GLAS SVOBODE. SMVBNSKI TEDNIK Za Koristi Delatilqa Ljudstva.	Glas Svobode.	GLAS SVOBODE SLOVENIC WEEKLY Devoted To Tino Interests O*
	GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI.	The Laboring Olassbo.
“OD BOJA DO ZMAGE”!		“KDOR NE MIŠU SVOBODNO, SE NE MORE BORITI ZA SVOBODO”!
Štev. 1.	■ - - ' ^^^^.""77	—————— Chicago, 111., \	{.januarja 1908. Leto VII.
1k novemu letu.
Razgled po svetu.
NAZNANILO.
Ameriške vesti.
KRIZA IN DELO.
Zložil Pavel Rozin Hrastniški.
Novo lato je, roboti bratje!
Vsem želel bi sreče na obilo; truda in skrbi, da mračno čelo v novem letu bi se nan. zvedrilo.
Up v bodo črnost naše je bodrilo; vsak prepir, sovraštvo naj umira, v srcu našem naj cvete prosveta, godba le edinosti nam svira.
Kdo pa mar nas naj pri tem ovira? Kdo zapiral pot bi nam v svetišča, dvigniti se s strašne teme spanja in oditi z bednih tal grobišča.
Nikdo bratje! Mi ga ne poznamo. Mar odstotkov štirih naj bi b’le
peščice
zmožne ‘v šahu’ suižnjiti miljone; jesti jedro, dati njim koščice?
Nismo plahe več mi veverice; sami na obstoj se čemo speti.
Up. da dolgo ne ko nam bo dano vseh stremljenj nam smoter z
okom zreti.
In zato želimo mi .bedeti, s spanjem malo se, al’ nič opravi; vsak naj kvišku žuri se in spenja, venec skor doseči zmage pravi.
Zdrava pamet dolgo nam že pravi kar verjeti je obljubam praznim onih. ki žele nas pogubiti in zasužniti nas potom raznim.
O,	ne bost/ phali nam juhe;
. naša. last fe, sami to storimo.
* pti čaše praznili nam rujne.
Smo možje !do vol j—tak govorimo.
RešT 'da se, a ne «ffeistonj borimo; vendar slast to nam—to slast
junaka—
za prostost boriti se, svobodo. Ak’ ne jaz, jo sin — jo vnuk
dočaka.
Narod čil povspel se bo iz mraka; psalme peval zemskega bo raja. V srca vseh priplula bode vesna; na kralja stol ec vsedla se bo maja.
Meč krvavi, ki pobil bo zmaja priboril nam srečo bo obilo.
Leto novo bodle li al’ staro, čelo mračno mnogo bo zvedrilo.
NAZNANJE.
Tem potom prosimo vsa čitatelje in naročnike na “Glas Svobode”, da nam naj ne pošiljajo zasebnih bančnih menjic ‘checks’, ker od istih moramo pri izme-nijanju plačati 25 odstotkov za “exchange” (menja 'denarja in čekov med bankami). Denar pošiljajte po poštnih nakaznicah (Post Money Orders) ali pa v gotovini in znamkah po en ali dva centa v priporočenih pismih.
Nekaterim rojakom smo poslali list na ogled že v drugič, prosimo jih toraj, da se na list naroče in pošljejo naročnino, ker lista ne bodemo več na ogled pošiljati, ravno tako pa ga tudi ne moremo pošiljati na kredit. Toraj somišljeniki storite svojo dolžnost, ker mi tudi gledamo na to, da bo list čim dalje bolj zanimljivejši.
Nadalje opozarjamo rojake po CanaJdi in Meksiki na novo poštno uredbo, katera zahteva, da se vsaki list, ki se ga tam pošilje kolekuje s 1 centom znamko in radi tega smo primorani povišati naročnino lista za Canado in Meksiko na dva dolara letno in en dolar poluletno.
Uprava “Gl. Svoboda”.
Jeseniški socijalni demokrat je
so Sklenili da na-Stopijo pri občinskih volitvah kot samostojna stranka. 1 ,	!	.
Dunaj, 28. dec. — V državnem zboru je zopet vojska med Nemci in Čehi. Čehi namreč zahtevajo, da upelje češki jezik pri sodiščih. Nemci nasprotujejo.
Petrograd, Rusija. — Pri obravnavi proti podpisateljem vi--borškega manifesta pripetilo se je nekaj nenavadnega. Sodrug Renisehull je jeden obtožencev, kateri je že od zadnjega junija v zaduhli ječi in si nakopal nevarno bolezen. K obravnavi ni mogel hoditi in so ga morali v sodno soho prinesti; namesto, da hi mu sodni sluge stol ponudili, moral je stati in ker je bil slab zgrudil se je nezavesten na tla.
To je civilizacija 20. stoletja. Tako se preganja socialiste v modernih evropejskih državah.
‘ ‘ Frankfurter Zeitung ’ ’ na
Nemškem doprinaša v svojem editori jelu povest o 'ljudskih žrtvah v Virginijskih in Pennsyl-vanskih premogokopih in poleg pravi, da nemška vlada lepše skrbi za protekcijo delavstva kot pa republika 'ameriška in da predno Amerika pride na stališče katero zavzema sedaj Nemčija, bo preteklo še mnogo let. Pravi pa, da škandaložni manever kapitalistov proti uradnikom Western Federation of Miners je mnogim odprlo oči in težko, da bi si kapitalist' j?pali usmrtiti te uradnike, ker ljudstvo se že zaveda.
Iz Konstantinopelja, Turško, se
poroča, da v mestih Mekka, Medina in Jemlbo, kamor prihaja tisoče in tisoč? moslemanskih romarjev razvaja kolera. Po poročilu povprečno vsaki dan 100 oseb umre za to boleznijo.
Bernard Franki, bivši vsemogočni uradnik v uradih avstrijskega državnega policajstva je padal po stopnicah svoje palače in se ubil.
Franki je bil zagrižen nasprotnik socijalizma in marsikateri sodrugov občutil je njegovo surovo postopanje, marsikateri revolucionar moral je bežati v drugi kraj pred njegovo krutostjo in marsikateri sodrug ga je imel v želodcu.
Najboljši cin, katerega je storil v svojem življenju je, da se je spodtaknil na stopnicah in končal svoje krvološko-fanatično življenje. — To bi moral že zdav-na storiti!
Na Balkanu so vstaški poboji in nemiri na 'dnevnem redu. Kakor se vidi, vlade s toliko armado ne morejo par raztresenim tro-pam nič storiti.
Santiago, Chile. Delavci v Ta-lapaka jamah za solpeter so prenehali z delom). Nič manj kot 8000 delavcev je na štrajku, zahtevajoč večjo plačo. Ves promet je radi tega oviran in bosi se bodejo morali na milost 'ali nemilost udati
Štrajk tržaških težakov pojema in je 'ztadnije 'dlnove 'šttrajkalo samo še okoli 800 -delavcev. Kakor kaže bo štrajk končan v par dneh.
LISTNICA UPRAVNIŠTVA.
Johann Shustar, 523 E. Park St., Anakonda, Mont. — V našem imeniku najdemo, da imamo dva naročnika pod imenom Johann Shustar, sedaj ne vemo katerega naslov popraviti. — Prosimo, da nam pošljete Vaš stari naslov -poleg novega. Pozdrav!
Pri zadnji seji vršeči se dne 29. dec. 1907 debatiralo se je mnogo o reorganiziranju naše slovenske čitalnice v Chicagi. Debata je bila zelo zanimiva. Seveda sklenilo se ni -ničesar, ker je bilo premalo članov in članic prisotnih. da se bi sejo sklicalo sklepčnim. Radi tega prekinila se je seja na 12. januarja, to je v nedeljo večer ob sedmi uri.
Člani navzoči pri zadnji seji so se zavezali in obljubili, da vse potrebno ukreni jo za povzdigo Čitalnice. Dogovorilo se je tudi, da se bode najela privatna sob-a ali prostor za Čitalnico, da se ne 'bo treba nikomur izgovarjati, da se mu ne ljubi čez salon iti ali kaj druzega. Za to bo preskrbel na zadnji seji postavljeni odbor. Tudi načrt pravi in hišnega redu se bode predstavil članom pri prihodnji seji.
Toraj ne pozabite udeležiti se prihodnje seje v narodni dvorani.
Čitalnica ne sme propasti in naša dolžnost je, da povzdignemo skoro zaspano in rigaš n j en o iskro narodnega čuvstva napram slovenski literaturi in izobrazbi v obče.
Odborniki naj ne pozabijo vde-ležiti se seje in prinesti s seboj -zapisnike in knjige, ravno- tako je tudi s člani in članicami, ki imajo izposojene knjige in se naprosijo, da iste prinesejo k seji, da se napravi inventar.
Vsi oni, ki se zanimajo’ za pro-cvit Čitalnice in slovenskega naroda v Ameriki se vljudno vabijo na sejo.
Toraj v nedeljo 12. t. m. ob 7 uri zvečer v prostorih Narodne dvorane na Center ulici in 18. cesti.
Živeli!
Pozor!
Klobučarjev d-opiis v 5-2. št. Gl. Svob. je provzročil, da naim j,e iz različnih krajev minoigo dopisov tikajočih se S. N.. P. J. dospelo.
¡Ker j-ilhl ni mogoče v tej- izdaji priobčiti, Smo primo-rami odložiti /za prihodnjo številko.
Uredništvo.
Preglejdnikova (opazka:	Pred
tiskom -zunatnjih strani 1, 4, 5 in 8 opa|zilo se je, da je stavec napravil mnogo neljubih pomot na 2, 3, 6 in 8 strani ravno tako tudi na prilogi, katere so -pa že sedaj tiskane in jih ni moči popraviti. Prosimo- toraj, da se ta pomota -stavcu, ki je najbrž .malčka imel odpusti 'za enkrat in zagotovimo Vas, da v prihodnje se kaj tacega več ne pripeti.
Elektrarno si zgradi mestna občina v Beljaku- in sicer oh Žlici.
DENARJE V STARO DOMOVINO
pošiljamo:
za	$ 10.30 ................ SO	kron,
za	$ 20.40 ............... 100	kron,
za	$ 40.80 ............... 200	kron,
za	$ 101.75 ............... 500	kron,
za	S 203.50 .............. 1000	kron,
za	$1016.00 .............. 5000	kron,
Poštarina je všteta pri teh srotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c.kr.poštno hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najprilične-je do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske no Domestic Postal Money Order ali pa New York Draft:
FRANK SAKSER CO.
109 Greenwich St., New York 0104 St. Clair A ve., N.E.,	Cleveland, Ohio
Pettibonova obravnava.
Boise, Idaho, 3. Jam. — Pettibo-
novi odvetniki ne bodejo delali nika'koršnih ovacij pred porotniki za oprostitev svojega klijenta, in se samo opirajo na izrek sodnika Wood iza časa oprostitve Moy-era in Haywood a, ki se glasi:
1. toženca se ne more obsoditi čc -nima država popolnoma ute--mieljeue doka/ze, da je isti kriv zločina navedenega v obtožbi in sicer v 'tlem- slučaju feloniične-ga. umora Frank a Steunenberga 2. fco-ro-biorirana evidenca umora -Steunen. iberga še ni dovolj, da se bi dalo toženca Obsoditi.
Na ta izrek se upirajo Pettibo-novi 'za/govorniki in upaj-o,da- ga po rotniikii- na temelju 'te izjave nekrivim spoznajo ih oproste.
-Višaj upajta-o, da -stvar tako izpade !
Harry K. Thaw-Ova
obravnava se prične prihodnji pondelj-ek. Njegova -soproga-, .krasna Evelyn in -mati bodeti -prisostvovali obravnavi. Odkritje novih š-kandlalov ho najbrž senzacija obravnave.
Kdo je kriv strajkov?
“¡Socijalisti”, tako je rekel c. g. Gordom, kat. župnik -tlu v Ohi-ea-gi in nadaljeval: “i-n. cerkev bo uničila isoc-ijalizem. ’ ’
Talko dolgo dokler ¡bodejo kat. žujptniki take neumnosti trobili med- svet cerkev ne bo nikoli umi-čila socijalizma temveč soeijali--zem bo Uspeval s podvojeno močjo in hitrostjo. -Samo iše podivjan svet v-rj-ame v talkove čile- (?) govore. 1
Mali kapitalisti pokajo.
Socijalni -pisatelji kažejo, da vsalkia kriza napravi novo preosno. vo v vrsti kapitalizma. Veliki kapitalisti požro manjše. In talko je tudi s današnjo krizo. Manjše tvrdke požre velik kapital in pre-ir-ožemjie- se Zbira v vedno manj rokah- -p-o- šltevil-ui, s časoma bo prišlo talko, da borno imeli samo en velik trust, ki bo kontroliral vse industrijo, to je seveda če- bo imel -delavec toliko potrpljenja.
Sea board Air Lime, fcate-ra ima čez 2600 milj železne proge- po Virginiji, obeh Caroliuah, Floridi in Alaba|m-i- -j-e v rokah sodnijske-ga sprejemniku in Hanriman je že stegnil svojo roko po -ttej 'železnici. — I
Chicago & Milwaukee Električna 'železnica jie prišla na kant in cela zadeva je še v rokah sodnije.
Premogarji in operatorji.
Skupna, konferenca med' iizvr-ševaln-im odborom družbe Illinois Coal operatorjev i-n državnim odsekom United Mine Workers se bode -držala dne 7. t. m-, v Chicago v FiSh-erjevjim poslopju.
T.a- konferenca je samo preliminarna oni, Iki se ima držati dne 19. t. m. v Indianapolis, ker se bo skušalo dokončati če se bodejo ali ne bodejo ponovile stare mej-držaivne pogodbe.
Združenje delavskih zvez?
Gomperjeva organizacija American Federation o-f Lahor se je ipo več letinem sovražtvu- s Western Federation of Miners upognila ih prijateljsko namignila Zapadni pre-mogarski zvezi, da se združi s American Federation of Lahor.
Iz zanesljiv ib virov se pretrjuj-e, dla se ti delavdki -zvezi najbrž združiti.
Phillipsburg, N. J. in Easton, Pa.
The In g er so 11 Rand Drill Co., katera vposlmje- čez 3000 delavcev, je odlegla 1-000 delavcev in 1000 pa dela samo- po pol -dnevai Iz- med štirih -svilnatih 'tkalnic v bližini, tri delajo po osem ur n;a dan in pet dlni v tednu in četrta pa bo najbrž v sredi -meseca -zaprla in izključila poslovanje, -če se ra-zme-11 ne -Zboljšajo. R. & H. Simons tkalnica -za žamet je o-dslovila 150 oseb.
Betlehem, Pa.
The Betlehem- St-e-el Works, katere kontrolira Ghas. M. Schwab ■in ki navadno vposl-uje 8000 ljudi j je sedaj odslovila 3000 delavcev, ostalih 5000 -p.a dela krajši čas. Fidhiter in Martin Silk Co. je skrajšala -delavnik in tudi plačo večiimi delave-ev.
Allentown, Pa.
(The Pioneer Silk Co., katera izdeluje svilnate 'trakove, dela samo 40 ur na teden, tkalcem je pa -znižala plačo za 10 odstatkov. The Adeli-de- Silk -Co., 'ki je prej 'delala -po 32 -ur na1 teden je- sedaj popolnoma- zaprla. Ficbter & Martin Co in •Betlehem Silk Co. so pričele -znova -s delom po kratkem prestanku.
Granite, 111.
Poroča -se, da National Enameling and Stamping Co. prične v polnem timu 6. t, m. 2000 mož je bilo hreiz dela- skozi cel mesec december.
Concord, N. H.
The- Wesis-on Granite Works je pričelo s delom in -dalo 150 delavcem de-lo in -zaslužek.
New York.
Po zadovoljnem Uspehu stri-že-n-j-a plač delavcev na Erie železnici je- New York Central. Železnica naznanil-al, da ho 75.000 uslužbencem odtrgala plačo za 10 odstotkov pričenše s 1. januarjem.
St. Louis, Mo.
Oficijelne številke kažejo, da je 3000 mefk-anikov izmed 8000 članov lokalnega Building Tirades Coneila že čez 6 tiednov hre-z dela.
1	Desloge, Mo.
St. Louis Smelting &Ref. Co. je objavila znižanje plač pričenši s
1.	januarjem.
Pittston, Pa.
Delavci v Exter Machine-Works v WesÜPittston bodo od sedaj naprej delali po osem -ur na dan a prejeli bodo pa plačilo samo za 7 -urno delo.
Wilmington, N. C.
(Atlantic- Cost Line je odslovila 100 uradnikov s novim letom.
“Bread line” v Chicagi.
-600 lačnih delavcev, ki so brez dčla je stalo včeraj -v vrsti n,a Madison in Jefferson cesti in -čakalo da dobi- kos kruha, da si potolaži glad.
Malcolm McDowell, tajnik Central Tnulst družbe, pravi, da b-o delil kruh- med laične še za naprej.
Stavka motonnienov.
iY Municiei, Ind., so- motormani in sprevodniki na pouličnih železnicah -zastavka-li. Kompanije im-porlti-raljo Stavkokaze slabega karakterja, katere- najemajo tu v Chicagi. Uniij-ski možje so trdni kot skala in če bosi ne po-vole dela vškilm zahtevam bodejo najbrž delavci ina- -cestnih že-lezniicab v o-kcliici Mumci-je -radi simpatije do sv-o-jih bratov zastavkali in .priobčili splošni štrajk.
Guvernator države Indiana, je 'že izdal povelja stotnijam, da takoj odim-a-rčajo v Muncie and varujejo zasebno premoženje kapitalistov.
'Zopet jeden lopov, -ki se je pokazal' v pravi luči!
Na devinski skali.
Zgodovinska povest. Peti del.
(Nadaljevanje.)
XI.
'Sbnožeiško prelbivaJsttvo z vojaštvom vred je bilo sreči» uteklo grozni usadi, katero mu je bil namenil patrijarhov legat. Komolja je bil idal razkopati ziidiovje podzemske jame, kjer jo bil Skrivnost ni vodovodi im.posrečilo' se mu je, da jie1 našel izhod. V temni noči, ko je patrijarhova armada slavila svoj» zmago, je stari Tomaž Re, tinski odpeljal senoželško prebivalstvo iz podzemske jame in je poslal deloma v Jablanico pri Lirski Bistrici, deloma v Belaj v Istri, dočim je vojaštvo popeljal s seboj' v Retin pri Krasni Kostanjevici.
(Devinski vladar je ostal jetnik. Patrijarhov legat ga' je dal prepeljati v Senožeče in ga je izročil v varstvo Rajimoinda. V starodav miemi stolpu jo bil Juri zaklenjen v tesno sobo1 in ž njim vred njegova soproga Hemia.
Kadar je Juri začel obupavati, tolažila ga je Hemia, dia je Komoil-ja živ in prost, d'a ni treba obupavati.
Rajimondfo' je bil nastanil Jur-,ja v najviSji sobi stepla, sam pa se je nastanil pod njim, tako, da bi ¡bil Juri moral v slučaju bega priti sikoizi Rajmondovo sobo. To je najbolj jezilo Jur ja, kajti ni iimel upanja, dia. bi mogel priti do skrivnostnega vboda v podzemski vodovod' in vedel je, da edino tod vodli pot v svobodo.
Zopet: sta se Juri in Hema raztovarjala' 'kakor malone ves dan o načinu, kako bi pobegnila, ko je nekaj lalhlko žvižgajo priletelo v mračno sobo in padlo na tla.
Hema' je skočila proti oknu in pobrala na tleh ležečo psico.
“Naivadhia pšica je,” je menil Juri. “Ali priletela je s Komol-jevega loka. Samo Komolja strelja tako visoko. Komolja me je hotel s to' pulšilco obvestiti, da je v moji bližmi”.	,
Juri je ogledava'1 leseno pšieo natančno in jo končno zlomil erez sredo. V pšilci jo' bil sikrit listek •na. ikatereim je billo citati : “Delaj se 'bolnega itn zahtevaj zdravnika.’
“Ab Komolja, zlata zvesta duša”’ je vzkliknil Jutri, ko je prečita! listek. “Saj sem vedel, da me ti ne zapustiš.”
Naslednjega dne je stopil Hasan pred Rajmonda.
“Aloj' gospodar je bolan,” je rekel sužeinjt. “Vso noč je ječal in gospa Hema se boji, da> umrje.”
Haisain je imel nalogo, da je Jur ju nosil jedila: in je posredoval melđl Jurjetm in Rajmondiom, ker se slednji ni upal, stopiti Jur ju pred oči.
Rajmondoi jie bil v strahu. Vedel je, da so 'Senožeče zanj izgubljene, če se Jutrja kaj pripeti. Izročili so mu Jurja v varstvo s pogojem', da mora nanj paziti ne la da ne uide, marveč, d)a se mu tudi druigače ničesar me primeri. Rajmonde je zai to jamčil s svojo glav». Ta pogoj je stavil legat, ker je poznal Rajmonda in je; vedel, da bi bil ta zmožen tudi naj -hujšega zločima samo, 'dia se iznebi Jurja. Ko. je zdaj Hasan pri-“Kaj naj storim ?'” je v vprašal 'Ves zbegan,
“'Pošlji Zuiejkio k Jurju je z-badljivo dej|al Hasan, “Zulejka se razum® na zdravi j etn je in ker ljubi Jurja, 'bo gotovo vse storila, da ga reši. Ali pa pošlji po Žida, Nakana, ki je prišel v tabor in leži ranjleiniee1. ”
Čez dobro uro je: Žid Natam že stal v Rajmondovi sobi. Rajmondo mu je obljubil bogato plačilo, če kleči Jurja in ga je potem peljal v jetnikovo sobo. Sam je iz previdnosti ostal predi vratmi.
Natam je Jurja škrbno preiskal in je poltem 'dejal:
“Bolezen ni nevarna. Preskr-
bim Vam zdravilo in jutri bodete že boljši.” Pri teh besedah je Natan stisnil Jurju skrivaj košček pergamenta v roko' in potem odšel iz sobe. Rajmondoi je Žida peljlal s seboj in ga potem na dolgo in na široko izpraševal o Jur-jevi. bolezni ter ga sili, da takoj na mestu zvari potrebno' zdravilo'.
“To' bi bilo jalko te'žklo” se je ibramil Natam. “Nikogar ni, da Ibi mi pomagal, sam pa Slabo vidim. Da:, 'ko' 'bi bila v hiši kaka ženska, ki pozna, zelišča ...” “Taka ženska je tu,” je dejal Rajmondoi. “Moja sužnja' je in dobro se spozna na zdravilna zelišča, Le ostani tu.”
Rajmondo je poklical Zulejko in ji naročil, naj pomaga Židu, sam pa: je odšel po' svojih opravkih.	I
iNaitain je razrezal vrečic», v kateri je shranjeval svoja zelišča, in začel iz druge vreče jemialti priprave za Ikubamje zdravil. Opazoval je pri tem Zulejko nepremično. Naenkrat je. stopil pred1 nj»i, ji srepo, pogledal v oči in reikel: '“Zulejka1. ali mi hočeš pamaiga-ti dia' rešim Jurja iz jetništva. ” “Da,” je odgovorila Zulejka, “Adi mi tudi zaupaš, daisi me ne poznaš? Ali me ne vartaiš?” ■“Ne! Jaz te ne varam in jaz ti zaupam. Ti nisi 'Žid, ti si Komo! ja,” je odgovorila Zulejka in je smehljaje 'dostavila1: “Sipoiz-nada sem to nla prvi pogled, ko si vstopil V hišo.
11 ‘ Ako me jo še: kdo spoznal, smo izgubljen!.”1 je menil Komiolja. ‘*iToida živega me ne dobe v roke. Pri sebi' nosim vedno steklenico strupa.”’
“Kakio hočeš Jurja rešiti?” je vprašala' Zulejlka,
“Ko bi mogal Rajmonda le za eno samo noč odstraniti iz te sobe — potem bi bil Juri rešen. Jaz poznam: skriven izhod iz gradu in treba je le, dia je pot dto izhoda prosta, da Rajmondoi za eno noč zapusti tla stolp.”
“To preskrbim jaz,” je rekla Zulejka. “Dalj. mi svoj strup.” “Čemu?”
* ‘ Zaupaj' tudi ti meni, kakor zaupam jaz tebi,” je odgovorila Zulejka. ‘Na njenem licu se je pojavil izraz neizprosne odločnosti. Ko moljla je takoj vedel, da ‘hoče Zulejka zastrupiti Rajmonda. O-mahoval je le trenutek, potem je molče izročil Zuile j ki strup.
V tem trenoitlku j,e vstopil Raj-mo.ndo. Videl je v rokah svoje sužnjie stelkleniiee in vprašal, kaj da je v njej.
“IStrup,” je odgovorila Zulej-ka.
Rajmondo je planil k njej in jej iztrgal strh;p iz rok.
ČKje si dobila ta strup?” je ■vprašal RajmoiUdo. “Ali ti ga je dal ta Židi?”
“Ne; le' jiaZ sem mu ga pokazala in ga Vprašala, 'kako učinkuje?’ Rajmondo jie nekaj' časa nezau-p.no' motril Komoljo in - Zulejko •potem je odslovil dornnevamga
Žida.
“ Če jutri devinski vladar ni zdrav, te' pustim izbičati. ” je dejiat Rajmondo zdratvniku za slovo in za njim zaklenil vrata,
(Dalje prih.)
I1..............-—"T
Bolečine v hrbtu in nogah
izginejo popolnoma, ako se ud parkrat nariba z
Dr. RICHTERJEVIM
SidroPainExpellerjem
Rodbinsko zdravilo, katero se rabi v mnogih deželah proti reumatizmu, sciatiki, bolečinam ua straneh, neuralgiji, bolečinam v prsih, proti glavo- in zobobolu.
V vseh lekarnah, 25 in 50 centov.
F. AD. RICHTER & Co.
215 Pearl St.	New York.
J
ANON LINHARD & SON
— Pogrebnika —
Kočije za dobiti za vse priložniti. 471 W. 19th Street Chicago, 111.
¡Slovenci v Ameriki !
BERITE KAR VAM MI TUKAJ HOČEMO NAZNANITI.
Mi Slovenci živimo tu v Ameriki sedaj v jako hudem času in to je gotovo že Vsaki posamezni opazil. Ne da bi mi mislili, samo delavce in navadni narod, ker to čutijo več ali manje vsi Slovenci brez izjeme. Dan-danes je v Ameriki samo humbug kateri se razširja' med vsem narodom, ali naj več pa še med Slovenei in naj prvi so Me-dical Instituti, katere moramo omeniti. Ni več daleč, ko bodo ti Instituti popolnoma iztirani in to je edino na kar mi delujemo in kal si lahko vsaki Slovenec želi, kei potem se bodo Slovenci in tudi drugi Slovanski Narodi obrnili v v slučaju bolezni, naravnost na poštene zdravnike kateri imajo sku paj Companijo in delujejo s združenim močmi v korist in blagot Slovanskega Naroda Kam bi mi Slovenci prišli ako bi se nikdo nebi pobrigal zato, da se ustavi to denarno ubiranje Medical Institutov proti Slovanskemu Narodu in kakor smo že omenili; Čas je jako ktatek v katerem bodo ti Instituti izplavali po vodi.
Vidite Siovenci, ravno v tej zadevi bi Vas mi radi opomnili na America Europe Corhpanijo, katera ni Medical Institut in katera obstoji iz treh naj imenitnejših zdravnikov Dr Roof, Dr. Knight in Dr, Spiilinger, katerim se lahko vsaki Slovenec v slučaju naj hujše bol-zni s popolnim zaupanjem pusti zdraviti, Mi smo v zvezi s svetovno znanim in mnogo odlikanim Laboiatoriom v Milanu in iz tega Laboratorija dobivamo mi zdravila po imenu OROSI, ker Amerikan-ska zdravila niso tako izkušena kakor OROSI ZDRAVILA in zato mi tudi ne žalimo denarja, katerega moramo plačati, da mi ta zdravila tako daleč iz Europe dobivamo, Vedite, da rabijo po celem svetu v naj večjih bolnišnicah samo Orosi zdravila in sedaj so jih celo vojaške bolnišnice počele rabiti. ker čudoviti so uspehi, katere imajo OROSI zdravila pri vsaki bolezni.
Vsaki od Vas tudi ve, da hočejo biti Amerikanci nqj bolj pametni in da nočejo priznati nobene zuna-jnšne stvari, ali vidite rojaki, pri OROSI zdravilih se niso mogli zoperstaviti, ker prepričani so tudi Amerikanci da so edina Orosi zdravila, po katerih se vsaka bolezen sigurno ozdravi in upisani so Orosi zdravila tudi v VVashingtonu kod prava in naturalna pod številko 3402 in to je tudi očitni dokaz, ka teremu vsaki mora verovati in zaupati.
BOLNIKI kateri imajo živčne bolezni, ali kateri trpijo na želodcu, plučih, jetrih, ledicah, zamaše-nosti in vsi tisti kateri imajo bolezen v očeh, ušesih, nosu in vratu, kokor tudi vsi, kateri imajo bolezen v krvi, naj se takoj na nas obrnijo za svet, ker to so same take bolezni, katere imajo jako hude posled-ke ako ne dobi bolnik pravo časno pomoč. Bolezni v krvi, to vsaki ve, da so to vse tajne možke in ženske bolezni. Orosi zdravila so edina in naj hitrejša pomoč.
TOKAJ SLOVENCI ! Delujmo skupaj, da pridemo do cilja in da se udiranje našega. Naroda preneha. Ako ste bolni, naj si bode ka-koršnja bolezen koli in ako ravno je morda že zastarana to nič ne dene, ker OROSI ZDRAVILA Vas bodo gotovo ozdravila. In res je to, kar ljudje že govorijo, da do tistega, kateri rabi OROSI ZDRAVI-- A. SMRT NIMA OBLAST-
Fišite nam tartoj p<_» uaOU knjigo “SPOZNAJMO SE” katero Vsaki zastonj dobi,
Naprivite Vaš natančni naslov in ako ste bolni nam brez okolnosti natančno opišite Vašo bolezen in mi bodemo Vašo pismo takoj uašim zdravnikom predložili, kateri bodo Vašo bolezen preučili in Vam na podlagi diagnoze določili prava OROSI zdravila, po katerih Vam je zdravje gotovo.
ZAPOMNITE SI NAŠ NA SLOV, in pišite na:
America Europe Company
(OROSI)
161 Columbus Avenue, New York.
MATIJA K1RAR
GOSTILNIČAR
v Kenosha, Wis., 432 Middle S
Se priporoča rojakom za obisk Toči dobro in sveže pivo, naravno vino in pristno žganje. Izvrstne smodke.
TELEFON ŠTEV. 777
TELEFON CALUMET 1678
Najfinejše fotografije
izdeluje vendar-le samo
P. Schneider
FOTOGEAF
2222 State St., Chicago.
Cene zmerne—postrežba hitra.
Kasparjeva držav-na banka.
G23 Blue Island Ave. Chicago, III.
plačuje od vlog 1. jan. pa 30 jun. in od 1. jul. pa do 30_dec, po 3 odstotke obresti.
Hranilni predal za $3. na leto. Pošilja se denar na vse dele sveta in prodaja se tudi vozne listke (šifkarte).
Denar se posojuje na posestva in zavarovalne police.
John 0» Hruby
TBGOVEC
s pohištvom, železnino, pečmi, karpeti itd.
*»«*
Peči inringerji (wringers) se hitro in dobro popravijs
589-591 Centre Avenue Chicago, 111.
ROJAKI, NAROČUJTE Sl
“C.LA8 8VOBOrE."
‘TRIGLAV’
Zdravilna
Grenka
Vinska
Tonika

“BAN
JELAČIČ”
AL
Zelodečna
Grenčica
Svoji k svoj emu! Kup u j te nwštr olago!
1648 West 22nd Street, Chicago, 111.
PAZITE NA TA PROSTOR!
Ta prostor se hrani za EDM ARI) RIMSA, 606 Centre Avenue, Chicago, Illinois. Isti je lekarnar in izdelovalec raznih želodečnih in lečivih zdravil, vin in tonik
Rojaki Slovenci, čitajte ta oglas v prihodnje za svojo korist.............
Tiskarna
Glas Svobode
	i	Vsem društvom in posameznikom se pri-
		poroča tiskarna “GLAS SVOBODE” za na-
	1«	bavljenje vsakovrstnih tiskovin. Tiskar-
	mJ/	naje opremljena z najboljšimi stroji in naj-
	m	modernejšimi črkami
		Tiskarna “GLAS SVOBODE” je
	lir	unijska tiskarna, kjer se dela le osem
		ur na dan in se plačuje delavcem unijske
	jin	plače. Sodrugi, ki žive v mestih, kjer ni
		unijskih tiskarn, naj pišejo upravništv« za pojasnila. Tiskarna preskrbi tudi prevode iz tujih jezikov na slovenski jezik ali
	i	naobratno.
“Zakon in red” v Nevadi — certifikati rudniških lastnikov in vojaštvo.
Radi tega, ker so poslali ono mornarico na Tiho Morje Zapadna premogars'ka zveza krši ves red in pravo mejnarodne etikete. In samo 180 kil Pettibonove zmesi bi napravilo premirje in pravi red.
Predsednik Roosevelt je v svojem poročilu na kongres hvalil in častil “Mirovno konferenco v Haagu”. V svoji pr e vzvišen osti je pa pozabil na. mir in povdar-jal ipotrelbo velčjie' micmarice in vojaštva ter prosil kongres, da v to privoli.
“O stanovitost, ti si biser kreposti !”
V New Yorku je ta teden samo 150 tisoč stradajočih brezdelnih delavcev paradiralo po ulicah mesta — Santa Claus se jih ni usmilil, lačni so se povrnili na svoja domovanja čakajoč odklonitve prošnje, ki so jo poslali vladi v Washington, da jih vsaj s kruhom reši pogina.
To je narodna prosperiteta.
Namesto, da bi “edini” socijalisti stegovali svoje prste po 'krmilu vlade, hočejo vladati podporna društva.
Pred štirmi leti smo imeli Slovenci v Chicagi dve stranki; svobodomiselno in klerikalno; sedaj jih imamo štiri: Socijalno, edino socijalno, klerikalno in prepi-ralno.
II kateri spadaš ti?
Kriza je navadna šola bedakov.
General Pomanjkanje je zasledoval generalu Brezčutnosti. V resnici kapitalisti so veliki šaljivci.
KapitaiicHč’v pistem še ni prišel na podboj, od koder bi se ga dalo strmoglaviti v brezno—prepadi—vendar se miui čim hitreje približuje. Ta kriza razvila je tisočem misleči položaj, ki bi radi videli, da skoraj pade, ker so zgubili upanje, da še kedaj uspevajo pod njim. Vse zgleda gladko za progres socialne revolucije.
Po kapitalistični ekonomiji je vzrok krize premajhen kredit in ta je radi pomanjkanja denarja in ta zopet radi pomanjkanja zaupanja. Za to se pa lahko pomaga. Začnite tovarno, ki bo izdelovala zaupnost, dovolj je brezposelnih ljudi, ki bodejo radi delali noč in dan.
razlegali.
‘•‘Fino., film):,’* (Mrliči veselja mladi kiuipovalete. ‘Kot nalašč. Štiri trni dajife. ’
(Prodajalka je postala radovedna in ulprašalat je mladega kupca čemiu imiu; bojo šit.iri igrtalee vse ene vršite, itn Ikialtterilh se tolilko veseli.
“No, dobro”, pravi Ikupovalec. “Pred dietsetiirni leti bili sem v 'zarokah 'z mladim nezvestim dekletom in vzela je dlnuizega. In (sedaj imata štiri otroke; jaz pa jim pošlem visakeimm po eino teh igrač, in u-¡pami, ahat se1 ji ibodem sitom činom dovolj 'maščeval. ”
Prizadet.
“Ali trdo delaš te dlnove?” vpraša Clevelanaan prijatelju.
“Da1”, mu odgovori prijatelj.
“Že tako dolgo te v pisarni videl nisem:.”'
“I seveda ! Fi+vi teden finančne ikirize s-elm bil talko htuidlo vpošljen! Veš, denar sem iz bank domov nosil, Iboječ sc, da mi ga ne ugrabijo borzni špelfcuilainltlje. Drugi teden sem ga pa nazaj nosil, boječ se, da mi ga tatovi ne ulkradejo.”
Društvene vesti.
Druišfvoi ‘Naprej’ št. 5 S. N. P. J. v Cleveland, Ohio' Vas vabi na svioijo plesnoi in pevsko- veselico, združeno s sreč olovom, v nedeljo, dne 5. januarja., 1908 ob 8 uri zve. čer v Knavsovi dvorani, 6131 St. Clair a*ve.
PROGRAM:
1. Petjie, pevskega zbora “Slovenski 'Sokol”.
|2. Godba, pod vodlsitvom Fr. Korčeta..
I 3. SirečeltoV, z nad 150 krasnimi dobitki.
Za gotrkia in mrzla okrepčila vsake vrste bode v obilni meri poskrbljeno.
K tej veselici ¡so najjuliuldkicjie vabljena vsa tukajišna bratska podp. oirulšfva, in ona iiz okolice. Vsak posameznik “ Debro dlošel”. — Vstopnina ¡za m&čianie 25 c., člani in dame v spremstvu vstopnine prosti.. K ¡obilni uiedtežbi vabi
Odbor.
Trinerjevo novo poslopje.
POZOR!
Nekatera e. društva, katera nam že mesece dolgujejo na ti skovinah in drugem se popolnoma nič ne' zmenjo- na naše opeio vane opomine v listu in pisnih. To leto se' bliža, koncu1 in naši upniki nas. pritiskajo od vseh stranij, mi jim moramo plačat) kar jim dolgujemo in smo mne nja, da tudi cenjena društva sto re svojo dolžnost in poravnajo zaostalo dolgovano svoto, ter nam jo kar narhitreje dopošljejo, ker sicer smo prisiljeni strožjo pot ubrati, da izterjamo dotične svote. S pozdravom
“Glas Svobode Co.”
Huda davica! Revmatizem, ko-stobol, nevralgija itd. imajo isti ‘koren. Vsi povzročajo hudo bol in razdirajo človeško telesno in duševno moč. Dr. Riebter-jev Anchor Pain Expeller pomaga. 25 c. in 50 c.
KDO VE za naslov Matije Kambič (Kambridge), ki je pred časom bival v Californiji. Za njegov naslov bi rad zvedel njegov nekdanji prijatelj. Njegove sorodnike prosim, ee vedo zanj, da mi naslov pošljejo na Uprav-ništvo “Glas Svobode”, 665 Blue Island ave., Chicago, 111.
ALOIS PAVLOVIČ
prva krvatsko-slovenska TRGOVINA S OBUĆO Za gospe, gospode in deco. Popravila
623 ¡So'. Center ave., Chicago, 111.
Importiran tobak iz stare domovine. V zalogi ima po 7, 8, 13 in 17 kr., kakor sport, sultan in damske cigarete.	J. vOKOUN,
559 W. ISthSt.
VODAK-OVA GOSTILNA
683 Loomis ul. na vogalu 18. Pl.
Ima lepo urejeno dvorano za zabave in zborovanja TEL. CANAL 7041
Dobra unijska gostilna, kjer se dobi mrzel in gorak prigrizek.
POD VODSTVOM
Jos. J. Stastny,
na 650 Blue Island Ave., Chicago
Velika dvorana za društvene in unijske seje, in druga dvorana za koncerte ženitbe in domače zabave TEL. 1023 CANAL
MATIJA ERKLAVEC.
“Srečno in veselo novo leto za kapitaliste, staro leto, polno ubojev in umorov pa za vas delavci.” Taka so voščila ki jih slišimo iz ust kapitala.
Maščevialni “Santa Claus.”
Že ¡pozno miai badnilk večer je vstopil elegantno oblečen mlad mož v -prodajalno igrač.
“Dajte- ¡mi- najlbolij ¡ropotajočo igračo ¡kiair jilh imate,” relkel je prodajalki mu vprašanje šlči-m, da trnu izaimiore postreči.
(“Kakio se ¡vam dopada tu boben ?” mlp-riaša) ga prodajalka. “Isti j-e -dober, alko je v praivih rokialh”.
“Pre mrtev”, pravi on. ‘ Jaiz bo-■čemi Ibolj ropotajoče orodje. Popolnoma ropottajpče, me li ralzutme-¡te?”
“Dat, iraizulmemi”, pravi ¡prodajalka, gledaj-oč clkol-u po igračah. “No, in toalklo bi pa bilo 'z rogom?’
'“Ne, ne, tu niti 'za polovico ta-too ne Itluli in ropoče1 kot bi jaz rad.” Odgovori ji mož.
¡Siedaj prodajalka ¡zalpalzi mehe a i ste ¡stroji s ¡piščalko, vretenom in Iklepicom talko, da je klepec klepal ali- ikil-opotal pe vrtečernhi se vretenu, piščal pa je piskala vmes, dia j-e (bilo groza' poslušati
“Kaj pa to?” -u/praša, ¡a ob e-nem na vije stroj, ¡katerega glasovi so se daleč po prodajalni
Naš prijatelj nam piše, da je precej bolan in da vkljub temu mora delati, ker njegova rodbina hoče in mora jesti; nadalje piše, da nima apetita, moči in tudi ne eneržije, ter da zasluži zelo malo. Mi smo mu odgovorili, da naj poskusi Trinerjevo Ameriško zdravilno greniko vino dobro vedoč, da mu bo isto pomagalo in ojačalo želodec. Tisoče ljudi, ki so se pritoževali radi slabega prebavljanja in zgubi moči so zopet popolnoma ozdravili ker so rabili to zdravilo ne da bi zgubili jeden dan pri delu. Vzemite vedno, kedar se počutite slabejši par požirkov tega vina pred vsako jedjo in pomagalo vam bo gotovo. Povrnil se vam bo dober tek do jedil, popoln.a prebava živil, močni nervi in mišice. Sami znate, da samo močni ljudje imajo dobre priložnosti in radi tega je vaša dolžnost, da držite vaše telo in misel v najboljši moči. Trinerjevo ameriško zdravilno vino je napravljeno iz čistega rudečega kalifornijskega vina in importi-ranih zelišč, ki delujejo naravnost na prebavne organe, isto je tudi dobro za vsak želodec.
Dobiva se v lekarnah in pri izdelovalcu Josipu Triner — 616— 622 So. Ashland Ave., Chicago, 111.
Delavec je opravi&nt do vsega produkta, kar ga saia producira.
Edini slovenski krojač v Chicagi naznanja, slav. občinstvu, da ima sedaj veliko zalogo vsakovrstnega blaga v izdelovanje novih oblek kakor tudi v popravo starih vse po zmerno nizkih cenah
624 South Centre Avenue.
CHICAGO
Slovenska gostilna
v
pri Franc Cehu.
Rojaki, kteri žele piti naturalno, doma izdelano vino, naj se oglasijo pri meni. Potupčim rojakom dam stanovanje in hrano po nizki ceni. Točim vse ostale pijače, ki spadajo v gostilni. Priporočam se v obilen obisk. S spoštovanjem
FRANK ČEH
568 S. Centre Ave.,	Chicago.
Em 17 JEWELED
RAILROAD WATCH
Patentiran navijalu ik, za možke ali ženske I8k SOLID GOLD filled z lepo Okrašenim dvojnim pokrovom, derži vedno korektni č«s. primarne delavcem na železnicah.
AMČENA ZA 20let. Za prihodnjih bO dni pošljemo to uro na vsak naslov po C. O. D. za $5,75 in vozne troŠke, na pregled, in ako ni, kot IM ,	se tu reprezetira NE
ČAJ NITI EN CENT. Pomisli pa, da lahko g $35.00 za ravno takšno uro ako jo kupiš od ičega zlatarja. Posebno dobro I4k pozlačeno ico in privezek darujemo ž v->ako uro, CELSIOR WATCH CO., 505 CENTRAL
Di r*n	mm * • • »
Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaško FRANCOSKA PROGA
Compagnie Generale Transatlantique
GLAVNA PREVOZNA DRUŽBA.
New York v Avstrijo čez Havre Basel. Veliki in brzi parobrodi.
La Provence.........30.000 HP
La Savoie...........22.000 HP
La Lorraine.........22.000 HP
La Touraine.........15.000 HP
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Glavni zastop na 19 State St. New York.
MA L RICE W. K0ZMINSKI, glavni zastopnikza zapad, na 71 Dearborn St. Chicago, 111.
Frank Medosh, agent na 9478 Ewing Ave. S. Chicago, 111.
A. c. Jankovicli, agent na 2127 Archer Ave. Chicago, 111.
Pavl Sarič, agent na 110—17. cesta, St. Louis, Missour.
Slovenci pozor! §
Ako potrebujete odeje, klobuke, srajce, kravate ali druge H važne reči za možke — za delavnik ali praznik, tedaj se oglasite pri svojem rojaku, ker lahko govorite v materinščini.
Čistim stare obleke in izdelujem nove B®“	... =po=—	“fgjg
J> najnovejši modi in nizki ceni. j.
JURIJ MAMEK, 581 S. Centre Ave.
blizo 18. ulice Chicago, lil.
©
M. A. WEISSKOPF, M. D.
ZDRAVNIK IN RANOCELNIK
©-
885 Ashland Ave., Chicago, 111. tel. canal 476
Uraduje na svojim domu:	V lekarni P. Platt,
od 8.—10. ure predpoludne	814 Ashland Ave.:
od I—-3. ure popoludne in	od 4.—5. popoludne.
od 6.—8:30 ure večer.	Ob nedeljah samo od 8.--10,
ure do p Kud ne doma in to le izjemoma v prav nujnih slučajih.
DR. WEISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist.

£jemu pustiš od nevednih zobo-^ zdravnikov izdirati svo^e, mogoče še popolnoma zdrave zobe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi
Dr. B. K. Simonek
Zobozdravnik.
544 BLUE ISLAND AYE. CHICAGO, ILL.
Telefon Morgan 433.
Ako hočete prihraniti nekaj dolarjev, kupite peči in pohištvo pri
I®“ NAS “©a
©
Jas. Yasumpaur,
na voglu 18 in Paulina ul. Chicago, 111.
ATLAS BREWING C0.
sluje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena.
LAGER
MAGNET
GRANAT
Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje.
Kadar otvoriš gostilno, ne ,zabi se oberniti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili.
“Glas Svobode”
[The voice of Liberty] WEEKLY
Published by The Grl. Svobode Co 665 Blue Island Ave. Chicago, 111
Entered at the Post Office at Chicago, 111., as Second Class Matter.
Subscription $1.50 per year.
Advertisements on agreement.
f-rvi svobodomiselni list za slovenski narod v Amerik*.
“Glas Svobode” Izide vsaki petek
» velja za AMERIKO:
za celo leto .............$1-60
za pol leta ..............76c
ZA EVROPO:
ta celo leto ..........kron 10
za pol leta ...........kron 5
Naslov za dopise in pošiljatve je Grlas Svobode Co,
665 Blue Island A. Chicago, III
Pri spremembi bivallišča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo poleg NOVEGA tudi STARI naslov.
Dopisi.
Colton, Utah, 28. de«., 1907
iSlalbia godina prijatelj, slaba. Z aha j mehi toliko tovarn' počiva in prav nič ne delajo, saj je vendar republikam e« predsednik in še ta Iboljfši, pred katerim' se vsi mogočni hrasti za “špas” tresejo. Ota ima veliko srce, še večje kolt mnotndkd som ali za delavca trpina nima niti iaa en. okohol prostota v svojih nedrih). Videli pa smo kiko on lepo po očetovsko skrbi iza oderuhe in to je pokazal že večlkralt a najsijajnejše! pa v Coloradi in sedaj v Goldfielld, Nevadai.
In kaj še, ttaldi pri Haywoodo-vi dblravnavi je rabil lep izraiz za delavca—radarja. Mi delavci, ki ga vzdržujemo smo “neizaželjeni dlrlžavljlani ’ ’ in iza to pa bodemo tudi gledali, dla postane zopet predsednik Zdlr. držav. Gmess niti!
Upam, d)a bodemo zmagali mi delavci in bacnili iz krmila onega, ki mas tako po živinsko ljubi.
}Naš pesnik Aškerc se ne moti, ko prlatvi:
“Miljoni umirajo, pré, od gladu Jeli kruha hi radi, a ni ga !
Jaz sem šel. Če podanik je lačen |	i	, kje kak
No, kaj mene povej mi! to briga?
Tedldy je sit in če vsi poginemo gladu njega to nič ne briga.
Brigalo bo pa nas delavce in magari se tudi ves svet koj preobrne; udarili bomo po takih, ki ne veido kaj ¡je glad in kedaj so siti. Saj me razumete kiaj mislim reči. Delave« podaj roko delavcu, kapitalist pa trustu, in zmaga je naša.
'S soc. pozdravom na vse zavedne delavce oisitajlaim Vaš
Franice Savinski.
Yale, Kas., 28. grudna, 1907
Cenjeni nlredlnilk priljubljenega lista! Prosim^ vas v imenu mašega dičtaegadrulštva ‘Bratstvo Naprej’ št, 9 S. N. P. J. dat priobčite sledeče : Pri zadnji mesečni seji sklenili femo, da si nabavimo, društveni prapor in za to Smo pooblastili ¡tirate, da' pobirajo darove in doneske, da čim lepšo izastavo kupimo.
Tem potom se obračam ntal rojake in brate, da nam po isvoji moči pomagajo .Jaz sairn sem nabral od bratlov v Yale, Kas. $21 v enem večeru, iz» Iklalr ise jim toplo 'zahvaljujem!. Imena vseh darovalcev bodemo priobčili kasneje, ravno tako tudi to zadevne prispevke. Vsi darovi se naj pošiljajo na me ali pa na društvo aili njega zastopnika brata Frana Šetina.
Zahvaljujoč se "za naprej vsem bratom in sestram, ki nas podpirajo, vam voščim srečno in veselo novo leto.
1 Anton Rupar, box 65.
Black Déatmond, U. 30. grudna. Prosim', da mi odstopite nekoliko prostora v našem’ najbolj, razširjenim ita priljnlbljienim listu Gl. Sv., katerega že čitam žez dve leti
z velikim zadovoljstvom. V začetku sem se ga .branil in sem čital samo Ikapitališitične časopise, ko sem pa prvih par številk ‘Gl. Sv.’ pr očital odlprle so so mi oči in videl sem kje je resnica. Od istega časa. ga vedno čitam in ker mi naročnina) poteče s novim letom vam prilagam s tem dopisom1 dolar in pol za celoletno naročnino, ker brez tega lista ne morem živeti.
Ker sem že tlako daleč naj omenim nekoliko o razmerah v naši slovenski naselbini Bik. Diamond.
Tukaj nas je še precejšno število Slovencev—delavcev, ki smo dobro organizirani v United Mine Wortveiris of America. Ta organizacija je strupeno bodalo za naše delodajalce za jedno pa dobra proteklcija nas delavcev.
Tu imamo tudi dva slovenska društva; eno spada k J. S. K. J. in drugo je rnaŠ dični “Planinar” št. 57 S. 'N. P. J), katero šteje že čez 60 uldov. To naše društvo Planinar je bilo ustanovljeno 24. februarja 1907 in je v tem kratkem času lepo procvitalo. Rojake tudi tem potom opozarjam, da pridno pristlopajo k temu društvu, ker ne vemo ne ure ne1 dnova, kedaj se nacm kaj zlega pripeti in radi tega; se moramo vsaj nekoliko za prvo pomoč zavarovati.
1.	decembra smo imeli volitev novega odbora: za leto 1908. V odbor so bili izvoljeni vsi dosedajni odborniki poleg teh pa simo morali voliti še par drugih odbornikov, ker idruštvo čim dalje bolj raste ita procivita.
Ob j,edinem pa 'prosim drage somišljenike, ki še niso naročeni na Glas Svobode, da se naročite na istega, ker ta je edini (potem naj se dtaugi listi še bolj trudijo ljudstvo varati, da so edini delavski
ir.	svobodomiselni listi) list, ki zastopa slov. delavstvo v Ameriki, in ,da roka v roki pomoremo na dvakratno tedensko izdajo lista, kar pa je tem večje koristi za nas delavce.	i
Želim' čitaleem G. S. srečno novo leto in kapitalistom, ki nas delavce zatirajo pa f—o, S pozdravom	John Kramer.
Chicago, UL, 31. grudna 1907.
Prosim, da priobčita sledeče v našem dosedajnem glasilu Glas Svobode.
So. Chicaški rojak in stari blagajnik S. N. P. J. si umiva roke in opravičuje postopanje napram novemu odboru in hoče raztrobiti v svojem dopisu v št. 52, da on dela samo blagre za Jadnoto in potem zopet joka, da se mu je čast krala itd. ali oporekati moram, da to ni nobena častikraja in se ne bi nič taeega zgodilo, ako ne bi on tako nesmiselno nastopal proti novemu odboru že pri konvenciji in tudi potem. Nadalje predbaeiva, da so bili na konvenciji večina neizkušeni delagatje, seveda radi tega ker niste vi potegnili svojih mandatov. Delegati so lomili pravila in volilni zakon in so imali kandidate pod svojo komando -— to je prosta laž, ker jaz za svojo osebo vem, da sem bil nepristranski. Nadalje isti hoče ljudstvu pesek v oči metati z pobijanjem pradlogov od nasprotne stranke; te je pa zopet ena. Res je, da nesmiselni predlogi so sa in se bodejo vedno pobijali in če smo vaše sebične predloge pobili, mislim, da smo storili edino svojo dolžnost.
Voda od Klobučarja na lastno strugo napeljana, ni imela dovolj moči, da bi vrtela mlinska kolesa. S tam je v kratkem povedano dovolj.
Ravno vi Klobučar ste krivi, d'a se moramo za blagajno toža-riti in upamo, da ne bo dolgo, da Vam iste s zakonom in pravico iz rok iztrgamo in to kaj kmalu.
Nadalje naj omenim, da odbor si bode prizadeval, da izveje naciste smeti iz Jednote in za to je treba malo potrpljenja.
Bratje oklepajte se novega odbora z vso energijo in ne pustite se šaljivim kijufccem za nos voditi.
Socijalni pozdrav vsim bratom
S.	N. P. J.
Frank Mravlja zapisnikar S. N. P. J.
—- Opomba uredništva. — člane S. N. P. J. opozarjamo na sledeče :
Z ozirom na to, da smo dali bratu Klobučarju zagovor v št. 52 zadnjega letnika je mnogo članov S. N. P. J. napadalo uredništvo in mu predbacivalo vsakoja-ke pregrehe. Ali če pomislimo, da se je Klobučarja v dopisih od raznih članov S. N. P. J. direktno napadalo smo mu morali odstopiti prostor v listu v zagovor. Naša časnikarska dolžnost nas je tudi vezala, da smo njegov dopis priobčili. Radi bi videli človeka, katerega bi se napadalo in mu potem ne dovolili zagovora, kako bi nas pogledal. Kako bi se Vam zdelo, ako bi bili v Klobučarjevi koži in če bi Vam odrekli zagovor?
Vsak inteligenten rojak ve. da smo prav ravnali in to ve tudi uredništvo, ker sicer ne bi njegovega dopisa priobčilo. —
Rojake tudi opozarjamo na dejstvo, da je Glas Svobode veliko pripomogel do ustanovitve in uspeha S. N. P. J. ravno tako pa bodemo vedno imeli dobro besedo za S. N. P. J. in delovali tudi v bodoče za njen proevit.
Poleg tega pa še omenjamo, da s to številko zaključimo vsako osebno napadbnje v vsakem oziru in se ne bodemo s takimi dopisi pečali, ker isti so kakor sami znate bolj v pogubo lista in tudi
S.	N. P. J., s tem pa nikakor ni rečeno, da stvarnih dopisov v korist Jednoti ne priobčimo.
— G. Klobučar! Vašega dopisa nikakor ne priobčimo, ker vsebina istega — ne rečemo, da ni stvarna, ampak je direkten napad na posamezne osebe. Za vas velja isto kot za drage. S pozdravom
Uredništvo.
Skidmore, Kas., 26. dee. 1907
Prosim priobčite sledečih par vrstic. Naša mala slovanska naselbina vrlo napreduje in to kaže lepo razevitajoče se društvo “Prijatelj'” S. N. P. J., h kateremu vedlno kak nov ud pristopi. Osmega t. m. imeli smo volitev 'novega odbora za leto 1908. V odbor so bili izvoljeni sledeči blratje: Fr. Čemazar, predsednik; Josip Pompe, podpredsednik; Anton Padar, tajnik; Simon Hriber-
nik.	blagajnik in zastopnik; Fran Tomažič, zapisnikar; Valentin Virtič, straža; Ivan Murn, Ivan Slabšek in Jurij Verholz, pregle-dovalni in bolniški odbor.
Nadalje naznanjam vsim bratom, da društvene seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu.
12. januarja prih. leta bomo imeli društveno veselico, na katero vabimo vsa sosedna društva, znance in prijatelje.
Tukajšni Slovenci se lepo zanimajo za svobodno časopisje posebno pa za naše glasilo “Glas Svobode”, kateremu želim mnogo. mnogo uspeha v prihodnje.
Delavske razmere v tem kraju so nekaka sredna reč, ni še preslaba. a najboljša pa tudi ni, toliko da imamo za sproti.
Vsim Slovencem po Združenih državah želim srečno in veselo novo leto, S. N. P. J. obilo uspeha in novih članov, Glasu Svobode ■pa dvakrat tolike naročnikov-predplatnikov kot jih ima sedaj.
S	bratskim pozdravom
Anton Padar.
Vsak slovenski delavec mora citati “Glas Svobode”! Sodrugi, širite ga!
KOTAS BRATA
LASTNIKA GOSTILNE IN RESTAVRACIJE
na 535 Blue Island Ave., Chicago.
Priporočava svoje dvorane za shode, veselice itd. Vsako nedeljo popoldan izborni koncert. Vstopnina prosta.	TEL. CANAL 2017
FR. SAKSER CO.
109 Greenwich St. NEW YORK
PODRUŽNICA
6104 St. Clair Ave. N.E. Cleveland, O.
Oficijelno zastopništvo vseh parobrodnih družb.
Priporoča se Slovencem in Hrvatom o priliki potovanja v staro domovino, ali ako žele koga sem vzeti — v prodaja parobrodnih listkov po najnižji ceni.
Železniške listke za vse kraje v Zjedinjenih državah in v Evropi.
Pošilja najceneje in najhitreje denar v staro domovino, bodisi zasebnim strankam, posojilnicam ali v kterokoli svrho.
Vsak slovenski potnik naj pazi, da pride na številko
109 Grreenwich Street,
in nikamor drugam ter naj se prej dobro prepriča, ako je na pravem prostoru, predno seda pregovoriti, da komu vroča denar v mnenju, da ima opraviti z nami.

Podpisani naznanjam,
da sem otvoril lepo urejeno gostilno
Hotel Laibach
Na vogalu 4th & Silver St., San Francisco. Calif.
Ob enim naznanjam v San Frančišku in okolici bivajočim, kakor tudi potujočim rojakom, da točim v svojem novoureje-nim prostoru vedno sveže najfinejše pijače in najboljša Cali-fornijska vina. in razna zganja Postrežba z izborno domača hrano. Na razpolago unijske smodke spalnesobe in za zabavo igralna miza (pool table).
Za obilen obisk se priporoča s spoštovanjem JOHN KUKAR,
^ Slovencem in bratom Hrvatom v Chicagi naznanjam, Kt da sem svojo gostilno opremil z modernim kegljiščem in ta-G ko svojim cc. gostom pripravil najboljše zabavišče.
Vsem bratskim društvam priporočam tudi moje dvorane za društvene seje, svatbe, zabavne večere itd. — veliko dvorano pa za narodne in ljudske veselice.
i
f
«
Cc. gostom so vedno na razpolago najboljše pijače, unijske smodke in prost prigrizek.
Potujoči rojaki yedno dobro došli!
Priporočam se vsem v obilen poset.
Frank Mladič,
587 S. Centre Aye.
Chicago, I1J. ^

MED NAMA!
Ako hočeš imeti dobro fotografijo, pridi k meni.
Jaz se bavim s tem poslom že 25 let in moj delokrog seje med tem časom zelo razširil. To pove dovolj. Pridi k meni in bodi prepričan, da ti izdelam po zmerni cene fino sliko v najbolju izdelovalnici fotografij, kar jih je na zapadni strani (West Side) mesta.
301—393 Blue Island Ave. vogal 14. Place. CHICAGO, ILL.
ESTABLISH 1883	PHONE CANAL 287
Izkušen fotograf
NAVODILO
ORGANIZIRANJE klubov.
¡Pretekle dno ve (prejeli simo ne-broj pisem in prošenjoiv od rasnih sodrugov po Z,dir. državah za navodila kiako se 'organizirajo socijalni klubi. Da ustrežemo sodru-gom - organizatorjem piri občim z dovoljenjem “ Soici jalne Stranke v Ameriki,, sledeče:
KAKO SE ORGANIZIRAJO LOKALNI ODSEKI (KLUBI.)
1. Pet ali več oseb lahko organi, žira lokalni klub s pripombo, da se podvržejo nagioinom in ustavi Socialne stranke in se odpove v-sim prijateljskim! razmeram drugih političnih strank. Prošnje za privilegije ali predpravice, (ehar-
vanje stališča in ustave siclcijalne šKrlainlke. Posebno j je treba paziti na takove ljudi, ki pravijo, dia sO' socijiallsti z dušo in telom vendar pa so' za kapital in delu-jej,oi a a kapital. To so samo neke vrste propalice ki hočejo' priti med zavedne deiiavee iz namenom, da razbijejo1 njih dlobre namene i:r. deda, ravno tako ne gubite časa nad ljudmi, ki tnđle, da sp bili socijalisti še plrtedho si bil rojieni in ki trde, dai nimajo ča®a dia bi brali socijalne knjige, časopise ali se ¡zanimali za; isoic, literaturo. Ti ljudje navadno' več škodujejo stranki kot koristijel. Radi tega šie jih je trieiba varovati.
Obratno pa drugi možje, ki so prej podpirali kapitalististične stranka, in ki sedaj čitaju socijalne knjige in časopis» in so pri-viol.j i pomagati prevrniti sedanj ni kapitališbe sistem nadprodukeije
tors) se morejo poslati direktno na nati online ga tajnika (National in poleg tega pa podpišejo pros Secretary),. Kedar so taki odseki njo za vstop, se pa naj veiliko-duš-
nlo sprejmejo. Zapomnite si, da nnkdioi ni rojen soeijialist ib da življenlslka skušnja, privede človeka do spoznanja kaj je pravo in kaj je napačno. Ravno tako se ne srnic pozabiti ženskega spola. Ženska, ‘če se zanima za stvar, več napravi kot molški in nia to moramo seb. skupno s 10 centi za vsacega gledati. One veliko laihko store, uda se ma j pošlje s prošnjo za pri- j kar moški ne morejo in toliko več. •vil egi j ali charter državnemu ji ho uspeh, kolikor več ženskih (State) ali pa natioinalnemu (Na- delavk imamo pri delu organdfcaci-tional) tajniku, kakor že prilika je. Tortej ženske so tudi lahko i.alnese.	pri klubih.
organizirani v mestih ali krajih, kjer imajio centralni odbori sod-nost (jurisdikcijo) se napravijo prošnje za privilegij na centralni odbotr.
2... Natačnio ih popolno poročilo seje, pri kateri se je organizacija sklenila, imena prisebnih o-
Kar se pa tiče recimio takih mest kot je n.pir. Chicaga, ki ima svojo okrajno stranki podrejenol sekcijo potom je prispevek 5 centov več kot drugje.
3.	Sledeči Uradniki se izvolijol: a. Presednik (Chadrman) pri
vsaiki seji.
h. Bilježni tajnik ali zapisnd-nikar (Reeordiiug Sreeretary).
■c. Piniafnčhd (tajnik.
d.	Organizator.
e.	LiteratUrnd agent.
4.	Poslovni red:
a.	Čitanje poročil.
Ib. Pristop novih člamolv.
e.	* Poročila in računi.
b.	Pristop novih članov.
c.	Poročilu odborov.
f.	Nedokončani posel.
g.	Nov posel. )
5.	Mesečni prispevki po 10 cen-
tov za vsacega elainia, za vzdrževanje državnih in nationlnih organizacij se pošiljajo na državnega tajnika v državah, kjer so državno organizacije. V državah pa, ki ni takih organizacij, se plača pa te prispevke natioulnemu tajniku.	/
Kako se prične z delom.
V krajih kjer še ni lokalnega odseka, sme vsakteri socialist pričeti iz delom organiziranja tako dolgo dokler se lokalni odsek ne nesel vest, da jo Juri bolan, je Rajmonda spreletela groza, organizira in potem1 izvoli oficijel, nega organizatorja. Organizator se mora dobro na stvar pripraviti in se preskrbeti s malo zalogo potrebščin — kakor n. pr. platformo ustav», prošnjami za pristop in privilegij, navodili za organiziran je itd’, katere potrebščine se lahko dolbe icldi državnega lalli nati oralnega tajnik. Če gori omenjeno nekoliko preštudirate in. dobro premislite bodete hitro uvideli, kako se mora postopati v začetku in kaj vse je potrebno !za začetek. Vele-\ažne ideje za organ, pa se naj hitreje diobe iz raznih socijalnih časnikov iz katerih lahta vsaki dlan čitate koliko jo ta ali oni na-tionalni, diržavni ,ali lokalni organizator storil v svojim delokrogu.
Prošnjia za privilegij......
Ročimo, da se je organizator talka opremil s prvimi potrebščinami potem dlrugi korak, iki ga mora storiti je dobiti osebe, ki podpilšejio prošnjo' za chapteT. Kakor se vidi in čita na prošnji za privilegij ali ch,akter vso kar je potrebno1 za vstop v stranko je ispava za pripclzmanjje tkaznedta» betebe mled kapitalističnem in delavskem razredom, icdlpoved za delovanje za vsako drugo politično stranke1 in priznanje in odolbra-
Organiizator ne smo pozabiti, da lokalni odseki, pravilno in dobro organizirani, so grozovita sila in moč; ista se n'aj ustaniovljajo1 s takimi člani, ki se no vpog.nej'o vsaki malenkosti in ki se me u-strašijo dlela. Največ uspeha je pričakovati, kedar se lokalni odsek ustanovi iz mož, ki so bolj ali manij zmami v dotičneten kraju kot “Socijalisti” ih kateri se no boje in no tresejo pred 'odi kapitalistov vrženo “ nečiaištjio. ”
Začasna organizacija. *
Seja se naj drži od namieravnib podpisatieljiv prošnjo za 'privilegij in brugih, katerim dvoilijo vstop v odisek. lOrganizatoir naj vzaimie besedo in naznani namen shoda in seje in kliče za nominacijo začasnega predsednika. Ro izvolitvi začasnega: predsednika:, isti prične na isti način klieate nominacije ih' nadzoruje volitev ostal-lega' začasnega odbora. Vsak član r.iaj potem položi najmanj 10 een-ticiv v pokritev prvo mešečnih državnih im nationalnih prispevkov, katere naj1 začasni zapisnikar s prošnjo za privilegij odpošlje na državnega tajnika, in če ni v dotični draižvi nobena državne1 organizacije, pa na Natdonlimega tajnika!.
Stanovitna organizacija. ...
Po sprejemu privilegija skliče maj .sie se j a. d a se ustanovi permanentna organizacija. Izvolijo naj se uradniki za dobo triih mesecev in to pa radi tega, ako člani vidijo da ta ali Pni uradnik ni zmožen pinavljati svojega posla, imajo priliko po preteku treh mesecev voliti nove, boljše urednike.
¡Nadalje izvoli naj ste odbor, ki biol zdlelal ustavo in pravila lokalnega odseka ravno tabo pa naj se preskrbi soba ali dvorana, 'kjer Stei bodlejo seje vršile itd. Vsak ud te organizacije naj se naroči najmanj na jeden socijalni od stranke priznan časopis in vsakdo malj agitira za sočijalno časopisje, knjige in literaturo ter pridobi kolikor* mogoče norih ndov.
Kadar sle vse potrebščine dobe, finiačmi tajnik mlaj razdeli med člani prispevne listke (rmembership card) im pritisne na vsacega teh listkov prisrtojhinško* znatmko, kiar pPmienjai, da je pristojbina za tekoči mesec plačana. Te znamke so vreidhlc 10 centov in se dobe v zamen» za dotično svoto poslano s prošnjo.
(Finančni tajnik 'hrani (1.) i-menik vseh vstoplih itn sprejetju članov in prejetih listkov:	(2.)
račun P prejetju in izdaji pristojbinslkih znamk. Svota zahtevana za pristojbimske znamke je znesek mesečnih pris-
pevkov, katere odiočiei lokalni odsek sam Finančni tajnik sprejema ves deiniar za mesečne prispevke, kolekcije in darila itd. in odpošilja denar za znamk» na državnega ali natiomalmega tajnika, in plačuje vse dplgPve, ki jih lokala napravi in odobri.
Zapisnikar hran i zapisnik in drži natančno poročilo vsake seje; on tudi korespondira itd. Literarni .algent ima skrb na vso .literaturo, gleda na razdelitev in odpošiljanje iste, nabira in odpošilja naročnino na socijalne pise itd. I
Po večletni skušnji prišlo se je do prepričanja, da s vsakotedenskimi Zborovanjem!, govori, shodi itd. se največ doseže im da javni govori so majvečje koristi za pro-paigamđlo. i 1,
Ne pozabite,
da socijalna stranka je politična stranka in najbolj praktična, stranka na svetu in radi tega. se: maj člatni raznih odsekov seznanijo s volilnim Zakonom mesta in države.’ vlkaterem žive. Isti se naj so znanijo s ttedajnimi političnimi in ekonomičnimi doigodljaji in se tako pripravijo in vpctraibiijo vsako priložnost, do večjega naraščaja in sigurnejjše zmage. Vsekata pripravljeni moramo biti na vsak slučaj, da modro delujemo, kedlar priđe politična moč vseh narodov v naše roke.
Lokalni tajniki najj napravijo poročila o> uspehu socialnega delovanja v njihovih krajih in jih pošljejo na državnega .ali' mation-almeiga tajnika, kakor že prilika nanese; dobro pa je tudi da važne stvari objavijioi v časopisih.
Lokalni tajniki naj napravijo poročila o uspehu socialnega delovanja v njihovih krajih in jih pošljejo na državnega ali national nega tajnika, kakor že prilika nanese; dobro pa je tudi da važne stvari objavijo v časopisih.
Še večje važnosti pa je, da vsak član ve kaj je Socializem in kak smbter in zakaj je Socijalna stranka organizirana. Dobri člani o socializmu dobro poučeni lahko več store, kot pa vsa agitacija za volitev im če pridemo tako daleč, dla se bo vsaki soeijialist, dobro poučen o socijalizmu zaveedal svoje dolžnosti in ostal trden svojim ■principom potem kmalu pridemo na krmilo celega sveta.
(Načrt ustave in pravil za odseke se vam dopošlje na zahtevanje ako pišete na National Secretary, Socijalist Party, 269 Dearborn St Chicago, Ul. ali pa na uredništvo ‘‘Glas Svobode” 665 Blue Island Ave. Chicago, 111., 'katera vam dajo vso pomoč za organizacijo in dobro vodstvo socijalnih klulbov.
Vsekata, če ustanovite socijalni klube, nikar se ne dajte zapeljati od drirgih, ki vam mogoče sve tujejiO', dla ni potrebno zvezati se s Socijalno Stranko. Vsafcdta dio-broi ve, da v organizaciji je meč in da v slogi zmagamo in v neslogi propademo'.
Socijalna representadja.
Socijalni sentiment se razširja pa gotovo in rešnično premaga pa ggotovo in resnično premagu je socijalne, gibanje kapitalizem in stopa z vsakim dnem na. višje stopinjo kontrole zakouotvorne •moči in oblasti vseh narodov. Spodnja lestvica kalžc število so cijalnih in delavskih zastopnikov, kateri so bili izvoljeni in sedaj sede in delujejo v državnik zbo rib in nationalnih1 zakonodaj stvih naprednih! narodov na svetu:
V avstrijskem državnem zboru je 87 so cijalistotv; v: Argentini ji (ko. rgrešu) 1; v Belgiji 30; v Bri-tiški Columbii ji 3.; na Damskem stapaj 28; na Angleškem v po-slaniški zfbotrnici 31; na Finskem 80; na Francoskem 50; v nemškem državnem zboru 43; v Holandiji 6; v Italiji 25; v lulklsen-buirški zbornici 7; na Norveškem 10; v srbski zbornici 1; v švicarskem svetovalnem zboru 2; na Švedskem 15.
Koliko socijalnih zastopnikov pa imam» v Zdir. državah? Nič
To nas pa še ne ustraši e
Poglejmo samo zadlnjih pet pre. dlsedlniškfilh volitev,. ¡Leta 1888 je
bilo 2000 selci jal ističu ih glasov oddanih, leta 1892 jeden in dvajset tisoč, leta 1896 šest in trideset tisoč; leta 1900 osem in devetdeset tisoč in leta 1904 skoraj pol miljonai	Toraj v štirih letih
smo napredovali za 19 tisoč glasov in v teklu 16 prišli smo na pol miljena in če talko, naprej uspevamo, bodemo imeli prihodnjo volitev ‘‘la elo&e call”, kakor pravi Amerikance in če te volitve no zmagamo, zmaga je gotova v letu 1912.
To vse pa kaže, da socijalizem. ni več oni starinski komunizem: a-li mogoče anarhizem, tem več, da išti je eknomučna politična teorija, ki si jo priborila prostor med zadiuhlimi kaipitalističnimi političnimi strankami vseh narodov celega sveta; socijalizem in politična ekonomija'
ampak ekonomija politike.
ISlovenci - sodbugi pripravljajte se in organizirajte socijalne klube kjer koli je pet zavednih Slo
masi, angelci in razni drugi služabniki.
Otroci so leteli za Ohristmias-lovo .procesijo in tudi jiaz sem je obral za njimi, hoteč videti kje se ta Ohristmasovia procesija Ustavi.
iOhristmias obime svoj honk-honk preti Etuelld ulici in se ustavi pred vsako velik» palačo.
Aha, mislil sem si: “To so pa darila zla bogatine.” In nisem, se zmotil. Chriisltlmiais je bil izelo radodaren in njegovi Viice-Ohiristmiasi, angelci in dnuigi služabniki so imeli 'dovolj dela s razpečevanjem božičnih daril; opazil sem, dla bogatine je obdaril s 'zlatnino, srebrnino in dijialmianti in j abolka nia pol izmrznena, orebe, skoro vsak dlrugi pilšikav in stare slaščice, ki jih več nihče ni hotel kiupiti, je pa raizldlal medi, revmo, razcapano in na! pol boso dec o , katero mu je tako daleč (sledilo prednio se je u-sftavil,
Ko iseim to opazil črna! 'žalost se je oiplela mojega srca. Nikakor
vencev ali več. IVse kar nam je '^ ®° -ti glavo, da Christinas
gubiti, so ekiovi na naših rokah in nogah i.n pridobimo' pa lahko celi svet..
List “Glas Svobode” vam stoji na strani in kar koli potrebujete za organizacijo klubov vam rado-v oljno storimo in pomagamo do napredka ih zmage.
Ne Ustrašite se dela!	P», tež-
kem dlelu prid» gotovo dobro plačilo in izaželjeni odmor.
1i3 Cleveland ©bio
Višem prijateljem, znancem in sorodnikom naznanja spodaj podpirani, dla1 je Pavliha pošta! vdove«. Tuižinia veŠt, 'dla je “Danica, glajsilo Hribar iln Križe Compamy viže dialvMo poklopana in se preselila v blaženo1 večnost'— pozablji-voslt žgalče moje nerodno sndce, ker ne ve na fcalki bolezni je Danica "umrla.
Njeno življenje nam je dobro znano iln bojim»1 se slišati grozne novice, d,a je zapustila ta revni svet 'z velilkfo. zapuščino za svoje pravne naslednike — pot za seboj.
.¡Slišali stepo, da je vsled pack in udarcev, ki ji je Nova domovina iprllsrooHla nevarno zbolela in se preselila tam nekam v Jeruzalem na Jultlrovsko, kjer so. iblaje posta-rili velike tilskialne štroje, kateri-pia so po1 nieisreči Pavliho talko o-brSlsaM, da si je hotel življenje vzeti, ker gia pa je Dianiea prisrčno ljubila preselila se je rajši sama v boljlŠb bodočnost in pustila vdovica Pavlih o še na tem isvetu, dia ga valjani tiskalnih strojev še nekoliko pomažejo pnelđno ubere p-ot za zvesto Danico.
Od kar spno Danico pokopali i-imamo tu rnlalo več miru; mučna bolezen “zavistititis” ji je ško-pala prezgodhi grob in Bog ji grehe oidjpmlsrti.
Kikiriki — uf.
pozna in gleda na stan zemljanov.
Vsrou som ise zgražal, ko sem v Mlel, da: Chlristmas ljubi bogatine bolj kot trpina delavca.
V srcu sem se zaklel, 'da kedar umrem zatožim Chriistaiasa pred Bogom očetom in mu povem, kako njegovi ndbeški podložni spolnu je jo njegove nauke, posebno pa nauk: “Pred Bogom smo vsi enaki”. — Kako smo toraj pred Bogom vsi eraalki, če pa Cbristmas tako lumparijo “špila’ na sveti večer.
¡Mislil isem si pa: “Prišel bo čas, ko bode moral raivno tia-le Ghrist-mais božična: darila razdati med delavci, njih družinami in sirotami ir. potem še-le takim lenuhom — kakor jse je ravno pripetilo pretekli sveti večer.
DOPIS.
CLEVELANDSKA BOŽIČNA ČRTICA.
iStal sem nia- vogalu široke ulice v Clevelandh in mislil sem na pre. tekle dogodlj.aje iv sta|rem kraju na ta sveti večer.
Kar na enkrat zaslišim hon— honfc itn glej' po ulici pridrvi cela vrritia .avtomobilov natlačenih z božičnimi darili in se ustavi ravno pred menoj.
Razveselil sem se, misleč da me je sveti Ohirištmals obiskal. Stal iseten nepremično in poželjivo gledal lepo zavita bogata božična darila.
Tudi otrok se je, nabralo' brez-števila okoli teh ‘avtomobilov in mieledovaje iso paisli poželjive oči na bogatih darilih.
Bili so to lotroei ubožnilh stari
v	|
sev. —■
Ohristimas pa, ko je opazil, da so si razcapani otroci poželjive oči že dovolj napasli vsede se na avtomobil, pritisne meh, dla jč po u-litci zabonkalo, zavil je nia drugo ceštto in jo počaisi uidaril naprej;
Penjeni urednik. Iz naše naselbine se veliko’ piše skoraj v vsih čaisopisih in klalkor čitam'poročila iz Glals 'Svobode so še ta najbolj zanesljiva. Dobrega poročnika imate, vse talko lepo pogodi in pove, dla se še celo Itlukajšni katoliški farani za list zanimaj» in zakaj bi se ne!
'Veste Ikalj veselo novico Vam imam povedati. Gospoda se več kar nič ne u|pa iti po hišah z zabijem, ki nima dna in to nas pa veseli, da kar poskakujemo. Lep mir imamo sedlaj.
Samo sem' in tjia ise kedo oglasi: “Slovenske šole nimamo..”
Jaz pa rečem, da je tudi ne bomo še kirnalu imeli, sosehno če se bo nam socijalistom tako v eno mer očitalo, da smo mi krivi na-zadnjlaištva.
Pa veste nas to malo briga, kar nam talki ugledni možje očitajo, ker idldbro- verno, da mi smo za napredek, oni pa le za denar in vladanje na.umnega ljudstva.
Ko 'bi šlo tako naprej, kakor se je godilo pred par lelti oziroma 'meseci ispremetnila se bi maša slovenska naselbina v ono, ki je v stanem kraju, okolu Ljubljane, samo, da ji bi dali drugo ime ‘Slo-v enisko^-Ameriška papeževa provincija Cleveland.”
Kaj pravite ne bi bilo to krasno ime za našo naselbino s tolikimi farami? Samo Knžeta bi morali za papeževega klneza postaviti, da bi nals iz večjim Ibičemi opletal. — Pa---------
Drugič' klaj več. Pozdarv.
Jos. —šek.
REVERI J A ZELENEGA VDOVCA.
A.	K.
Božični večer je. Olsamljen sedim pri prazni mizi in mislim na svojice, .ženo in otroke, » katerimi sem še pred tremi letini praznoval božični večer.
Bil sem zadovoljen s svojo ženo in rad' sem1 gledal bodoče zarod —■ svoje petero otrok.
¡Siromaštvo in glad žene in o-trok tiralnai sta me na pot — v daljino Ameriko iskati boljše, milejše sreče. Poslovil seten se z na-_	do dn željo, da zboljšam slabo sta-
ža njim so pa bonhali pod—dhrist| nje otrok in jdkn preskrbim boljšo
3% obresti na vloge.
Vlogo odprete lahko s jednim dolarjem.
Industrial Saving Bank
652 Blue Island Avenue.
Vsako soboto večer odprto do osme ure.
Emil Bachman,
580 S. Centre Ave., Chicago.
Izdeluje društvene znake, gumbe, zastave in druge potrebšečine.
VACLAV DONAT
izdeluje neopojne pijace, so-dovico in mineralno vodo.
518 Hl. 19, St. Tel, Canal 0295
NOVO SLOVENSKO GOSTILNO JE OTVORIL
Frank Hudale
na.
611 So. Centre Avenue Chicago.
Slovencem in drugim bratom Slovanom se toplo priporočam za obilem obisk
S spoštovan jem
Frank Hudale
Tri najboljša zimska zdravila.
Improved Laxative Quinine Tablets
ozdravijo prehlajenje v glavi v 12. urah. Prvi da vzemite jeden prašek vsako uro, dokler jih deset porabite, in potem po en prašek trikrat na dan za 2 ali 3 dni. Za hud glavobol vzemite 4 praške in ponovite za jeeno ure če potrebno.
Cena 25c.
Hermanekoy balzam za kašelj
je najboljše zdravilo za kašelj, davico, sušico in hiipo. Cena 25c in 50c
Hermanek-ovo, električno olje,
je najboljše zdravilo za bolna prsa. križ zobobol glavfibol, tr ganje po ušesih, bol v kosteh, zvitje itd. Cena 25c in 50c,
Izdeluje in prodaja
J. C. Hermane K.*
LEK. A. 'RJ'/A. tR
585 Center A-Ve.f
Chicago, lit.
Praznična prodaja obuče!
Recordi se zamene za listke.
Božična in novoletna darila se težko izberejo. M. Kara-vi dobri in modni čevlji bodejo vsakega zadovoljili:	Moda, dobra
in trajna noša so prve in najboljše točke pri M. Kara-vih čevljih in vsakdo se bode s darom zadovoljil.
M. KARA, 760 So. Halsted St.,
CHICAGO, ILLINOIS.
prodaja dobre čevlje linijskega dela.
Hranite naše “premium” listke. Takih liste-kov v vrednosti 40 dolarjev s dodatno nabavo 24 records Vam prinese na dom (brezplačno) krasno Grand Busy Be© Disc Talking Machine. Če imate teh listkov v urednosti 80 dolarjev potem rabite kupiti samo še 12 recordov.
bodbOnosItt
Tukaj že delam tri leta. Mučim
se 'v limuni Ikot izlodi n>a razbeljenem (železu ini izkislužek tki mi ga kompanija iz milostjo pod noge vrže je talko pičel, da se 'komaj sam preživim, ne da ibi zaimogel kaj na stran djjlalti in pomagati srvoji ženi in peterim otrokom, ki so morda vsi laelni, bosi in raztrgani nocoj— kožnim večer.
Oulflilmi se žalostnega, osamelega, v (tujini med ipitojci, ni nikogar ne poznlajo. O kako srečen bi bil ko bi ipmaiznoml nočojišno večer med svojimi in ne tu, dlaleč proč od njilh, tu v Clevelandu...
Kedo je vendar temu kriv, da sem talko daleč proč od svojih,?' Morda jaiz sam', iali moja lenoba, (zlata iikemost, pijančevanje, potrata ¡ali fea j ? Ali nisem v edin o doma v cerkev bodil im .prosil boga za pomole, ali nisem1 varčeval, delal od ranega jutra do poznega večera. Da vse sem storil, koga sem molil, delal, varčeval in v kljub temni moja., žena., otroci in jaz, vsi, vsi smo ¿stradali in 'živeli v po-miainfcan ju, travno talko kot sedlaj.
Vse fcar sem Itam pridelal požrla je gospoda. Davki so rast-li čim dalje in višje, uradniške plače so šle vedimo, višje in kadar iso ti ljiuldlslki pairasiti v najboljši dobi za idlelo gredo v penizijon in mi ikimetje ■— 'delavci pa plačujemo, da se takovi cloveiky troti dobro miaste', veselijo in vsakovrstne škandale delajo na naš in naših nazttrganili otrok račun, in mi kmetje — kaj je mam ostalo za naš itnuld' — tiruldlne kosti, kislo zelje in sirkov klrulh: in /to smo bili še veseli, dla ¡smo to dobili.
Tako sem premišljeval že tretji božič tu v Clevelandu in kaj — od tega dneva naprej, čutim d!a sem socijalisti, čultiiu, da vse dtruige stranke nisio. nič drulzega kot pa-rateiti v podobi stnairokrajskih liberalnih iln klerikalnih politifear-jev — uradnikov iñ duhovnov — od danes naprej gledam v boljšo bodočnost nlpajoč, da če ne jaz pa moji otroci ali vnuki bodejo vži-vali boljše božične večere in hvalili Previdnost, dia se je porodil na nocoj(smo večer Krist — prvi socijalist. —
LISTNICA UREDNIŠTVA.
August K. — Cleveland, O. Vaš dopis je fin in pride v prihodnji številki na vmt-o.
Amicus. — Za Vas velja isto in povest o biku bom hranil do priložnosti. S pozdravom!
Urednik ‘Gl. Sv.’
RAZNO.
NevvjoršM kapitalist in sv. Peter.
(Nevvjiorški (kapitalist dospe pred nebeška1 vrata im prosi sv. Petra za vstop. “Kdo si?” upraša Peter od znotraj. “Jaz sem Nevvjorški kapitalist.”' “Kaj želiš?’ Prosim za vstop.” “Kaj si dobrega storil na svetu, iza kar bi bil deležen priti, v nebesa?” “Flam, emklrat sem srečal ma Broadway ulici istaro o-nemoglo ženico in podlairil sem ji dva centa.” “Hoj Gabrijel, ali imaš to v knjiženo?” “Imam,” odgovori Gabrijel Petru. “Kaj •dlruzega, si še dobrega storil?” Hm), oni dlan sem šel čez Broo-klifcsflri most, kjer 'sem srečal raznašal ca časopisov trna pol zmrznjenega in podaril .sem mu en cent.” “Hoj Gabrijel imaš li tudi to v knjižene?” “Imam”, odgovori Gabrijel. “In kaj drulzega si še dobrega istoril?” No, ne spominjata se ravno sedaj., dla bi bil še kaj dobrega na svetu storil.” ‘Gabrijel!” kliče zopet' Peter Gabrijela: “Kaj je Peter?” “No, kaj je tvoje mtoenje, kaj' naj storiva s tem človekom?” “Moje mnenje je, pravi Gabrijel, dla mn vrzi 3 cenite nazaj in reci miu naj se pobere tam, iklaim 'spada — v pekel.
Najmlajša republika na svetu je mala planjava Salanfe na fr,an-'coSko-španški meji. Prebivalci so le pastirji iln komaj 100 delavcev v malem rudinilkiu. Kraj ni imenovan' v nobeni evropski pogodbi, zato pa prebivalci tudi ne priznavajo nobenega gospodarja nad seboj,. V tej mali republiki nimajo
ne orožnikov» ne uradnikov,* pa tudi davkov ne. Upravo vodi starešinstvo štirih občin. Nedavno so se ti očetje tudi posvetovali o tem, ali ima katera država vrhovno lobtalst nad njimi, toda' vprašanje so upstili nerešeno ter so v Jbodbče sploh me bodo več brigali za svetovno politiko.
Čez 200 let. Angleška banka je dobila poziv, naj izplača dive milijardi frankov, t. j. obresti im glavnino, ki. jo je naložil v banki pred 200 leti neki ruski bogataši Denar je naložil neki Po’ub<>kto ki je bil gubernator Male Rusije od leta 1722 do 1724. Neki petrograj-gki profesor, ki je sedaj slučajno ■zvedel za to vlogo, pozval je 40 plemiških rodbin, Iki so potomci Pokilbofota, v mesto Starodub, ter so Se združili v konzorcij, ki ne bo miroval poprej, dokler ne prisili angleške banke, da1 izplača Polu-ib.oktovo hranilno vlogo, ki znaša danes z obrestmi dve milijardi frankov.
Švicarska vlada in nemški begunci. Za časa revolucije v Nemčiji leta 1848 in 1849 zbežalo je nad 10.000 revoluicijonareev v Švico. Za te beguinee je švicarška vlada odjpila vojašnice, kjer so prespali. Vzdržala jih je tudi z obleko in birano na vladne—ljudske stroške. Nemška vlada se je bala tega;, da bi begunci na tujem ne organizirali armaido in napali domovino. Zahtevala je od švicarske vlade, da iztira 'begunce a iprediseidnik Švice pa je odgovoril, dla nemore in ne sme — in nebo breizmiožnih ljudi iz 'svoje dežele iizltiral in jih v roke njih sovražnikom izročil, ter stem onečastil deželo — repmbliko.
Po daljšem bivanju v Švici se je med mekterimi vladami radi teh sklenil, na prizadevanj e predsect nifca Švice, nekak kompromis, za on© ki se so namerovali v Ameriko ali na Angleško izseliti, da svobodno potujejo čez Francosko ozemlje, Ibreiz da Ibi se jih oviralo. Švicarska vlada je šla tem ljudem tudi z dlemiarno pedporo na roko.
Koliko takih oseb kot je pred-sedlnilk Švice Staempfli danes eksistira?
“Svobodne Misli” zadnja številka je bila zaplenjena radi članka “Sv. Duh in zgodovina’’. Izšla jc v novi izdaji, ki se je pravkar dostavila naročnikom. S to številko je “Svobodna Misel” zaklju čil« prvi letnik. Priporočamo vsem svobodomiselnim Slovencem, naj se naročajo n.a ta velezanimivi list, ki se z naj ostrejšim orožjem bori proti nazadlnjaštvu za svobodomiselna n acetat “Svobodina Misel” stane vse leto samo 2 kroni, v zaprtem kuverto pošiljana p (a 4 K. Naročnina se naj pošilja r.a naslov:	“Svobodna Misel”,
Praga Vinogradi.
Ameriško brodovje.
Ponos Ameriškega brodovja, katero je sedaj na potu okolu “Cape Horn” v tiho morje je bilo ■zgrajeno in založeno iz pobiranih davkov od> izdelovateljev opojnih pijač — istina jc to. Tako piše “Champion of Fair Plav”.
Samo ena jje dovolj.
Pretekli teden prišel je pred sodUifea v Toledo Nemec, ki je želel dobite državljanske listine. Sedmi k ga vpraša: “Ali vrjame-te v principe mnogoženstva (poligamijo) ?”
“Žur (sure)”, se odirže Nemec, misleč, dla ga je sodnik vprašal kaj o konstituciji. <
“Ali zrnate k!alj poligamija po-imenija?”
Nemec je pa povedal, da to mu je nova beseda iln sodnik mu- je •razlo'žil pomen besede.
“Tajiklsel, ena je dovolj v teh slabih časih” in Nemec se popraska za ušesi . Zažel j en o je dobil.
Vsak slovenski delavec mora citati “Glas Svobode”! Sodrugi, širite ga!
Dnevni kurz. .— 1O0 kron pošljem v staro domovino za $20.40 am. veljave, pri tem je poštnina že všteta. J. J. Pollak, 534 W. 18. Str., Chicago.
■ -n .w ■ • - •> ■ ■	pw**
Ko so piščali tulile.
Spisal Amicus.
Na Silvestrov večer je bilo okrog desete ure, ko so se pos-ljavljali prijatelji od Kovačeve družine. Nič ni pomagalo, da jih je mladi mož zale Liliče zadrževal in prigovarjal, naj ostanejo saj še nekaj časa v vasovanju. Vedno so se izgovarjali, da imajo iti še tja in tja, do tega in onega, in da hočejo vsi skupno spremiti staro leto 1907 v pozabno večnost, da hočejo na ulici poslušati otožno tulenje stoterih parnih piščal.
“Pa pojdi še ti z nami,” ga prigovarja debelolici mladenič; “šle tjia gremo k Jaiktiču, potem te zopet spremimo domov.”
“Kaj hočem iti, Liliča?” povpraša mladi mož svojo ženico.
“Pojdi če te veseli; toda vrni se kmalu, saj veš kako dolg čas i mi je sami,” odgovori mlada Liliča.
Vsi so odšli, želeč Liliči veselo novo leto.
Ostala je sama. Otožnega lica je pogledala na malo posteljco, kjer je spavala njena triletna Milica, ter se je sklonila nad: njo in jo poljubila na mala ustica. Prijazno krasno dete je spalo; na-lahko so se ji dvigale prsi in spala je, spala ne vede, da se pos-ljavlja staro usodepolno leto, da izgine za vselej.
Pazni opazovalec bi zapazil na obrazu naše Liliče veliko spremembo. Mrzli, hladni pogled njenih napol zaprtih oči je za-Jdobil na enkrat živ ogenj, oči so se ji izb idile, kri ji je zalila bleda upadla lica, in begala je z divjim pogledom po sobi, njene oči so iskale nekaj po kotih borne sobe in v enomer so begale od predmeta mi predmet, ne da bi dalj čaisa ostale na jedni točki. Obrvi so potemnele, kodri črnih las so se ji usuli po čelu ob belih sencih; bila je v tem trenotku krasna kot ravnokar raizcvela. roža vrtnica vsa v bujnem cvetju, krasna kot pogorska vila. Njena bela polt se je pomešala s krvjo kot kri in mleko po okroglih licih, in njene lepe, velike oči so se svetile kot dve baklji v nočni tmini.
Stopila je pred zrcalo kot 17-letna prevzetna deklica, popravila kodre ob sencih in sama sebe se je prestrašila. Navadila se je hladnega pogleda, priljubila so se ji upadla lica, nakremžene obrvi in razkuštrani lasje. Čemu, si je mislila, naj mi bode lepota, čemu nežna lica, čemu žar oči, čemu črni kodri ob sencih, čemu vroče srce, čemu ... ko njega Milčeta ni. Čemu, čemu?
Britko je zaplakala, zaplakala, kila bi se je kamen •usmilil ko bi imel čutila; solze so ji zalile žareče oči in srce ji je tolklo kot kovaško kladivo po naklu. Vrgla se je zopet čez svoje dete, ga kot blazna poljubovala, poljubovala ga ker je zrla na detetu podobo njega . . .
Otroče je bolestno zajokalo od bolečin, in prestrašeno odprlo mali očesci v pozni uri Silvestrove noči. Mati ga je vzela v naročaj, ter se vsedla k oknu, da je kazala Milici gručo ljudi j, ki so stali na ulici.
Postavila ga je na kolena, mu zrla nepremično v zaspani obrazek, ker je na tem obrazu videla podobo zapeljivca, očeta njenega deteta, ki ga je ljubila blazno, ki ga ljubi še in nobena žrtev.bi ji ne bila prevelika, da bi si le pridobila zopet nekdanjo njegovo ljubezen. Ah, on, on ...
Ini poljubovala ga je neprestano na nežna lica, bila je omamljena sreče, da vidi v vsej krasoti krasno podobo, njega in zopet njega. Ni se zavedala, da je zakonska žena neljubljenega moža, kateremu je pred altarjem obljubila večno zvestobo in ljubezen. Oh ne, ne ni mu obljubila ljubezni, ker jo je darovala drugemu; tistikrat, ko jo je mladi duhovnik vprašal, če hoče postati
tukaj pričujočemu ženinu zakonska žena, takrat je rekla DA, samo zato, ker ji je rekel duhovnik, recite DA! Ljubila ga ni, ljubiti ga nemore, ker ta ni on . . .
Pomislila ni napol blazna žena, da take misli so pregrešne za poročeno ženo, da so kal zakonske nesloge, začetek vsega zla. Po njej se jie preltalkiala deviška kr o, in z vso močjo se je pasla ob poljubih svojega deteta in trudila se je prepričati samo sebe, da stoji on pred njo, da pritiska njega na razburjene prsi, da ji on vroč poljube daje, on — njen zapeljivec. Z vso radostjo se je naslajala ob mislih na preteklost, davno preteklost.
Streznila se je, zavedla se je, da take misli so le sanje, razburjene domišljije, so sanje neukrotljive želje, večne misli o mladih letih, po užitku nebrzdane pregrešne ljubezni, da je vse to sedaj nič, da je zanjo življenje uničeno, da se ji goreča želja ne izpolni nikdar, nikdar več. —
Zopet je postavila mlado Milico na kolena, in ji polglasno govorila: “Take oči, tak nosek, ustica, lica, ušesci, laski, vse, vse tako kot on. Ah res vise kot on, le barva je moja, mojih lic, bela kot mleko, nežna kot perje, in lepo rudeča, kot moja nekdaj.” Milo se ji je storilo, da je zopet zaplakala in pobožala svojo ljubljenko po gladkih licih.
“Mama!” je začela mala, “kaj ne, da to ni mioj altu!”
“Ni ne, ni ne, ti moja prisrčna Milica! On je drugačen, tvoj tata, ljubek projazen, mil in dober je,” ji je šepetala ona.
Kakor bi se nečesa spomnila, in da bi jo mlada Milica zamogla razumeti, kar ji ona reče, začela ji je tožiti svoje gorje, da si je olajšala bolečine strtega sirca:
“Bilo je poletnega večera, o-krog osme ure, ko je stopil mlad, krasni adjunkt v mojo sobo, kjer sem premožni gospi šivala obleko. Privedla ga je mlada sedemletna Hermina, da mu pokaže svojo novo obleko, ki je bila pri meni v delu.
Zarudela sem, ter sem sramežljivo oči upirala v pisano blago in drvila šivalni stroj. Srce mi je močno bilo in sram me je bilo. Nisem vedela kam bi konečno pogledala, in pogled mi je všel na njega, ki mi je stal nasproti; z očmi sva se srečala. Samo en pogled je zadostoval, da* ga ne pozabim nikdar več.
Opravičil se je ter se mi prijazno predstavil in mi izrekel željo, d'a ¡me želi še velSkbalt videti. Odšla sta, prijazno mi je stisnil roko, pobožal po žarečih licih in mi šepnil: “Ti krasna rožica, ti srček!” Nisem se ozrla na njega od prevelike razburjenosti; ko pa je zaprl vrata za seboj, skočila sem k vratom ter gledala za njim skozi ključavnico. Ozrl se je in še enkrat sem videla ljubki obraz . . .
Tisti večer sem dolgo sedela pri delu, naredila pa nisem nič. Domov grede, sem ga videla, da me je čakal na ulici, a sem se ga nalašč ognila in bežala kot plaha srna pred lovci. Slišala sem klice naj počakam, pa sem bežala, oh, ko bi vselej bežala pred' zapeljivo podobo.
Drugi dan sem šla rano na delo. Herminino obleko nisem nalašč vzela v roke, želeč, da bi še večkrat gosp. adjunkta pripeljala v mojo sobo. Kes sta prišla na večer. Zamanj so mi bile čez dan zbrane misli, zamanj sem se vadila prijaznih besedi, molčala sem in ga boječe, proseče gledala. On je videl v moje srce, videl je plamen, ki ga je v njem vžgal, zato je bil še prijaznejši z menoj, ko prej ta večer. Jaz pa sem đrvila šivalni stroj kot besna, da se je vse naokrog treslo, rudečiea mi je zalivala obraz, pred očmi se mi je delala tema. Zlomila se mi je šivanka. Oh, kako je obžaloval mojo nezgodo, in smilila sem se mu takrat za tako malenkost.
Obiski so trajali nekaj tednov, dbkler nisem dodelala vsega. Preselila sem se zopet k svojim stari-
šem onkraj zelene Krke. Nisva se videla poslej več. .Kar dobim majhno pisemce. Bila sem sama doma. Radovedna kdo mi piše, sem boječe odprla dišeče prisem-ce. Pisal mi je on, polno ljubezni, polno obljub, polnih gorečih želja. Želel me je videti. Brez mene, je pilsal, mu ni živeti. Prosil in rotil me je naj pridem v mraku gori na glavno cesto, tja za ovinek, ondi me bode čakal. Nisem premišljevala ali naj grem ali ne, šla isem dobro vedoč, da se začenja za me boljše življenje, da postanem ljubeča žena imenitnega gospoda. Želela sem, da bi hitro došel srečo donašajoči mrak.
Srce mi je razburjeno bilo v prsih, ko sem stopala v mraku proti ovinku. Prišel mi je naproti. Prijazno mi je stisnil roko, prijel za podpazduho, in šla sva po gladki beli cesti daleč od Dalije ma 4. sitnani.
Rojaki, kam bodete šli na starost?
“Na kmetijo!” odgovor popolnoma kratek in velikega pomena. Izvrstne priložnosti se Vam sedaj nudijo za nabavo lepih posestev v južnem delu države Missouri. Na prodaj imam lep svet obdelan in neobdelan, kakor si kateri želi in koliokr hoče. 40, 80, 160 ali pa še več akrov v jednom ali več kosih pod zelo ugodnimi pogoji. Sedaj je čas, da kupite zemljišče dokler,so cene primerno nizke, kajti cena zemljšiča raste s slehernim dnem. 18 Slovencem spo-sloval sem kupčijo prelepih farm v Missouriju. In zakaj bi ne Vam? Večina teh kupcev ima že prepise in lastninsko pravico od Title in Trust Co. ali pa od bank potrjene.
Tekom prihodnjih deset letij se bode štela naselbina v južnem Missouriju jednim največjim slovenskim naselbinam v Ameriki in svet bode desetkrano, da celo stokratno podražal.	*
Naložite toraj svoj krvavo zaslužen denar v gotovo in varno zemljišče.
Še nekaj! Slovenci, Pozor!
Na mnoga vprašanja in zahtevanja rojakov, kje bi se dobilo fino sadno drevje, trtje in semena v obče, obrnil sem se na Washington, D. C., od kod pa sem dobil nasvet, da naj se obrnem na sledeče tvrdke in sicer: Stark Bros. jedna največjih drevesnic na svetu, potem Herman’s Grape Nursery in American. Seed Co. Čast imam zastopati gori omenjene tvrdke in vsa tozadevna namočila so dobrodošla.
V zalogi dobite vse vrste dreves od visokosti po 5—7 čevljev in v vrednosti od 12—55 ctov.
Trtje cepljeno (sadike s koreninami) za ceno od $2.50—$9 100 komadov. Razna semena, kakor: “Rex” zelje, glave težke po 15 do 25 funtov, vse vrste tobak, 50 vrst fižola, avstrijska koleraba, 6—15 funtov težka debela repa, vse vrste sočivja in vrtnega semena. Pišite za pojasnila in cenike. Trgovcem posebno nizke cene dovoljene.
Na vsak način obrnite se zaupno na spodaj podpisanega.
F. GRAM
576 W. 21st St., Chicago, 111.
Zastopnik zemljišč v juž. Missouri Stark Bros,, največje drevesnice
sveta
Hermann’s Grape Nursery in American Seed Co.
Delavci! Pristopajte k delav-
skim unijam, kjer se nahajajo v vašem okolišču. Posebno veljaj to rudarjem v Minnesoti in drv god po zapadu, koder ima West em Federation of Miners svoje

i
DON’T BE FOOLISH!
Angleški izgovor pravi:	“Don’t be foolish’
v . . . v,	__Jir_„._. —— -	in ne uia-
caj za izdelano obleko po $15.00 $20 00 in $25.00 ako si lahko izbereš boljše blago in pustiš obleko narediti po meri za isto ceno. Poskusi pri nas, in prepričaj se o istinitosti. Ako ti pa delo ne bode po volji dobiš svoj denar nazaj pri
THE CO-OPERATIVE TAILORING & G. M. COMPANY.
pla- Si
,U1.„ M
CHAS. TYL, MGR.
783 SOUTH HALSTED STREET,
CHICAGO

Rodovitna zemljišča v državi Michigan Ogemaw County po $7.50v Missouri $8.50 naprej in v Texas $15 naprej aker.
Obdelana in neobdelana zemljišča v vseh državah Amerike
Vozne listke (šifkarte), zavarovalnine, pošiljanja denarja na vse kraje, izterjevanje zapuščnine in vsa notarska dela po najnižjih cenah preskrbi
John J. Pollak,
534z W. 18th St., Chicago, 111.
POZOR ROJAKI!
Slika predstavlja uro s zlatom pretegnjeno (Uold filled.) in z dvojnim pokrovom. Size 16
JAMCI SE ZA 20 LET.
Ura ima kolesje najboljših ameri-kanskih izdelekov (Elgin, Waltham ali Springfield) ter ima 15 kamnov
Cena je sedaj samo
81:1.00---------
Za obilno naročbo se priporočam spoštovanjem
Jacob Stonich,
72 E. Madison St.
Chicago, lil.
Edina vinarna, ki toči najboljše kalifornijska iuimjrorlin na vina. Kdor pije naše vino, trdi, da še ni nikdar v’svojim življenju pokusil boljšo kapljico. Vsi dobro došli!
	Trgovina z železnino, pečmi,
	preprogami in z v-
	sem pohištvom
	
	Dobro blago po nizki ceni
’	“*	pri
^			V. Kobzina-tu
	
	5S0-582 Bine Island Avenue.
J/ wr % t š; ^	CHICAGO, ILL.
^		
Pozori	Pozor!
Slovenci.
“Salon” z MODERNIM KEGLJIŠČEM
Sveže pivo v sodčkih in buteljkah in druge raznovrstne naravne pijače— najboljše in najfinejše unijske smodke. Potniki dobe čedno prenočišče za nizko ceno. Postrežba točna in izborna.
lokalne unije.
Organizacija je moč, s ktero računajo vaši delodajalci.
Vsem Slovencem in drugim Slovanom se priporoča
Martin Potokar, 564 S. Centre Aïe. Chicago, ili.
NiakMljeviamije iz 3. strani, trga.
Žabe v močvirju pod belo cesto .so regljale kakor za stavo, katera bo močnejša; sto in sto grl je poskušalo preregljati stotero svojih, tovarišic, rega, rega. Ragljale so, zdaj malo ponehale, in kakor na povelje zopet prijele vse naenkrat svoj regljajoči rega, rega -
Mesec je priplul izza trebških gora in čarobno razlil mesečino po krajini. Krasno je bilo. Tam po Strmcu je žuborel studenček, se vil po travniku kakor dolga srebrna kača, in zalival travnik z mokroto potrebno, brezštevilnim cvetlicam.
Silila sem domov, dasi nerada, tako krasno, tako ljubko mi je bilo poleg njega, ali doma me bo-Jdo pogrešali in kaj poreče oče. kaj mati . . .
Vrnila sva se počasi domov. Spremil me je blizu doma, prosil me naj zopet pridem, prikimala mu in zbežala domov. Doma sem lagala, kje sem bila, lagala sem, da sem bila pri prijateljici, ker je dobila nove vzorce, in da grem jutri zopet, da se naučim tudi boljše obleke delati. Hodila sva ž njim po beli cesti in poslušala regljanje ob mesečnem svitu in sama sva začela regljati, razvezal se mi je jezik, govorila in šepetala sva pozno v noč. Godilo in ponavljalo se je večer za večerom, teden za tednom . . .
Na kresni večer, ko so‘ goreli kresovi po gričih sva bila posebno Židane volje. Pravil mi je zopet, kako bode prijetno, ko bodem njegova ljubeča ženica, živela le za njega, on za njo. Spre-I.^ala sem se v duhu po širnih, bogaito opremljenih so'bamaJ)i, v krasnih oblekah, kot gospa sodnikova. Bila sem zadovoljna. Šla sva še dalje po beli cesti, ob kateri teče zelena Krka, na katere bregovih rastejo visoke, tenke vrbe, kjer tiho, polglasno vrše v večernem veitnu in se božajo. Pod temi vrbami raste mehka trava na nekoliko vzbočenem hribčku.
Na lahno sva jo zavila proti hribčku pod vrbe, da se tam usedeva in odpočijeva na mehki travi. Molčala sva v objemu in pazila Vršeče veje razkuštranih vrb. Nisva se upala spregovoriti, .bala sva se — Ikalkor, da bi nas kaj preplašilo. On me je rahlo držal in tresel se je kakor nervozno bitje. Bala sem se ga, zgledal je divji poleg tega pa poln ljubezni in prošnje,
Poljubil me je — — in ona divja senca, ki mu je švigala ,iz oči spremila se je v ljubki pogled in moje oči in lici pa so žareli, kaikor vročinski sev, ki hlapi iz zemlje v julijskem času.
Pooblačilo se je in smejoča, bleda luna, ki nas je opazovala, skrila se je sramežljivo za sive oblake in dež je začel polagoma pršeti.
Kresovi so ugasnili po zelenih gričih, da še celo oni veliki plamen na Smarjeti začel je polagoma ugašati tema je nastajala in plusk . . . črna senca vdarila je mimo n ju v tiho Krko, da je voda plusknila daleč v kolobarjih na okrog, ki so se zgubljali, ko hitro so udarili ob razdrti breg. Vse je bilo zopet mirno, dež pa je začel liti kakor da bi sv. Florijan s kabeljco polival pogorišča, da u-taji in pogasne pojemače iskre...” m #	#
Prišla je jesen, minulo je zima, napočila je zopet vesela pomlad. Velikonočni zvonovi so oznanjevali veselo vigred in žalostno je poslušala naša Liliča veselo pri-trkovanje. Poletna ljubezen je rodila sad grešne ljubezni; nista več hodila po beli cesti po Strme» eu, čeprav so žabe še vedno regljale, studenček žuborel po travniku in vrbe mimo čakale ponočnih gostov.
Prišel je čas spoznanja, čas i plačila, da jo popelje pred oltar, ne on, adjunkt, ampak duhovnik |v detetom, Milico, v naročju zahvalit Boga . . .
Sedaj je ona njega čakala za ovinkom, da mu je tožila svoje gorje, sramoto, zaničevanje stari-
šev in rotila in prosila ga je, naj
jo reši iiza tega girioizinega stanja. Poljiulb na goreča uistnia' ji je bil odgovor na vsa vprašanja . . .
V poletni vročini sta zopet hodila po beli cesti. Ni mu več tožila svoje gorje, vse je bilo zopet pozabljeno, ko so zapeli mrtvaški zvonovi prvi naši Milici, ko so jo odnesli, štirji fantje na tržko pokopališče. Zaupala mu je še bolj ko prej, bolj kot očetu, da je gosposka prostitutka, da je črna senca, da je nesramnica. Ona zopet kot angelj krasna deva-mati naj bi bila vlačuga, ona črna senca, in tožila mu je te očetove očitke, a za odgovor je dobila vroč poljub. Zadostovalo ji je, več ni želela. Časi so ji potekali hitro, veselo, dasi polni greukokobe od' strani ¡domačih,ona je čutila le njegove poljube _ in črne sence na mehki travi pod vrbami je podila v zeleno Krk.
Zopet je minilo poletje, minila jesen, minila zima, in prišla je nežna spomlad s rajskim svetom, drugo Milico. On je dobil odlog, da je prestavljen v X.— na lastno prošnjo. Ko je ona to zvedela, mu je pisala pismo, polno udane ljubezni, srčnih občutkov. Ni dobila odgovora. Zopet je pisala, zopet nič odgovora.
Minilo je leto in dan, vse je bilo žalostno. Nekdaj cvetoča lica Liliče so upadla, jela je hujšati od dne do dne. Oblekla je svojo Milico v novo obleko in odpeljala se je z železnico, kakor se je že odpeljalo mnogo mladih neporočenih mater, za pobeglimi očeti. Podala se je naravnost v pisarno. Pisal je neko pismo. Na koncu mize pa je ležela mala fotografija plavolase deklice, katero je hitro porinil med kupe aktov ležečih na mizi.
Vprašala ga je zakaj nič ne piše? Morda ni prejel njenih pis-sem? Kaj misli storiti? Se li ne spomni več danih obljub . . .?
Bil je bled in nervosen; postrani je pogledal mlado Milico in videl saje v zrcalu. Po celem životu ga je zazeblo. Stresel se je
in jej pogledal prav milo v ugašajoče, mokre oči.
“Kar je bilo naj bode pozabljeno, hodite srečno!” ji je rekel in brskal po aktih.
Ni razumela kaj ji je rekel, čutila je, da zanjo ni nič dobrega. Oči so se vzbulile, lica porudečila in šop las ji je padel po čelu, bila je kot goreča bakja. Vse je gorelo v njej. Srce ji je tolklo. Ni mogla spregovoriti besedice. Pritisnila je k sebi svoje dete, ter po časnih korakov odšla iz sobe, boječa, da se tla pod njo ne pogreznejo.
On se je še enkrat ozrl po nji, ter vzel malo fotografijo izpod aktov ter veselo vzkliknil:	“Po
ceni sem jo odpravil!”
Domov prišedša se je milo razjokala. jokala glasno kot nekdaj ko so žabe regljale, zaprla se je v sobo in ni je bila na spregled. Jokala je, jokala ter si pulila cele šope bujnih las. Čez teden dni je bila na potu v Ameriko.
Tn sedaj ko je gledala Milici v ljubke oči, jo je karala zakaj ja tudi ona krasna, ona pravi angelj, ki je njej nedolžni v gotovo pogubo. Da bode tudi ona trpela gorje kakor njena nesrečna mati, izabaj nisi girtdla, da hi se Iti godilo boljše kot tvoji materi.
Hodila je v duhu po 'beli cesti cesti nasproti regljajočim regam in želela je, še enkrat živeti, še enkrat uživati nebrzdano prvo ljubezen po beli cesti. Želela je in hotela, srce ji ni dalo miru. da si je mogla obljubiti, da stori vse, da si izpolni gorečo željo, da še enkrat zagleda svojega ljubega. Obljubila se je na božjo pot na svete Višarje ako ji ljuba Mati izprosi to milost da bode njena prošnja uslišana . . .
Prva piščal se je oglasila, tor tulila žalujoče grozno v slovo staremu letu. zanjo se je oglasilo nebroj drugih piščal, tu so tulile v temno noč, neubrano, debelo,
S tenko, piskajoče, bobneče, pojemajoče vse skrižem. Človeku se je storilo milo ob žalnem slovesu starega leta v nikdar se vrnečo
večnost, čas premišljevanja, čas obupa.
Stopil je v sobo Lilin mož držeč zamazan časnik v roki. Čital je glasno med tul en jem piščal neko notico, da si je gosp. adjunkt M. D. v P. prerezal vrat.
Vlekel je črno nit po amerikan-skem načinu, nit smrti, radi plavolase dekline, skrite fotografije med kupi aktov.
Med divjim tulenjem parnih piščal je počilo mladi ženi nesrečno srce, neizmerne žalosti. In ko je bučanje utihnilo, le kaka daljina pisal se je še oglašala v zadnjem zdihljaju, je nastopilo novo leto in poljubilo na nekdaj cvetoča rudeča ustna Liliče bile so hladne brez življenja. Nehalo je biti nesrečni krasni ženi srce ljubezni in šla je za ljubimcem, ko so iparne piščali tulile, ki je šel brez glave v večnost.
$ WISCONSIN	PHONE 413 «p
S“ LO° * $EL $
*	/p
£ Dvorana za društvene seje ¡J
*	in veselice. Popotniki do- J
bro došli. Postrežba s sta- in
* «n * n «n
wise. 5
novanjem in hrano. S a
di
24TJnion Street.
Z KENOSHA,
^ *
Nazdai fojaki!
Slovencem in drugim bratom Slovanom priporočava svoj lepo urejeni
^Saloons
Točiva vedno sveže pivo in pristne druge pijače. Raznovrstne fine smodke na razpolago.
Za obilen poset se priporočava
brata Košiče k
¡91 S. Centre Ave. Chicago, III.
NAS NOVI DOM
Največji uspeh.
Jedrna naših priprav, katera, je znana vsaki rodbini in katera je tisočem in tisočem prinesla zdravje je največji uspeh tega stoletja. Mi imano tis-ee zahvalnih pisem, ki kažejo kako dobra in koristna je ta priprava, katero imenujemo
Trinerjevo zdravilno grenko vino.
Kadar je prišel “pure fo od” zakon v pravnomoe, tedaj je bil Jus. Triner ■jeden prvih, ki je garantiral vladi cis-tost vsega blaga, ki izdeluje m ponuja na trg.
Številka njegove garantije nosi državno serijo 346. Naše zdravilno grenko vino je izvrstno zdravilo za vse bolezni tičočih se želodca in prebavnih organov. če zgubite apetit, če čez dajate, če ste zaprti, imate koliko, ste bledi, če imate bel ali blaten jezik, če se čutite trudnega in nezmožnega za delo ali na duhu potrtega, potem v vsih takih slučajih rabite samo Trinerjevo zdravilno grenko vino, katero nima nobenih škodljivih snovij v sebi m Vam sigurno pomaga. To vino je napravljeno iz čistega kalifornijskega vina in importiranih želišč.
Tudi zdravi ljudje,
ga rabijo kot zdravilo in okrepčilo, kajti istojih ukrepi, jim daje novo moč in boljšo kri.
Mnoga ponarejenja tega zdravilnega vina kažejo pravo veljavo, kajti edino najboljše stvari se ponarejajo in radi tega opozarjamo naše prijatelje da se varujejo takih imitacij in zahtevajo pristno Trinerjevo vino, katerega je za dobiti v lekarnah in pri nas.
Imamo še drugo sredstvo, ki jo pripomoglo do velikanskega uspeha. To je Trinerjeva Angelica Bitter Tonic, to rabijo navadno ljude, ki niso popolnoma bolni in ne leže v postelji amipak edino kar rabijo je okrepčila in povrnitev prej'šnega zdravja. Ta tako zvani “Želodečni grenčee” je napravljen iz Angelica korenine (Angelina Archangelica, katere importiramo iz centralne Evrope, iz močnega kalifornijskega vina in drugih želišč. TrineT Angelica Bitter Tonic ogreje telo, ustvari dober apetit, prežene koliko, pomaga za krč in ženske bolesti, ustavi
Z velikim vesoljen.', naznanjamo sl. občinstvu, da je naše novo poslopje, v katerem bodemo od sedaj naprej izdelovali naše dobroznane vinske priprave, dogotovljeno. Osemnajst let je preteklo od kar smo pričeli .s izdelovanjem naših izdelkov in sedaj ravno to poslopje Vam naj služi v dokaz, da smo uspevali iu da naše trditve o pristnosti in zdravniški moči naših izdelkov so resnične.
Kleti v tem poslopju merijo 8,400 čev 2. Pisarne in izdelovalniea 25,000 čev 2. Vsi prostori so svitli in dobro zračeni in največja snaga vlada v teh prostorih.
Novo trgovsko poslopje Josipa Triner na vogalu Ashland ulice in Hastings Ceste,
v Chicago, Ul.
malarijo, je zelo dobra za prehlad, prebavo in duševno pobitost. Ne pozabite na njega dobre lastnosti, rabite ga pred jedjo, po jedi in predno se vležete k počitku.
Naši prijatelji,
ki so opazovali naš vspeh, so prišli do pravega zaključka, ko so pripisovali temu vspehu naše strogo pravilo: “Daj ljudem pristno in dobro blago, ne goltaj jih in bodi poštem z vsakim.” In. to je res. Vse kar mi zahtevamo od prijateljev da poskusijo sami in nam dajo priložnost pokazati, koliko zdravniške vrednosti so naša zdravilna vina.
Pa ne samo to mi mamo v zalogi vsa-kovrstna vina domača in importirana kakor n. pr. Ogrski Tokaj in Rust, Španski in PoTtugiski Sherry in Port različne vrste Rhein in Moselle kakor tudi French Burgundy. Gospodje zdravniki se za vsa naročila uljudno vabijo, ravno tako tudi opozaramo gospode krčmarje, da imamo poleg gori omenjenih vin tudi domači iz Hrvaškega importirana Slivov«; in borovičko in druge vrste lijerjev. Za naročbo se priporočamo.
Nekaj novega.
Nekaj časa nazaj opozorili smo cenjene čitatelje Gl. Sv. in naše prijatelje na naš krasno izdelani stenski koledar za leto 1908. Če ga še nimate, istega lahko dobite če nam pišete in pošlete loc za stroške zavijanja in poštnino. Koledar je krasno delo umetnika A. M. Mucha.
Naslovite vaša pisma sledeče: Jos. Triner, 616 So. Ashland Ave., Chicago,
Tem potom pa se zahvaljujem vsim prijateljem za izkazano pomoč v mojem podjetju in ravno tako jih pa želim prepričati, da tudi od sedaj naprej bom ostal zvest svoji trgovski polici m Vam dal to kar zahtevate in nič druzega. Trinerjevo ime na zabojčku mora vedno biti zastava pristnosti in absolutne čistosti. Upam, da mi tudi v bodoče teko na strani stojite z Vašimi naročili, katere bodemo točno iz-\ rševali. Ceniki se Vam dopošljejo na zahtevanje.
Vsi prijatelji dobro došli v naše novo poslopje!
616-618-620-622 S. Ashland Av. Cor. Hastings Street	J	OS. TRINER	CHICAGO, ILL. V. S. A.
I Poročila iz delavskih naselbin. !
& *£• vi' 4* 4* 4* 4» 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4« 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4- 4* 4* $?
Moyie, B. C., 24. dec. 1907. Veliko rojakov,1 ki prišli iz Cenjeni urednik: Dovolite pod Montane, v našo naselbino dela naslovom:	Poročila iz delavskih iskati strpno pričakuje, da se
naselbin naznaniti rojakom-de- rudniki po Montani zopet odpro, lavcem, ki iščejo dela sledeče:	ker ne vem, ali se jim mesto ne
Tukaj po British Oolumbiji, dopade, ali delo ali pa je tuldi Canada, se pripravljamo na velik mala plača temu kriva; mislim štrajk. V Bondriji distriktu že Pa> da vse ima na prišlece več vse počiva in to pa radi tega, ker Mi manj upliva. — hočejo operatorji plačo znižati za Tukaj navadno le tisti ostane-50 centov na dan.	jo, ki še niso okusili slasti raz-
Pri nas še vedno delamo po koš j a ali pa ki so direktno iz malem in so nas že bosi obvestili, starega kraja sem prišli in ,se da nam bodejo plačo znižali ali potem tu naselili, ker se nočejo časa še niso določili.	okoli po Ameriki vozariti in no-
Poteledice tega pa bo gotovo vega dela iskati, stavka, za katero se že sedaj pri- Tako, sedaj malo veste kako se pravljamo.	imamo. Voščee Vam, Glasu Svo-
Kar nas je delavcev smo vsi hode in vsem rojakom po širni izdruiženi v Western Federation Ameriki srečno in uspešno novo of Miners.	leto bilježim s socijalnim po-
lip a j oč, da slišim od drugih zdravom delavcev poročila glede delavskih	Ivan B—it.
razmer po Ameriki želim vsim	------------
čitalcem "Glas Svobode” srečno novo leto in mnogo uspeha.
S soc. pozdravom
Matija Petchnik.
Delavski shod.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
So. Range, Miteh., 23. dec. 1907.
Dragi mi list Glas Svobode! Jaz George Osterman Vam na^ znanjam, da sem se premaknil iz Whitney, Oregon, v South Range, Mich. Razmere v Whitney, Oregon, so zelo slabe in ne svetujem nobenemu rojaku, da bi šel tam dela iskati.
Po letu smo delali kot mule in kapitalistom žepe flikali, sedaj pa ko je prišla zima so nas pa odslovili im na cesto postavili.
To bodi svarilo rojakom. V kratkem bom naznanil kako so tukajšne delavske razmere.
Pozdrav vsiih zavednim delav-
cem
Moyer, Haywood in Pettihone obrambna conference 'bodle priredila dne 5. januarja, t» je prvo nedeljo po novem ietju’ v prostorih Oriental poslopja na št. 122 La Salle St., v Chicago!, 111. ljudsko sejo, na katero se vabijo vsi ehi-caški delavci, «osebno. oni, kateri sc zanimajo za od premoigarskih družb proselkutirame uiradinike Zapadne premogarske Zveze.
Veieznama in izkušena govornica Mother Johnes, pred katero trepetajo kapitalisti, boi govorila in razkrila ljudstvu vse konspiracije, skovane med: lastniki rudokope) v in premo gokopav, proti m radnikom Zapadne Premogarske Zveze.
Ddlawcai, tam botdete slišiali stvari, katerih še prej nikoli niste. Slišali bodete o dogodkih, o katerih še sanjali niste in ker se gre za življenje in smrt ne le samo G. A. Pcttibiona, Adamsa, Haywooda in Moyer-a. in dlrugih, ampak tudi za razcvit in pogin delavske organizacije Western Federation of Miners.
Delavci! Pristopajte k delavskim unijam, kjer se nahajajo v vašem okolišču. Posebno veljaj to rudarjem v Minnesoti in dir god po zapadu, koder ima West em Federation of Miners svojt, lokalne unije.
Organizacija je moč, s ktero računajo vaši delodajalci.
DELNICE!!
DELNICE!!
. .Slovenci podjetnega duha se za. veda jo... Glas Svobode Co. je prodala že 36 delnic po $10.00 in 214 še čaka kupcev na trgu. Rojak sedaj imaš najboljšo priložnost kupite dober “stock”.. .Delnice sta. ne jo samo 10 tolarjev komad in če hočeš natančnejših pojasmil piši nai "Glas Svobode Co.”
665 Blue Island Ave., Chicago.
Delavčeva doiižmost j.e, dia se informira o tem resnem položaju in ker nas Moyer, Haywoiod in1 Pet-tibome obrambna konferenca naj-vludneje vabi mia to sejo-, pri kateri bodejo najboljši delavski govorniki govorili, .se čutimo, da je naša delavska 'dolžnost, dia- se te seje mMogdbtrojuo udieležimio iin demonstriramo proti kapitalistični gonji,	i
Zapomnite si vstopnina je prosta in da se najvludnejše vabite k
George Osterman.
Black Diamond1, Wash., 21. dec.
Rojake po širni Ameriki, 'ki iščejo dela opozarjam, da ne hodijo sem dela iskati, ker se ga težko dobi. Mislim, da tam kje na spomlad se bode zopet odprlo z delom in se na 'boljše obrnilo. Tukaj se ravno' toliko dela, da imamo za sprotno življenje.
S pozdravom
Ivan Kramer.
Rock Spring, Wyo., 2. jan. 1908
Sodrug urednik! Upam, da ne pride ta moj dopis v tisti čudoviti koš, kamor mečete nič vredno šaro, ampak, da mi ga priobčite v vaš nam delavcem priljubljeni list "Gl. Svobode” pod naslovom1: Poročila iz delavskih naselbin in rojakom delavcem obelodanim kako se nam slovenskim delavcem Tukaj godi.
Znano vam je, da je Rock Springs, Wyo.. precej velika slovenska naselbina in da se je v zadnjih! par mesecih zelo pomnožila, da celo podvojila. Vsi pre-mogarski rovi so napolnjeni z delavci posebno pa še rov št, 7.
Delati moramo trdo zaslužimo pa komaj toliko da se preživimo. V kratkem organizirali smo unijo in upamo, da kadar se počutimo malo bolj jačji udarimo po operatorjih in zahtevamo večjo plačo, da 'bomo vsaj za pele o pive ekstra zaslužili.
Bakreni rovi po Montani, kakor .se sliši so skoraj do cela prenehali z delom in rudarjev je prišlo sem v Rock Springs na stotine, da si poiščejo dela.
Žaltova je, žaltova! Delo se tukaj težko dobi in ne svetujem nikomur, da bi prišel sem dela iskati, ne mogoče radi tega, da ne bi nikakor dela mogel dobiti, ker če ga dobi je zaslužek tako pičel, hrana pa tako visoka, da se komaj izhaja.
Sem je prišlo veliko rojakov, ki so prinesli s seboj denar, katerega pa so zapravili predno se jim je posrečilo delo dobiti.
iS to številko pričeli smo s prvo številko sedmega letnika. Uredništvo ®e tem potom niajislkrenejše !zta!h)val)jiu|je vsemi 'd op isova.teljem in č 1 arnikarjem za v preteklem’ letu. izkazano naklonjenost.
Upamo in prosimo c. gg. dopi-isovateljc in člankarje, da nam tudi v bodočnosti izveski ostanejo in pomaigaje s svojimi dopisi in članki, da tem vspesnejše ureje-jnjeimo list in čitaijem podajamo v obliki dopisov iu člankov mnenja in ideje roj'akov in sodrugov mn'0lg°brojni udeležbi, po deželi.	j	“■
Vele oči več vidi in več idej boljši uspehi.
Vsak dober dopis ali članek se •sprejme izrvzemši, če ni vsebina istih! protilzakonitla. iin če ne obsegajo osebno napadanje.
Gnirni dopisnilkairjem in člankar-jem, (katerih dopisov še: nismo pri. občili, obljubimo, da pridejo na vrsto v kratkem; za.toraj prosimo potrpljenja!	!
IS poadbavom in voščilom: Srečno in uspešno nov!o leto vsim našim čitalcem in sotrudnikom.
Uredništvo.
Odprto vsak večer do božiča do 9 ure.
Sprejemamo bančne čeke vsake vrste za blago. Impor-tovan koledar zastonj s vsako obleko ali zimnikom.
Posebne cene za božič.
Naša zaloga oblek in površnikov za gospode in dečke je največja in najlepša. Pridite in oglejte si na sto-in stotine modernih vzorcev oblek. Iste imamo od
$7.50 do $25.00
Obleka ali površnik je najlepši in najmodrejši božični dar za dečke. Oglejte si naše cene od.
$5.00 do $15.00
Površniki in obleke s kratkimi hlačami v veliko 3 do 16 let za božič, v ceni od.
$2.00 do $8.50
ZASTONJ!
Lepe sani ali druge igrače s vsako obleko ali površnikom za dečke.
JELINEK IN MAYER, lastnika
Vogal Blue Island Avenue ln 18. ulica.
Listu v podporo.
listu
F. Zimmenmaia je nabral v podporo in sicer od:
Frank Medlej; ¡zate ker ni bueer ipiurmamiai pripeljal 15ie; S. Ropov-šek 'zato, ker si je nia isv. Stefana dan na potu nožmi marinec «pahnil 25(0. F. Zilmmcrman -zato, ki sem se" čardak plesati naučil 25ic; Ivan Levštik1 zato, ker mu Zimimer mam talko lepo ovratnico (kupil 2ue; Fr. Pogačbiki, ker sem se razveselil lista, v 'katerem je (bilo ob-\ eštilo, da me dekle čaika in ker mie Mici ne mara 10 c.; Mali Ga-broviieh, 'zato, ker so- se prazniki tako lepo končali 10'c ; Fr. Pogačnik, ker je našega mašinista Levstika god 10to.
■Nadalje so poislali: J. Aubelj 50c; J. ZupaMčič 25e ; Jacob Grad 25ci; Ant. Pirih 5'Cte; Fr. Contenti 25 d.
IDEALNA ZIMSKA VOŽNJA
v Italijo in druge kraje ob adrijanskem morju vam preskrbi stara izkušena
CUNARD LINE
Dva največja parnika na svetu Carmania in Caronia odpiujejo in sicer prvi dne 16. januarjo in Co-ronie 18. februaija, Dopevša v A-drijansko morje se ustavita v Madeira, Gibraltar. Gonovi. Neaplju, Alexandriji in Reki. Drugi moder ni parniki s dvema vijakoma odplujejo:
“CARPATHIA”	9.	aprila
••SLAVONIA” 12 mar. in 30 aprila “PANNONIA”	26.	marca
•«ULTONIA”	16.	aprila
Za natančneje poizvedbe obrnite se na
CUNARD STEAMSHIP COMPANY LTD.
F. G. WHITING, ravnatelj.
67 Dearborn Str.	Chicago
A
A
A
A
A
A
A
A
A
A
A
A
A
A
PROMET S DENAR-— JEM.==
Varnostne vlagovalne shrambe.
Kasparjeva držav, na Banka.
(Kasper State Bank)
623 Blue Island Aveuue, Chicago, 111.
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
y .y ■	■ i - '	■■ y.
MAKSIM GORKI :
Človek.
Iz ruščine prevel Y. Y.
(Konec.)
NAŠI ZASTOPNIKI.
62. St. New
St.,
—	PioOdieaai' sem aaibo, ¡dia riazvo Kliaimi ¡vozle1 vseh zmioit. in poimjat, ki so zvezali preplašene Ijindi v krvavo i'n nenaravno1 gruie» živali, ki vzajieimlno' požirajin dlnuigia čLnuigia
—	Misel imie jie ustvarila zato, da pneo'birmem, 'razrušim in pote-ptaim vsiei staro, tesno in jilailno, vise izilo im da: zgradim, na neoimiaj-¡nih temieiijilb svolbode, lepote in — medsebojne g»,spoštovanja!
—	Nieiiaprosein -sovnaižnik sramot
neg» luibiošstva: ljndiskih žeilj bačenu, dla bi bil vsakdo izmed1 ljudi — Človek:!	1
—	Nesimisieilnoi, sramotno1 in ne^ naravno je1 vse: to življenje, v katerem meprimermoi in suženjsko dieto nekaterih1 izginjla: brez sledu in se poinaibljlaj le zato, dal bi se dlrugi pneiclbjedli kruha in, dhišev-niih dlanciv!
—	Prokleti, vsi predsodki, vsa prepričanja in navade, ki so pre-prele imioizag in, življenje ljudi ka-ko'r heinlkla) piajlčevinia. One1 ovirajo življenje, keir so nasilne — jaz jih razruišdm1!
■— Moje orožje, je — Misel in trdino1 zaupanje, da je Misel svobodna. v njeni meismrtlnosti in večni rasti ustvarjena — je neizčrpen vir mo jel mioiči1
—	Misel je iza me veični in edinio zanesljivi svetilnik' v mraku1 življenja;,, O'geinj v temi njenih sramotnih izmet; vidim:, dla gori vedno sveitleijie, da; vedno1 glob je maiz-svetljuijie1 jbrezdn» skrivnosti;, in grem v žarkih nesimrtinicei aa njo vedno — navzgor in — naprej !
t— Zla mizelli ni grč, ki se me bi dale, plreclbllaltrii, ni neomiajnih svetinj ne na nelbu, ne na, zemlji! Vse nstvarjia on» iin tio ji daje neopo-rečlnoi pravico, dla. razruši vss, kar more ovirati svobodo njenega, razvoj».
—	Mirno priznam, da so predsodki — olstanki starih istim, in neštete'»mote. ki zdlatj krožijo nad življenjem: — so vse ustvarjene iz pepela starih resnic, 'ki jih je sežgal plamen, iste Misli, ki jih je nekoč ustvarila1.
—	In vem, da ne zmagujejo tiste, ki pobirajo sadove zmage1, ampak le oni, ki ostajajo n,a bojnem polju . . .
i— iSmiisel življenja vidim v u-stvarjanju, a ustvarjanje samo sebi 'zaidlostujie in je brezmejno.
—	Grem, da zgorim s%retlo in kolilkor mogoče globoko razsvetlim temo življenja. In smrt je .zame — plačilo.
—	Drugih naigrad — ne rabim; jaz vidiiimi: vladanje je sramotno in dolgočasno, bogastvo je težavno in neumno, a slava je predsodek, ki je vzniknil iz tega. da ljnd je niso znali ceniti sami sebe in iz njih suženjske navade poniževati
3&.	\
—	Dvomi ! Vi ste le iskre Misli, nič več. Ko' izkuša samia sebe, tedaj rodi vas vsled izobilja svojih sil in vas redi z lastno: silo!
—	Pride' dlan — in v mojih prsih ,se zlijeta v en sam' velik in u-stvarjajoč plamen moj čustveni svet in moj»1 nesmrtna. Misel, in s tem plamenom izžgem1 iz duše vso temo, trdlo in zlo in podoben bom onim bogovom, ki jih je moja Misel ustvarjala1 in jih še ustvarja!
Vse j'e v Človeku, vse le r»d> Človeka:! ■	'
Glej, splet gre počasi, a s trdimi koraki, veličasten in svoboden, glavo: pokoncn, po prahu starih predsodkov, saim v sivi megli zmot za njim — kakor težek oblak prah preteklosti, pred njim pa — stoji 'brez števila ugank, ki ga mirno pričakujejo1.
{Brez števila jih je kakor zvezd na neizmernem nebu in človekove poti — ni konca! -
Tako hodi nemirni Človek naprej in — navzgor, vedno; — na-preji in — navzgor.
J Memtony, 348 E
York, N. Y.
J. Ivanšek, 102 Messeroile Brooklyn, N. Y.
L. Junko, 90—lOih St., Tamarak-Caluimet, Mich.
L.	Demšar, L. Bo« 563, Rock Springs, Wyo.
V. Fotisek, 1235 Main St., La Salle, 111.
M.	Štrukelj, 215 Ohestnut St., Johnstown, Pa.
J. Batitch, Box 487 Claridge, Pa. A. Kužnik, 8323 Connecticut ave., iS. E. Cleveland, O.
J. Debevc, 4600 Humibolt St., Denver, Colo.
0. Ermenc, Box 9, Ravensdale, Wash.
J. Kalan, 163 Reed St., Milwaukee, Wis.
J. Kolar, Box 70, Clinton, Ind.
M. Žugelj, Box 202 Murray, Utah.
M. Kochevar, 1219 Eiler Ave.,
Pueblo, Colo'.
J. Erbus, 591 Vermont St., San Francisco, Cal.
F. Šeme, Box 2, Willock, Pa.
V. Urbas, Box 163, Herminie, Pa. M. Košir, Box 51, Broughton, Pa. J. Bricelj, Box 342 Conennaugh, Pa.
A. Skerbec, 5114 Natona Alley, Pititäburg, Pa.
F. Vevar, Box 31, Lorain, 0.
J. Mohär, 104 E. 3rd St., Lead-ville, Colo..
M. Stefančič, Fleming, Kans. .. J. Bogataj, Box 216, Sheboygan, Wis.
M. Kirar, 432 Middle St., Kenosha, Wis.
F. Aleš, Aldridge, Mont.
A. Franke, Box 100, Irwin No. 2, Pa.
J Lesjak, Box 127 Morgan, Pa. J. Poženel, Box 77, E. Palestine, Ohio.
F. Tonja, Box 234 Barberton, 0. J. Kunčič, Box 1101 Collinwood, Ohio.
M. Sodja, L. Box 39, Crested Butte, Colo.
F. Saus, 423 Main St., Oregon City, Oreg.
J. Pušnar, 713 Holmes Ave., Indianapolis, Ind.
A. Brišar, Box 45, Jenny Lind, Ark.
Opomba. — Cenjeni rojaki v nevedtenih krajih se smejo s zaupanjem' obrniti na imenovane zastopnike z naročbo: na list. V krajih, kjer še nimamo zastopnike, pa prosimo, da se zanesljive osebe, ki bi bile pri volji zastopstvo proti primerni proviziji prevzeti zglasijo pri upravništvu “Glas Svobode”, 665 Bine M and1 Ave., Chicago, 111.
Yellow ticket razprodaja
se prične y torek. 2 januarja, 1908.
Kdorkoli se je vže vzdeležil naše “Yellow ticket” razprodaje se iste sedaj raduje. Veljava v ponujenih nizkih cenah v tej prodaji je vele znana in ustanovljena na podlagi več letne izkušnje.
Stvari' tu oglašene se prodajajo samo tedaj1 če izrežete tu za. dotična stvar oglaševalni listič in ga pokažete ko zahte vate blago. 1
Posebno nizke cene ? vsakem oddelku prodajalne
KUPON ŠT. 1
(Glas Svobode)
Mohairovio blago iza obleke, navad ne ali krasno pisane barve, navadna vrednost 25c za yd..........
12; O
(samo 12 yard)ov vsakemu odema-
lu)
(Izreži to ven.)
KUPON ŠT. 2.
(Glas Svobode1)
Veliki in močni kiošlkli za obleko,
navedki a cena 85«, sedaj......
45c
(Izreži to ven.)
KUON ŠT. 3.
(Glas Svobode)
50c, vredino rodeče platno za pernate pođglavniike, stalne barve in ne pušča perje, za yd...........
23c
(Izreži to ven.)
KUPON ŠT. 4.
(Glas Svobode)
Zdravilne steki ene povsod za kavo — pokrite s Ikloisitrom in vija-hovim 'zukuaškoim — vredne 19c — to prodaji m..................
5c
(Izreži to ven.)
4 4
4 4 «
1 4 4 4 4 1 4 4 4 4 4
4 4 4 4 4 4
4	--------- w-----------------*
559,56/,563^565	fSLAND AVE.	jÿ
Edina linijska prodajalna na jugo zapadni strani.
Zaprto vsako nedeljo celi dan.
Kadar prideš v prodajalno pov-Prašja pj nadzorniku Frank Slonich
KUPON ST. 5.
(Glas Svobode)
Otročje člizme s guimlbi ali žnonea-mi — is tenkimi ali debelimi podplati v pravi vrednosti 75o, par 47C
(Izreži to ven.)
KUPON ŠT. 6.
(Glas Svobode)
Zdrobljen slaidfoov (eukr) 5 Ibs za
I9c
Samoi 5 lbs. odjemalcu.
(Izreži to ven.)
KUPON ŠT. 7.
(Glas 'Svobode)
Ženski sulknjenii sliperji, s sulkn-jendmii poidlplati v vrednosti 65oza
39c
(Izreži to ven.)
KUPON ŠT. 9.
(Glas Svobode)
Ženske črne nogavice - full searm-less —1 navadna velja 15c, par... 82C
(Izreži to ven.)
KUPON ŠT. 11.
(Glais Svobode)
Pleteni Jopiči za gospe in gospodične velika izber v baivah vrednost 50o sedaj................
I9c
(Izreži to ven.)
Rojak, kateremu si včeraj dai ‘ Glas Svobode”, da je citai, je danes pripravljen naročiti se nanj Pojdi k njemu in videl boš, da je res.
Socijalizem je nov štadij (doba) v kulturnem razvoju človeš ke družbe. Pojavil se je in prišel bo in ni je sile, ki bi ga ustavila.
Nota.
Za vsebino oglasov v “Glas Svo-bode” ni odgovorno niti uredni št v o niti uipravništvo.
Slovanska brivnica.
610 S. Centre Ave., Chicago
Za obilen obisk se priporoča
JOHN HORVAT, lastnsk.
Edward Paucli
----- gostilničar -
663 Blue Island Avenue CHICAGO.
Valetin Potisek
ROJAKI, NAROČUJTE 81
"GLAS SVOBODE."
GOSTILNIČAR
1235—IstSt.,	La^Salle, 111
Se priporoča rojakom za obilen obisk. Postrežba točna in izborna
tr

VI

COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUT
Dr. R. Mielke, Medical Director.
Ako je človek bolan, takrat šele zamore ceniti veliko vrednost zdravja. Trdno zdravje je največja sreča za vsacega človeka, za bogatega, kakor tudi za revnega. Za bogatega, da zamore vživati življenje e v vsej razkošnosti, za revnega pa, da zamore preskrbeti vsakdanji kruh za-se in svojo družino, ker brez tega ni življenja za njega.
Skrb za Vaše zdravje je Vaša največja dolžnost v življenju. Ako Vi dopustite, da Vaše zdravje polagoma hira ter slednič popolnoma zapadete bolezni, s tem ne zakrivite samo Vaši lastni osebi, ker isto ne spada samo Vam, ampak tudi Vaši družini, Vašim prijateljem in Vaši domovini. Ako toraj zdravje zanemarite, ko imate priliko se ozdraviti, ni za Vas nobenega oproščenja.
Vsi oni, kateri so trošili čas in denar za zdravila, a brez uspeha, naj takoj natenko opišejo svojo bolezen našemu glavnemu zdravniku, kateri je gotovo že mnogo bolnikov z jednako boleznijo imel v svojom zdravljenju, kateri so dosegli zaželjeni uspeh ter popolnoma ozdravili.
Mi namreč pri nakupovanju in pripravljanju zdra\il ne gledamo na to, če ista malo več stanejo, samo, da imajo po zavžitju pravi uspeh pri bolniku.
Pisma, katera vsaki dan prihajajo od bolnikov, kateri so že popolnoma obupali nad svojim zdravjem in kateri se danes vesele boljšega zdravja, kakor kedaj poprej, dovolj jasno pričajo o tem.
Čitajte nekaj tacih zahvalnih pisem ter slušajte, kaj oni poročajo, kaj je on storil za nje, kateri so morda ravno na taki bolezni bolovali, kakor Vi, kajti on zamore tudi za Vas storiti to, kar je za druge storil.
Cenjeni Collins M. I.!
Vaše pismo sem prejel, ter Vam pošilam svojo sliko, katero priobčite v časopise ter se Vam zahvaljujem za Vaša zdravila, katera so mi pomagala, kakor Vam je znano, da sem v 8 dnevih popolnoma ozdravil.
Se vam še enkrat zahvaljujem in vsakemu Vas priporočam Vaš hvaležni
Martin Krivic,
812—6. St. Racine, Wis.
Directorju Collins N. Y. M. I. !
Vas prav lepo pozdravim in se zahvalim za ozdravljenje moje bolezni, ker vem, da ni doktorja, kateri bi mogel Človeka tako hitro ozdraviti, kakor Vi. Ko sem zdravila prejel ter jih pričel točno po Vašem predpisu rabiti, jih nisem še polovico porabil, pa sem bil popolnoma zdrav, kakor poprej.
Vas še enkrat zahvaljujem in vsakemu Vas priporočam Vaš hvaležni
Josip Gulek,
Box, 26 Broadhed, Colo.
Martin Krivic
ZATORAJ ROJAKI! ako ste bolni, pridite osebno ali nam pismeno naznanite Vašo bolezen in vse simptome. Mi pošilamo zdravila na vse kraje sveta, za katera se tu v Zjedinjenih Državah plača pri prejemu. Ako se pismeno obrnete na nas, pišite v svojem materinem jeziku, ker mi imamo nad 24 izurjenih tolmačov in Correspondentov za vse Evropske jezike, tako zamorete odgovor in natančno pojasnilo o Vaši bolezni dobiti v Vašem materinem jeziku.
Vsa pisma naslavljajte na slediči naslov:
The COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE.
140 West 34th Street,	NEW YORK.
Uradne Ure od 10—5 v tednu in 10—1 ob nedeljih in praznikih.
I
Severova domača zdravila se najbolj znana kot čista, vspešna in zanesljiva
j* we*. cz*r. t
Y TW «á ûe$s íf 'd
u„s few,	C**1
Pricumonf*. Group.
OSÄewt	• 
....-
prtiče so č£nts
M	H'O**!"* V
jk, fessai»
ft.t»«“411
¿§2$ eto*« MfiffS. ,0**
Té nevarne in mučne 'boleni o-took me delajo materalm nobenih skrbi iim strahu, če imialjo vedimoi pri rokali 5 Hfl
Severov
Ba zam za
Pljuča.
Ta biaizaim miri kašelj in za daivi-co diajiajtte bolniku od. 10—30 'kap-lic. ctoklietr ne 'odlneba.
čitajte kaj pravi Kalrdl Brezny i* OoOitn&ville, Okla. ,o temi zdravilu.
Severov Balzam za pljuča je naj zanesljivejše zdravilo. Isto je ozdravilo kašeljl mojega fanta, ko je zavzel istega samo parkrat. Prej je kašljal cele tri mesece in kupovali smo razna zdravila, pa brez uspeha. Vaš balzam mu je pomagal in radi tega ga priporočam vsakomur, ki ga ta bolezen muči.................................
Severov balzam za pljuča se prodava 'za 25>e in 50c steklenica.
Kožne bolezni z nečiste krvi
O uspehu Severovega kričistilca za kožne bolezni naj priobčimo sledeče pismo g. M. Kozic iz Wilmington Del, Isto se glasi:
“Moj prijatelj je bil prizadet s grdo kožno boleznjo, svetoval mu sem V a š Kričistilec in ozdravil jepopolnoma On želi,dare \ram zahvalim za dobroto ka tero je vše zdravilo nj"mu storilo”
Cena $1.00
Pomot trpeti,n ženam.
Najboljšo toniko za trpeče žene dobiti s Severov življenskim balzamom,ki regulira naravne funkcije, pre novi život in eneržijo katero navadno ženske slabosti pokvarijo. Isti daje dober tek in okus. Cena 75c.
Pošljite po knjižico •‘Ženske bolezni” — Brezplačno.
Takojšno
Pomot.
za nervozne, belne in nevralgične glavobole so Severovi Praški za glavobol in nevralgjjo Isti so jamčeni glede čistosti in najhitreje pomagajo za glavobol ali nevralgijo in so najbolj znano zdravilo na svetu. Cena 25c
Bolezni na obistih in jetreh.
Obisti in jetra čistilni v človeškem telesu. Če se ta zapacajo potem se Smrtonosni u-ric acid nazaj razlije, kar povzroči bolezni na obistih in jetrih. Čisti te organe s Se-verovim lekom za o-bistiin jetra, in kma lu bodete videli vs-peh tega leka. Cena 75c in $1.25
Na prodaj v vseh
lekarnah .§![
Severov slovenske Almanac zastonj.
Zdranniški
nasvet
zastonj,
m
Poštnim potom lahko vlagate denar.
Da zamoremo vslužiti tudi zunanjim vlagateljem uvedli smo da vloge sprejemamo poštnim potom. Vi lahko denar na vsaki pošti za nas vložite š pripombo naslova. Vloge sprejemamo od $1.00 naprej.
Pišite po navodila na
SOUTH CHICAGO SATIS55 BASK
278—92nd Street	Chicago, ili.
MOČNO BLAGO
598 600 BUJE ISLAND AVE
Najbrže, da ste videli že kako oznanilo in si predstavljah, kako po ceni se blago dobi. Ali se spominjate, kako slabe blago ste dobili in si sami sebi rekli:	“Nikoli več tam niče-
sar ne kupim”. Večina nas ima tako skušnjo, inče je viniste imeli, štejte se srečnim. Mnogokrat vidite take predmete oznamovane in tako lepo popisane, da se vam priljubijo in si jih hočete nabaviti Grete in si jih ogledate in najdete, da niso niti polovice one vrednosti ali kakovosti kakor opisano, To je glavni vzrok, damine navajamo naših cen po o-glasih. Nekatere prodajalne trde, da cena tega ali onega predmeta je za polovico znižana. Mi tega ne storimo, kajti vsakdo vé, da nekaj dobička moramo imeti, ker sicer ne bi mogli eksistirati. Naša trgovina obstoji vže 15 do 20 let in todo-kazuje, da zadovoljimo ljudstvo. Pridite k nam in si oglejte blago in ceno. V zalogi imamo najlepšo vrsto oblek,slamnikov, klobukov, letne spodnje obleke itd.
Pridite in oglejte si naše vzorce za možke obleke.
Pozor rojaki!!!
Potujočim rojakom po Zdr. državah, onim v Chicagi in drugim po okolici naznanjam, da točim v svojem novoureje-nim “saloonu” vedno sveže najfinejše pijače-“atlas beer” in vsakovrstna vina. Unijske smodke na razpolago. Vsace-mu v zabavo služi dobro urejeno kegljišče in igralna miza (pool table). Solidna postrežba zagotovljena.
Za obilen obisk se vljudno priporoča:
MOHOR MLADIC
617 S. Centre Ave. blizo 19 ulice Chicago, III.
__________________!
Vreme o Božiču
naj bo že kakoršno hoče, zeblo te ne bode, ako si omisliš dobro zimsko obleko ali površnik, katero ti naredi hitro in po ceni
Victor Volk & Co
izkušen krojač
838 1st St., La Salle, 111.
IZOBRAŽUJMO SE!
Človeško življenje in sploh vse na svetu sestoji iz samih malenkosti. Iz trenutkov našega žitja postanejo ure, iz ur dnevi, iz dnov leta in iz slednjih desetletja. Pač malo je desetletij, s katerimi lahko računamo življen-sko dobo. Hočeš biti v življenju popoln, paziti moraš, da svoj čas prav porabiš, razumeti moraš pravilno razpolagati s svojim časom. Ko stavi zidar poslopje, polaga kamen na kamen. In ako je oblika katerega kamena neokusna ali neokretna, pokvari en sam tak kamen celo poslopje. Mnogo je mož. ki so igrali v svetovni zgodovini veliko vlogo, padli pa so pri ljudstvu v nemilost samo zato, ker so zakrivili dejanja, katerih niso bili vredni. Toraj blagor istemu, ki preživi svoje življenje, kot koristen ud človeštva, prost vsakih pregreš-kov.
Vsak posamezni vojak ne more igrati ulogo zmagovalca. Tudi niso oni možje, katere ljudstvo obožuje in poveličuje, najboljši. Ravno tako velik 'kakor vojskovodja, je tudi navadni vojak, ki se je bojeval ob strani vojskovodje. Ali ni on izpostavil svoje drago življenje1? Ali mi njegovo srce krvavelo zapustivši doma svojo ljubljeno ženo in drago deco, ravno tako, kakor vojskovodja? Vsa vojskovodjeva moč in učenost ne bi mu prav nič hasnila, alko hi .ne izpolnjeval vsak posamezni vojak svoje dolžnosti. Ta slednja je dala vojskovodju moč, da je porazil sovražnika. Ko pa je bitka dobljena. poje se slava edino le vojskovodju, vojak-prostak pa nosi naj v sebi čustvu, da je storil samo svojo dolžnost! —
In tako je povsod. Tako je tudi z našimi slovenskimi delavci v Ameriki!
Spopolnujmo in izobražujmo se slovenski delavci v tujini. Porabimo svoj prosti čas za izobrazbo, omiko in prosveto!
Kako pa naj se izobražujemo? Kateri viri nam v to služijo?
Vir do izobrazbe in omike je v prvi vrsti čitanje.
Današnji pojm izobrazbe pomeni znanstvo. Kdor je obiskoval višje šole temu rečemo, da je izobražen. Temu pa ni tako. Kajti šola je le temelj, katerega nam daje za izobrazbo; ta pa se mora še le v poznejšem življenju razširita in popolniti.
In ta izobrazba razširiti in popolniti more se le s čitanjem časnikov, kateri so glavno sredstvo za izobrazbo.
Učimo se slovenski delavci od svojih ameriških tovarišev, iki težijo za izobrazbo višje nego vsak drugi delavec na svetu. Ameriški delavec bere časopise vsaki dan. Čas za branje časopisa porablja on še celo med vožnjo na delo in iz dela, Ali stori naš slovenski delavec tudi tako? Žali-bog, da ne, vsaj po večini ne!
Daljni vir do izobrazbe je čitanje knjig. Vrednosti knjige obstoji v tem, da se jo vzame po večkrat v roko, da se nam tako knjiga nekako prikupi.
Koliko in kako naj se čita, je odvisno od bralčevega zapopad-ka. kakor tudi od časovnega razpolaganja. Varujmo se pred površnim čitanjem, ampak čitajmo z zbranim duhom. Le tako nam ostane v dobrem spominu to. kar smo čitali. Marsikateri meni, da služi čitanje le v zabavo in razvedrilo in zato prebira knjigo le površno; pri tem pa pozablja svarilo, ki pravi: Beri, da se učiš!
Naša sveta dolžnost je ljubiti in gojiti naš materini jezik, ravno tako velika in koristna dolžnost naša je, da se učimo jezika naše nove domovine. Potem še le, ko bodemo popolnoma vešči tega jiezika, bodemo prišli do prave veljave in bodemo jednako-vredni z drugimi tu bivajočimi narodi, kateri nas samo zaradi naše malomarnosti niti ne poznajo, kamo li vpoštevajo!
Ko bode naš slovenski delavec stal na isti višini izobrazbe in omike kot njegov ameriški tovariš, ne bode mu treba služiti kruh le z lopato, ampak odprta mu bode pot do boljšega in lažjega dela, ki mu bode gotovo prinašalo tudi večji zaslužek.
Kako pride Vaš denar
najvarneje v stari krr j?
Pošljite ga po Mohor Mladiču, 617 So. Center Ave., Chicago, 111. On je v zvezi z g. Saks er jem v New Yonku in pošilja denar varno, točno in zanesljivo na določeni kraj.
Ako potujete v stari kraj ali želite koga svojih sorodnikov ali prijateljev vzeti v Ameriko, potem kupite vozni listek istotako pri Mohor Mladiču. On Yam presrfcbi dobro in hitro vožnjo po najnižjih cenah.
MOHOR MLADIČ,
617 So. Center Ave., Chicago, 111.
SLOVENCEM V POGLED.
Cenjeni Collins Med. Institue !
Vaše pismo sem prejri ter Yam nisem nolgtel polpirej odgovoriti, dokler niislvai zdravil porabila. Se Ya(m' 'zahvaljujeva jaz im moj brat za V,aš;a zdravila, katera so nama obema pomagala1, ¡Sedaj no potrebujeva! več zdravil ter se Yarn še enkrat 'zahvaljbjeva.
Kadar 'bodeva še kiaj potrebovala, sle gotovo na Vas obrneva, ker sedaj siva prepričana, da ste Vi najboljši adravinik, kateri zamore vsakemu pomagati in vsako bolezen ozdraviti.
Z Bogom! — Vaša hvaležna prijatelja,
¡Janez in Anton Medic Box 47	¡M-othiaiwk, Mich.
Slovensko-Amerikatiski
KOLEDAR
za leto 1908
je dobiti po 30 ct. poštnine prosto
Koledar je zelo zanimiv ter ima obilo slik.
Dobitigaje pri
Frank Sakser Co.,
109 Greenwich St., New York,
6104 St. Clair Ave., N. E., Cleveland, Ohio.	(50-7)
Potrebujete premog, drva ali se mogočete želite seliti tedaj se zglasite pri MARTIN-U LYMAN,
617 So. Center iave., Chicago-, 111. Tel. št. Canal 915
TOM. KYTLICA
UN IJSKI TESARSKI MOJSTER
1294 Trumbull Ave,, Chicago.
Sprejema vsa v njegovo stroko spadajoča dela po najnižji ceni, in se priporoča za obilna naročila.
ED. SICHRA
— Iadlelovaletc —
Finih Havana in domačih smodk
612 So. Center ave., Chicago, 111.
V zalogi imam vsakovrstne domače in importirane likere, katere prodajam na debelo in diobno.
•
Zidanja naročila se spremejo.
M, Sikyta,
trgovec s raznimi domači mi vini in likerji.
582 S. Centre Ave. Chicago, 111.
MISLI 0 ŽIVLJENSKI VLOGI ŽENSTVA.
Premotriva gospa Pavla Brunsckmid.
K.
Jaz sem popolnoma nasprotina vsemi čez mernimi premišljevanjem tako izvan e ženske emancipacije — osvclboldilne jednak oprav n ost 1 izeuishva,
V katerikoli življenski razmeri že naj ona bo, njena prva dolžnost je, da se ne odltuiji lastnostim, ki obLikojeje njen spol. Bogata ali ubožna, plemenita ali plebejska, ženslka naj se tako vzgoji, da bo v pomoč njenim lastnim1 potrebam in zahtevam, kakor tudi onim nje obitelji, nje bližnjega sploh.
Pretesno naj se ona ne združuje iz možkimi v tako zvani politiki — vladoznanstvui, držovoslovju —; marvelč prepusti naj to miož-Ikemu čultstvu, micžkemu poklicu. Možje, razumni, neodvisni možje, storili Ibodo to svojo dolžnost brez ženskih nasvetov, ki so mnogokrat puhli' radi pritiska na. ženstvo od še vedlno gospodujočih, a že u-mirajočiM, gnjilih, starih političnih klik.
Novošegma neodvisnost, pomešana in olepšana s previdnostjo m skromnostjo, ki je dičila žen-stvo v preteklosti, napravila bi tudi moderno žensko idejalno in vzorno.
Kakor je bila njena prednica, tako je tudi ženstvo sedanjega časa m'ainj ali več odvisno od moškega’ spola. Bodi si že, da ona obiskuje šole, da: poduiSuje, da dela, hodi si, da obiskuje predavanja, Areseliee, al karkoli, istima je in ostane, da je ona, razum redkih slučajev, navezana in odvisna od nasveta in pomoči očeta, ibrata, soproga, da, včasih celo od nasveta ptujica.
Zakaj ? Zato ker povprečna ženska skoro ne more doživeti istih dogodljajev, in navadno nikdiar nima istih izkušenj kot mož.
)Afco se čita zgodovina ženstva, vidi se, da je bilo slovansko, germansko in drulgo ženstvo v še ne tako oddaljeni preteklosti tlačeno v tako močno podložnost in pokornost, da se nekaterih slučajih ni mnogo raizlikala od suizno-sti. Vendar se je v zadbjih letih to surovo ravnanje žen-stvia) pri Večini naprednih narodov omejilo. Le Slovani, zdi se mi, smo zaostali, ter jako malo storili v pirospeh našega brdkega ženstva, in to zato, ker je pretežna množina Slovank navajena na bcune življenske potrebščine v katerih smo vzrejene; večina manjšine pa, kateri so življenske razmere malo bolj' mile, ki vidijo svet iz boljega stališča, se pa ponajveč Slovanstvu odtuji, ali če že to ne, se v nji giždaivosti, nedovednosti in nezavednosti prezirljivo ozira na tlačene sestre, brez resnega pomisleka, da je treba delovati z vso močjo v osvoboditev in povtzdigo Slovank, ženstva sploh, ter tako (z|brils>ati fjeden najtsramotilnejjših modežev civilizacije dvajsetega stoletja.
Družine brez otrok so nepopolne ; to je res. Vendar sem pa jaz nasprotna propagandi našega predsednika tikajoči se tako zvane ga “nace-suieide” (samomora pasne). In to iz samoumevnega vzroka, da splošnem, napredku več koristi, ako mati dobro Vzgoji le .lednega potomca, ki je vešč neodvisno delovati z uma svitlim mečem, kot pa tropo glupih neved-nežev, ki so vse življenje na vrvi Vaten ib pseudo-voditeljev. Temu, mislim, priznale bodo tudi moje slovenske tovarišice, naj že one žive v kakeršnih 'koli življenskih razmerah in okoliščinah. Vseka kor je res, da je večina zakoncev, in tudi lee še v takej bedi in revščini, vesela prihoda provorojenč ka ; nasprotno me pa odkritosrčnost sili tudi k priznanju, da je novorojenček pogostema. največja nesreča starišev in drugih rodbin, sikih članov. To, se |ve, zadeva le iproletarea1, 'ki se bori na vse krip-lje za drobtino bornega kruha vsakdanjega; to zadeva onega delavca, ki si pridobiva najskrom-nejše življenske potrebe s brvavi-
mi žulji in sragami znoja lijoč po vpadlem, izčrpanem obrazu njegovem'. Nikakor pa to ne zadene raznih plntokraŠkih kraljev in drugih človeških trotov, katerim ni vzreja in odgoja -otročičev niti najmanjša skirlb, vedoč, da še ni zmanjkalo klečeplazih podložnikov, da je dovelj talcih norcev, ki vidijo v rojlStvu deteja krvo-sesnih starišev nekalko izvanredno dobroto in milost božjo za ves narod.
Da, takim človeškim pijavkam velja opominj na “race-suicide”, kajti statistika priča, da se večina družin, ki niso nikdar osrečene s prihodom naslednika, najde med bogataši, med onim propalim razredom človeštva, ki z razuzdanim življenjem že v mladosti vmori vsak sad potreben za obujo človeka. Nasprotno je pa ta opominj na “race-suicide” le vada plebejcu, češ, čim več ima delavec-oče otrok, tem bolj postane odvisen, tem bolj bojazljiv in vsaj na videz zadovoljen, tem bolj pokoren, ergo pripravnejši za zahlapčenje in zasnženje.
Malo je žena, to je vsakdanjih, priprostih žensk, ki ne ljubijo deee. Nekak naravni nagon, nekako goreče čustvo do detinstva vpliva proseče na srce velike množine žensk, in čeravno se najdejo ženske, ki niso zmožne z besedo, ali dejanjem izraziti srčnih občutkov napram deci, vendar čutijo tudi te ženske manj ali več ljubezni do otrok. Se ve, da so tudi ženske, kojih čutila so popolnoma mrtva napram mladini; večina teh najde se pa le med vrsto najpropalejših pohotnic, katerih vsak čut do nežnosti je omorjen in top.
Žena, katerej je narava odrekla materinstvo, je prikrajšana najlepše dike zakonskega življenja, in ona je vredna najglobjega pomilovanja. Žena pa, ki se brani tega najvzvišenega ženskega poklica, je moralično spačena. Soproga kaže nje dušno moč z vzrejo zdravih in nravnih otrok ravno tako, kot če bi pisala po-dučljive knjige in spodbudne članke, ali če bi se žrtvovala človekoljubnem poklicu.
Tora j tudi neoženjeno ženstvo je lahko srečno, lahko veselo, lahko koristno. Prostora je dovolj na vseh poljih delovati v prid! prosvete, v blagor bližnjega. Postava narave in temeljni zakoni kristjanstva nas to uče, nam to velé. Deklištvo kaj rado posnema odrašeno ženstvo; naša dolžnost je toraj dati mladenki podobo vzglednega življenja. Z zboljšanjem stanja ženskega povzdignili so se in napredovali so celi narodi; poskusimo toraj tudi mi Slovenci z boljšim ravnanjem našega ženstva, poskusimo z dobrimi vzgledi — čas je že davno za to.
(Dalje prihodnjič.)
¡plača tisto uro, za katero se je podaljšal delavski čas (od 6. do
7.	ure zjuitlraj.- Dr. Hinseh ni hotel ničesar obljubiti, dlasi so zahteve gotovo opravičene. Izjavil je samo, da kdor ne pride v četrtek zjutraj na delo, bo odpuščen. In res so bili odpuščeni vsi člani deputacije, ki so ¡mtu, Sporočili zahteve delavcev in razen dveh vsi tesarji in zidarji. — Če je to resnično, potem je postopanje kemične tovarne nečuveno.
Zavarovanje delavcev. Delavski svet je na Dunaju razpravljal o organizaciji delavskega zavarovanja 'za slučaj onemoglosti se je sklenila, da se zavarovanje ustanovi na 'temelju finančne skupnosti ter se vrhovno vodstvo izroči centrali. Vendar se prepusti deželnim komisijam pravica, odločevati o nalaganju kapitalij in o zdlralvstvenih odredbah. Glede zavarovalnic za. nezgode se je sprejel kompromisni ¡predlog, da se načelstvo sestavi iz dveh tretjin podjetnikov in ene tretjine delavcev. Načelnik mora hiti delodajalec, podhaeelnik pa delavec. Na isti naičiln morajo bitfi. sestavljeni tudi vsi odseki. Glede organizacije bolniških blagajn se je konferenca soglasno izrekla, da ostane dosedanji (način sestave načelstva in glede prispevanja delodajalcev ir. delavcev. Bolniška blagajna se ustanovi, ako je le 300 članov. Bolniško 'zavarovanje rudarjev se mora urediti na isti način, kakor pri drugih idustrijsikih podjetjih, a zavarovanje proti nezgodam' pa na temelju strokovnega zadružništva1.
NAJEMNIK & VANA,
Izdelovalca
sodovice mineralne vode in drugih Deopojnih pijač.
82—84 Fisk St, Tel. Canal 1405
f 62	UE Is L A híD A ^
ROJAKI ČITATELJI
Pri meni dobite pohištvo, razno kuhinjsko opravo’ porcelanasto in stekleno posodo; podobe, svetilke, žimnice in divane. Z eno besedo kar se pohištva tiče vse; od začetne črke. A do končnice Z. Proti plačilu ali na o-broke.
Dobro blago p) naj nižji ceni. Edina polska, in sploh največja zaloga pohištva na severozapodni strani mesta.
21 let v tej trgovini.
Prepričajte se.
EMPIRE SPECIAL 23 jeweled
ADJUSTED RAILROAD WATCH
Nekaj finega, toje ura, kakeršne se za to ceno še ni ponujalo. Za njo posebno dobro izbrano je kolesovje, dobro urejena, se navija in regulira. Pokrov je, tako imenovani “DueberSil-▼erine”. JAMCENA 30 LET. Eden najstare-jih in najzanesljivejih zlatarjev pošle to uro na vsak naslov za S5.25 ali pa jo odpošlje C. O. D. na 'vašo najbljižnjo ekspresno postajo, da jo pregledate, in ako je ne povoljna ne plačajte niti enega centa, ako pa je primerna vsaki po $35.00 RAILROAD URI potem plačajte ekspres agentu$5.25za finer Bonne uro vozne troške in ura je vaša. Dobite fino verižico DUST PROOF in privezek z uro vred brezplačno. Eno uro darujemo, ako jih kupite šest. Cenik brezplačno. Naslov. P, M. FRETER <& CO., 52 Dearbor St., Chicago, III.
IZ STARE DOMOVINE
in jugoslovanskih pokrajin

Stavka v kemični tovarni v Vod-matu. S. OST. piše: Vsled nepristojnega in surovega postopanja od strani vodstvenega osebja te< tovarne n apram dbmačemu' delavstvu je 11. p. m. izbruhnila je v ti tovarni stavka. Delavci pripovedujejo, da jih je ,pruski poslovodja 'zmerjal s “Krainiscbe Hnnde”. “Slavisdhies Pack” in iz drugimi takimi psovkami. Tožijo pa t-udi, da nič ne veljajo pogoji glede plače, da poslovodja ne dovoljuje pri ponočnem delu potrebnega odmora in da jim brani delavcem iti na obed, češ, da naj kaj mrzlega seboj prineso. Od strani smo izvedeli sledeče: Delavstvo je 'z veliko petlrpežljivostjo dolgo časa pre našalo nezaslišane surovosti tovarniškega poslovodje. Ko so pa prišle še očitne 'krivice, se je delavstvo uprlo in začelo stavkati. Delavci so poslali deputacijo h dr. Himscbin in mtu' naznanili svoje zahteve in sicer: 1. Naj se odstrani poslovodja, ki delavstvo na naj-surovejši način psuje in žali; 2. naj se dovoli, nositi v tovarno za-juitrelk in obed; 3. naj se delavstva
KRITIČNI MOMENT.
Kadar kak član družine zboli, takrat mora biti odločitev hitra; razven v slučajih ne-prebavnosti, ali ne slasti rlo jedil, in da se počutite slabe, kar ne štejemo kritičnim uomentom, in to tudi vemo.
Vsako najmanjšo hrano redno prebavijo, pomnožujejo kri, in odstranjujejo vsako nevarnost od telesa. Kadarkoli se vam torej preti, da
Trinerjevo zdravilno grenko vino,
je najpripravnejše zdravilo za take bolezni, s katerimi 6e hitro inzaniesljivo ozdravi. Izvrtrno učinkuje na želo-dečne živce in pospešuje aktivno vse organe, tako, da vsako najmanjšo hrano redno prebavijo, pomnožujejo kri, in odstranjujejo vsako nevarnost od telesa. Kadarkoli se vam torej pripeti, da
nimate slasti do jedil, se počutite utrujene,
imate teški glavobol,
nemorate mirno spati,
ali da ste bledi je
čas, da upotrebujete Trinerjevo zdravilno grenko vino, ker le ono edino spravi vse prebavi jenje zopet v pravi red. Dela, kri čisto, obraz lep, telo močno in živo mišljenje.
RABITE G-A V VSIH POTREBAH.
NA PRODAJ V LEKARNAH in PRI IZDELO VATEL JU
Jože Triner
799 So. Ashland Ave.,
CHICAGO, ILLINOIS.
Trinerjeva Brinjevec in Slivovka so nepresegljive pijače. Uprašajte trgovce po njih.