Leto XVII. SL 24.
Poitnlna platana v gotovini
V Ljubljani, 25. decembra 1930.
V organizaciji Ja mol, kolikor moli — toliko pravica.
Uredništvo in oprava: Ljubljana, poštni predal 290.
Dopisi morajo biti Irankira-oi in podpisani ter opremljeni s Štampiljko dotične organizacije.
Rokopisi se ne rratajo. Ček. račnn 13.562
STROKOVNI ČASOPIS.
Izhaja 10. in 25. dne ▼ meseca.
Stane pocamezna številka Din 2.—, mesečno Din 4.—, celoletno Din 48.—. Za Slane izvod Din 1.—.
Oglasi po ceniku. Telefon itev. 3478.
Vam vsem, Sodražice in sodrugi, moje prisrčno voščilo k božičnim praznikom in mnogo uspeha, odločnosti in samospoznanja v Novem letu!
Pozdravljeni!
Vaš strokovni časopis
»DELAVEC«
Novo delavsko zavarovanje.
Načrt novega delavskega zavarovanja nos? naslov: Zakon o socialnem zavarovanju. — Delodajalci pristajajo na zakon s pripombo, da se izpusti starostno zavarovanje. — Ta zakon je otrok brez pravega očeta.
V splošnem sc je zagotavljalo, da se zakon n zavarovanju delavcev ne bo poslabšal. Ali druge sile so vrtale in vrtale, da je prišlo do revizije tega zakona. Vsaka revizija zakona, ako ne stoje na straži dobro organizirane in čuječe strokovne organizacije, je pa začetek poslabšanja.
Revizija je tu. Projekt novega zakona je v rokah trgovskih in delavskih zbornic in strokovnih organizacij. Načrt ali projekt uvaja starostno zavarovanje. Kritje za to dobiva deloma v višjih prispevkih in na znižanih dajatvah bolniškega in nezgodnega zavarovanja. Torej... n a račun delavstva.
Delavec mora torej v današnji družbi direktno in indirektno plačevati vse davke, vse investicije ter sam sebe zavarovati za bolezen, nezgodo in za starost. Oni pa. ki žive iz nadvrednosti ustvarjanja dela delavca, ne plačajo nič.
Prekleto je bridka ta resnica.
Delavstvu se ne da noben poklon. a kapitalistu se je s to revizijo naredil poklon, posebno pri znižanj« dajatev pri nezgodnem zavarovanj«.
Kakšen je ta načrt.
Zaenkrat bomo obravnavali tisti materijal. ki je najbolj pereč.
Poleg sedanjega bolniškega in nezgodnega zavarovanja je sedaj še
zavarovanje za onemoglost, starost in smrt.
Zavarovanje za primer brezposelnosti se namerava urediti s posebnim zakonom.
Prispevki za posamezne panoge so predvideni sledeče: za bolniško zavarovanje 5 odstotkov zavarovane mezde, ki se v slučaju pasivnosti avtomatično zvišuje do največ 6 Va oziroma 7 odstotkov. Za starostno in onemoglostno zavarovanje 3%. Za nezgodno zavarovanje 6 V* % pri nevarnostnem odstotku 100 za sto dinarjev zavarovalne mezde.
Polovico prispevkov plačuje delodajalec, a polovico delojemalec. Prispevke za nezgodno zavarovanje plačuje samo delodajalec,
Podlaga za odmero prispevkov.
Prispevki se odmerjajo na podlagi zavarovane mezde. V ta namen so razdeljeni zavarovanci v osem razredov, in sicer:
V I. razred spadajo zavarovanci z dnevno plačo do 15 Din. Zavarovana mezda znaša 10 Din.
V II. razred s plačo od 15—20 Din. Zavarovana mezda 15 Din.
V III. razred s plačo od 20—25 Din. Zavarovana mezda 20 Diru
V IV. razred s plačo od 25—30 Din. Zavarovana mezda 25 Din.
V V. razred s plačo od 30—40 Din. Zavarovana mezda 30 Din.
V VI. razred s plačo od 40—60 Din. Zavarovana mezda 40 Din.
V VII. razred s plačo od 60—80 Din. Zavarovana mezda 60 Din,
V VIII. razred s plačo od 80 Din dalje. Zavarovana mezda 80 Din.
Dajatve za slučaj obolenja.
Sla določitev podpor so razdeljeni za-vaivvaaci v 3 kategorije, in sicer:
8
Urmk
mezde!
Plmm
X
/
Uspehi strnjenih svobodnih strokovnih organizacij.
Novo delavsko zavarovanje prihaja. Projekt zakona o bolniškem zavarovanju, o zavarovanju v slučaju nezgode in za slučaj onemoglosti, starosti in smrti, je že razposlan delavskim in industrijskim zbornicam. Strokovna komisija za Slovenijo je že razpravljala o njem. Ta projekt poslabšuje dajatve bolniškega in nezgodnega zavarovanja, da s tem in z višjimi pri-■* spevki krije starostno zavarovanje. Strokovna komisija za Slovenijo je na svoji seji soglasno konštatirala:
V načrtu zakona se občutno poslabšuje tako bolniško kot nezgodno zavarovanje samo na škodo delavstva. — Zato zahteva:
1. Zavarovanje za starost, onemoglost in smrt naj se čimpreje izvede s sredstvi, ki jih določa sedanji zakon.
2. Prispevki in dajatve bolniškega in nezgodnega zavarovanja morajo ostati v sedanji višini. Sanacija nezgodne panoge se mora izvesti na račun delodajalcev.
3. Samouprava zavarovanja mora ostati neokrnjena.
1. Člani brez kvalificiranega članstva, j
2. Člani, ki so bili v teku enega leta, | preden so poslednjikrat pristopili v zavarovanje, vsaj 6 mesecev člani urada ali pred obolenjem nepretrgoma vsaj 30 dni.
3. Člani, ki so bili v enem letu neposredno pred obolenjem vsaj 10 mesecev, ali tekom 2 let vsaj 18 mesecev člani urada.
Člani pod točko 1 dobe y slučaju obolenja in sicer najdalje za dobo 26 tednov brezplačno zdravniško pomoč, zdravila in obveze ter manjše pomožne priprave za zdravljenje (očala itd).
V slučaju smrti pogrebnino v 30 krat-nem iznosu zavarovane mezde.
Člani pod točko 2. to, kar člani pod točko 1. Poles tega še največ za dobo 26 tednov hranarino v iznosu pol zavarovane mezde in sicer od 4. dne dalje, ko je nastopila delanezmožnost.
Članice, ki so bile v teku 1 leta, preden so pristopile poslednjikrat v zavarovanje, vsaj 6 tednov članice ali pa, ki so bile članice neposredno pred porodom nepretrgoma 90 dni, dobe v slučaju poroda: Babi-ško pomoč, zdravljenje in zdravila in manjše pripomočke za zdravljenje. Mesto tega jo sme pristojni okrožni urad poslati v bolnišnico, toda največ za 14 dni.
Člani pod točko 3. dobe: Vse to, kar člani pod točko 1. Potem: Večje pomožne priprave za zdravljenje, zdravljenje zob, plombe in naprava umetnega zobovja; hranarino v višini dVeh tretjin zavarovane mezde in sicer najdalje za dobo 26 tednov. V slučaju smrti zakonskega druga 300 Din pogrebnine.
Članice-porodnice dobe vse to, kar članice pod št. 2, poleg tega še 4 tedne pred porodom in 6 tednov po porodit porodnino v znesku % zavarovane mezde; za opremo deteta za vsako rojeno dete 150 Din1, dojnino za dobo 12 tednov po 4 Din na dan. Do dojnine ima pravico šele, ko ie popolnoma izčrpala bolniško podporo.
Svojci imajo pravico db teh dajatev: Pravico do zdravnika, zdravil in zdravlje-
nja. Do teh dajatev ima pravico svojec tudi, če preneha članstvo člana in sicer toliko časa, da je lečenje končano, toda najdalje do 26 tednov.
Zdravljenje v bolnišnici — največ štiri tedne.
V slučaju poroda: Do babiške pomoči, do zdravnika in brezplačnega zdravljenja, do bolnice, toda največ 14 dni in do dečje opreme v znesku 150 Din za vsakega rojenega otroka.
Torej: Člani pod 1. ne dbbe nobene hranarine, članice v slučaju poroda prav nobene zdravniške pomoči, razen če se je poleg poroda pritaknila še kaka druga bolezen.
Člani pod točko 2. zmanjšano hranarino, članice porodnice pa le zdravljenje. Pri obeh vrstah članov pa ne pridejo v poštev njihovi svojci. Ako zbole in potrebujejo zdravniške nege, morajo jim preskrbeti to nego člani satni. če pa nimajo sredstev, pa občine ali kake druge javne korporacije.
Svojci članov pod št. 3. imajo sicer pravico do brezplačnega zdravljenja, nimajo pa pravice do pomožnih pripomočkov zdravljenja, do nege zob itd.
Olej tabelo na koncu članka!
Dajatve v slučaju nezgode.
Ako se pripeti nezgoda, ima član pravico ne glede na dobo trajanja članstva do sledečih podpor: Do zdravnika, zdravil in drugih pripomočkov, dtokler ne ozdravi. Do hranarine v znesku dveh tretjin zavarovane mezde in sicer do končanega lečenja, a najdalje 26 tednov.
Do rente, dokler traja nesposobnost za delo in sicer od1 27. tedna dalje odnosno od dneva, ko se je ustavila liranarina.
Renta se odmeri na podlagi zavarovanega letnega zaslužka. Ta se določi po starem zakonu tako, da se pomnoži dnevna zavarovana mezda s 300. Če pa ni bil ponesrečenec zavarovan pred nezgodo niti 30 tednov, se prišteje k njegovi zavarova-
ni mezdi zaslužek enakega delavca v istem ali sorodnem obratu.
Renta se odmerja na podlagi zavarovanega letnega zaslužka, ki se po novem zakonu ugotovi na sledeči način: Ugotoviti se mora vedno letni zavarovani zaslužek za 300 dni. Če ni bil ponesrečenec v letu pred nezgodo zavarovan 300 dni, se prišteje za oni čas, kolikor je bil ponesrečenec manj zavarovan od 300 dni, ponesre-čenčevemu zaslužku še zmnožek, ki ga dobimo. ako pomnožimo število manjkajočih dni (do 300) z zavarovano mezdo najniž-iega razreda, to je 10 Din.
Na podlagi tako določenega letnega zavarovanega zaslužka se izračuna renta in sicer: Če znaša delazmožnost manj kot 60 odstotkov le na podlagi treh četrtin zavarovanega letnega zaslužka. Če pa leži ponesrečenec v bolnici, prejemajo svojci mesto rente polovico pripadajoče hranarine.
Ako ne znaša delanezmožnost nad 20%, dobiva ponesrečenec rento le skozi dve leti. nato pa dobi odpravnino, ki je enaka vsoti pomnoženega zavarovanega letnega zaslužka s tolikimi odstotki, kolikor od-stotkov znaša delanezmožnost. Ako se je zavarovanec smrtno ponesrečil, dobi vdova eno četrtino zavarovanega letnega zaslužka. Po toliko tudi otroci. Toda skupna renta ne sme biti nad tri četrtine letnega zavarovanega zaslužka.
Ako se vdova na novo poroči, dobi enkratno odškodnino v znesku polletnega zavarovanega zaslužka.
Podpore za slučaj onemoglosti, starosti in smrti.
Pravico do teh podpor pridobi zavarovanec. kadar je bil zavarovan:
1. za rente za onemoglost in za dečje rente 260 tednov (1820 koledarskih dni);
2. za starostne rente 520 tednov (3640 koledarski!) dni);
3. za pogrebnino in posmrtno podporo 104 tedne (728 koledarskih dni).
Začasno rento za onemoglost dobi oni, kateremu je po 26 tednih potekla hranarl-na, pa je še vedno delanezmožen. Začasna renta polovico hranarine, ki bi mu pripadala.
Rente za trajno onemoglost in starostna renta zavise od trajanja zavarovanja in povprečne zavarovane mezde v zadnjih petih letih. Razvidne so iz posebne tabele. Za primer navajamo nekaj zgledov:
Pri zavarovanju 260—519 tednov in pri povprečni mezdi Din 6 do 8 znaša renta letno Din 780 (najnižja), pri zavarovanju 260—519 tednov in pri povprečni mezdi Din 22.50—27.50 znaša renta letno Din 1350: pri zavarovanju 1300—1559 tednov (25 let) ter pri povprečni mezdi Din 27.50 do 35 znaša renta letno Din 2400.
Pravica do starostne rente začenja z dnem, ko je zavarovanec izpolnil 65. leto starosti.
Razlike v dajatvah med starim in novim zakonom.
a) V slučaju bolezni.
Po sedanjem zakonu ima zavarovanec pravico ne gJede na dobo članstva d« zdravnika, zdravil, do kopeli pomožnih priprav za zdravljenje vseh vrst, do hranarine, če traja nesposobnost za delo dalj kot 3 dni.
Članice porodnice, ako so bile članice v enem letu preden so pristopile poslednjikrat v zavarovanje vsaj 3 mesece, ali pa, ako se je pripetil porod po nepretrganem tromesečnem članstu, do teh-le dajatev: Do babiške pomoči, do zdravljenja, do bolnice, do porodniške podpore 2 meseca pred in 2 meseca po porodu v znesku tri četrtine zavarovane mezde; do podpore za dečjo opremo v 14-kratnem znesku zavarovane mezde, do dojnine dnevno 3'Din skozi 20 tednov.
Svojci člana ne glede na trajanje dobe njegovega članstva; Do zdravnika, zdravil, zobne nege, plomb, bolnice za dobo 4 tednov. V slučaju poroda pod pogojem, da je obstojalo članstvo, kot pri članicah porodnicah:	Do babiške pomoči
zdravnika, zdravil, bolnice (28 dni), do pred- in poporodnine in sicer po Din 1.50 na dan 4 tedne pred in 4 tedne po porodu; do dečje opreme v 14-kratnem znesku zavarovane mezde člana in do dojnine skozi 20 tednov po 3 Din na dan.
b) V slučaju nezgode.
Če je poškodovanec bolan manj kakor 10 tednov, dobiva dve tretjini hranarine. Če je bolan več kot 20 tednov, dobi 100% rento in sicer izračunano na podlagi letnega zavarovanega zaslužka, ki je najmanj za tretjino ugodnejši, kakor pa po novem osnutku.
Ponesrečenec, ki se leči v bolnici, dobi poleg tega še 100% rento. Ako znaša delanezmožnost radi nezgode nad 10%, dobi rento, dokler traja delanezmožnost in sicer na osnovi 100% zavarovanega letnega zaslužka.
Če je smrtna nezgoda, dbbi vdova tretjino zavarovanega letnega zaslužka, otroci eno četrtino. Skupna vsota ne sme presegati letnega zavarovanega zaslužka ponesrečenega moža.
Vdova, ki se nanovo poroči, dobi odpravnino, ki znaša vsoto enoletnega zavarovanega zaslužka ponesrečenega moža.
2u ta primerjava da popolno sliko med ugodnostmi starega in novega zakona.
Zato delavstvo odklanja tako revizijo zakona o socialnem zavarovanju, ker mu ne prinaša zboljšanja, nego celo poslabšanje. Tudi v drugih državah je organizirano delavstvo (Nemčija, Avstrija) tako sta-
rostno zavarovanje, ki se je nameravalo izvršiti na škodo bolniškega in nezgodnega zavarovanja, odklonilo.
Sklep vrhovnega foruma svobodnih strokovnih organizacij za dravsko banovino prinašamo i»a na drugem mestu.
Tabela zavarovaue mezde, zavarovalnih prispevkov za slučaj bolezni, onemoglosti, starosti in smrti ter denarnih podpor
(na podlagi načrta novega Zakona o social, zavar.)
1	2	3	4	5	6	7	8	9	10	11	12	13
	c ca ■a			Zavarovalni prispevek			Hranarina		Podpora svojcem za čas oskrbe člana v bolnici		Porod- nim	Pogreb- nina
Mezdni razred	G ca >N J3 1/) ca M ca a	Povprečna zavarovana mezda		Za slučaj bolezni	onemoglosti starosti in smrti	siS u O M opa-S «5 ° -<u <y C C e "O ** o E o'3 Bo “š: »S« .0 m	]/2 povprečne zav mezde	0> c v KJ T3 <y n v-. O) ŠE CX >	*/2 hranarina za 1-2 upr. svojca	3/4 hranarlne za 3 in več upr. svojcev	go KJ XJ a) N u. OJ g- E ^ N eo	Svojcem po umrlem članu
	K/l >	Na dan	Na teden	tedensko			dnevno	dnevno	dnevno	dnevno	dnevno	dnevno
	Din	Din	Din	Din	Din	Din	Din	Din	Din	Din	Din	Din
O	«2 a" Z1 “ « 22 *>\2 a											
o> ro* >	P« g Z S Jš ■jB "’•§ >£S-§	6-	36-	1-80	1-08	—	3-—	4-—	2-	3 —	4-50	180--
1.	do 15'-	10-	60-	3-	1-80	240	5--	6-65	3-32	4-98	7-50	300--
II.	15-20	15--	90 —	4-50	270	3-60	7-50	10 —	5--	7-50	11-25	450--
III.	20-25	20-	120-—	6 —	3-60	4-80	10--	13-30	665	9-97	15-—	600-
IV.	25-30	25‘-	150—	7-50	4-50	6 —	12-50	16 65	832	12-48	18*75	750'-
v.	30-40	30 —	180 —	9-—	540	7-20	15-	20- -	10- -	15-~	22 50	900’-
VI.	40-60	40 —	240 —	12-—	720	960	20 —	26-64	13-32	19-98	30-	1200-
VII.	60-80	60 —	360--	18-—	10 80	14-40	30 —	40-	20-—	30-—	45'—	1800-
VIII.	nad 80	80-—	480'—	24--	14 40	19-20	40-	53-28	26-64	31-96	60 —	2400-
Posredovanje dela.
Po statistiki, priobčeni v vRad-nički zaščiti« za leto 1929 je
Pri borzah dela (in nje ekspoziturah)
Beograd
Zagreb
Ljubljana
Sarajevo
Novi Sad
Split
iskalo bilo zaposlitve iskanih delavcev delav.
40.254
70.811
26.333
17.176
20.225
11.725
11.118
13.811
26.408
3.652
4.475
1.405
bilo
.izvršenih
posted.
9.698
9.638
16.307
876
3.039
1.444
186.524 60.869 41.002
D o j n i n a (za dobo največ 12 tednov) dnevno Din 4'— za vse razrede. Dečja oprema prav tako za vse razrede za vsako rojeno dete Din 150 —.Pogrebnina članu za umrlega zakonskega druga v vseh razredih Din 300'—
Naše Javne
Zakonsko podlago za poslovanje naših Javnih borz dela tvorijo: Člen 110 finančnega zakona za 1. 1922/23, Uredba o organizaciji posredovanja dela, dajanja neposredne podpore brezposelnim delavcem in dajanja cenenih posojil za zidanje delavskih stanovanj in končno Izvršilna nared-ba z dne 10. avgusta 1928, izdana na podlagi te uredbe.
borze dela.
Glavne naloge Javnih borz dela
so:
1. Organiziranje posredovanja dela.
2. Podpiranje brezposelnih.
3. Preskrbovanje cenenih posojil za zidanje delavskih stanovanj.
Poglejmo, kakšni so v navedenih
pravcih dosedanji rezultati naših borz dela.
Delavski kulturni mese<nik
„SVOBODA“
je list, ki je potreben vsakemu delavcu in delavki, ki stremita po kulturni proletarski izobrazbi.
Izhajal bo odslej vsak mesec na 32 straneh. Prinašal bo poučne in zanimive spise, povesti, pesmi, poročila. Imel bo tudi slike.
Naročnina je letno 36 Din, ali mesečno 3 Din.
Kdor čuti v sebi moč in voljo, biti naročnik edinega delavskega slovenskega kulturnega mesečnika, ta bo 3 Din mesečno zmogel.
Pišite na naslov: Uprava »Svobode«, Ljubljana, Poštni predal 290, in zahtevajte položnico.
Sodražice in sodirugi! Naša delavska zavest nam narekuje, da smo naročniki našega delavskega kulturnega mesečnika!
Te številke bi potrebovale sicer natančnejše analize. Nekatere borze dela (n. pr. ekspozitura Murska Sobota, borza dela v Zagrebu) knjižijo v zgornjem seznamu tudi poljedel. delavce, ki gredo za delom v Nemčijo in Francijo. Tako, rekli bi — en gros — posredovanje, gre danes bolj preko francoskih in nemških društev za priseljevanje, kakor preko ondot-nih borz dela. Ono se seveda ne more primerjati enostavno s posredovanji, ki jih izvršujejo borze dela same.
A tudi kratkomalo brisati se takih posredovanj iz statistike ne sme, temveč se mora konkretno preiskati, v koliko je dotična borza dela pri organiziranju takih posredovanj sodelovala. Posredovanja v velikem, ki ne dajejo dosti dela, a so od borze dela vendar uspešno organizirana, sicer niso merilo za zaposlenost do-tične borze dela, so pa lahko merilo za njeno organizatorično delavnost in za vnemo, s katero se posveča ta borza dela svojim glavnim nalogam.
Kot primer lahko navedemo borzo dela v Murski Soboti.
Ta borza dela, ki je stala v prejšnjih letih pred ogromno delovno ponudbo poljedelskih delavcev, je v prejšnjih letih sama iskala in našla pota za zaposlitev teh delavcev, boreč se pri tem često z ogromnimi ovirami.
Kasnejše od druge strani urejeno posredovanje dela za te delavce, je v gotovem smislu sad in posledica teh prvotnih naporov.
A najsi presojamo zgornje številke s še tako veliko previdnostjo, nekaj lahko iz njih brez dvoma čitamo. Število delavcev, ki se obrača na Javne borze dela, je ogromno. Od 20 do 30 % vseh zaposlenih delavcev je iskalo zaposlitve pri borzah dela.
Koliko jih je delo našlo? Tu je med posameznimi borzami dela znatna razlika. Odgovarjajoči odstotki za 1. 1929 so: Beograd 23%, Zagreb 13.5%, Ljubljana 62%, Sarajevo 5%, Novi Sad 15%, Split 12%.
Morda je treba te številke tu pa tam popraviti, a nobena korektura ne bo spravila iz sveta dejstva, da so bili posredovalni uspehi pri borzah dela izven Slovenije nezadostni.
Temu pač ne bo vzrok toliko večja brezposelnost v teh krajih, temveč dejstvo: da so se nove borze dela premalo zavedale, kaj je njih prva in glavna naloga in da stikov s pošlo-davci niso znale ustvariti.
Druga ugotovitev. Lepe ideje izvršilne naredbe, ki ima tendenco, da se pritegne k nalogam posredovanja dela strokovne organizacije delodajalcev in delojemalcev, so ostale v celoti na papirju. Zakaj? Neizvršlji-vo po našem mnenju ni, da bi iskali vsi brezposelni organizirani delavci dela pri svojih strokovnih organizacijah, poslodavci pa bi nudili delo potom svojih strokovnih udruženj in industrijskih zvez, med tem;, ko bi Javne borze dela ponudbe izravnale in celo to posredovanje organizirale. Vse to je izvršljivo in mogoče. Treba pa je zato v celem aparatu Javnih borz dela več smisla za to. Javne borze dela so postale birokratične in neiniciativne.
Za ilustracijo med duhom, kakršnega si v borzah dela želimo in med duhom, kakršnega si v njih ne želimo, naj orišemo eno epizodo.
Ob priliki ukinitve bivših državnih borz dela smo skušali' z vsemi sredstvi ohraniti Javno borzo dela v Mariboru, ki je ravnokar spravljala stotine mariborskih delavcev v Nemčijo, od koder bi prinesli težke milijone.
Pri tem smo se morali boriti kljub vsem ostalim težkočam, še za par razdrapanih miz, ki nam jih je hotelo^ veliko županstvo po nalogu iz ministrstva vzeti, ker so bile državna last, borze dela pa so bile kot državne institucije ukinjene.
Tako si stoje mnogokrat nasproti težnja za birokratičnim redom, ki ima seveda svojo upravičenost, in oziri na zahteve, ki jih stavlja živo življenje. Tu mora najti pravo rešitev le veselje do odgovornosti in velika ljubezen do stvari.
Teh lastnosti pa je pri borzah dela, kot se bojimo, čedalje manj, ker se goje v njih preveč enostranske uradniške vrline in ker se pri tem na glavne vrline preveč pozablja.
Mesto iniciativnih obratov imamo v borzah dela vse bolj okorne državne urade, ki ubijajo iniciativo v panogi, kjer je iniciativa vse. Rezultati ne izostajajo. Ce bi računali, koliko je eno izvršeno posredovanje stalo, bi prišli za leto 1929 do sledečih povprečnih številk:
Beograd 22 Din. Zagreb 32 Din, Ljubljana 14.7 Din, Sarajevo 128 Din, Novi Sad 101 Din, Split 100 Din (eno posredovanje privatnih posredovalnic stane v Ljubljani 20 Din). Proti temu se da upravičeno pripomnili, da je bilo 1. 1929 za mnoge borze dela šele prvo ali drugo leto poslovanja, medtem ko poslujejo druge že več let.
Delavec in kultura.
V Buenos Airesu (republika Angentinija) izhaja slovenski časopis »Slovenski Tednik«.
. Zadnja številka, ki simo io .prejeli, prinaša zanimiv in pomičen članek, ki ga podajamo našim čitateljem:
Kdo pozna skrbi, ki so mučile Jurija Simona Ohma, iznajditelje zakona o odporu elektrik* v žiicah? Do s« (tel je šestdeset let — ne da 'bi mogel najeti in opremiti pno-atior za poskuse. L. 1828. si videl naj pariSkJh uticah štiriimosemdesetletnega moža, ki je, opotekajoč se, obiskoval profesorske seje v J ardinu ? Kdo je bil? Prirodo pisec La-truarque in njegov življenjepis nam raiziaga te mjeigove žalostne sprehode, češ, da je še loot starec moral obiskovati seje, »da ne bi irzigubil denarja, ki so ga izplačevali za prisotnost pri sejah.« Od česa pa je živel Rousseau? (Znameniti švicarski filozof, živeč v 18. stoletju.) Od svojih spisov? Te so v Franciji im Švici sežgali Moral je prepisovati note, da si je prislužil kruh.
Toda ali se je godilo umetnikom bolje? Moliera (znameniti francoska pisatelj komedij in igralec, kti je živel v 17. stoletju) so vrigli radi dolgov v ječo, šele usmiljeni tujec 'ga je osvobodil. Medtem ko je »gral na odru, so pili plemiči v gledališču vino in Uker ter jedli slaščice. Plemiči so pripeljali s seboj v gledališče pse in medtem, ko je Moliere igral, so si plemiči krajšali čas s tem, da so drug drugemu kazali spretnosti svojih psov. »Mno,go mora človek pretr,-peti, preden sme umreti,« je rekel največji pisatelj komedij tik pred svojo smrtjo. In kaiko je sprejej salcburški nadškof Hieronim grof Colloredo Mozairta? (Moziant spada med največje glasbenike; živel je v 2. polovici 18. stoletja.) »Ko sem prišel k njemu, je bilo prvo: Kdaj pa odide (v oni do-
bi je govorilo plemstvo z neplemiči v znak nespoštovanja vedno v tretji osebi ednine) faait? — imenoval me je lopova, ušive® — ta/m so vrata, naj gleda, s takim beračem nočem imeti nobenega opravka.« Preden si je pognal Kleist (nemški pesnik, živeč v začetku 19. stoletja) kroglo v gla/vo, je zia-rpisa^:	Zmeraj	so govorili, da je umetnik
berač; toda v sedanjem času moral umreti od gladu.
Ali je še treba, da navajam dokiaize, kako je najtežja izmed vseh delavskih usod usoda kulturnih delavcev?
Za 'krsto Karl« Mar »a so 'korakali štirie možje, za Lamarquovo krsto dva, za Mozartovo krsto pa je šel majhen črn psiček.
Prav na vse to je mislil kraljevi saiški kapelnik Richard Wagner (znan je po svojih operah), ko je bičal maja 1848 v posebni pesmi svet večnih veseljakov:
Imajo kapital in rente in ‘ljubijo zelo državo, v kateri žive od procentov in ž-anjejo brez setve;
■goje umetnosti in znanosti, čaiste krepost, in žive do smrti, ne da (bi poznali bedo!
Malo se jih solnči v solncu užitkov in li si bede niti predstavljati ne znajo. Mnogo jih živi v sencah neizbežnih skrbi, kii niso še nikdair okusili zemeljskega veselja.
Toda če bi bilo vse to vsalj gremlkost brez notranje zveze! Toda traigedija teih družabnih napak korenini vse globlje.
Theognis iz Megare, ipesmrlk grškega plemstva pred 2500 leti, opominja sovrstnike:	Poga®ite bedasto ljudstvo s petami.
Učenjak Aristoteles (grški učenjak starega veka) je menil, da družba ne more lolbsto-jati 'brez sužnjev. Znan je izrek nemškega zgodovinarja Treiitschkeja:	Brez hlapcev
ni kulture. Goethe (najznajmenitejši nemški pesnik; umiri 1832) je končal pesem, v kateri pojo drvarji o svojih gospodarjih, s sr-
ditimi besedami: »Kajti vi bi zmrznili, če 'hi se mi ne potili.«
Oni, ki so čistih src, so v raznih dobah osramočeno občutili, <da ni pra'v, 'da samo nekateri 'delajo, drugi pa uživajjo sadove kulture. V tej uri naj bodo pozdravljeni mami (duhovi umrlih) takilh duhov, 'pozdravljen naj bo francoski plemič Claude Henri de Rouvrai, grof Saint Simon, pozdravljen naj bo tovarnar iz Neiw La natika Owen, (Saint Simon in Robert Owen sta (predhodnika modernega socializma), -pozdravljen Lev Tolstoj (ruski pisatelj in reformator) grof in posestnik z Jasna je Poljane — toda takih duhov ni mnogo.
V začetku našega stoletja ije v knjigi, ki je danes že pozabljena in ki ima naslov »Rano jutro«, nemški pesnik Wilhelm Wei-gand v nekaj verzih možato priznal! to usodo, to prokletstvo, to »nezadovoljstvo kulture«:
Da se morem sprehajati visoko v luči,
mora tisoč nog krvaveti,
tisoči poljubu jejo palico,
tisoči preklinjajo svoijo bol,
tisoč rok mora presti
globoko v terni . . .
Toda ni dovolj, da čitamo izpovedi pesnikov in 'da se zadovoljimo samo « spoznanjem; naiše stoletje zahteva več iko sočutje, več ko usmiljenje s krvavečimi nogami, z rokami, ki predejo.
Krvaveče noige in pletoče rolke so začele same posegati v tok dogodkov. Vprašanje, ki je 'bilo včeraj še utajen vzidih svetnikov in sanjačev, vprašanje, ki je ibiloi 'Včeraj še šepet lirikov, jie positiailo damies javno vprašanje evropskih mias, mas v Ameriki in Aziji, vprašanje, ki se bo razširilo kmalu preko širinskih stopenj vseh kontinentov, vprašanje človeštva človeštvu; Ali je res, ali bo ostalo res, da morajo krvaveti noge, da se drugi lahko sprehajajo v 'lluiči? Ali je res, ali bo ostalo res, da nekateri tiko v temi, da se drugim srvetijo v solnčni luči obla-
čila? Kaj: če bodo krvaveče noge ozdravile? Kaj: če se bodo palice zlomile in izginile? Kaj: če ne bodo samo nekateri uia-viali kulture? Kaij: če ne bodo več samo nekateri ustvarjali kulture? Kaj: če »i bosta postala ustvarjanje kulture in uživanje kulture zaveznika?
Dolžnost ustvarjati in uživati — to je poslanstvo delavstva.
Opomin velikega Vanilija iz Cemareje, ki je zvenel nekoč praznim ušesom, naj najde danes v naši zavesti odmev preko vse zemlje. Kaijti kakšno vrednost ima naj-tepša asfaltirana ulica, če hodijo po njej noge brezposelnih? In kakšen pomen naj ima smel obok mosta, če monajo spati pod njim oni, ki nimajo streh?
Delavstvo pa je, ki hoče ustvariti svet, v katerem bo izginil korak ibrezpoaeiWh in dih brezdomcev.
Ni lepšega trenutka kakor tedaij, kadar človeški glas pri mikrofonu pokliče in pozdravi Človeštvo vseh kontinentov in ras. Ni lepšega trenutka kakor tedaj, ki išče skozi vrvalovamd eter s-o-s klic (mednarodni Mic na pomoč) ibodoče kulture vse človeštvo: Spoštovanje, spoštovanje, spoštovanje, vsaki ustvarjajoči roki, ustvarjajočim možganom! Pozdrav srečnejšim rodovom, Id jam bo svetilo vsak dan trozvezdje dela, znanosti in umetnosti.
Kar je rekel nekoč Richard Waigner o svoji tovarišici Cosimi:	»Z	njo	morem	do-
seči ono, česar brez raje ne morem« — prav to bo v bodoči družbi lahko trdila kultura o osvobojenem delu.
Zato naj valovi preko kontinentov in oceanov, v stepne vasi, k ladjam na odprtem morju, v velemesta in samotne gorske koče slutnja bodoče zemeljske modrosti: Vsi naj bodo bratje po deliu vseh za vse.
Uživa naj. kdor ustvarja!
L. Stern.
Za prvih 46 tednov leta 1930 smo dobili pri Javnih borzah dela, ki nam pošiljajo poročila, tu manjkajo Beograd in Novi Sad, tole sliko:
Na dan je bilo povprečno			
O — CL	J*	co IS	a ‘p' « JZ ■* ni £
Prt bori deta eks zituri	povpra5< vanj po delu	TJ .O •a 3 a o a.	no o > ~ " -o u 5 5 C. 4/ ty ” v sl grf *”* c*. a. >
Ljubljana	23	19.4	14 61
Maribor	25	20	15.5 62
Celje	9.7	10	4.85 50
Mur. Sobota	30	25	24 80
Kranj	1.2	1.1	0.6 50
Zagreb	76	34	30 40
Sarajevo	17.6	5.4	1.95 12
Banjaluka	9.68	2.9	1.32 13.5 !
Mostar	10.7	2.6	1.52 14 ■
Donja Tuzla	5.37	0.18	0.14 2.7 !
Split	20	3.9	3.7 17
Četudi so uspehi to leto nekoliko boljši, vendar ostaja splošna slika dalje neugodna.
Podpiranje brezposelnih,
Ce govorimo o podpiranju brezposelnih, je treba imeti pred očmi, da je iskalo leta 1929 pri naših borzah dela zaposlitve nad 186.000 oseb.
Ako bi hoteli razdeliti med te osebe vsa sredstva, ki jih borze dela letno zbirajo, to je nekaj nad 10 milijonov dinarjev, bi odpadlo na vsakega 53 dinarjev. Ce bi razdelili med nje le onih 2.7 milijonov dinarjev, ki bi jih po uredbi smeli, bi odpadlo na eno osebo, ki je iskala pri borzah dela zaposlitve, le 15 dinarjev za podpore. Te številke nam predočujejo, da naše borze dela brezposelnih ne morejo učinkovito podpreti. One dajejo le podpore osebam, ki se nahajajo v najimjši sili.
To je tudi cilj, ki si ga stavljata tako naredba, kakor Izvršilna na-redba.
A še ta naloga se vrši pri borzah dela slabše, kakor je potrebno. Kakor priznavamo, da se da z danimi sredstvi brezposelnim le v najhujših slučajih pomagati, tako moramo na drugi strani podčrtati, da štedijo borze dela pri brezposelnih podporah preveč.
Javna borza dela v Ljubljani je izdala L 1929 za brezposelne podpore le za 328.014 Din ali 17% od vsote, ki jo pobira od delavstva. V primeri s svojim budžetom je izdala le 40% predpisane vsote.
V istem času so izdale delavske strokovne organizacije, v katerih ni organiziranih več kakor 10—15% de-lavcev, za brezposelne podpore svojim članom nad 400.000 Din. V istem času je izdala mestna občina ljubljanska samo v Ljubljano pristojnim brezposelnim nad 290.000 Din. Delavsko zbornico so stalno oblegali brezposelni in tudi njene podpore so dosegle skoro polovico podpor Javne borze dela.
Glede štednje pri brezposelnih podporah je bila Javna borza dela v Ljubljani s potrošnjo 40% v budžetu normirane vsote prva v državi. A tudi druge borze dela so prištedile v povprečju 51% v budžetu normirane vsote. Pri prekomerni štednji gre torej brez dvoma za sistem.
Deljenje denarja je ena najtežjih in najnehvaležnejših nalog. Težko je najti med množino prosilcev v resnici najpotrebnejše. Kakor je iz tega sicer razumljiva rigoroznost pri reševanju prošenj, rezultati kažejo, da je ta rigoroznost prevelika. Ako je zakrivila te rezultate uredba, je treba uredbo spremeniti in podaljšati roke, tekom katerih imajo prosilci pravico do podpore.
Morda pa je tudi tu glavna krivda n^ izvajanju. Zatrjuje se nam, da bi v budžetu predvidene vsote komaj zadostovale, ako bi bili deležni podpor v večji meri brezposelni delavci, ki ne stanujejo na sedežih Javnih borz dela in njih ekspozitur in ako bi se dodeljevale podpore vsem, ki imajo do njih po uredbi pravico. Tudi v tem pogledu bi se dalo po našem mnenju koristno sodelovati s svobodnimi strokovnimi organizacijami. Mi tozadevno sicer ne priporočamo izplačevanje podpor preko strokovnih organizacij, ker so tu zlorabe lahko mogoče. Pač pa bi bilo brez dvoma koristno, ako bi se omogočilo, da bi izplačevale strokovne organizacije
svoje podpore preko borz dela. Tako izplačilo bi se lahko smatralo zanesljivo za dokaz brezposelnosti, ker sc članstvo strokovnih organizacij medsebojno pozna in kontrolira. Borza dela. bi lahko dodajala k tem podporam dodatke do po uredbi predvidenega maksimuma. Da bi članstvo ne bilo na škodi, bi se morala doba trajanja podpore v istem razmerju podaljšati, v katerem prispeva k podpori strokovna organizacija.
V nobenem slučaju ne sme biti tudi podpora od strani strokovnih organizacij razlog, da zato delavec ne bi imel nobene pravice do podpore pri borzi dela. Take odredbe ne pospešujejo prostovoljnega zavarovanja za slučaj brezposelnosti, ki je dalo, kakor smo zgoraj s številkami pokazali, lepše rezultate, kakor delo Javnih borz dela.
Treba pa je najti način, da se prispevki od raznih strani ne bodo ob istem času kumulirali, temveč da bodo podaljševali dobo zavarovanja. Sodelovanje s strokovnimi organizacijami bi tudi najlažje omogočilo, da bi bili deležni podpor tudi brezposelni delavci izven središč.
Glede sodelovanja s strokovnimi organizacijami smo za največjo širo-kogrudnost: z vsemi delavskimi organizacijami, ki plačujejo svojim članom brezposelne podpore, naj borze dela sodelujejo, brez vsakih partizanskih pomislekov in iskanja morebitnih motivov, ki so za podpiranje brezposelnih morda tudi merodajni. Postranskih motivov se ni treba bati. če pomagajo v plemeniti tekmi ustvarjati.
Sezonskim delavcem za čas sezonske brezposelnosti ne bi kazalo podpor kratkomalo odrekati. Vezale pa bi se lahko te podpore na pogoj, da so delavske strokovne organizacije tudi zbirale za njihovo sezonsko brezposelnost prispevke in da jih v tej brezposelnosti podpirajo.
Dajanie cenenih posojil za zidanje delavskih hiš.
Dajanje enega dela brezposelnega fonda za zidanje delavskih hišic temelji na osnovni misli, da manjša vsako produktivno delo brezposelnost. Poleg tega je izšla naredba v času, ko je bilo pomanjkanje stanovanj eno najbolj perečih socialnih vprašanj.
Sicer bo obstojala dalje potreba skrbeti za cena delavska stanovanja, tudi ko že ne bo več akutne stano-
vanjske krize. Zato bi bilo zelo potrebno, da bi sličen fond, kakor ga predvideva uredba, obstojal, mislimo pa, da bi se moral dotirati iz rednih budžetov in ločiti od borz dela.
Zakaj kakor je res, da manjša vsako produktivno delo brezposelnost, tako je treba pomisliti, da zadostujejo sredstva borz dela komaj za organiziranje posredovanja dela in za pomoč v slučajih največje sile. Gradbena akcija ne izbira — v kolikor prihaja v obliki plač v korist delavcem — slučajev največje sile, ampak daje tudi manj potrebnim.
Tudi ni v redu, da zidajo borze dela hišice prej, predno so pozidale prostore, potrebne za opravljanje svoje glavne naloge.
Izvršilna naredba je z momenti, ki smo jih tu povdarili, računala in je dala prvotni naredbi tolmačenje, da smejo zidati borze dela stanovanjske hiše le, v kolikor niso njih sredstva za vršenje njih glavnih nalog neob-hodno potrebna.
V tem pravcu mora iti daljnji razvoj. — Le k važnemu vprašanju obrestne mere, ki ga regulira Izvršilna naredba v S 129, bi želeli takojšnje spremembe. V tem členu se določa kot maksimalna obrestna mera 4%, ako se gradi hiša le s posojilom Javne borze dela. Ako pa vloži prosilec od svoje strani polovico gradbene vsote, postane posojilo borze dela brezobrestno. Ta naredba ima svoj smisel, ako hoče omogočiti, da bi se gradile hiše deloma s posojilom borze dela, deloma z dražjimi, morda 8% do 9% posojili, tako da bi skupna obrestna mera ne presegla za delavca še znosljivega iznosa 4%. V tem slučaju bi se dosegali z manjšimi sredstvi večji efekti. V nobenem slučaju pa ni opravičljivo, če se omogoča graditi s skupnimi sredstvi stotisočev delavcev par desetinam delavcev hiše, kjer bi stala najemnina recimo le 2%,	— torej
manj. kakor morajo plačevati za najemnino drugi delavci.
fo Lem manj, ako^re za premožnejše delavce, ki razpolagajo sami s polovico gradbene vsote. Tudi se nam zdi, da bi se bilo z oddvajanjem enega dela sredstev borz dela v stanovanjske svrhe lažje spoprijaz-niti, ako bi se uporabljale vsaj anuitete teh posojil za prave namene borz dela. V tem bi imele borze dela počasi velik poseben dohodek, ki bi se lahko vporabil za prvotne namene borz dela.
Čemu naj služijo Javne Borze dela.
nc borze del* izplačujejo brez-pos-elne podpore, s-aimo to, da brezposelnega ‘delavca
Javne borze dela so ustanove, katerim se jc dosedaj posvečalo veliko premalo po-zorno-sti, posebno pa s strani glavnega interesenta, t. i. delavca. Skoro 99% delavce-v ima danes o Javni borzi dela napačno pojmovani«, zadovoljni so, ako dobe nakazilo, da se jim na borzi izplača -par kovačev brezposelne podlpore in mislijo, da je J avnia borzai dela s tem že storila svojo dolžnost.
Glavna naloga Javne borze dela bi morala biti maisledtaja:
1. Iskanje novih delovnih ‘priilSik.
2. Razdelitev delovnega trga.
3. Pregled in kontrola o zaposlovanju t-ujezemskih delavcev.
4. Dajanje brezposelnih po.d<por.
Zakon in tpa vse dosedaj izdane nare-dt-
be so pomanjkljive v toliko, ker -manjka določb, po katerih bi bil Centralni odboir Javnih bonz dela prisiljen iskati delovnih prilik, ter opozarjati ipojedline krajevne boirzie dela, kaiko in na kak način bi one razbremenile svoj prenasičen dclovni trg. S tem, da se delavcu preskrbi de-llo in primeren zaslužek, je temu brezposelnemu delavcu več poimaig-ano, kakor pa malenlkost-na .podpora, ki jo od Ja vne borze d cI a da nes dobi.
Zakono-davec in n.a red bori.a v e c s ta morala imeti v vidu, ko sta odredila, da J-av-
■ — -	*	Ku-.>cun.-jj/a	'U'Ciiid vvia
nekako privežeta na institucijo, da zamore imeti ta nekak pregled o stanju delovnega trga.
Dogajajo se slučaji, da podjetnik v enemy kraju vloži pri Javni borzi dela prošnjo zia zaposlitev inozemskega delavca, rri tej borzi pa v tem času ni brezposelnih delavcev dotične strok« in tako se reši ta prošnja (ker tu ni brezposelnih delavcev t,e stroke) ugodno, dasiravno v istem času druge krajevne borze de,la izkazujejo več brezposelnih delavcev dotične stroike, za kateino je bilo izdano ugodno rešenjc. Tudi drugi slučaji so tu. Podjetnlilk zaprosi za , zaposlitev inoizemca, ne da bi navedel, zia kakšno delo ga rabi, oziroma pri kakih strojih bo dotična zaposlen. Dobi ugodno rejenje in -dotični delavec opravlja dela, zia katera ni potrebno nikake strokovnjaške .izobrazbe. Domači delavci -pa postajajo in čakajo, kje bodo kako delo dobili. Javne borze dela bi morale imeti pravico-, da po svojih organih lahko kontrolirajo one obrate,, ki zaposlujejo inozemske delavce in dia se prepričajo o potrebi njihove zapo-slitive. D-ovolj-enja za zaposlitev inozemcev bi smela dajati le banovinska centrala Javnih borz -dela na sedišču vsake banovine.
Funkcije obratnih delavskih zaupnikov
niso prestale.
Ministrstvo za socijalno politiko je ponovno razveljavilo odpast večjega
števila obratnih zaupnikov.
škega, pevskega ali kakega sličnega društva. To izjavo je uprava podjetja izkoristila in je kmalu nato odpustila vse obratne zaupnike z njihovim predsednikom vred. Zveza kovinarjev Jugoslavije je vložila pritožbo radi izjave inšpektorja dela vodstvu tovarne in odpusta zaupnikov preko Delavske zbornice na ministrstvo za socijalno politiko. Pritožba je imela popoln uspeh.
Iz sekretarijata Ujedinjenog Rad-ničkog Sindikalnog Saveza Jugoslavije smo prejeli naslednje obvestilo: Koncem meseca marca t. 1. je zagrebški inšpektor dela na povabilo uprave f.vornice vagonov v Brodu na Savi pregledal tvomiške naprave in je pri tej priliki izjavil vodstvu podjetja, da obratni zaupniki ne uživajo nikake zaščite več, kot je ne uživajo funkcijonarji kakšnega tambura-
Ali že imaš krasno in zanimivo knjigo:
TAŠKENT — KRUHA BOGATO MESTO.
Ruski roman A. Neverova je to, ki pripoveduje o veliki lakoti, ki je razsajala na Ruskem v letih 1920 in 1921. Prevediel je roman Iv. Vuk.
Knjiga, ki ima tudi naslovno sliko in je vezana v karton, stane samo 17 Din. Lepo vezana- pa 28 Din.
Naslov:	Uprava »S v o b od e«,
Ljubljana, Poštni predal 290.
Minister za socijalno politiko je naročil zagrebški inšpekciji dela, da mora takoj preklicati vse svoje ustmene in pismene izjave vodstvu tovarne vagonov v Brodu, v katerih je izrekla, da proti odpustu zaupnikov ni pomisleka. O tej svoji rešitvi je minister obvestil tudi pritožnike pod H. br. 32.667 z dne 21. 8. 1930.
Tovarna je bila prisiljena zaupnike zopet sprejeti v delo in jim seveda tudi plačati neprostovoljni dopust.
Zaupniki, zavedajte se svojih pravic!
Kava Meinfl . . „
Sta-v-ka uslužbencev tivrdlk-e Meinl ije opozorila delavstvo cele Jugoslavije in tudi izvem meja, kakšnih -metod se poslužujejo delodajalci, sa-mio -da pokažejo -delavstvo in nam-eščen-stvo kot razgrajače in manjvredne ljudi. Kajti, suženj, po njihovih nazorih, se ne sme zganiti, če se ga -oplazi z bičem. »Grafički Radnik« i© napisal kratek članek, .ki ga prinašamo tudi mi v celoti.
Uredniiištvo-.
Ali ste že čitali to ime? Morali ste ga, ker Vas gotovo »bode« v oči na vsakem oglu, na vsakem plotu in v izložbi vsakega špecerista. Trgovska firma je to, ki pozna moč reklame . . .
Kaj Jamaika? Kakšen Porto Rico? Meinl, Meinl in samo Meinl...
In cene? Kakšen konjiček kraljeviča Marka, kakšen bazar cigani-na črnega? Po ceni in dobro, kakor ustvarjeno, da tudi najrevnejši siromak lahko vsak dan slavi božič . . .
Dobiti treba še malo potic, sladkorja in mleka, pa vidiš . . . Pije se samo , . .
Raj na zemlji. . .
To je kava Meinl, ko čitate reklamo.
A ko obrnete medaljo?
Tisto da, kava je bogme dobra, ni dvoma, za bogataša je tudi zelo poceni, ali pil bi jo tudi delavec, če bi jo mogel — kupiti. . .
A da je ne more kupiti — zato se briga sama td. Meinl.
Ker tvrdka želi, da ustvarja raj na zemlji samo onim, ki žive od nad-vrednosti produkcije drugih.
Raja ne smejo in ne morejo uživati oni, ki ga morajo ustvarjati drugim ...
Drugače, odkod, kdo bi nosil pezo za tistih stoterotisočev, ki so letne rente, dvajseterotisočev mesečnih plač naddirektorjem, direktorjem in poddirektorjem, a da o njihovih »drugih« izdatkih niti ne govorimo?
Kdo?
Vse to treba, da preskrbi oziroma nosi tisti, ki producira, kateri ustvarja, ki na svoji grbi drži cel svet...
Delavec!
Delavec pri tvrdki Meinl, ki ne more piti niti kave Meinl!
Ne more, ker mu ne dovoljujejo njegovi dohodki.
Ne more, ker jnu tudi te sedanje dohodke tvrdka Meinl hoče reducirati, da ga izstrada in ga pred samim božičem pusti brez kruha . . .
Radi tega je pri tej tvrdki nastala stavka. V stavko so stopili vsi delavci te tvrdke in to ne samo v glavni podružnici, nego tudi v vseh podružnicah. In teh je v Jugoslaviji čez 20.
Da bo slika jasnejša: Delavci so pristali, da jim tvrdka Meinl redu-
cira plače v skupnem znesku Din 100.000 letno!
Tvrdka Meinl medtem trdi, da je nastala stavka zato, ker so delavci »postavili nove zahteve, katerih tvrdka več ne more prenesti. . .« In to trdi tvrdka javno, s plakati, s proglasi na »spoštovano občinstvo« . . . Samo tujec, ki ignorira to državo in ta narod, se drzne na temelju takih laži apelirati na »dobra srca svojih obiskovalcev» .. .
Delavci ne zahtevajo nič drugega, nego samo obnovo svoje stare pogodbe, — pripravljeni so do gotove meje tudi popuščati. . .
Tega javnost ne ve. Ne ve, ker se, žalibog, delavsko časopisje med gospodo in njenimi privrženci in simpatizerji ne čita. . ., pa četudi je na kocki eksistenca tisočerih duš . . .
Zato prinašamo to, da vsaj naši
člani vedo, kaj pomeni »kava Meinl« ...
Ona je dobra, ali njeno ozadje ... to presodite iz zgoraj navedenega sami.
bkj.
*
K temu dodajemo to-le: Ta borba tudi gluhonemim na duhu jasno kaže, kako velikega pomena je mednarodna zveza ali internacionalizem strokovnih organizacij. Organizacija Privatnih nameščencev v Avstriji vodi sedaj pogajanja s tvrdko Meinl na Dunaju. Sorodna strokovna organizacija v Avstriji je zastavila svoj vpliv za sorodno strokovno organizacijo v Jugoslaviji. V borbi za vsakdanji kruh proletarec vseh dežel ne j pozna mej, ki ga drugače ločijo, kakor jih ne pozna v borbi za čimveč-jo nadvrednost kapitalist.
Praksa bodi šola nam vsem!
STROKOVNI VESTNIK.
KOVINARJI.
Kranjska industrijska družba odpovedala delavstvu kolektivno poKodbo.
Pred devetimi leti, leta 1921, so jeseniški kovinarji likvidirali vojni sistem plač. odpravili so plače v naturalijali, ki so Se obstojale takrat v obliki aprovizacije ter uveljavili temeljne plače, ki so se potem ves čas devalvacije poviševale z različnimi odstotki tako, da je bilo tudi s tem ved-nini spreminjanjem odstotkov plačo težko kontrolirati, osobito pa je nejasnost še sedaj v akordnem plačilnem sistemu.
Zob časa je izglodal fundamente tej devet let stari kolektivni pogodbi. ki je pa v svojem jedru bila vendar velik dobrobit jeseniških kovinarjev. Bridki so spomini na one čase, ko se je ta kolektivna pogodba sestavljala in uveljavljala. Treba je bilo iz dna povsem na novo izregulirati sistem plač. Manjkali pa so vsaki podatki za podlago, organizacija pa je bila številčno jaka in je bila dolžna, da izregulira plačilni sistem s konkretnim predlogom. Takratni zaupniki so tedne in tedne delali na tem predlogu in zbirali materija), kritizirali iu spreminjali, dodajali in izravnavali v pozne noči, mnogokrat daleko preko polnoči.
V masah delavstva je takrat vladal še popolnoma vojni duh in vsled tega je
i <	i	..j__jel. _ x
bilo
stvarno delo zelo otežkočeno. Manjkalo je reelnega mišljenja, organizacijski pojmi pa so bili bolj utopični. Vendar je nastala prava številčna revolucija. Vsak je računal in preračunaval, koliko bo po novem sistemu prejel plače. To je bila sicer dobra stran, ki je vodila k resnejšemu premišljanju.
Muogokaj so jeseniški kovinarji v teli devetih letih izgubili vsled malenkostnih prepirov, ki so jih imeli med seboj. Organizacija je nekaj časa slabela in ko je leta 192« kazalo, da bo vse pridobljeno izgubljeno čez noč, ako se ne postavi v bran zopet organizirana solidarnost, tedaj so vsi stari člani kovinarske organizacije šli nazaj na okope, da branijo, kar je in ustvarjajo pogoje za izboljšanje istega. Muogokaj so si že izboljšali od leta 192S dalje, mnogokaj ubranili in se sočasno pripravljali na to, kar je nehote prišlo. Podjetje je odpovedalo pogodbo, kar kovinarjev ni presenetilo, ker so si zopet izgradili močno, toda bolj kot kdaj poprej, disciplinirano organizacijo, ki bo v stanu uveljaviti tudi za nadalje kolektivno pogodbeno stanje z jasnimi pogoji in primerno zajamčeno eksistenco.
Časi se v današnji industriji zelo menjajo. Namah je dela, da se vse suče brez glave, naenkrat pa je zopet krajša ali daljša kriza. Kolikokrat je že jeseniški kovinar vse to prestal in bil objet od slabili časov konjunkture, vendar ko so bili zopet boljši časi, je zopet pozabil one slabše čase iu
voljno storil vse, kar se je želelo od njega. Mnogokrat je bil v tem oziru zelo naiven. Sedaj pa so časi drugačni, jeseniški kovinar je postal hladnejši računar, ker je skozi leta spoznal, da so mu bili gospodje vedno le takrat prijazni, kadar je bilo veliko dela, ko je pa dela zmanjkalo, tedaj so pa največkrat delavci občutili vso hladnost in nenaklonjenost.
Veliko se je spremenilo v teli devetih letih. Mnogi obrati so že tehnično izpopolnjeni. Vendar se še vedno dalje modernizira s stroji in v kratkem bodo nastali tudi še povsem novi obrati.
Trenutno položaj ni najpovoljnejši. glavni vzrok pa je v špekulaciji, ker trgovci-naročniki namerno čakajo z naročili, čakajoč znižanja produkcijskih cen. Zato je sedanje stanje jeseniških kovinarjev kritično resno.
Jesenice.
V nedeljo, dne 14. decembra 1930, so organizirani jeseniški, javorniški in dobravski kovinarji zborovali in sicer dopoldne »Savezni svet« okrog 140 zaupnikov, ki so po sekcijali korigirali še zadnje popravke v predlogu nove kolektivne pogodbe; opoldne pa so zaupniki imeli skupno kosilo po znižani ceni. po zaslugi zadružništva. Velik je ta pariainWn jeseniških kovinarjev. Kakor je bil vzpostavljen v vsem početku leta 1929.. tako obstoja in z razdeljenim delom vrši svojo dolžnost v polni meri, kar se je osobito v sedanjem trenutku pokazalo. ko je podjetje odpovedalo kolektivno (Pogodbo. Vse je bilo na svojem mestu, vse v redu, vse pripravljeno. Brez presenečenja je zboroval zaupniški pari unent, svest da je storil vse, kar je čas zahteval in doprinesel.
Popoldne se je vršilo generalno člansko zborovanje vseh članov iz Save. Javornika in Dobrave. Cesta je govorila, da j imajo kovinarji svoj zbor, kajti iz vseh ! krajev so prihajali člani in na glavni cesti ) do Delavskega doma je bilo živahno, kot na • kakšni velemestni ulici. Vsi delaprosti so se odzvali, mnogi v družbi svojih žena in kakor v panju sta bili nabiti obe dvorani Delavskega doma. Pri vhodu pa so stali zaupniki vseh 15 sekcij in kontrolirali, ker ie bil vstop dovoljen samo za člane. Samo za člane zato. da demagogi ne bodo mogli trditi, da naše število članstva ni resnično tako kot je. kajti, ako smo kedaj zborovali javno, se je vedno reklo, da je več kot polovica navzočih bila. ki niso člani organizacije. Sedaj smo torej v tem doživeli konec. Za same člane so nam prostori že daleko premajhni in noben demagog ne more več izrabljati prejšnje tolerantnosti naše.
Ob 3. uri popoldne se je zborovanje otvorilo. predsednik pa je pozdravil navzoče referente kot zastopnika
SMR.I centralnega tajnika sodruga Bračin-ca, zastopnika Delavske zbornice za Dravsko banovino sodruga Josip Kopača in predstavnika našega delavskega zadružništva zadružnika Cvetko Kristana, tajnika Zveze gospodarskih zadrug v Jugoslaviji v Ljubljani. Vsakemu posebej so navzoči člani prirejali burne ovacije v pozdrav.
Za tem je tajnik upravnega odbora sodrug Toman Franc prečital glavne točke besedila osnutka za novo kolektivno pogodbo. ostali funkeijonarji pa so za posamezne zadeve podajali pojasnila.
Načelno je k stvari govoril sodrug Bra-činac in za njim sodrug Kopač s pozdravom v imenu Delavske zbornice, dalje so-drug Jeram o položaju kovinarjev v Nemčiji, Čehoslovaški in Avstriji in kot zadnji je govoril o namenih in ciljih delavskega zadružništva zadružnik Cvetko Kristan, ki je uprav jedrnato in kratko orisal naloge delavstva za lastno zadružništvo, za kar j je žel iskreno priznanje.
K zaključku je zbor soglasno izrekel popolno zaupnico Zaupniškemn zboru s po-verilom, da zaupniški zbor s celokupnim Sa-vezom izvede v imenu vsega organiziranega delavstva K. I. D. vse za upostavitev nove kolektivne pogodbe. Za tem je predsednik pozval vse navzoče, da budno stojijo na straži in pazijo na one črve, ki bi se sedaj pojavljali, da bi izglodali fundamente solidarnosti. Pozval je navzoče, da naj bodo neomajno solidarni in disciplinirani in naj se po potrebi klica zaupnikov odzovejo vselej, kakor bodo razmere zahtevale, ter zaključil tri ure trajajoči zbor.
Z dnem 31. decembra, po odpovedi podjetja. poteče veljavnost sedanje kolektivne pogodbe. Sedaj je dolžnost slehernega, da čuva solidarnost in jo jača, da organizira, kar še sedaj ni organiziranega, da poučuje, kar je še nepoučenega, da štedi in stoji v pripravljenosti.
Gospod, ki um dela jeseniški kovinar, bo z vsem zadovoljstvom praznoval božične praznike, ni ga treba biti strah pred mrazom, pridne roke, ki so ga preskrbele s toploto, bodo hladne, mrzle v brezposelnosti, onih pa. ki so še zaposleni, je skrb za bodočnost trda borba.
Taka je situacija: poglej si dobro svojo žuljavo dlan. jeseniški, javorniški in do-"bravski sodrug. ne boj se pogledati z odprtimi očmi v dno resnice položaja sebe i:i svoje družine. Kolikim si skoval Itiksuri-jozno udobnost, sam prezebaš v vlažnih stanovanjih. Male jih je, ki jih ta bridka resnica ne zadeva. Trdo je Tvoje delo in umazano, (ilad tešiš s cigareto, medtem ko gnije nakopičeno živil, gorje pa v obupu povečavaš včasih, oprosti, z alkoholom. Le nikar ne zameri, poglejva vsej resnici do dna. Zopet bo novo leto. navdušeni bodo govori in zdravice, teklo bo vino, obložene bodo bogate mize te strašne puščave jecljajočih gladnih starčkov, mož, žena in otrok, pahnjenih v brezposelnost. Ti pa ne veš, kakšno bo bodoče leto za Tebe in Tvojo družino. Sredi vsega tega gorja naj Te ne zapušča zavest in ne izbegavaj svoji dolžnosti. Vztrajaj! neizprosno zahteva to življenje od nas. Brani se. uveljavi se. ali pa propadeš!
Nič novega Ti novo leto ne bo prineslo, le ono. kar si skuješ s svojo žuljavo roko. le ono. kar si boš skoval s svojo solidarnostjo.
Sedaj si kot posameznik celota, vsi za enega, eden za vse.
Anton Bacner.
V torek, dne 9. decembra 1930. je v mariborski bolnici preminul naš sodrug Anton Bacher, predsednik podružnice SMR.I, Tezno.
Leta 1894 se je v Ljubljani osnovala podružnica kovinarjev, h kateri je naš Bacher pristopil kot vajenec, ter je od takrat naprej skozi ostal zvest član svoje organizacije. Kot mladega pomočnika ga je zanesla pot v Nemčijo, kjer ie ostal celili 27 let. Prebrodil in prehodil je celo Nemčijo. ter je delal v različnih tovarnah, kjer si je (pridobil lepo število prijateljev, ki so ga. še večkrat pozneje vabili, da naj pride centrale 1 nazaj. Po prevratu se je vrnil v domovino.
tf
Ruski »dumping
»Kmetski list« od 10. dec. 1930 št. 50 prinaša zanimiv članek o takozvanem ruskem »dumpingu«.
O ruskem »dumpingu« so v najnovejšem času vsi svetovni listi mnogo pisali iu tudi mi smo pred nekaj meseci omenili ta pojav, ki je zelo pretresel vse zapadno-in srednjeevropsko gospodarstvo. I akrat smo tudi objasnili pomen besede -dumping« (reci: de i tip ing); ta beseda pomeni prodajo blaga pod lastno ceno. samo da se uniči konkurenca v tej ali oni tuji deželi, da se pozneje, ko je konkurenca uničena, lahko ceno poljubno navije.
O tem, kaj je pravzaprav z ruskim »dumpingom«, t. j. s prodajo zlasti ruskega lesa in žita v zapadno- in Srednjeevropske dežele, priobčuje zagrebški list »Jugosloveivski Lloyd« sledeči zelo zanimivi članek:
»Dne 22. novembra je bila podpisana v Londonu pogodba med rusko družbo »Arkos« in pa med angleško družbo »Cen-
tral-Soitwood-Boying-Corporation« o prodaji mehkega lesa iz Rusije v Anglijo. la pogodba garantira omenjeni angleški družbi izključno pravico prodaje vsega na Angleško uvoženega mehkega lesa iz Rusije do konca tega leta in za celo leto 1931.
Pogodbi je priložena značajna izjava gospoda Brona, predsednika ruske sovjetske trgovske delegacije v Londonu, in dr. Montagne-a. predsednika angleške trgovske korporacije. Oba izjavljata, da je bila
pogodba sklenjena na angleško pobudo. Dogovorjene cene so ugodne za obe stranke in slone na današnjih cenah na svetovnem trgu. Baš sedaj zaključena pogodba, tako pravi izjava dalje, dokazuje, da ne obstoji v trgovskih oduošajih med Anglijo iu Rusijo nobeno vprašanje, ki se ne bo dalo rešiti na zadovoljstvo obeh strank.
Poleg tega se je izjavila angleška korporacija še posebej: »Korporacija je prišla do zaključka, da se v angleški trgovini z lesoin cene ne dajo ustaliti brez sodelovanja ruskih izvoznikov, in zato je potrebno, da se Rusom osigura v angleški trgovini z lesom ono mesto, ki Rusiji pripada z ozirom na množino njenega lesa. Na ta način bo konec nemoralnemu položaju, ki vlada na svetovnem trgu z lesom.«
Ta važen sporazum med Rusijo in med silno močno angleško korporacijo bo brez dvoma uplivnl tudi na našo lesno trgovino.
Važno izjavo je dal v tem oziru tudi ruski poslanik v Londonu Sokolnikov v velikem angleškem listu »Manchester Guar-dianu«. Sokolnikov je rekel, da dela Rusija na to, da dvigne izvoz vseh svojih poljedelskih produktov na predvojno višino. Zato nihče ne more zameriti Rusiji, če pospešuje svoj današnji izvoz.
Kar pa se tiče očitka, do prodaja Rusija žito pod ceno, .ie treba vedeti, da dela ruska vlada na to. da napravi svoje žitno tržišče neodvisno od' cen na svetovnem trgu.
Ruska vlada plača kmetom pšenico po stalni ceni, zato pa dobe ruski kmetje tudi njim ipotrebno blago po stalni ceni. Ce-
na pšenice v Rusiji je taka, kakor je bila pred vojno, zato pa dobe kmetje tudi drugo blago po predvojni ceni.
Ravnotako ni res. da bi Rusija izvažala žito na škodo domačega prebivalstva. Količina žita, kar se ga bo letos izvozilo, je le majhen del letošnjega pridelka. Leta 1927 so pridelali v Rusiji 72 milijonov ton žita. leta 1928 že 73 milijonov ton. leta 1929 pa 83 milijonov ton. Letos ie producirala Rusija 15 milijonov ton žita več kot lansko leto in če le četrtino pridelka izvozi v tujino, bo še vedno ostalo dovolj žita doma.
Ravno tisti ljudje, ki so še pred kratkim časom očitali Rusiji, da prideluje vsega mnogo manj kakor pred vojno in da ni več sposobna, da bi bila zopet žitnica za celo Evropo, ti ljudje ji očitajo danes, da preveč producira! Danes je Rusija svoje poljedelstvo modernizirala in bo pridelovala čim dalje več.«
»Jugoslovenski Lloyd« dostavlja tem izjavam: »Omenjamo te izjave in kupčije, ker so zelo važne tudi za našo lesno trgovino. Mi smo doslej izvažali v Anglijo povprečno do 50.000 ton lesa na Angleško (za 40—50 milijonov dinarjev), od tega pa je bilo polovica mehkega lesa. Da bo ruski izvoz zadel tudi našo trgovino, je več kot jasno. Ruski mehki les pa bo uspešno konkuriral našemu tudi v Palestini, v Egiptu. na Turškem in na Grškem. Naš izvoz hrastovine pa je dobil močnega konkurenta v Japonski, čeprav je japonska hrastovina bolj mehka, zato je ‘pa mnogo cenejša.«
LetoSnje knjige Cankarjeve družbe so nam ie poSle
Članov ie letos več kakor lani. Znamenje, da je delavstvo zares spoznalo, da je »Cankarjeva družba« njegova književna ustanova in da mu daje dobre, lepe m zanimive knjige.
Ko so lanske knjige izšle, smo rekli: Drugo leto morajo biti knjige še lepše. Izpolnili smo svojo obljubo.
Poročajte nam, kaj Vam v letošnjih knjigah morda ne ugaja in kaii želite, da se še zboljša.
Vaša kritika bo družbi velika opora.
Nabirajte že sedaj člane za prihodnje leto, da jih bo vedno več i« več, da bo »Cankarjeva družba« tako ponos vseh, ki delamo.
Naš pozdrav Vam vsem i« mnogo uspeha v Novem letu.
Odbor »Cankarjeve družbe«.
veseleč se svobode in v upanju, da bo s pridobljenim znanjem mogel koristiti domovini in družbi. Bridko pa je bil razočaran.
V domovini ga je čakala samo revščina in bolezen. V podjetju, kjer je bil zaposlen, je visel vedno Damoklejev meč nad njim. da bo reduciran. Dasiravno ni bil slab v svojem delu, je prejemal za storjeno delo jako majhno plačilo, s katerim je moral preživljati tudi ženo iu sinčka. Sleherni dan je šel v negotovosti na delo, da mu morda podjetnik odpove in dii s tern izgubi še tisto malo. s čemur je doslej vzdrževal svojo družino. Ta negotovost iu slaba prehrana sta vplivala na njegovo zdravje. Bil je že enkrat preje v bolnici in še ne-ozdravljen se je moral vrniti nazaj v zloglasne hleve bivše dragonske vojašnice, kar .ie pripomoglo njegovemu itak že rahlemu zdravju, da je umrl.
Kakor je bilo njegovo življenje bedno in skromno, vendar je ostal zvest svoji ideji in prepričanju, da bo tudi delavcu zasvetila zarja boljše bodočnosti.
Zvestega sodruga in borca bodo ohranili kovinarji v trajnem spominu.
RUDARJI.
Delitev podpore.
Kakor je že rudarjem znano, se je na inicijativo Zveze rudarjev Jugoslavije dne 19. sept. t. 1. vložila spomenica pri Trboveljski premogokopni družbi za izplačilo enkratnega nabavnega prispevka v višini lanskega, ki je znašal ca. 3.8 milijona dinarjev.
Z ozirom na to. da so letos rudarji posebno prizadeti, je bilo pričakovati, da bo družba vendar razumela težak položaj svojih rudarjev, pa čeprav tudi njej posebno briljantno letos ne gre. Zal, to se ni zgodilo. Družba ni pristala na izplačilo nabavnega prispevka, temveč je sklenila dati samo 1 milijon dinarjev kot podporo najbed-nejšim.
Torej, če si niso znali rudarji svojega nabavnega prispevka izvojevati, potem se pač morajo tudi zadovoljiti s tem, kar družba da. Do tu je vse v redu.
Ali nikakor pa ne moremo biti zadovoljni z načinom delitve. Zakaj po našem, če je družba ta milijon podarila, potem ni več njena last, temveč tistih, katerim' je ta milijon dala, to so rudarji. Zato po našem ne gre, da dela družba po svoje ta ključ delitve. Res se je reklo in izvršilo pod nadzorstvom rudarske oblasti in v sporazumu z II. skupino rudarske zadruge, kot zakonite predstavnice rudarjev itd.
Dobro, mi tukaj samo vprašamo: ali niso tukaj zakonite zastopnice rudarjev tudi obstoječe strokovne organizacije iu Delavska zbornica? Mi mislimo, da so. Ne gre nam tukaj zato. da bi bili užaljeni zato. ker se nas izločuje: ne, gre nam za princip. Ce je družba nekaj dala rudarjem, potem naj pozove vsa njih zastopstva ter pove tako in tako. To zastopstvo naj to potem rudarjem pove in rezultat bo, da bo najpametnejši načrt večine rudarjev obveljal.
Vemo in globoko prepričani smo. da bi najboljši način delitve vseh rudarjev ne zadovoljil, zakaj I milijon je za vse premalo. Ali vendar pa obstoja možnost še pravičnejše razdeliti kot je to storila družba sedaj in zadnjič. Zakaj je sedaj toliko PTe-pira med rudarji? Kdor je videl razburjenost rudarjev na zadnjih shodih, potem‘bo prišel do prepričanja, da ni dovolj, če g. rudarski glavar reče: takole smo sklenili razdeliti, in mislimo, da je najbolj pravilno. če ima kdo kakšen bolj pameten predlog, pa ga naj stavi. To stališče g. glavarja je pravilno. Ali zastopstvo rudarjev bi moralo tukaj reči: da. g. glavar, mi vzamemo vaš predlog na znanje, ga bomo ni-darjem v pretres predložili, in če bomo pri tem še (pravilnejši način našli, potem pa prosimo, da se istega sprejme. Tako bi morali izjaviti zaupniki II. skupine. Tega oni niso storili, in delavstvo je šele po razglasu videlo nedostatke te delitve, ne da bi moglo k istim zavzeti stališče. In zato je kritika tako ogromna.
Zato, rudarji, Vam rečemo: Vi boste morali vašo strokovno organizacijo ^Zvezo rudarjev Jugoslavije« tako izpopolniti, da bo vaš sklep ta, da v prihodnje ne bo veljal samo »da« H. skupine, temveč tudi vaš »tako«!
Akcija za znižanje cen kruhu.
Kakor že veino iz drugih listov, da je banska uprava uvedla akcijo za znižanje cen kruhu, se je v zvezi s tem vršila anketa, katero je sklicala banska uprava. Ob prisotnosti zastopnikov Trgovske zbornice, mestnega magistrata ter večjega števila ipe-kovskih mojstrov -iz Ljubljane in Celja, se je skušalo pekovskim mojstrom dopovedati, da je potrebno znižati cene kruhu. Delavske interese je zastopal s. Tokan, referent Delavske zbornice.
Mojstri so zavzemali stališče, da ni mogoče znižati cen kruhu. Predočili so vse stroške, katere imajo pri izdelavi kruha in peciva, tako da po teh računih dobiček pekovskih mojstrov nikakor ni pretiran kakor se to misli, antpak obratno.
Podban g. Pirkmajer je v svojem odgovoru zavrgel vse to dokazovanje ter zahteval, da se znižajo cene kruhu v sporazumu z bansko upravo. V slučaju neuspeha pa bo banska uprava sama določila nove cene kruhu.
Zastopnik Delavske zbornice je poudarjal. da se mora v prvi vrsti paziti na to, da se v slučaju znižanja cen ne bo to breme preneslo na nas pekovske pomočnike, kajti sliši se že, da bodo v tem, slučaju mojstri znižali plače pekovskim pomočnikom. Mi vemo. da plače pomočnikov niso niti dovoljne. da bi se z njimi dalo živeti življenje dostojno človeku-delavcu. Mi vemo, da nam pekovski mojstri že v naprej obljubljajo, da nam bodo znižali plače. Nismo pa mi krivi, če bo dobiček sedaj nekoliko manjši. Saj nam niso plače zvišali tudi tedaj, ko je bila razlika med moko in kruhom 2 Din ali še več in so pekovski mojstri delali sijajne kupčije.
V prvi vrsti se mora na vsak način doseči, da se upostavi kolektivna pogodba, na podlagi katere bo mogoče zopet narediti red v odnošajih med pekovskimi mojstri in pomočniki. Šele, ko bo ta kolektivna pogodba podpisani, bi se naj znižale cene kruhu, ker hi tako ostale naše plače nedotaknjene.
Zato pa ne smemo popustiti niti najmanj. ker gre samo za eno: Biti ali ne biti. In z momentom, ko nam plače znižajo, smo samo še igračke v rokah gg. mojstrov. Mi pa tega ne bomo nikoli dopustili. Zato, so-drugi. budno pazite, kaj se godi in tisti, ki še niste organizirani, stopite v organizacijo.
Popravek. Člamek v št. 22 z dne 25. novembra 1930, ki je bil priobčen rr listo »Delavec« pod naslovom »Kongres Saveza žlve-žarskih radnika Jugoslavije v Zagrebu«, »c
v predzadnjem odstavku mora pravilno glasiti:
»Mi pa komstatiramo, da Račiča, Iki nima niti pojma o strokovnem pok te trn, niso poslali ljubljanski pekovski pomočniki, pač pa direktor Radmrčke pekarne v Zagrebu, odnosno sedanji šef ljubljanske Depa-pekarne, g. Cvrtila, kjer je ta dosledni Račič zaposlen.
LESNI DELAVCI.
Stari trg pri Rakeku.
Dne 7. t. m. se je vršil strokovni sesita -nek naše podružnice lesnih delavcev v Domu na Marofu. Kljub slabemu vremenu je bil obisk lep, to je znak, da se delavstvo zavedla, kaj treba storiti, da izboljša svoj mizeren ■položaj. Poročal je s. Bricelj iz Ljubljane o ipotrebi strokovne organizacije in solidarnosti med delavstvom. Nadalje je poročal, da naj bi se članstvo oprijelo tudi v prostem času čitanja, katerega jim nudi tudi »Cankarjeva družba« z lepimi cenenimi knjigami. Priporočal jim je, naj dvignejo »Svobodo«, svojo kulturno organizacijo ter prirejajo razna poučna predavanja in naj gojijo dramatiko, da postanemo zreli možje, siposobni za borbo, ki nas še čaka. Ker mnogo je še neobdelane celine, da jo oplodimo.
Po sestanku se je vršilo poučno sikiop-tičmo predavanje, ki ga je priredil Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani o higijeni in prvi pomoči. Obisk jie bil prav lep in navzočih je bilo okoli 160 ljiudd, ki so pazljivo poslušali predavatelja. Predaval je gospod Bole, ki je prav lepo in razločno govoril. Želimo mu povsod, kjerkoli bo predaval, da bi se njegove besede osadile prav v dno duše našega delovnega človeka. Potrebno hi bilo, da bi se še več takih predavanj vršilo v našem kraijul
V izobrazbi je moč!
SILVESTROVANJE.
Strokovne organizacije v Ljubljani priredijo letos v dvorani Delavske zbornice
silvestrovanje.
Namen te prireditve je, da se funkcijonarji, zaupniki in članstvo naših strokovnih in kulturnih organizacij s svojimi dragimi sestane na prijetnem društvenem večeru.
Večer bo izpolnjen z raznimi zabavnimi točkami in plesom. Opolnoči sprejem Novega leta.
Vstop je brez vstopnine, vendar mora vsak imeti vabilo. Vabila se dobe pri ljubljanskih strokovnih organizacijah, pri »Svobodi« in v Strokovni komisiji. Dobi jih vsak, kdor pride po nje.
Začetek silvestrovanja ob 8. uri zvečer.
Na svidenje! Družabni odsek Strok, komisija.
štiri suha meseci, meseci oibupa in dalgonr. Ako bi krojaški pomočniki v ototobm in novembra delaili dnevno le po 8 ur, bi se se-zija nekoliko potegnila. Tako pa se je končala veliko predčasno. Kje naj iščejo pomočniki pomoč v brezposelnosti. Borza dela nam je mačeha, od nje se le redko kaj dobi in ■še takrat mora brezposelni letati od urada do urada, po razna potrdila in zopet znova, da med tem raiztrga več čevljev, kot ipa do-ba podpore, ako jo sploh dobi. bdimo, kamor se lahko brezposelni obrne do podpore, je njegova strokovna organizacija, seveda le r tem slučaju, ako je zadostil tudi naipram njej svoje dolžnosti.
Iščem krojaškega pomočnika,
kateri bi mogel položiti (oziroma posoditi) Din 3000.— (tritisoč dinarjev) kavcije za razširjenje obrata. Prednost imajo tisti, kateri imajo nogo pokvarjeno. Poizve se nasproti Dolgega nvosta na poti na Vič—Brezov nica pri g. Kavčniku. Tako nekako je bilo črtati v oglasu nekega časopisa. Tu ni potretmo nobenega komentarja.
Celje.
Poživitev oganizacije.
Krojaški pomočniki v Celju so imeli dne 30. novembra 1930 dobro obiskan sestanek, kjer so sklenili, da se bodo poprijeli svoje strokovne organizacije. Prispevki se pobirajo vsako soboto od 8.—9. ure zvečer v društvenih prostorih Delavske zbornice, I. nadstropje v Razlagovi ulici. Lstotam se sprejemajo novi člani. Vabimo vse krojaške pomočnike, kateri še niso Slami strokovne organizacije, da pristopijo. Delovne razmere v našem mestu so jako žalostne. Kolektivne pogjkbe, katera se je sklenila leta 1923 med mojstri in organizacijo, se razvem ene tvrdke ne rži noben mojster. Dela se mesto 8, po 10—16 ur dnevno brez zakonitih nadplačil za' nadure. Krivda leži v teh razmerah le na strani pomočnikov, ker se oni ne zavedajo svojih prarvic, katere jim nudi sklenjena kolektivna pogodba. Kjer ni tožnika tudi ni sodnika, pravi pregovor, ki tudi tukaj vdlja. Ker ni pomočnikov, kateri bi zahtevati od mojstrov točno izpolnjevanje pogodbe, tudi ni mojstrov, kateri bi se po nji ravnali. Draginja v letu 1923, ko je bila pogodba sklenjena, je bila manjša kot danes in so pomočniki težko izhajali. Kako izhajajo pa danes, ko mojstri trgajo plače po svoji volji, ve vsiak saim. Edini izhod iz tega stanja in pomoč j« v skupnost i solidarnosti, v svoji strokovni organizaciji oblačilnih delavcev.
Mezdno gibanje.
V Zagrebu je hotela tvrdka Petrovič znižati plače svojim pomočnikom. Pomočniki so se potoni svoje organizacije uprli znižanju plač. Ker tvrdka ni hotela preklicati svojega sklepa, so krojaški pomočniki, 14 po številu, zapustili delo. Zaposlile so jih druge tvrdke. Organizacija je proglasila nad tvrdko Petrovič bojkot in naj noben krojaški pomočnik ne potuje v Zagreb, ako bi ta tvrdka iskala kje pomočnike.
Rudarji zborujejo.
Zveza rudarjev Jugoslavije se je čutila dolžno, da je z ozirom na obstoječi položaj v revirjih TPD sklicala javne shode v Trbovljah, Zagorju in Hrastniku. Udeležba na teh shodih je bila ogromna.
Na teh shodih se je v prvem razpravljalo o načinu delitve 1 milijona dinarjev, ki ga je dala TPD kot podporo. Podrobnejše o tem razpravljamo na drugem mestu.
Glavni smisel teh shodov pa je bil: obstoječi položaj. Zakaj kriza v oddaji premoga glavno zadene le rudarje in ne družbo. V tekočem letu bodo rudarji zgubili povprečno 96 šihtov. kar znaša po trditvi Trboveljske družbe, da je povprečna plača rudarjev Din 51.—, pri 7000 rudarjih, letno Din 34,272.000 ali na moža Din 4896. Ta ogromna vsota je za rudarje in sploh naše gospodarstvo izgubljena.
Pa ne samo to, to je že izgubljeno ali kriza traja dalje in ni sploh nobenega iz-gieda, da bo v doglednem času končala. To stanje pa postaja katastrofalno za tisoče in tisoče rudarskih družin. Vsled tega dejstva je rudarsko delavstvo odločno za to. da merodajni krogi ta neznosen položaj rudarjev pravočasno uvidijo in ukrenejo vse. da se reši rudarske družine 'Popolnega propada.
Zahteva rudarskega delavstva je. da se prvič dobi trg za domači premog in drugič. da se iz državnih sredstev priskoči vsaj najbednejšim na potnoč.
SPLOŠNA DELAVSKA ZVEZA.
Vsem našim odbornikom, zaupnikom in članom želimo srečno in uspešno leto 1931. Uspehi, ki smo jih dosegli z nesebičnim in požrtvovalnim delom v minulem letu, nas navdajajo s pogumom in bomo težko, a plemenito delo nadaljevali z novimi silami v novem letu.
Tajništvo Splošne delavske zveze Jug. v Ljubljani
Občni zbor steklarjev pri Sv. Križu pri Rogaški Slatini.
Y sredo 26. novembra se je vršil izredno dobro obiskan občni zbor naše strokovne organizacije. Odborniki so podali poročila o. delu v organizaciji. Poročila so zadovoljiva, saj je podružnica svoje delovanje razvijala uspešno v zaščito delavskih interesov in za povzdig organizacijske moči. Članstvo je precej porastlo.
Sodrug Keller iz Hrastnika je poročal o položaju v steklarski industriji. S. Jakomin iz Ljubljane pa je podal poročilo o splošnem položaju delavstva, o krizi v gospodarstvu in nalogah delavstva v strokovnih organizacijah. Poročila so bila z odobravanjem vzeta na znanje.
Izvolil se je nato odbor pod ponovnim predsedstvom sodr. Franca Jugovara. Odbor bo svoje delo uspešno nadaljevai.
Poverjenik Cankarjeve družbe, sodrug Lipovšek, ie ob zaključku pozval navzoče, naj postanejo vsi tudi člani Cankarjeve družbe, katera ima med steklarji že lepo število članov. Predsednik Jugovar je nato zaključil lepo uspeli občni zbor.
Delavci cementarne Trbovlje. Mislil si bo kdo. kako to, da se oglašajo delavci cementarne Trbovlje sedaj v časopisu. Kaj takega ni bilo pri nas dosedaj v navadi. Ali razmere v tovarni so nas prisilile, da se pridružimo organiziranemu delavcu in si na ta način upostavimo pošteno delavsko organizacijo. In tako imamo danes svojo podružnico. ki prav dobro napreduje, ker le tako si bomo obdržali svoje pravice in zboljšali svoj položaj. Dne 13. dec. se je pripetila tu v naši tovarni smrtna nesreča. Ferdinand Grofenik, samski, star 31 let, je bil žrtev. Nesreča se je zgodila med obratovanjem obrata pri čiščenju obratnih naprav. kar pa bi seveda, dokler je obrat v svoji funkciji, moralo biti od predpostavljenih prepovedano. Seveda je sedaj, ko se je nesreča že zgodila, prepovedano. Vrši se od naših paznikov takorekoč velika trajbarija. Človek tu ne more nikoli dosti narediti in delavca še poleg tega zmerjajo, tako da ie človeka sram, ko slišijo drugi ljudje. Da je sedaj neporaben, to ni čudno, ko pa je že pustil svojo delovno moč po 40 letih v tovarni. In če takemu pazniku ne boš takoj preskočil vsak voziček (ali hunt), te že goni domov in grozi, da bodo drugega dobili, ki je boljši od njega. Plače so na starost prikrajšane in tako siromaki čakajo, kdaj jih bodo vrgli na cesto. Tudi mlada dekletu, ki so zaposlena za izdelavo papirnatih vreč. ne slišijo iz ust paznikov besed, ki bi se spodobile za ženske. Poleg njih mizemih plač in pretiranega dela nas zmerjajo z besedami, ki se ne dado napisati. V toliko zaenkrat! Pozivamo vse delavce hi delavke, ki se še niso pridružili naši strokovni organizaciji, da se organizirajo. Hočemo živeti človeka dostojno življenje in zahtevamo, da se obnašajo napram nam. kakor je za človeka dostojno.
Cementarski delavci v Trbovljah. Ustanovni občni zbor podružnice Splošne delavske zveze.
Poročali smo že, da so si delavci »Trboveljske cementarne« ustanovili svojo strokovno organizacijo. Na prvem sestanku, ki se je vršil 17. septembra, se je izvolil pripravljalni odbor, ki je svojo nalogo uspešno izvršil in omogočil, da se je dne 9. decembra vršil ustanovni občni zbor.
Predsednik pripravljalnega odbora Ma-etir. je poročal, da je banska uprava v Ljubljani pravila za podružnico v Trbovljah potrdila in pozval navzoče, da sklenejo ustanovitev organizacije, kar se je tudi soglasno izvršilo. Poročalo se je dalje, da je doslej pristopilo v organizacijo že skoro polovico v tovarni zaposlenega delavstva in da pristopajo sedaj tudi še oni. ki so čakali, če bodo pravila od oblasti potrjena. Poročalo se je tudi, koliko so pristopivši člani do sedaj vplačali na vpisninah in tedenskih prispevkih.
Pri volitvi odbora so bili soglasno izvoljeni naslednji sodrugi: predsednik Ma-cur Jože, podpredsednik Cvrle Jože, tajnik Cešnovar Franc, blagajnik Cešnovar Vinko, podblagajnik Kralj Ivan. Frankovčič Albin, Okoren Jakob, Hastan Franc in Feržič Hinko kot odborniki. Za nadzorstvo pa: Luknar Jože, Rautar Ivan in Gunzek Martin.
Tajnik saveza sodr. Jakomin je v svojem poročilu obrazložil naloge organizacije, odbora in članstva. Vsakdo se mora zavedati, da je član organizacije in ne sme biti član samo na papirju, ampak mora biti živ delujoč član, ker le tedaj bo to res dobra organizacija, ki bo v stanu vršiti svoje v štatutu začrtane naloge.
Pred zaključkom občnega zbora so navzoči iznesli razne želje in pritožbe glede delovnih razmer v cementarni. Uvaja se na primer ta praksa, da se za razne prestopke delovnega reda delavce kaznuje na ta način. da se mu odtrga gotovo število delovnih ur in se mu teh ob izplačilu zaslužka ne izplača. Podjetje je preje odmerjalo kazni v gotovih denarnih zneskih, ker pa je bilo treba te zneske odračunavati v delavski penzijski fond, so si zmislili odtrgovanje ur, da na ta način, celo s temi zneski, zbranimi od kazni, dela podjetje dobiček. Pač sramota za tako podjetje.
Delavstvo želi dalje, da se odpravi zastareli mesečni način izplačevanja zaslužkov. Izplačevanje mezd naj se uvede vsaj 14 dnevno, ako že ne tedensko. Treba je pa še marsičesa, toda o tem spregovorimo ob drugi priliki.
Delavstvo, ki si je upostavilo svojo organizacijo in stopilo v vrste zavednih borcev. pa pozivamo, da napravi organizacijo močno in solidno, ker le tedaj bo ta organizacija mogla korak za korakom izboljšavah položaj svojega članstva.
ŽIVILCI.
Peki — Ljubljana.
V »Obrtnem vestniku« z dne 12. dec. 1930 je izšel članek izpod peresa g. I. Bizjaka: »Razvoj naše pekovske obrti«, v katerem razpravlja o položaju, v katerem se nahaja pekovska obrt. Poleg tega se pisec pritožuje, da je število pekovskih pomočnikov, ki so res dobri in kvalificirani delavci, vedno manjše. Temu je pa vzrok, piše. sedanja delavska zakonodaja, ki ne pripušča. da mladoletni pekovski vajenci delajo ponoči ter radi tega ničesar ne znajo: ker glavno pekovsko delo se vrši ponoči. Poleg tega prihajajo iz dežele v mesto pomočniki, ki često niso za nobeno rabo.
Moramo ugotoviti, da se pisec tega članka nikakor ne more sprijazniti z mislijo, da vajenec ne sme delati ponoči. Ne pove pa, kakšne posledice ima nočno delo za mladoletne vajence. Prikriva se to, kar mi dobro vemo, ne ve pa širša javnost. Vemo pa mi vsi, da pek. mojstri še vedno gledajo na to. da čim več iztisnejo iz ubogih vajencev in pomočnikov v svojo korist. Kdo je kriv, da so pekovski pomočniki tako slabo kvalificirani? Gni sami fvajenci) tega niso krivi, pač pa mojstri, ker jih preobla-gajo s težkim delom, ob slabi hrani in stanovanju. Zakaj se ne osvoji naš dolgoletni načrt (predlog), da se prične delo v pekarnah enotno v zgodnjih jutranjih urah in ne zvečer ob 7. ali 9. uri. kakor je sedaj običaj. Poleg tega bi se lahko zaposlilo več pomočnikov. Da mora vajenec, čeprav je zakon, ki to zabranjuje (kar pisec celo sam priznava), delati od 9. do 11. ure zvečer pa do drugega dne do 2.—4. ure popoldne. To ni 8 urnik niti 12 urnik. V nikakršno čast pa ni tem pekovskim mojstrom, ki prakticirajo takšno ravnanje z vajenci in tudi s pomočniki. Saj tako se niti z živino ne ravna. In če se. je tukaj društvo za varstvo živali, ki se potegne za trpinčene.
Kvaliteta delavcev, piše dopisnik, pada in to je tudi faktor, ki podražuje cene kruhu. Ta trditev je navadna demagogija. Mi pa lahko povemo, da dobro kvalificiran delavec ne bo delal za sramotno nizko plačo. Slabo kvalificiran delavec je pa večinoma zadovoljen, da sme delati 12 ur za hrano, stanovanje in par kovačev za cigarete. In takih je mnogo, žalibog. N. pr. dogodil se je v Ljubljani slučaj, da se je brezposelni pekovski 'pomočnik ponudil, da bo delal za manjšo plačo kakor drugi. Mojster je odslovil enega svojih pomočnikov in vzel tega razbijača delavskih plač. ter prihranil od tedaj tedensko par kovačev, t. j. dajal mu je poleg hrane in stanovanja še Din 8Q.— tedensko. To je škandal in obenem tudi jasno pove. zakaj ni več dobro kvalificiranih pomočnikov. Dobre pomočnike namreč mečejo iz dela. sprejemajo pa same take. ki so tri leta pri peku sekali drva in nosili kruh in sedaj v mestu izpodrivajo že itak preštevilne pekovske pomočnike.
Da g. Bizjak piše take članke, nam je popolnoma razumljivo, ker pač zagovarja tako postopanje. Pozabil pa je povedati, kaj so vse zakrivili gg. mojstri pri sedanjem slabem položaju.
Pekovski mojstri vedno delajo v izgubo. kar jim radi verjamemo. Imamo pa dober lek zoper to in sicer v slučaju, da se odpravi sedanje običajno dajanje procentov (od 12 do 20). bi se lahko event, znižale cene kruhu ali pa povišale plače pekovskih pomočnikov, ki so nadvse mizerne. Mesto prodajanja štruc po pol in eden kg gostilnam. izkuhom. mlekarnam, špecerijam, naj bi se striktno prodajalo samo drobno pecivo. ter bi se s tem zaposlilo več pomočnikov. ne bilo bi pritožb, da je krtih majhen, niti bi se pri rezanju kruha ne delale famozne kupčije. Trgovec na pr. kupi štruco za Din 2.50: razreže na štiri dele in dobi za to 4 Din, t. j1, zasluži Din 1.50 pri komadu. Poleg tega ima še od peka procente od 12 do 20%. In ali ni to več nego odiranje. če se sme sploh še tako imenovati ta umazana konkurenca, katero so zakrivili mojstri sami. ker so sami od sebe začeli upeljevati ta običaj.
Tu smo navedli samo nekaj argumentov. Ob priliki bomo pa še nadalje osvetlili to, kar je sedaj zavito v pergamentno temo
Mizarji — Maribor.
Med mariborskimi mizarji se je v nedeljo 30. novembra raznesla vest, da je preminul naš stari in zvestbčlan Jakob Polak! Zopet je strokovna organizacija mariborskih mizarjev zgubila staro korenino, in nastala je odprtina, ki jo bo težko pokriti zopet s takim sodrugom kakor je bil pokojni Polak! Spoštoval je organizacijo, ker se je zavedal, da je le potom skupnosti, potom močne strokovne organizacije mogoče doseči naš cilj. Umrl je v starosti 62 let. Naj mu bo zemlja lahka!
Zahvala. Podpisana se iskreno zahvaljujem strokovni organizaciji lesnih delavcev v Mariboru za izplačano mi pogrebno podporo ob izgubi svojega moža — mizarja Jakoba Polaka.	Vdova	Polak.
OBLAČILNI DELAV«.
Kriza.
Je pni Vas kaj dela? Pri nas ga ni niči Tudi pri nas nič! Taka so sedaij vprašanja krojaških pomočnikov in enaki so odgovori. Sedaj pred Božičem, ko bi morala biti serija na višku, pa ie kriza in zopet kriza. Kje je rpa krivda tej slabi seziji? Eni pravijo, pre-gorko vreme v novembra in .priče,tikom decembra, dragi pravijo Miklavž, cinkus im zopet Božič, sama darila. Krojaški pomočniki postopajo že sedai po cestah, med tern ko so draga leta šivallS tudi po noči im v tem času. O Božiču bodo krojaški pomočniki jedili suh kruh mesto potic in mir bode med njimi na zemlji. Po Božiču pride pnedpuist in veselice. Tudi v tem času nimajo ljudje de-
itUtlintt	1/*in!n Xo S«%	—i .1i_ *
Ujedinjeni Savez Šivačko-odevnih Radnlka-ca Jugoslavije.
Gorenji Savez nam je poslal poročilo o podružnicah. Ker je to poročilo za naš občni zbor prišlo prepozno, ga objavljamo v krajšem tukaj. Savez javlja, da ima podružnice: 2 v Beogradu. 1 v Kragujevcu, Nišu, Skoplju, Pančevu. Subotici. Vel. Bcčkere-ku. Brodu na Savi in Sarajevu. Vsega skupaj ima 400 članov? Poleg tega smo prejeli tudi poročilo o gibanju krojaških organizacij v Srbiji še pred vojno kakor tudi po vojni in plačilne tarife od leta 1850 pa do leta 1929. Poročila si lahko vsakdo pregleda. Poročila so prepis, katera je Savez poslal naši Intemacijonali v Amsterdam.
Razno.
Sedem mladih. Krekova knjižnica je izdala te dni 3. knjigo. Uredil jo je T. Krošl.
Sedem mladih pisateljev	je	zbranih v
tej	knjigi. V vseh	je mlado življenje, ki	obeta	lepe sadove.	Med njimi	je	tudi	Jože
Kranjc, pisatelj knjige »Ljudje s ceste«.
Nj egovo »Pismo	s sodnije«	ie	prav	lepa
stvar. Poleg njega se štejejo k tem sedmim mladim še: Grahor, Javornik, Peter Kovač, Miha Kranjec iti Rudolf Kresal.
Knjiga je tiskana na lepem papirju in jo priporočamo.
Vsakokrat, ko čutite ozeblino, iniluen-co. gripo In vročino, drgnite telo s preparatom ALGA. Vročina popusti, spanec je lahek in zdrav, čutili boste svežost telesa
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELE VSEH SVOJIM ODJEMALCEM:			
ANTON MOHORIČ trgovina s čevlji in čevljarskimi potrebščinami. Sprejema tudi popravila po znižanih cenah Jesenice (Gorenjsko)	RADivoj Steiner naznanjam, da sem otvoril novo pekarno pri Arhu. Priporočam se najtopleje za obilen obisk Slov. Javornik 81	MR. PH. ŽABKAR JOŽE lekarna Koželjevih dedičev Jesenice, Gor.	SEGOLIN MARIO sobni in črkoslikar ter pleskar Jesenice 130
„Adria“
prašek za pecivo .Pekln*
„Adria“
vanilin sladkor
„Pekin“
rumenilo (jajčni nadomestek)
lauii n vsai d
Premog, divo
najbolj po ceni dobite pri družbi
ILIRIJA
Ljubljana, Dunajska cesta 46, telefon 228
Na Rimski cesti štev. sem otvorila
24 v Ljubljani
delikatesno trgovino
zajutrekovalnico, vinotoč in mlekarno ter se cenjenemu občinstvu najtopleje priporočam	Lenl	Lapa|«,e
Pletilne stroje tovarne Walter, univerzalne Rasel stroje, popolni pouk v pletilstvu,potrebščine za pletilne stroje, volno in bombaž v največji izbiri
nudi po najnižjih cenah in znani solidni postrežbi od leta 1909 obstoječa tvrdka
F. Kos - Ljubljana
Židovska ulica 5 / Telefon štev. 2293
Delniška družba pivovarne
UNION
Ljubljana
Pivovarna in sladarna, tovarna za špirit in kvas, v Ljubljani I. poštni predal 45. — Podružna pivovarna (preje Th. Gotz) v Mariboru. Priporoča svoje izborne izdelke in sicer:
svetlo in irno pivo
v sodih in steklenicah
či$ti rafinirani Spirit Pekovski kvas
Telefon: Ljubljana 2210 in 2311, Maribor 2023 — Brzojavi: Union Ljubljana, Union Maribor.
REUMATIKI
Če Vas boli ali trga
kosteh - rokah - nogah sklepih - plečih - zobeh kolkih - žilah - glavi
DOBIVA SE POVSOD 1 steklenica
Din 16'
M
PREMAGA BOLEZEN TAKOJ
LABORATORIJ „ ALG A„ SUŠAK
4 steklenice „ALGE“ Din 77‘— 8 steklenic „ALGE“ Din 131'— 14 steklenic „ALGE“ Din 205—-25 steklenic „ALGA“ Din 320'—
Nabavite še danes 1 steklenico
JLOK
ZA MASAŽO
kajti že jutri Vas bo USPEH
IZNENADIL
PARIS IMS
P*A»IS 101«
1914. LONDON 1M4
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELE VSEM SVOJIM ODJEMALCEM:			
RAKOVEC IVAN brivski salon se v nadalje priporoča za obilen obisk Jesenice-Fužine 148	NEUMAN KAROL kleparstvo in vodovodna inštalacija j Jesenice, Gor.	HROVAT IGNACIJ mesarija Jesenice	AMALIJA BRUČAN j trgovina z mešanim blagom Slov. Javornik
VIDIC KONRAD	MULEJ ANTON	TONE PRAPROTNIK	NOC ALOJZIJA
pekarna	modna čevljarna	pekovski mojster	gostilna in pekarna
Jesenice-Fužine 148	Jesenice 134	Jesenice	Slov. Javornik
JAVORŠKI PASEA	PRESTRL FRANC	FRIC DRUŽNIK	STANKO MULEJ
modna 'in manufaktuma trgovina	pekarna	steklarstvo, trgovina stekla in porcelana	gostilničar in mesar
Jesenice-Fužine	Jesenice	Jesenice 17	Potoke Rajska Dobrava
STOJAN IVAN	J. ŠTRUCL	RADOSLAV DOLINAR	• CFRNE MIHA
i modno krojaštvo	trgovina kož, usnja in čevljarskih	trgovina z mešanim blagotn, steklom.	pekarna
	potrebščin	porcelanom, gramofoni, kolesi itd.	
Jesenice-Fužine 2<)7	Jesenice, Gor.	Jesenice	Jesenice 113
VRGLES IVAN ml.	M. SMOLEJ	FRANC ŠMAJDEK in DRUG	PREVN IVAN
mesar in prekajevalec	urar	ključ, podjetje in instalacija vodovodov	trgovina z mešanim blagom
Jesenice-Fužine 151	Jesenice 16	Jesenice	Slov. Javornik i'
		»CENTRA«	
POŽENEL MINKA	PAHOR FRANJO	zaloga šivalnih, pletilnih in pisalnih stro-	Srečne praznike in veselo Novo leto
trgovina z mešanim blagom	manufaktura — konfekcija	jev, koles, motornih koles, gramofonov	želi vsem trboveljskim sodrugom
Jesenice-Fužine 152	Jesenice 18	igel in vseh rezervnih delov	ŽUŽEK VINKO
		Jesenice	Jesenice-Fužine 87
ZVEZDA IVAN	MARKEŠ JOŽE	JOŽE BREČKO	PAVEL SEDEJ i
modno krojaštvo in trgovina	elektriško podjetje	trgovski vrtnar	umetni mlin
Jesenice-Fužine 101	Jesenice 54	Jesenice	Slov. Javornik
VEROLES IVAN st.	ZAVRL MATEVŽ	FRANC V1LMAN	JANUŠA JOŽE
mesar in prekajevalec	mesarija in gostilna	trg. z meš. blagom, gostilna in fotoatelje	modno čevljarstvo
Jesenice-Fužine 78	Slov. Javornik 61	Jesenice-Fužine 8	Jesenice-Fužine 235
! PIRMAN DORI	KOVAČIČ MIHAEL	Gostilničar F^ANtCA	demak Pavel
brivski salon	trgovina z mešanim blagom	trgovina Ih 'točilnica	'brivski salon
Slov. Javornik 93	Jesenice	tasenice-Fužine 1	Slov. Javobuk
			"■ —	--- 			 	. C^... .JUH	
FRANC MARIJA ARH	KOŠIR JOS.	ANTON LEGAT	fRAMŠAK IVAN
kavarna	modna trgovina	tovarniška restavracija	manufaktttra in modni oddelek
Slov. Javornik 93	Jesenice	Jesenice-Fužine	. . Jesenice
PRINClC ŠTEFANIJA	GOGALA IVAN	BALOH LOVRO	ŠLIBAR FRANC
! mlekarna in branjarija	krojaštvo in čepičarstvo	gostilna	strojno mizarstvo j
Jesenice-Fužine 109	Jesenice	Jesenice	Jesenice-Fužine
TORKAR FRANJO	DEŽMAN FRANC	F. P. MART J AN	
trgovina z mešanim blagom	mesar in gostilničar v hotelu Par	gostilna in trgovina	
Jesenice-Fužine 187	Jesenice	Dobrava-Vintgar	FRANC PAVLIN naznanjam, da sem otvoril novo pekarno in slaščičarno na Dobravi ter
			se najtopleje priporočam za obilni obisk; nudim vedno sveže pecivo. Postrežba j solidna
URBAR VIKTOR	BAŽELJ CIRIL	ANDREJ ANGELA PIKON	Dobrava-Vintgar
sobni in črkoslikar ter pleskar	mesar	trgovina z mešanim blagom	
Jesenice, Gor.	Jesenice	Dobrava-Viutkar	
-----------------------------------------------------------------------------iD&AVEC.____________________________________________________________ 25.fdeccn.bra	19.30
VESELE BOŽI	IČNE PRAZNIKE IN SREČNO ŽELE VSEM SVOJIM ODJEMALCEM:		NOVO LETO
JAKOB PETRIČ mesar Ljubljana Šolski drevored	1. MEZNARIČ pekarna Ljubljana: Tržaška c. 4 in podružnica Poljanska c. 4]	Prva jug-oslovenska tovarna dežnikov JOSIP VIDMAR Ljubljana	IVAN SLOKAN mestni stavbenik
EDVARD ŠKOPEK urar, trg. z urami, zlatnino in optiko Ljubljana Mestni trg 8	MIHA in MARIJA REPANŠEK gostilna »Vitez« Ljubljana Na Bregu	LANZOŠ DIMITRIJA mizarstvo Ljubljana Wolfova ul. 12	Ljubljana Kolezijska ul. 7
			
PAVEL in MARIJA ŠIMENC cvetličarna Sv. Križ Sv. Petra c. 33	JAKOB JESIH mesarija — mesni izdelki Ljubljana, Florijanska ulica 42 in Pogačarjev trg	MARIJA ROGELJ manufakturna trgovina Ljubljana Sv. Petra c. 26	HRASTNIK ANGELOSLAV manufakturna trgovina Ljubljana Karlovška cesta
h *			
FRANC KUNOVAR kamnoseški mojster Ljubljana Sv. Križ	ALBIN ŠIFRER puškar Ljubljana Gosposvetska c.	PRISTOU & BRICELJ spec. artistični atelje za črkoslikarstvo Ljubljana	FILIP BIZJAK
			krznarstvo Ljubljana Kongresni trg 8
0. ŽUŽEK Ljubljana Dalmatinova ul.	PETRIČ - BAVARSKI DVOR restavracija Ljubljana Dunajska cesta	ANDREJ DOLINAR parna pekarna	
			
| Hotel in restavracija- MIKLIČ :! Ljubljana	RESTAVRACIJA PRI ŠESTIC1 Ljubljana' Dunajska cesta	Ljubljana, Bohoričeva ulica 1 in Kette-Murnova c. 2	Mesna imhistrija i EVALD POPOVIČ
Masarykova ul. Kolodvorska ul.			Ljubljana
FRANC REZAR mesar Šolski drevored Dolenjska c. 64 Ljubljana		LJUBU. OBLAČILNI BAZAR družba z o. z. Ljubljana Mestni trg 6	
	JANKO ZEVNIK mesar Ljubljana Šiška		Cvetličarna KORSIKA, Ljubljana Miklošičeva cesta, poleg hotela Union in Radiopaviljona Sveže cvetje, šopki, aranžmaji in žaliu venci vedno na zalogi. Telefon 2341 Lastno vrtnarstvo: Bleiweissova cesta, telefon 3188 |
			
1 GARTNER VIKTOR slaščičarna Ljubljana Razlagova ul. 4 (prej Kolezijska)	SIMON KUNČIČ sodavičar, prodaja premoga in drv Ljubljana Sv. Petra cesta	FRANC PALME agentura in komisija	
		Ljubljana Gosposvetska c. 7	
i A. KASSIG	1 ANTON KAJFEŽ		ECKER SINOVA splošno kleparstvo \ Ljubljana Slomškova ul.
S krznamica in izdelovanje čepic Ljubljana Židovska ul. 1	urar Ljubljana Miklošičeva cesta		
j ROZMAN FRANC izdelovanje klobas Ljubljana Sv. Petra c. 85	IVAN MARCHIOTTI trgovina usnja in izdelovanje gornjih delov Ljubljana Sv. Petra Cesta 30	EVALD POPOVIČ Ljubljana	
			
FRANC RODE mesar Stojnica Šolski drevored in Dev. Mar. v Polju ,	ANTON VERBIČ delikatese, špecerija, kr, (tvorni dobavitelj Ljubljana	PETER ŠTEPIC vinska trgovina in restavracija Ljubljana Spodnja Šiška	SEVER & CO. Ljubljana Gosposvetska c.
			
IGNAC ŽARGI	GREGORIČ ANTON		
modna trgovina Ljubljana Sv. Petra) c. 3 In 11.	mesar Ljubljana Šolski drevored		ZA SPOMLAD kupite najcenejše in najboljše obleke, moške in deške, domačega izdelka, pri JOSIP OLUP, STARI TRG 2 j na vogalu. V zalogi ima vedno na Razpolago blago iz angleških in čeških ter domačih tovarn. j Moje geslo je: Dobro blago In nizke cene.
| FRANC IGLIC krojaški atelje Ljubljana Pražakova 10	IVAN ŠEMRL mizar Ljubljana Poljanska cesta 69	H. SUTTNER tvomica satova Ljubljana	
Izdala konzorcij »Delavca«. Predstavnik Ivan Vuk, Ljubljana. — Urejuje ter za tiskarno odgovarja Josip Ošlak v Mariboru. — Tisk Ljudske tiskarne d d. v Mariboru.