Oopisi. lz Cezanjevec pri Ljntoiueru. (Bralno društvo) V nedeljo na praznik sv. Trojice t. j. 24. maja popoldan ob 4. uri se je vršilo ustanovljenje ,,bralncga drnštva" v Cezanjevcib. Zborovalo se je v taruošnji šoli. K zborovanju prišlo je jako veliko kmečkega ljudstva obojega spola od tam, iz Branoslavec, Vogričovec, Stare ceste, Mekotnjaka, Desnjaka in Radomerja. Slovesnost pa je povzdignila odlična gospoda iz Ljutomera. Ko je zacasni predaednik g. Gšela obilno število vdeležencev avečanosti v srčnib besedab pozdravil, zapeli 80 izvi'8tno Ljutomerski in Cezanjevski pevci pod vodstvom našega izurjenega pevovodja: ,,Naprej zastava slave" in ,,Molitev", katero 80 morali ponavljati. Po burnem odobravanji petja, prebrala so se od visokega c. kr. nameatništva potrjena pravila z odločbo dovoljenja ,,bralnega društva". Na to nastopijo č. g. Bobanec, naš kaplan ter v jasnem in dobro premišljenem govoru razložijo: kaj je bralno društvo, zakaj si ustanavljajo Sloveuci in posebej v Cezanjevcib bralno društvo in kakšno naj bode bralno društvo, da bode našemu vernemu sloveuskeinu ljudstvu koristilo. Govor je izviral iz srca ter našel živahen odmev pri vseb poslušalcib. Pri vpisovanji udov, katerib je takoj pristopilo 44 rednib in 7 podpornib udov, volil se je stalni odbor, ki ae je naaledaje ustanovil: V. Kosi, predsednik in knjižničar, Jože Šijanec, podpredsednik, Al. Dunaj, tajnik, Franc Cabrl, denarničar, Lah in Kramberger, odbornika. Prebralo se je tudi podučljivo ia zanimivo pismo našega rojaka dr. Feuša, profesorja v bogoelovju, v katerem izrazujejo svoje veselje nad podjetjem, vendar pa pričakujejo, da arao si uatanovili bralno društvo, pa ne liberalnega ali nekatoliškega društva, ampak v pravem pornemi katoliško bralno društvo, ker le od takega bralnega društva zamoremo upati časne in večne sreče za se in naše otroke. Blagorodnemu rojaku izrekla se je prisrčna zabvala za njibove avete in podporo z burnimi živio klici. Ko še č. g. notar Šlamberger zbrane navduši, naj povsod kažejo svojo narodno zavest in postavnim potom vsled § 19 temeljnib postav terjajo svoje narodne pravice, povabijo č. g. Bohanec vae pričujoče, naj z njimi vred skažejo avojo hvaležnost preav. cesarju, pod katerega varstvom smo slobodno zborovali, zadoni gromoviti živio v čast preljubljenemu vladarju in pevci zapojejo cesarsko pesem, katero so vai atoju poslušali. Končno še se je povedala srčna zabvala začasnemu odboru za potrebne priprave in pevci nam zapojejo veselo: Bratje, Slovenci smo, in Slovenec sem. Novi g. predaednik se v laskavih besedab zabvali vsem navzočim, ki so se k zborovanju potrudili, posebej še gospo- dičinam iz Ljutomera tcr popolnoma zadovoljen sklene lepo in važno zborovanje. Po zborovanju napotili so se nekateri proti domu, drugi pa so ostali v prijazni zabavi in veseli družbi v Lebaričevi gostilni, kjer ao nam Cezanjevske vrle goapodinje prav žruahne gibanice pripravile. Bog živi vrle a]oveuske matere! Bog pa daj, da bi ta shod iu bralno društvo obi-odilo obilno dobrega sadii! Iz Veržeja. (Bralno druatvo.) Tudi v našem trgu smo se začeli po malem gibati. Reaen je, da smo dvemali do zdaj in zato se nam je lehko približal sovrašnik ia med nas zaaejal Ijuliko. Hvala Bogu, da smo to nesnago še o pravem času apoznali. Za takšne smeti ne anie biti pri nas prostora. Sklenoli smo, da ai osnujemo bralno društvo, katerega pravila je slavno c. kr. namestništvo že odobrilo in potrdilo. V kratkem ae bode ustanovilo in začelo svoje delo. To je gotovo za nas zelo imeniten dogodek in naš trg si ga mora z zlatimi črkami zapiaati v svojo zgodovino. In čemu pa je bralno društvo ? Namen bralnega društva je najlepši iu najkoristnejši. Naročilo si bode poateaih in dobrih čaaopisov iu knjig svojim udom v pouk in zabavo. S čitanjein si pridobiva vsak človek omike in znanja in tega je dandanea pac vsakemu potreba. Iz časopiaov bomo poizveddvali različne novice in dogodke, ki ae godijo po širnem svetu. Spoznavali bomo, kaj ae vse vrai po naši lepi državi avstrijanaki; tudi tega je silno potreba, kajti kdor hoče biti dober in zvest avstrijanec, inora pač poznati imenitne dogodke naše države. V čaaopiaih bomo tudi čitali, kaj delajo in počinjajo naši alovenaki bratje po domovini. Časopisi naa bodo poučevali iu nam kazali, kako ae mora dandanea naš narod vojskovati proti nemškutarskim aovražnikom, ki nam hočejo zatreti naa prelep materinaki jezik in ki nas hočejo napraviti za hlapce na naši zemlji. Caaopisi in knjige bodo od zdaj uaši ljubi prijatelji, ki naa bodo dramili in budili za milo slovenako domoviuo. In tako se bode začela moi ueje in močneje razvijati Ijubezeu do predraj 3ga jezika, katerega smo podedovali od zlate naše matere. Bralno društvo nam mora postati središče, okoli katerega ae bomo vsi s spoštovanjem in z ljubeznijo zbirali. Posebno po nedeljah in po svetkih po službi božji bon i imeli zato najlepao priliko. Ne bomo po krčmah pijančevali in denar zapravljali, marveč kratkočaaili in razveaeljevali ae bomo pri časopiaih in knjigah ter ae pogovarjali med aeboj o poštenih in haanovitih stvareh. Vai tržanje, ki čutimo v aebi še pošteno in nepokvarjcno slovensko kri, ki ljubimo iz vaega srca avojo slovensko domovino in mili naš maierinski jezik, vsi pristopimo zdaj kot udje bralnemu društvu. Z najvekaim veaeljem in s prijateljsko odkritosrčnostjo vabimo pa tudi drage slovenske brate iz soaednik nam vaai, naj tudi oni priatopijo kot udje našemu društvu. In tako ai bomo s čitanjem dobrih in poštenih čaaopisov bistrili um in pamet, bogatili si oiniko in znanj e ter si blažili srctš. Tržanje in okoličanje, združimo, zedinimo se aebi v hasek in korist, naši prelepi domoviui slovenaki pa v čaat in alavo! Iz Mestilija. (Krčma, selitev.) Zaduji dan maja proti veoeru šel je alov. velepoaestnik F. D. s avojim tovarišem izŠmarja mimo krčme, ki ima napis ,,Krcmar in aedlar", proti domu. človek bi si mialil: no tukaj je gotovo slov. oštarija, ali ona sta izpoznala precej, da ni, kajti krčmar kliče nju v svojo krčmo v nemščini. In popotnika se res dasta pregovoi-iti, mialeč si: ali so tu res Nemci doma? In v resnici, v krčmi je bilo vse nemški, kromar in njegovi goati ao le nemščino lomili, kakor tam v nemškem ,,rajhu" ter ata ona jo zato v kratkem pobrisala. Ta krčmar ae uaseli zdaj na avoje posestvo v Lemberg in Lemberžanom ga priporočamo, makar za župana. Na njegovo mesto pa pride g. Vincenc Jančič, c. kr. žandarm v pokoji; od njega se nadejamo, da bo alov. kmete v slovenakem jeziku aprejemal in z njimi slovensko občeval.