev v Zed. državah za zelo tragično poglavje. Svoje spomine o tej borbi, o vlogi slovenskih delavcev v nji in o trenju radi stavke pri slovenskem časopisu Glasniku opisuje Joeeph Chesarek. Letos je nam vzela smrt priznanega umetnika slikarja H. G. Peruška. V koledarju ima spis o njemu I-ouis Beniger. Okra-m n je s posnetki petih PeruŠkovih slik. Joško Oven je bil z ženo in hčerjo letošnjo pomlad več tednov na potovanju na jugozapadu in največ pa v Mehiki. Njegov opis o svojih vtisih in intervjuvih bo za vsakega prijetno branje. Gett.vsburg in Waahington, D. C., sta znana kraja tudi na-A.'m ljudem vsaj po imenu, tudi če še niso bili v njima osebno. Zgodovinski opis Gettjrsburga ima v novem letniku Fred A. Vider in vrh tega opisuje svoje vtiae, ki jih je dobil v glavnem mestu republike. Zelo Času primemo razpravo ima Anton Garden z naslovom "Kaj so priseljenci dali Ameriki". V nji iz raznih podatkov -ašteva, da so prispevali k graditvi njenega bogastva ogromno. Math Petrovich je v novem letniku zastopan z analiziranjem ameriškega fraternalizma. Vsakdo, ki je deloven na polju bratskih organizacij, bo ta članek z užitkom prečital. Evropa v znamenju nacijske svastike je naslov Članka, ki ;ro je spisal Frank Zaitz. S povestmi in črticami je v novem koledarju zastopanih štirinajst sotrudnikov, ali več kot le malokdaj v kakem prejšnjem letniku. * i * • « Janko Zega je napisal črtico "Sedem bratov", ki je ilustrirana; Ivan Jontez, "Njen ljubi kvartet"; Milan Medvešek, "Iz mladostnega trenja"; Katka Zupančič, "Pozabi"; "-Zvonko A. Novak, "Mrkuni"; Tone Selhškar, "Tržaška cesta"; Anton Slabe, "Bežne sanje" Frank Česen, "Košček močvirja"; Joiže Iv rajne, "Mati"; Frank S. Tauchar, "Pomote v življenju"; L. Kraigiher, "Razočaranje"; L. Mrzel, "-Zgodba o cestnem pome-taču"; Anton Zaitz, "Dekle z gore". Nekatere izmed teh povestic ao biseri ne le po vsebjni nego v bogastvu slovenskega jezika. Prečitajte jih, in priznali boste, da je tudi leposlovni del vreden slovesa te knjige. V koledarju je samo en angleški spis, povest "Morning Hours in a Coaltown". Autor je Joseph Drasler. Pesmi je sedem med njimi Excelsior (avtor Longefe!low, iz angleščine prevel Griša Koritnik). Kot v vsakem letniku bodo tudi v tem razni koledarski podatki in informativni spisi. Tudi slik je mnogo v njemu; okrog 75 vsega skupaj. Cena koledarju je dvignjena nazaj na $1. Vzlic temu, da pišejo sotrudniki v koledar večinoma zastonj in se opravi tudi uredn&ko in upravniško delo največkrat brez odškodnine, je uprava zprevidela, da se tolikšen trud ob taki ceni koledarja ne izplača. Kdor ne verjame, naj primerja količino in kvaliteto gradiva med to in knjigami, ki so pisane v angleščini, še večja razlika pa bo vidna, Če primerjajo ta z drugimi koledarji, neglede v kakšnem jeziku izhajajo. Upamo, da bodo čitatelji to pojasnilo glede zvišanja cene upoštevali, kaji vsak iztis nas mnogo stane, in šli zastopnikom pri razpečavanju na roko v vsakem oziru. Ta knjiga naj gre med ljudstvo, ker je njemu namenjena. %imveč nas bo pri tem pomagalo, večji bo uspeh in toliko prej ;k> razprodana. ••-j GLASOVI IZ NAŠE6A GIBANJA Zbral Charles Pogorelec LISTNICA UREDNIŠTVA A. Z., Herminie. — Bo pri-občeno prihodnjič. Za to številko prMlo prepozno. Bridgeport, O. Joie Snoy je poslal nadaljnih 5 naročnin na list ter naročil 28 iztisov koledarja. Milwaukee, Wu Mary Mi- helčič je poslala 4 naročnine, klub št. 37 JSZ pa je naročil 25 iztisov koledarja za začetek; iz West Allisa jih je naročil Vincent Pugelj 51 iztisov. Girard. O. John Tancek j« poslal še en oglas v koledar, John Kosin pa 2 naročnini, in dva oglasa. Chicago, HI. Frank Udovich je dobil še en oglas v koledar, Joe Oblak 6 naročnin in en o-glas ter upravnik Pogorelec še 4 oglase in 4 naročnine. Johnatovrn, Pa. John Langer-holc je poslal avoj oglas v koledar in ga naročil 25 iztisov. VVaukegan. III. Anna Mahnich je poslala en oglas ter $1 podpore listu, Martin Judnich pa 8 naročnin. Tire Hill, Pa. Frank Cvetan je poslal še 4 naročnine. Lawrence, Pa. Frank Strah je poslal vsoto $4.65 v podporo listu, ki jo je zbral na seji federacije SNPJ za zap. Penno. Willard, Wia. Mike Krultz je poslal 2 naročnini. Cleveland, O. Jennie Daga-rin je poslala 9 naročnin. Zadnje čase je bila zelo zapoaljena z nabiranjem oglasov v pro-gramno knjižico "Zarje". To je končala, pa se bo spet lahko več posvetila agitaciji za list. Cowanda. N. Y. Od tu se je po dolgih letih oglasil naš stari prijatelj in somišljenik James Dekleva. Poslal je dve naročnini. Pa tudi zastopništvo za list je spet prevzel in tudi koledarja, pravi, da bo naročil, da bo lahko zadovoljil vse prijatelje lepega čtiva. Forest City, Pa. Frank Drasler je poslal oglas v koledar. Herminie, Pa. Tone Zornik je po«lal eno naročnino in za začetek naročil 150 iztisov koledarja. Pristopila sta g aopro-cro nazaj v JSZ in sicer kot posamezna člana (at large). Detroit, Mich. Joe Klarich je poslal 5 naročnin na li«t, provizijo pa prispeval v tiskovni fond. V ta fond sta tudi prispevala Andrew Grum in Milan Kokanovich. kot je izkazano na drugem mestu v tem liatu. Spring field, III. Jos. Ovca je poleg članarine za klub št. 47 JSZ poelal tudi prispevke za Prosvetno matico za klub in za društvo št. 47 SNPJ, priložil je tudi 5 naročnin in naročij 30 iztisov koledarja. Anton Gorenc pa je obnovil svojo naročnino ter poslal $1 kot božično darilo Proletarcu. Pueblo, Colo. Frank Bolte-zar je poslal 2 naročnini in naročil 60 iztisov koledarja. On je še vsako leto storil svojo dolžnost v tem oziru in tako tudi letos noče izoetati. Meadowlands, Pa. Martin Baje je poslal 1 naročnino in pravi, da ko obišče še oetale naročnike, se spet oglasi. Kemmerer, Wyo. John H. Krzisnik je poslal 2 naročnini in 60c podpore listu. Warren, O. Jože Jež je poslal dve naročnini in naročil 8 koledarjev. Browntown, W. Va. Frank KJemenc je obnovil svojo naročnino, naročil 7 izt»ov koledarja, provizijo pa poklonil tiskovnemu fondu. Parkhill, Pa. Frank Podboy je poslal 4 naročnine in naročilo za 25 koledarjev. Koledar je bil v tiskarni dokončan zadnjo soboto. Knjigoveznica se je tudi že v naprej pripravila, da ga bomo ta teden lahko začeli razpošiljati. Vsa naročila bomo izvršili sproti, kot nam dova&ajo koledar iz knjigoveznice, ker želimo, da dobite to knjigo vsi, ki ste jo naročili, ko hitro mogoče. O njeni vsebini Je poročilo na drugem mestu v tej številki. Tudi v oglaševalnem delu je novi letnik uspeh. Zasluga gre vsem številnim zastopnikom v raznih naselbinah, ki so se jih potrudili dobiti. Vsled podražitve tiskarskih cen, kakor tudi klišejev in drugih potrebščin, smo bili primorani zviAati ceno koledarju na $1.00 za iztia, kar za knjigo. edaj več ljudi kakor lani, in £e več kot predlanskem. In končno, ker tu še ni krušnih kart. Kdor ima denar, si lahko kuipi kolikor hoče in česarkoli si poželi. "Ni je na svetu niti ene take dežele kakor je naša," mi je rekel 22-letni fant, sin čeških staršev. "Prav rad sprejmem draft zanjo," je dodal in jedel purana v češki restavracij* pri mizi, kjer so sedele kar tri prijateljske družine skupaj. "Kaj bi kuhala doma," so rekle mamice, človek to gleda in razume marsikaj. Kaj bo jutri, ali na prihodnji Zahvalni dan, pa ne vemo. — IV-T. John Mikuah se je razvnel nad Proletarcem^ ker je v tej koloni prinesel ponatis o njegovi sreči v nesreči. Vsi angleški in oba slovenska dnevnika v Clevelandu so pisali o tem. In v svarilo, kako NE nasesti prevarantom, je bila omenjena notica priobčena tudi v Proletarcu. Naj se ljudje uče vsaj iz izkušenj takih, ki jih poznajo! Seveda je bilo pri tem omenjeno tudi kdo je John Mikuš. Da je hud na nas Itd. Pa je pisal nato: "Prav vljudno •« *an» sahvalim sa brezplačno reklamo v ▼••em lUtu s dne 11.-20.-40. Saj vendar ako stopil aa rop. Sčeae mora avilit ako koče ie nadalje iret is korita pri SNPJ. Kar pa radi vljudnosti po znane« a ro-jak* mislim tudi ne ostanem dolian. — S posdravom. Jokn Mikui." Gornje vrstice pričajo, čemu ie bilo prevarantoma mogoče našega ognjevitega "nasprotnika" pridobiti iti v banko, kakor so poročali listi, zato, da jima bi izročil en tisočak v jamstvo, da bi mu onadva izročila dva tisočaka v varstvo. Pa ga je rešil le brihten bančni klerk, ki morda zasluži le kakih $20 na teden. Mikušu pa roje po glavtl "korita". .. Ni čudno, da Naprej s takimi prijatelji tudi v Clevelandu ne more naprej. Sicer ni lepo obešati na veliki zvon človeka, ki se da potegniti. V tem slučaju je bilo vredno napraviti izjemo. Njegova o-pazka o "žretju pri koritu" to dokazuje, če bi bil rajše čital Proletarca, se ne bi pustil ujeti na take limanice. Naj se torej prijatelj Mikuš huduje nad seboj, kajti on je kriv, da je prišel "v vse veljke cajtenge" in potem še v "male". Člani jugoslovanske vlade v pcdednjfeh tednih nimajo mirnega spanja. Jugoslavija ni v vdjni, a vzlic temu so italijan-f ki letalci — seveda pomotoma — metali bombe na Bitolj. Zadeli so hiše, jih porušili in ubili ljudi v njih. Ako bi bila Jugoslavija mogočna, bi nastopila proti Italijanom tako, kakor Zed. države proti Japonski. A je moral en njen minister, ker se je proti Italiji preostro izrazil, odstopiti, vlada pa je poslala "o-ster protest'* Grčiji, Angliji in Italiji, dasi je bila edinole slednja kriva ubojstva v Bitolju. A še vse hujši dnevi se Jugoslaviji obetajo, kajti Hitlerju in Mussoliniju gre za nohte, pa se hočeta skozi to zimo ogreti kjerkoli mogoče. Turčija je dežela, ki si je res prizadevala, da bi živela v miru in se razvijala v prid blaginje svojega ljudstva. Os Rim-Berlin pa preži po nji in Turčija je v vrtincu, hočeš-nočeš. Tako ostane, dokler si Hitler bodisi ne podjarmi vsega kar ima v načrtu, ali pa, dokler ne pade. "Politika" v Illinoisu je V čudnem vrtincu. Ko je pred par meseci umrl governer Horner, vodja illinoiske demokratske stranke, ga je nasledil pod-govemer Štel le, ki je istotako demokrat. Pričel je takoj s Čistko. Male in velike demokratske politike, ki jih je imenoval v drža vrne službe Horner, od-slavlja in jih nadomešča s svojimi demokrati. Službo pa bodo imeli le dober mesec, kajti demokratski kandidat za guvernerja je 5. novembra propadel in po 1. januarju nastopi go-vernersko službo republikanec, ki bo takoj pričel z novo čistko v uradih in imenoval vanje republikance. Te vrste "politika" je za ljudstvo, ki jo mora plačevati, zelo draga šala. POMOČ ANGLIJI V LETALIH Zed. driave Angliji bolj in bolj pomagajo s najnovejšimi vojnimi aero-plaai, katerih ji v vojai s Nemčijo silovito primanjkuje. Nad SO ameriških letal, ki jih dobi Anglija, je takih, da lahko gredo, naloženi s bombam*. Is Londona d» Mo»kve in nfaaj. Te vrste aeroplape Anglija najbolj potrebuje. Njeni dosedanji večinoma ne doaesejo niti Berlina. stranke. Pravi, da je to storil zato, ker so mu bili plačani. Saj jih priobčujejo tudi drugi listi, vzklika člankar, Čemu jih bi Kadnički Glasnik ne smel? Toda pozabil je povedati, da so tudj taki listi, ki oglasov kapitalističnih strank ne priobčujejo, neglede kako visoko so plačani. Izmed slovenskih listov sta to Proletarec in Prosveta; od kar izhajata, še nista dala svojih kolon naprodaj kapitalističnim "politikom, dočim je Radnički Glasnik z dne 19. novembra priznal, da je prostor v njemu za oglašanje vsakemu naprodaj, kakor je bil tudi že v prejšnjih kampanjah. Ob enem se zgraža nad tistimi svojimi naročniki, ki kritizirajo le ker je priobčeval oglase za Willkieja, dočim prot oglaaom za demokrate niso hudi. Sicer pa R. Glasniku res ni zameriti, ker ob vsaki priliki poudarja, da ne pripada nobeni stranki, torej lahko oglaša vse, ako mu plačajo. Je pol ptiča pol miši! Demokracija je stvar, ki jo razni ljudje različno razumejo. Nekateri so zanjo le, ako imajo večino, če pa veČina kaj sklene kar njim ni všeč, tedaj niso za demokracijo in večini ne priznavajo pravico skleniti to kar je nji prav. ZVON KO A. NOVAK: €EZ mtN IN sthn O SOVJETSKI RUSIJI I. Socialisti v WUconiinu so krivi, da je dobi! v njihovi dr-' žavi Roosevelt večino glasov, namesto VVillkie, piše člankar Cq prftV||no presojati ^ikaške Tribune Thornton | kako reč mora5 imeti tudi Smith. V izdaji z dne 21. no- sno s|iko 0 njej< v megli tavati vembra pravi, da je v VViscon- nj priporočljivo. Kajti prav la-sinu 50,000 socialističnih volil- hko ge ti ^^ da zaKazU pri cev. Izmed teh jih je volilo tem v bIat0t iz katerega se ne Thomasa samo 10.000. ostalih morež več izlepa izk(>bacatj. 40,000 pa za Roosevelta. Teh Menda ni na .vetu dežele o 40,000 glasov je pripomoglo,1, , en ,a.n "a *ve\u ?*ZeXe.' ° aJ ; ..Iai« d u kateri bi bih ljudje toliko pi*a~ da je dobil večino Roosevelt, i.. . , . » ako pa bi vseh 50 000 wiscon in pišejo ravno o Hinskft socialistov glasovalo z. Hu8i£ ?*'k«r w * Thnmasa, bi imel v tej dr*avi ,>0 »• 1917" Willkle večino, dokazuje člankar. Je zanimivo in res. Res pa je tudi. da so to storili tudi pred štirimi leti, ko je dobil Thomas v Wisconsimi skoro enako število glasov kakor letos. Iz Oaklanda, Calif., je A P poročala o sledečem izrednem po oKiourr-Ki revolucij povzpeli na vladno krmilo. To pisanje tvori ogromno literaturo v vseh civiliziranih jezikih in tako seve tudi v našem. Je to dobra in slaba literatura. Resnična in lažnjha. Stvarna in pretirajoča. Grajajoča in hvaleča. Prijazna in sovražna. Iskrena in zlobna. Težko je najti zrno v tem PRISTOPAJTE K vjrjrjrjTAmi \ SLOVENSKI NARODNI J PODPORNI JEDNOTI & £ USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET ^ V ČLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO ^ dogodku: Mrs. Josephine Mc- neznansko zmešanem konglo-Carty, stara 32 let, je izračuna-1 meratu mnenj, napadov, natol-la, da jo bo stalo manj, ako ku- cevanj, hvalisanj in povzdigo-pi za 'fia Zahvalni dan živega vanj, čeprav si ga na vso moč namesto že zaklanega purana, prizadevam izluščiti iz vseh ti- nega. Njegova topografija je raznolična. Evropski del je ena sama ogromna planjava z Ural-skim gorovjem na severnem robu, a s Krimskim in Kavkaškim pogorjem pa na jugu in jugovzhodu. Ural loči evropsko Rusijo od azijske ter se vleče 2,-500 milj od severa proti jugu. Tudi azijski del Sovjetske unije j> večji del le sama širna planjava, ki jo obrobljajo na vzhodu in jugu visoki gorski grebeni. Ruske reke so važne kot aktualna in možna kupčijska pota. V Evropskem delu so med j temi Dnjcper, Volga in Ural. Prva se izliva v črno morje, a slednji dve pa v Kaspiško morje. Azijski del pretakajo tri velikanske reke, in sicer Ob, Je-nisej in Lena, ki se vse stekajo čemu bi plačevala za delo mesarju, katerega lahko prav ta- stih neštevilnih plev, ker si pripravljam snov za brošuro, ko dobro sama izvrši! Doma je ki jo mislim izdati, bržko pride položila purana na tnalo in mu prvi del mojega besednjaka na odsekala glavo, toda ob enem svetlo. NAROČITE SI DNEVNIK I 5 "PROSVETA" i g v Naročnina ma Zdrniene driave (isven Chicaga) la Kanado >6.00 k na le to i $3.00 sa pol letat $1.80 sa četrt letat sa Chicago in Cicera ^ $7.SO sa cslo leto; $3.7S sa pol letaj sa Inosemstvo $'>.00. Naslov zc iist in tajnišhro |e: ! ^ 20.17 So. Lanndale Avcnue t tj Chicago, Illinois ^ tudi svoj prst, s katerim je tiščala puranovo glavo k tlom. Chicago Tribune piše v uredniškem članku, da je dobil Roosevelt v državi New York večino edino s pomočjo "komu-mitične" American I*abor Par- I)a bo čitateljstvu tega lista morda laže poj m iti to največjo uganko vseh časov in vsega sveta, mislim, da ni napačno, če navedem nekaj dejanskih podatkov o njej. Unija sovjetskih socialistič- ty. Ugotavlja, da je dobil na ! ™Pub>» & 8.B.) je po listi svoje stranke v New Yorku manj glasov kakor Willkie na republikanski. Toda Roosevelt jih je dobil 400,000 tudi nA listi omenjene American Labor Par- svoji površini največja dežela na svetu. Predlanskim je merila 8,095,728 štirjaških milj s prebivalstvom, ki je istega leta *telo ničmanj kakor 170,467,- ty. in to mu je dalo večino. Ste- l86u,juUElV2S6T!|0 CLEVELAND, OHIO ......................m...................... ZA LLCNE TISKOVINE ■ et, t, VM» VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO Adri* Printing Co, I : 1038 N. HALSTED S 1'KfcET. CHICAGO. ILL. i 1 Te). Lincoln 4700 * PROLETAREC SE TISKA Pai MAS *..................HM)......................... ALEKSANDER SPASOV: zozo Povest sirote o sovraštvu, ftočustvovunju in dobroti Razsipno nečimurnost na eni strani, revščina na drugi < Konec.) j je videl, koliko ubožnih ljudi je SUrs Rada ku je začudeno j v mestu In koliko sirot. . . pogledala, pa se je le opomni- la, o katerem vrbovju pripoveduje. O tistem zemljišču namreč, kjer ga je ona zagledala, ko se je hotel pognati v reko, da bi utonil. Svatovanje je bilo in je minilo, gostija je minila, toda Janko je stalno mislfl na te siromašne, lačne in nage otroke... Toda nekaj drugega je vz- ^^MjU spomin sem kupil ti- budilo njegovo pozornost. Bli-*to zemljo in zelo poceni. Ves1*11" velikonočni prazniki, rečni breg z vrbami in trstlko1 KifroMl v čevljarski delavnici ^m kupil. .. | Je bilo veliko. Janko ni mogel Stara Rada se je nasmehnila j VMt>rn "»ocUti. Kmetje iz vse o-in rekla: kolice so prihajali v mesto na — Prav si storil. .. Ce bi oči- in kupovali obutev pri stili in zagradili, bi tam uspe-'njem, pri mojstru Zoiu. Bil je val lep goadič... prisiljen kupiti nove stroje, s Janko pa je imel drugo mi- Zatrtimi «*> potem urezovali, sel. 2e zdavnaj je bil slišal, <1*Izvali In hitreje izdelovali obu, je v mestu in okolici velHco po- tev» Stalno je sedaj imel že na-\ prasevanje po košarah in ko- rejeno obutev in vsakdo je lasih. Ljudje so namreč veliko «Mral po svoji volji. hru^k, jabolk, češpelj in grofija prinašali na trg, kajti po t/koliških vaseh je sadje bogato obrodilo. 2e zdavnaj so pravili ljudje, da je mogoče košare in koše plesti iz vrbičja in trsti-ke ob reki. Vsi v mestu in po vaseh so govorili o tem, Janko pa je posluAal. Dolgo časa je poslušal ta pripovedovanja, pa se je odločil, da bo kupil trsti-ije in vrbje in še precej zemlje ob bregu. čez mesec— dva je poklical I to izdelovala cenejše in lepde , , ^rokovnjake-mojstre od daleč, košare, koše, stole, mize in dru- *n«ino belimi Rejami pokri-tudi dovolj delavcev je nabral if« pletene predmete za doma- ^ ,8V0Je angelčke. Otroci so v mestu in prav na tistem me- ^o potrebo. , hvaležno gledali vanj, zahva- He ™ z <*»*• kl ( s { št ,} JSZ . 1? v reko. da bi ut6nil, se je čez. IMo v obeh tovarnah so vzeli **rele od veselja in so se poča- jWJ * ^ ^Jne 17 n^ poletje dvignila xelika dolga "Jegovi smovi v roke. Sami soj*' ««b.v.ll v sladek sen ^ zgradba zunaj pa se je zable-I že skrbeli zase in za starko, ^"ko pa je dolgo sta sredi - -« pa * bile liSS-as C « ker se zanje zanima Čez nekaj let je iz Jankove moderne čevljarske delavnice nastala velika tovarna obutve. Veliko število' delavcev je delalo v nji. čevlje "Zozo" so prodajali tudi po drugih mestih, na drugih tržiščih in sejmih. Tudi tovarna košev in košar N« gornji »liki j« fiim.k« i« r*dij»k» «t.eudi- A tudi malo odpravil k počHku. Legel je. ,Jl>dl ~~ ako 80 navdušeni in 'vztrajni — lahko opravi mno- V tovarni so začeli živo de- nekaj let s tem. ko se je toliko:«*** » *»«pal, se je lati. In iz dotlej nekoristnih vr-; navduševal z delom v tovar-spomnil vsega svojega življe-;** bovih m in trstičja so izdelo-nah. Poklical je mojstre in de- . . jjl! Jti'm0 med dru- vali lepe košare, koše. pletene lavce in naglo so začeli na bre- . Naenkrat so štiri stene v sob, j i kako v tem kraju mize in podrobno. V tovarni so ?u reke, blitu njegove tovarne, i'n "blesteli v čudnih ko edarja, delali s polno paro. več sto de- zidati veliko poslopje s prostor-1 balastih črkah .. Janko je dobit, naročnikov Proletarcu m __l/^i______ J. — nimi uvelimi mKtmi x«4el brmti: naklonili našemu klu- kaf... bu 27. aprila. Ampak če manj- Potem so se angelci prijeli ka celo za potrebščine, pa* ni za reke v krogu okrog Janka misliti na potovanja. in lepo zapeli... Tako nežnega, tako sladkega petja Janko In v ko ime!. Jankovo srce je ko obnorelo vriskalo od veselja. Solze, sladke solze so mu tekle iz oči. Kot sem že pisal, mnogi starejši promogarji ne bodo nikoli več dobili dela v tem poklicu, ker so Jih stroji izpodrinili. Takemu življenju gledamo v o-braz v naši dolini. Vzlic obupnim okolščinam pa se ne mislimo umakniti iz aktivnosti nego storiti za naše i m. vse u»c.no nuj oo ueie«no vorjenin o tem cuonem noiga- " ~ . — u • iitrgu »xoriii za nase njegovega veselja. Ali na sva- ru, o tem čudnem očetu tolikih G1°n°Ko je vzdihnil in se pre- gibanje kolikor največ mogoče. t J.. : -____il 1 _ ____!__A mi - - I II.I____1.1 . 'budil... ___________ .1.1__• l. a «. stu precej siromašnih ljudi z izpitimi In bledimi lici. Tudi mater z otrokom v naročju je videl, zraven nje pa sta capljala dva bosa in lačna. Očka Janko je ukazal, naj na dvorišču postavijo velike mize in naj fkličejo vse lačne. In ko je prišel mimo teh mia, belih posteljicah, na katerih so spali otročički. In zašepetal: — Očka!. .. Očka!... Ka ko veliko, kako sveto, kako wjeguvtrg« nu ua »Vft-uu, li ItTIII cuUMtMIl (H «IU VUllKin . , tovanju je opazil, da je v me- sirot. Ti nedolžni angelčki so bud|L • • .......... našli svojega angela varuha in! p°mencal je oči, se ozrl po skrbnika. Toda tuda on je na-Ael v tem svojo uteho. Zvečer se je Janko zadržal v družbi svojih dvajsetero malih , . sinov in hčera... Sklanjal se dragoceno je to ime! je nad njimi, hodil je od pOste- 8e Je «mejalo. Obsijalo Ijice do posteljice in ko skrbna;Je beIe' "ve!le P^eljice, v ka mati. ki ljubi svoje otroke, je s terilh ^ aPa,e ma,€ *rote- -' -..... - - HITLER USTANAVLJA ZA NEMČIJO NOVO "DRUŠTVO NARODOV" (Nadaljevanje z 1. strani.) skušala upreti, je pod nacljsko komando. Danska se jI je mirno podala. Bolgarija je v njenem objemu. Rusija sodeluje z Nemčijo. Vsaj tako zatrjuje Berlin. Ostanejo ile še Jugoslavija. Švica in švedska. Vse tri so e- SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE Najjvečj slovenska t • > • » f* m * knjigarna v Zed* državah Tako smo znova sklenili tudi na omenjeni klubovi seji. e Tudi jaz bi se lahko potožil o tem in onem. Leto za letom ms primeri, da kdo pusti organizacijo radi "grešnega kozla", ki ga "ustreli" Snoy. Pa bi ta "ubogi" Snoy Uko rad oddal svoje urade njim in šel na počitek, kajti potreben ga Je. Vsaj časi komaj stoji na nogah. Na konferencah in različnih sejah se oprošča m svetuje, da bi bilo morda več uspeha, ako ne bi bilo njega zraven. A nič ne izda. "Kar ti sprejmi/. In Snoy dela naprej v sporazumu s sodrugi in z brati v klubu, v Konferenci, v federaciji društev, na prireditvah in kjer ie — namreč s tistimi, j ki so za sodelovanje. DrugI, ki! "zabavljrfjo" ali kritizirajo, pa se s tem le izogibajo takemu delu, ker nočejo naravnost reči, U Pišite po cenik PROLETARCU konomsko že pod tretjim raj- hom, le politično imajo Še sa- A _ . - v.7 v mostojnost. Hitlerjev načrt pa nočejo opra^jaU. določa, da ne sme biti v njeiro-!. Vh P» ** ie radujejo, vi "zedlnjenl Evropi" nobenih ! f'' 8"oy,a "J*1® umatej°- To otokov »»Jim »eveti« ne ponreči, a nfc- Ako'AngliM Hitlerja ne bo f**"? "J^kimi ven<,ar- moRla ugnati, p«*ane Evropa c Tod" ne P°«nH "mika . _ . ... r in n«mnfff\/^A rra iA Li. res "zed i njen a "/toda pod oro-žnfiAko silo. Ne sebi v korist nego za službovanje "izvoljenemu narodu". in nemogoče ga je umazati, k*r se ne ustraši poMenega boja.4 So pa ljudje, ki se hočejo umakniti, toda z izgovorom, da __je nekdo drugi kriv. Ta pretveza naj bi jim bil jaz. Naj bi Obnovite naročnino, čim vam že bilo, toda hudič je, da ko se poteče. S tem nam veliko pri- enkrat umaknejo, hočejo biti hranite. največji nuprednjaki, seveda S seje kluba st. 1 JSZ "V •• <1 -J * • *» Ckicago. — Novi predsednik Save Joton Rak je na seji kluba 1 JSZ dne 22. novembra poročal. da je njen zborovodja Jakob Muha oznanil, da po kcncertu ne bo ve* poučeval. Za vzrok je navedel, da pevci ne prihajajo točno ob čaau na i vaje, in da nekateri tudi izoeta-iajo. Zbor ai bo pač moral dobiti drugega učitelja, dasi mu je žal, kajti Jacob Muha in njegova soproga Mary sta pri ; Savi pomagala mnogo let. Na tej seji se je izvršilo tudi nomlnlranje kandidatov v odbore JSZ in Prosvetne matice. Bilo je sklenjeno, da bomo imeli na deeetnberski seji, na kateri bodo volitve klubovih i odborov, po končanem sporedu malo lunča in pijače, da bomo enkrat tudi sami sebe postregli. kajtf čez leto delajo naii aktivni člani in članke na klubovih in Savinih prireditvah, in mnogi tudi na društvenih, in nekateri &e v unijah. Torej rezervirajte si petek 27. decembra za poset klubov: letne seje. Na zadnji seji so bili navzočim članom in članicam razda-ne vstopnice za našo Silvestro-vo zabavo, ki bo v torek SI. decembra zvečer v Lamidale Maso nic templu na oglu ulic 28rd in Millard. Zabava se bo vršila v tej dvorani zaradi njenega velikega prostora, kjer ljudje lahko sede pri mteah. si naroče jestvin in pijače na mize, ali pn se sede pomenkujejo, če jim nI sa eno ali drugo. Glavno je, da pridemo skupaj in se zabavamo. Prostora je za nad 400 ljudi. če se stisnejo, tudi za nad sto več, ker je kuhinja prostorna, bar tudi in pa velika soba tik bara. Cena vstopnicam je letos nižja kot ie na katerikoli prejšnji klubovi zabavi na Silvestrov večer, namreč v predprodaji samo po 96e. Nabavite si jih. Ko je bil dnevni red končan, se je pričela rasprava o temi. "Se*a »e lahko učimo ii prodih predsedniških volitev?" Uvod je podal Frank Zaitz. ki je analiziral volilni izid v splošnem, in pa kako so iz prošle kampanje tešle razne "tretje" stranke, namreč socialistična, komunistična, Farmer-Labor v Minnesoti. progresivna r Wis-CfHisitoo in American Labor Party v New Vorku. Poleg teh sta bili v Volilni kampanji ude-Ifetenl tudi Socialist uabor Par-t.t In pa Prohibttlon Party - V Minnesoti je delovaU v volilnem boju tudi Socialist Work-ers Party (trockisti). Dalje je govoril o vlogi, ki so jo v volilnem boju igrali voditelji unij CIO in AFL. Zaitz Je dejal, da je bil oglašali ta referenta o tem predmetu na tej seji tudi Anton Garden, ki pa se je vsled drugega važnega opravka nI mogel udeležiti. Diskuzija, ki je sledila, je bila zanimiva in poučna v tem. kako težavno je v sedanjih časih zmedene politike in konfu-zije strniti misli ljudi v nekako določno enoto. Razprave so se udeležili Ivan Molek, Frank Bizjak, F. A. Vider, Louis Beniger, Frank Sodnik, Filip Godina in na kratko par drugih. Seja in rasprava se je končala v dobrem razpoloženju z nasveti, kakšne predmete si naj prosvetni odsek kluba izbere za razprave na bodočih sejah. P O Sovin koncert Koncert mešanega pevskega zbora 44Save", ki se je vršil zadnjo nedeljo, je bii eden izmed najboljših, kar jih je imela v svoji zgodovini. Dvorana sicer ni bila "nabito polna", a vendar toliko napolnjena, da je bilo le malo sedežev praznih. Predsednik Save John Rak je imel pozdravni govor in potem je bil anouncer. V oznanila je spretno umeftaval notke humorja, kar je bilo zelo dobro. Spored je nedvomno ugajal, kar je bilo soditi po dobrem razpoloženju avdijenes tudi po koncertu. (Ocena o posameznih nastopih, ki jo je poslal Zvonko A. Novak, bo objavljena v prihodnji številki.) Prireditev k 22. obletnici postonko Jugoslavije Chicago. — Prihodnjo nedeljo 1. decembra se vrši v Pilsen parku na 26. ce?ti. blok vzhodno od Kedzie Ave., veliko slavje k 22. obletnici postanki Jugoslavije. George Marchan je predsednik pripravljalnega odbora. Nadeja se, da pride v omenjeni park in paviljon nad S000 ljudi. Vstopnina je samo 20c. Govorili bodo razni politični predstavniki, odborniki sodelujočih skupin in pa jugoslovanski konzularni uradniki. Vrh tega bo predvajan dober koncertni spored v slovenskem in srbo-hrvat-skem jeziku. Razume se, da bodo tudi tamburaši imeli častno vlogo in na plesni zabavi se bo plesalo kolo kakor v domačiji. GL M. goji, je bilo jasno, ua je do pobotanja še daleč. Predsednik Roosevelt je bil povabljen na konvencijo AFL. Osebno se je ni udeležil, a poslal ji je svoj govor pismeno, v katerem je apeliral, da naj se unijsko gibanje v Zed. državah združi v celoto. Gnako je na konvenciji AFL apelirala Frances Perkins, a John L. Lewis je na obadva hud. To bi se še dalo premostiti, ako ne bi bila AFL sama največ kriva neslogi. Kajti krivda za postanek CIO je samo njena. Nikoli se ni rasno brigala za organiziranje delavcev v masnih industrijah. Nekdo pa je s to nalogo moral pričeti. CIO končal zberovanje v slogi Dasi je bilo na konvenciji CIO mnogo nesoglasij, so jih ipretni strategi, ki so jo vodili, potisnili na stran, da je končno vse zborovanje izgledalo kot ena sama manifestacija solidarnosti.' Delegati ki so prišli v Atlantic City v namenu, da onim na vrhu povedo, kar jim gre, so se vrnili s tarnjanjem, da niso dobili besede, ne priznanja v odsekih. A na splošno se lahko reče, da je bila ta konvencija uspeh in da si je izvolila odbor, ki bo nadaljeval pod Lewisovim pokroviteljstvom po starih začrtanih potih. še eno se lahko reče. Ti dve konvenciji sta vsaka zastopali več organiziranih delavcev, kot pa jih je imela do ustanovitve CIO katerakoli skupina v zgodovini delavskega gibanja te dežele. In še zmerom je milijone neorganiziranih, torej dela dovolj za CIO in za AH.. Vprašanje zedinjenja unij ostolo nerešeno (Nadaljevanje s 1. strani.) lavce voliti za predsedniškega kandidata, ki si ga je izbral zase proti Rooseveltu, in da vrača dobrote s črno nehvaležnostjo. Ker sta oba ta vodilna človeka ameriškega unionizma o-nala v vodstvu, ni upati, da pride kmalu do sporazuma. Rooeevelt apeliral aa slogo Glavni in odločujoč krmar konvencije CIO je bil John L. Lewis. Za sporazum z AFL je največ apeliral na nji Sidney iiniman. ki je kmalu uvidel, da bo mogoče misliti na slogo šele, ko postane CIO tako močan, da bo lahko sklepal sporazum za enotnost z AFL pod svojimi po- OBISKI V Slovenskem delavskem centru sta se oglasila Joseph Golla iz Detroit« in njegova nevesta Mary. Poročila sta se pred Zahvalnim dnem in užila par medenih dni na obisku v Chicagu. Zadnjo nedeljo sta morala vsled dela že odpotovati nazaj v glavno mesto avtne industrije. Se vedno mnogo zaostalih davkov V Chicagu je 350,000 nepremičnih posestev (real estates). Vi so zaostala z davki mnoga že skozi celo vrsto let. V teku je akcija, da jih davčna uprava proda. Zaslužek pri tem imajo večinoma advokati in razni "posredovalci", ki bodisi prejemajo podkupnine od davkoplačevalcev, ali pa se pobotajo z merodajnimi faktorji da enim, ki davka niso mogli plačevati, posestva vzamejo ter jih prodajo zemljiščnim kupcem, s katerimi so v zvezi, za deber bakšiš po skrajno nizki ceni. Gre se za milijone dolarjev neplačanega davka in pri tem za graft. Li*ten to PUlNDECirS TU60SLAV-AM ERICAN RADIO BROADCAST Evtry Ssturdsy, 1:30 to 2:30 P.M. STATION W HIP 14*0 kilocyclts (First Statloa sn Your Dimi) Featuring a program of Yufoelav Folk Music Priporočite prijateljem, da si naroče Proletarca. MSM MIIMIIIHMMIIM PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOT1 ! ! NAROČITIC SI DNKVNIK ; "PROSVETA"! Slan« M c«le Uto $6.00, Ut« is 00 Ustanavljajte aova drufttva. Pesst članov(ic) Ja trabs sa novo društvo. Naslov sa list In ta tajnlitvo ja: >657 S. Lawndale "Ave CHICAGO, ILL. Dr. John J. Zavertnik PHYS!CIAN AND SURGEON OFFICE HOURS: 2:0C—4:00; 7:00—8:30 Daily At 3724 W. 261 h Street T«|. Cra*ford 2212 At 1858 W. Cermak Rd 4:30—6:00 p. m. Dally Tet Canal 1100 Wednesday and Sunday by appointmanta only R«»i«U»ee Tal.t Crawf«rd S440 If an«wer — Cal Austin 5700 POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko ra dio uro v Chicagu od 9. do 10. ure dopoldne, postaja VVGES, 1360 kilocycles. Vodi jo George Marchan BARETINCIC & SOK: POGREBNI ZAVOD Tel 1475 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. A Yugo«lav Weekly Devoted to the Interest of the Workera OFFICIAL ORGAN OF Yugoslav Federation S. P. PROLETAREC I EDUCATION I ORGANIZATION CO-OPERATIVE COMMONVVEALTH NO. 1733. Puklish«d W««kly at 2301 S«. Lavrndal« A v«. CHICAGO, ILL., November 27, 1940 VOL. XXXV. JSF A School For VVorkers AcccmplUhmenU of the JSF among Slovene« in America cannot be overestimated. Through its various fields of endeavor it has helped its members, who came mostly from farm lands in the old country, become educated vvorkers The education they got back there amounted to very little. The JSF inereased that little greatly through its publications. speakers, distribution of literature, and through its cultural organizations. In about ten years after our movement came into eaistence, life among the Jugoslavs in their various communities under-went a complete new change from what it had been before. Fra-ierr.al organizations organized on free-though principles, came into existence and helped our movement develope to its present proportions. The immigrants knew little about the union movement. In most cases nothing. Gradually, by means of continuous cam-paigns under the leadership of the JSF, they became aetive hbor unionists, many of them outstanding leaders. In strikes they were ever-loyal to the cause of the workingman even in those carly days when more danger was con nected with strikes than there is today. In fraternal lodges, in unions, cultural and cooperative organizations, and in other fields, members of the JSF and their followers aided the labor cause much more than proportions te groups from other national it ies. Consider for a moment how much worse it would have been for our people if we never had this movement. Cultural development of the average immigrant would have remainod near to what it was back in the old country, and they would uave remained a subjeeted class. because the various national-i'ies are judged and respected according to their cultural ad-vancements and attainments. The more backward a nationality is the more it is eaploited and kept in subjeetion. The unedu-cated are easy vietims of esploiters and opportunists. who climb ever their backs to power and influence. The JSF struggled to enligthen its followers against fakers and graftcrs, numerous wherever the immigrant settled. It succecded to the eatent that its endeavors were well rewarded imeng our nationality. The kind of work carried on by the JSF is stili very much needed today. So much so, that we will have to apply every j>unce of our strength and resources if we aro to keep ahead of others serging forth, cloaked under various m ask s by which hcy hope to overshadow our movement and its accompliah-ments. Our forces must be strengthened and our field of endeavor inlarged. Many new hands are needed. and everyone in agroe-ment with our program and aims is invited to join our ranks and help carry on our work. It is the most worthwhilo field of endeavor any person interested in the cultural advancement of our nationality can join. / that little greatly through its publications, speakers, distribution of literature, and through its cultural organizations. life among the Jugoslavs in their various communities under- H o pes for lxtbor Peace bode as both AFL and CIO Unions Convene Philip Mnrrajr RapUcti L«vri« ai CIO Pr«sid«nt John L. In ansvrer to the statement of President William Green of the American Federntion of Lnbor, convened in New Orleans for its SOth annusl convention, thst the AFL stands resdy to start negotiations with the CIO at any time and any plače, John L. Lewis told s cheering convention of the CIO in Atlantic City. N. J., laat vveek "the CIO wi!l never make pešce vrith the AFL until it is strong enough to do ao on honorsble terma." This leavea the problem of unity in the Americsn labor movement deadlocked as it has been since the orgsnisntion of the CIO back in 1935, deapite a direet plea by President Roosevelt thst both rivsl groupa "sit down together and work out a solution." Lewis kept his word and stepped down as Preaident of the CIO. Acting upon a "draft Murray movement" started by Sidney Hillman. CIO vice-preaident nnd U. S. defense commisioner, the convention elected Philip Murmy as the next president of the CIO. S. P. PREPARES TO REVAMP STRUCTURE At a three-day session held in Nevv York Nov. 23-24, the Nationat Exe-cutlve Committee of the Socialist Party laid plans for revsmping the Party's orgsnisstional »trueture in the interest of grester efficiency and i launched a drive to unite and gal-vanise socialist snd socialistic forces thruout the country around a program of "ToUl D«mocracy." There was unanimous agreement that such a program must be positive and constructive rather than negative and purely critical and couched in THI MARCH OF LABGR Jugoslavia-A Historical Sketch •f H| MSTlOMAt mOMTBlSl COMMRfMCI lOMtl. AN KMSLOVfS tPOatOltO O0fcAN> IZATlOM, MAM A SU0VCV IN i*J» 0' 04 PlANTS NNICN NAO *WlTC«eO »SOM mi 5* Ot S -DAV Wff K TO INC S OM *f«. thi stuov scvulro that nc aru tox MAD KKPtRlENCIO |ITM~B NC DQ0P iN OUTfUl os an actuat inc p e asi . famoos sanws orchcmka ltadsb . stut ktl?* his coal mlmts'3 oahon card. S n iaai wo*bn w»at n* mtttss K>8 TMt FNtff TIHA m «*O«K iN SOVfSNMSNT o*nci$. A 6000 MCAO vesenves A OooD HAT , A UftftOM A|AAl A UMIOM LASCt i xbO ASE CS*TA«4 OS StfSt ST LOOKMS tMDCff-MC s«uf-BA»JO Of VbUR MIKT HAT Fo* TMlt OMtCH LAM.L • lMfMMarieMM. uoes'caami*r Woa«sa»' iMotl.NoN nMfi «4* 9*2jOOO munut w1a4 IVOMOCS JtMK |,K>OO.MJ mk cftv. -»a mft-folfc ttftt ATTitftaS SY II KliflATlS. FORD GETS HUGE GOVERNMENT ORDER COMMUNISTS' FRONT AIDS ALIEN AGENTS The letting of a $122,323.020 sir- n plane motor order to the Ford Motor rrominent among the remsining Co., against vvhich there are six "fronts" Htill operating _ _______ .....1WVI ... NLRB orders for violation of the lo btfudd,e P"blic is the "Ameri- terms vrhich are both mesningful and 1 ^**ner Act, was announced by the Committee for the Proteetion of iuapiring to the average American;1 National Defense Commission the j h# ™«ign Born. Jhis committee »cure vaudevllle act called "The Street Pavers of Pariš", a politician-reformer, a labor leader and editor, a professional writer and humorist, a ship's steward snd doetor, and dozens more equally asaorted occupa-tions. His story. as he tells it. is potently and saltily American. Few people have scen as much of America as Oscar Ameringer hss; he planned to call this book "My Many Americas" until M«*x F.astman sugsested the >resent titlf. But his Američan are deseribed from a fresh approach. Gnce, while talking about his book, he said, "Vou knovv. this story of myself is something like a frog's-eye \iew of America. A frog is always looking up, because he'* always on the bottom, and I've b^en doing the same thing for th* same reason!" So. the many Americas of Oacar Ameringer are deseribed in term* of the common man vvho has to work for n living; there is the leisurely bo-hemianism of Cincinnsti fifty year pgo, thr hectic boom in the oil fields of the Southwe*t, the tragic yesr* of the first World War, vvhen to have n Cierman name amounted to evidence of treaaon, the Oklahoma de-code* vvith their political turmoil and Kcandsl, and, nway back, the inter-Itide in the old Munich of beer, art, nnd the kindly German life before the war of 1914. Wh»ch reminds us that here i* a book *imply *tudded with sneedotes told vvith ma*terly skill and humor. A number of them are classic in the repertories of Oncsr'* friend*. Hey-vood Broun used to regard the epizode of the counterfeit quarter a* a m: **errfoee. There i* the pilgrimage to Mother Anna, though, to compets vvith it, and the time when young Herr Ameringer, fresh from America, gate-cra*hed the vvedding of Queen Marie of Rumania. And the time vvhen, as a vagabond, he was mistaken for the prodigal son of a nrange family. But this is s book to read, not to read about. It is too various and human to compress into any brief account. Oscar Ameringer has never been compressible, anyhow. Humorous, vivid, often moving, and nar-rated by a master story-teller, its payes are both epic and tonic. "Some of us will go back occasion-ally to read again his New Orleans saga of the brewery workers, or the tale of the plugged quarter dollar,' Carl Sandburg writes in a fore-word; "then again he is aolemnly, even for-lornly and desperately, the Free Man seeking his wsy, inquiring, shading his eye* tovvard the future and aak-ning, Watchman, vvhat of the night?" "If You Don't Weaken" I* published by Henry Holt and Company, Nevv Vork, and »ells for $2.75. far-rcaching methods of interpreta-tion and maaa education. In laytng plans for the revamping of the Party'» organizational strukture. the NBC named a committee to go into the whole subject in detail. N«w York Headquart«r» Aiter a thorough consideration of the queation of location of the national office*, the NEC voted to establish the Psrty's national head-quarters in New York. where the National Campaign Office and Call editorial office have been located smee lsst May. A Mid-VVest regional i and Illinois office vvill be maintsined j in Chicago under the direetion of' Harry Fleischmsn, Illinois State Sec- i peals. raunist Partv. The contract calls for observance j A resolution adopted by the con-of the Walsh-Hesley Act, requiring | vention of the Workers Psrty of paymcnt of prevailing wages. but it America (predecessor of the present makes no mention of the Wagner Communist Party), held in Chicago Act. A »pokesman for the War De- 'V^ars ago, reads in part as partment said he "hopes Ford will obey" the labor lavv. The Department of Labor, wh»ch p.dministers the Walsh-Healey Act, said the contract vvould come under the aircraft induutry's "prevailing uagea." which have been set at a minimum of 50 cents an hour although the United Auto VVorkers have won an average minimum of more than SO cents from Ford's com-petitors. The Ford contract calls for the pro-retary, vvhile Arthur McDowell vrill j duetion of more than 3,000 air-cooled also remain in Chicago as Research cngines to be used in army pursuit follovvs: "We hsve begun a big movement for the proteetion of the foreign-born vvorkers. The convention authorises the Centrsl Executive Committee im-mediately to take step* to initiate a united front vvith all organization* wh»ch are vvilling to join in *uch a t umpatgn ..." — New Leader. Stand Up For Unionism Director of the publication and radio program planned for the coming year No wage earner need a pologi ze for planeš. 1 being a member of the trade union. The contract calls for ersetion of It should be a matter of pride instead. a new plant at River Rouge. Mich. As one of our esehanges put it, the The reorganizational plan calls for j government at first proposed trsde union movement doe* not hsve a new snnual due* *ystem. «th*t »t finance building of the plant to take a backseat for anybody. Traver* Clement vvill .emain Na- | for Ford., as it did for Chryaler and It can stand up and proud!y teli the tional Secretary and likewi*e editor others. and lesse it to him st $1 a world whst it wsnU, vvhere it is of the Call which post he ha* held ye*r- Fo»"d, however, refused, saying j ?oing, and who it is serving. It does aince the resignation of Gerry Al-, nrsntsd owner*hip for himself. not have to apologise for anything Conducting a vigorous organizing or take back talk from anyone. campaign among Ford worker* is the It i« a privilege and a duty for Cnited Auto Workers. vvhose Presi- i each individual wsge earner to be in dent, R. J. Thomas, was an ardent , this movement. The one who is out-supporter of President Roosevelt *>dc is the one vvho has the explaining —Guild Nevvs. to do. AUSTRALIAN LABOR GAINS SEVEN SEATS MELBOURNE, Australia. — The last ballots in the hotly contested eleetion held recently are now coming in. VVhile the votes of those on the continent vvere tabulated several weeks ago, mor« than 25,000 ballots vvere to be counted from Australian soldier* stationed overseas. Their votes have svrung doubtful seats over to the Labor Party. The Labor Party garnered 34 seats, h gsin of seven. In addition, s smsller Labor Party group ha* three seat*. TOM M00NEY STILL ILL A Reports from ?Uin Francisco, vrhere Tom Mooney i* convalescing, have it that for the first time in *ix month* he I* running s normal temperature and *hows *ome *ign* of recovery from the illnes* vrhich has kept him confined to the hospital. He is stili in s critical condition and unable to *ee visitors, but vras strong enough to send in an absentee ballot at the eleetion. He voted for Roosevelt. The govei nment of Venezuela will erect a complete ginnery to sneour. age cotton produetion. !ard. Secietarial vvork vvill be handled by Robert Parker vvho vva* elected Administrative 8ecretary. Decision of the NEC in regards to Daniel W. Hoan, vvho accepted a government poaition on the national defense set-up, wa* not stated in the report of the NEC meeting. Likewise, nothing vva* mentioned about how the nevv hendquarters in Nevv York will be financed. No definite plan for revamping the Party vvas made. Apparantly, th« entire matter vvas left over to the committee nelected for planning the new set-up. Dr. Horry A. Millis New NLRB Chairman Dr. Harry A. Millis of the Univer-sity of Chicago, 67-year old educator, vva« nominated by Preaident Roose- j velt to be chairman of the National Labor Relations Board to succ««d J. WaiT«n Msdden, vvhose term expired last August. A t the same time the President sent to the Senate the nomination of Msdden to s $12,000-a-year judge-ship on th« U. S. Court of Claim*. The NLRB post pays $10,000. Milli*, named to a flve-year term expiring August 27, 1945, accepted the nomination. He vvas a member of the old Labor Relation* Board before it vva« given sxpnnded povvers under the Wagner Act in 1935. Some groups thruout the nntion, including Cplonel MoCormick of the Chicngo Tribun«, are rejoicing ov«r th« appointment a* "a blovv at the radical element in the NRLB." Som« drivars think, th« fsster th«y go, th« noontr they*ll get th«r«. You might also ssy—th« sooner they'U b« goti«! % A tool hss b««n invsnted to check th« t«n«ion of vsi v« spring* in suto-mobll« moto rs. n *• A qunrt of sleohol in the suto-mobile rsdlstor these dsys vvill b« s lot better thsn s quart of aleoho) In the driver. American Family Almanac Ready For Distribution Another splendid edition of the American Family Almanac (Ameriški družinski koledar) has come off the prccs this week and is ready for distribution among thousands of readers thruout the country vvho look forward about this time each year to its informative reading. Equal to, if not surpassing, the high literary eontent fer which it is known, the twenty-seventh edition of th*s outstanding Slovene annual is a veritable storehous of his-tcr:cal date and general information about our nationality. Ccntaining fcurteen short stories, seven poems, eifth historical ' articles, five traveloguos, seven informative wcrks and complete almanac data for the year 1941, it is richfy illustrated thruout with over 75 pietures and por-traits. Among contributors to the present edition are to be found works of the most prominent contemporary Slovene authcrs, short story writers and historians. Some of the cutstandmg European authors further enrich the contents cf this yoar's edition. To cope with rapidly inereasing publication costs, the priče of the American Family Almanac has been inereased from seventy-fl*e cents to one dollar. Many readers may on first thought consider this an cutrageous act but upon closer study will realize that a 224-page publication like the Almanac is an bargain un-matehable anywhere in this country. The American Family Almanac is sold through secretaries of the various fraternal lodges, and by individuals. Hc src ver, if there is no agent in your immediate neighbor-hood. order your copy from Proletarec, 2301 S. Lawndale Ave.. Chicago, Illinois. II. The Gcrmsns are the strongest national minority. The greater part ronsists of deacendants of colonists who in the seventeeth and eight-"enth centuries migrated from Hun->ary into Batchka and the Banat, to 'urm among the Serb and Rumanian »»ettlera. About 40,000 Germans came under Jugoslav aovereignty vvith the ineorporation of Lower Styria after the World War. On the -vvhole, the German*, like Magyars, ar« wid«ly sesttered. In r«c«nt years Hitleriam has began to exert influence among the younger generation. Most Hun-garian* live in the Banat, and a smaller number in Batchka. The Al-bnnian* occupy th« Macedonian region* and thoae belonging form«rly to Montenegro. An insignificant number of Italian* is widely distri-butsd along the Dalmatian coast. Betvveen 1919 and 1929 *ome 37,000 Turk* emigrnted to their nativ« coun-try; the remainder are settled through South Serbis snd Bosnia-Iierzegovina. In the religious distribution, re-gfonal influence* are obviou*. The Eastern Orthodoz faith, professed mainly by the Serb*, the Rumanian*, snd the Albanian*, ha* its strength *outh of the Sava and the Danube. In the east, as a result of Serfoian m igrat ion, it ha* expanded further. The Croats and Slovene*, as well as the greater part of the German snd Hungarian minorities, are Catholic. The Catholic Church po**ea*es con-siderable property and, like the Or-thodox Church, receive* a state *ub-*idy. Considerable influence in affairs of the country is vvielded by the Tstholic Church. TOPOGRAPHY Four-fifths of Jugoslsvia is moun-tsin* and hills; one fifth only i* lovvland. The rocky ridges have been ho*tile to cultural contact. The soil of the valley« is overvvorked. Like all other Balkan *tate*, Jugoslavia ha* not yet developed her economic re-Mource* to tMir full potentialitie*. While the country can boaat of rich mineral resource*—especially coni, iron, copper, manganese ore, and lead j —it i* stili deficient in industrisl en-terp-* i*e for the exploitation of mineš and the manufacture of products. Thi* i« due primarily to the lack of "caoital, technical knovvledge, snd experienee. Since the World War manufacturing progrea* has been slotv. Lead and copper are exported on a considerable scale. Industrial development i* esaentisl, ss Jugo-slavia's population is inereasing rap-i idly, and a* thsre are phy*ical limits-. tions to the expan*ion of agriculture. On the othsr hand, the country i* j one of the rkhe*t in forests, vvhich cover almost one-third of its surface. But insdequate capital supply and the need for improved transportation facilities present acute problems. Thc eronomic foundation of the countrv is »jriculture. More than three-fourths of the population are engaged in it. Rural life governs the national standard. In fact onlv some 20 per cent of the people live in tovrns and cities. Yet, the ma**e« oc-| ruoied in agriculture receive only j half of the national income, vvhile thc 11 per cent of the population representing indu«try dravv one-third, and the 3 per cent associated vvith commer-e and banking more than one-tenth. Crop agriculture prevails in eastern Jugoslavia. vvhile cattle rsising ■eids in the «outh and the we«t. In the a gr rega te. the yield i« compsrs tively low; this is reflected in the pessanfs standard of living. There if need for mor« rational workinp methods, modern machinery, and «x-perimentation vrith selected seeds. Only Croatia^Slovenia snd the Voi-vodina ar« t ea*onably vvell^uipppe«' vvith modem farm implements. Ir spite of the general preponderance of Agriculture, the social strueture varies in different provinces. Thus in the Voivodina, Croatia, snd Slo-venia the urban population i* much SPREADING A LIE In hi* regular column in the Call, Norman Thoma* vvrite*: From *everal sources rumors have reached u* thst Willkie supporter* passed around the lsst minute lie thst I advised our friend* to vote for Willkir for the *ske of pešce. If you hesrd the rumor, drop s letter to the Csll describlng it. Wstch out for «o-cslled unity meetings! The right sort of unity, thst Is, loynlity to Americsn demo-crstic idesls. I« good. But the pret«xt of nstionsl unlty csn be made s cloak for faacist-Iike regimentation snd propaganda for vvar. The failure of RaymoTtd Gram Svving to read my telegram, for vrhich h« asked. to the Carnegie Hali "unity" meeting wa« significant. 1 vvrite in advance of onr N. E. C. meeting snd It* decisions. Of course I sm disappointed—rather thsn snr-prised—st th« smallnes* of our vot«. But the campaign vras vvorth vrhil«. Our immediate jobs sre to build Csll circulstion (perhsps with weekly radio sccompaniment), to plan for ballot reform snd to unit« mor« «f-fectiv«ly our own supportsr*. It can b« don«! 'arger than in Serbia, Montenegru, Kokiiia, and Hersegovina. Again, in aerbia, Montenegro, and Slovenia small and medium-ais«d laodholdings predominste, vvhile the other psrts of the country preaent a contrasting pieture. On the whole, only 32 per cent of all holding* are above 12.J aere*—the minimum fer exi*tence. More than a million peasant*, or nearly one-tenth of all« ar« landles« and have to earn their living as migratory sea so nai vrorker*. Yet thc share of agricultural land panceled out by ezpropriation of ovvner* of large estate* is under 10 per cent. The density of population, vvhile decreasing in the north, continuou*ly inerease* in the south, aversging 15.1 inhabitants per square mil«—a figuie about three and a half tirne* that for the United States. In 1933 the sur-plu* of birth« over deat* in Jugo-davia vva* the higheat in Europe — aoubly remarkable considering the relatively high mortality iste snd the effect* of the vvar. Illiterscy range-from 20 to S3 per cent of the population in different distriets (83.86 per cent in South Serbia and 8.85 per cent in Jugoslavis). Since the census of 1921, hovvever, great stride* have been made In the promotion of education. Joa«pl» Drasler. Czech Socialist Leader Dr. F ran z Soukup Deatl Many American Socialist« stili re -nember th« visits of Dr. Frana Sou-kup to this couatry and his spoaking lonrs. DR. FRANTISEK SOUKUP After tko Naais took ov«r Pragve. Souknp not onc« b«wd t« tli«ir r«-gime. H« was tkrown into prison and what th« Naais 4»4 t« him vrill never b« knovrn but in all probobilities thejr hastonod his d«ad in tko latter part of tkis month at tho ago of 69. Social Democratic chairman of the Caockoalovnli Sonat«, be vras of the •*m« school aa Prosidont Masarjk. Thb Caockoslovaks kav« lost on« of their groot I««d«rs and •tat«smen. BriUiancy and Splendor EmiUed by Savan s CHICAGO.—"SavnV' concert at the SNPJ hali last Survdav vvas pro-nounced by many devoted follovvers of the chorus as resehing s new high in bt'illiancy and splendor. More vrill be heard about the pre-formance in our next issue. THOMAS' VOTE IN ILL. An official statement on the num-jer of votes čast for each party in the November 5 eleetion gives Norman Thomas a total of 10,914 votes in Illinoins. Toman Library Forum CHICAGO. — Nichols« Doman. noted Hungarian scholar snd lectur-er, vvill speak on "Fifth Column Activitle*" st the Toman Librnry Kridsy, November 29. Tomsn Library is located at 27th St and Pulaski Rd. There is no a pav« me nts—more darknass storm« tlvst ohscure y«yr vlsion—frosted windon monoiide.