137. številka.
Tečaj XX.
„■DiNoar1
izhaja po trikrat na teden v ieatih ii-d »njih ob tovklh, ćatvtklh in aobotell. Zjutranje izdanje izhaja ob H, uri zjutraj, večerno pa oh 7. uri večer. — Obojno iadaajn ntan«: za J«it«B meiec . f. — .HO, izven Avstrije f. 1.40 za trt meaec , , , 2.60 . , . 4,— ■a pol leta . . . 5.— . . . ».— ■a tm leto . , . 10.— „ „ , 16.-Na urički brez prlltien« nartinlae u
a« JaalJ« Mir. Poiamične itevilke »e dobivajo v pro-dajalnicab tobaka v Trutu po S nvf., i*ven ThU po S nvi. Sobotno večerno tadanja v lr»tu « ni., iivtn Trata S ni.
EDINOST
OUallo ■lcvenaketfa političnega druitva is Primo
Oglasi *e raouni> po tarifu v petitu; za naslov.' z debelimi črkami »o plaiuje pro»tor. ko ilriir ol>m»*» -avadnih vritic. i'onUnn osmrtnica in j»vn»'^ahvalet ilo-mn£i o«;La-i itd. »o ričunajo po pogodbi.
V*i dopi«i naj ao pošiljajo urodnUtvu: ulic« Canerma At. 13. V*ako pi»ino mori hiti fraiiKovitno. ker nefr mkovium *e n« »proj imajo. l{<ikopi«i »o ne vratio.
Naručninr.. reklamacije >u oglat« uprt* jema nftrurniitro ulica Molino pic-eolo hit. II. nadst. Odprto reklamacijo •o prosto poNtnine.
V nlliiHflji mm".
V P
III
(Konec LichtensteiVftega govora.)
Na storjeni pogreški^e pa najžalostnejše to, da je, uvaživši vse okolnosti, spoznati, da se ta pogreška ni storila radi nezadostnega premišljanja. Ta pogreška se tudi ni zgodila radi pretrdega značaja ali neupogljive volje ministerskega predsednika. Zagotoviti vas morem, da po vsem nagonu mojega značaja mi je simpatičen mož trdne volje in če je tudi še tako svojegtaven in trmast. Kdko pa je bilo postopanje, ki se je ztjubilo ob tem vprašanju naiemu min. predsedniku? On je prišel tu sem s predsodki, ki so morali nastati pri Ujem v daljnji Galiciji po jednostranskem čitanju liberalnih listov dunajskih. Dospevši tu sem bila je na glasu njegova železna pest, ki bode padala po antisemitih, proti krščanskemu prebivalstvu dunajskemu. No, tukaj na Dunaju vzbudil je po naivnosti svo-jih vprašanj strmenje vseh skušenih politikov; vprašal je, kakov je program krščansko socijalne stranke na Dunaju, program, ki je bil svojedobno sestavljen po katoliških konservativcih, koji program smo mi vsprejeli v v polnem obsegu, kojega smatrajo nemški nacijonalct že leta in leta kot svojo last — a sedaj prihaja ministerski predsednik ga-liški z vprašanjem po programu. Ni dvonibe, da takoj po njegovem prihodu na Dunaj in po nastopu službe je pričelo pritiskanje Ogerske, ali bolje rečeno : na Ogerskem gospodujočega židovstva. Na drugi Btrani je bilo dobro poznati vplivanje vseh tukajšnjih politikov na ministerskega predsednika in očitno je, da je hotel nastopiti srednjo pot med pritiskom z jedne strani in dobrimi nasveti na drugi strani; na to so se izvršila dvojna pogajanja. (Čujte 1 Čujte t) Mislim, da me ne veže nikaka tajnost, ker vprašanje je rešeno sedaj po nepotrjenju, in ker je ministerski predsednik na drugi strani ne le proti meni osebno, auipak proti celi vrsti drugih politikov razkril ti pogajanji iu smćr svojih misli. Prvo pogajanje: vlada noče boja s prebivalstvom, ona uoče boja, toda računati jej je z močjo drugih činiteljev. Ali ne bi bilo mogoče, da dr. Lueger najde kakega namest-nika-slamnjaka, k« bi poBtal župan ; pri tem pa bi on (Lueger) obdržal v rokah resnično oblast in potem, po jednem letu, ko je bil on podžupan, menda potem, ko se dožene pogodba in bode dovršena milenijska razstava v Budimpešti, naj postane župan. Kakor se razume ob sebi: ni bilo mogoče vspre-jeti tega in priznati moram, da bi se bil sramoval, ako bi bil moral zastopati tak neizvedljiv nalog bodisi proti najbližjemu somiš-ljeniku. Drugo pogajanje: To je zamotano, ker, kakor smo videli že v odgovoru na interpelacijo, se v tem slučaju navidezno, četudi le navidezno, ne pokrivajo koraki na-
PODLISTEK. T Vaziljeva ljubav.
Novela, spisal Vaclav Novak.
III.
(Konec).
Va/.il je vzdihnil. Za nekaj časa pa je končal z neko trpkostjo: „Pa če je tudi tako prišlo! Hvala Bogu tudi za to!"
„Tvoja žena je, Vazil; Bog vaju je zvezal! Greh bi bil, ako bi ji ne bil dober mož", odvrnil je župnik.
„Res, prav res, gospod! Pa čujte! Bog me je blagoslovil z vsem. Odkar sem vstvarjen, ne poznam lakote ali potrebe. A še danes, če mislim tako sam o sebi, domislim se, kakšna je bila Luca za mlada.
„Mož sem, in sramotno je, da jokam za onim, za čemer zdihujejo golobradi mladeniči, — a vendar 1 V s e imam, samo tega
mestnika in koraki ministerstva. Ni r e s, kar je rekel ministerski predsednik v svojem odgovoru na interpelacijo, da namestnik ni stavil nikakih pogojev; narobe, isti je stavil pogoje, in cel6 jako podrobno razložene (Čujte! Čujte!) in je določil nepodaljšljivi rok za te pogoje, med kojimi je bil glavni za Luegra, da položi svoj mandat in da nikdar več ne vsprejme inandatr*, dokler bode župan. Ti pogoji so se stavili v določeni in v popolnih točkah izdelani obliki. Res je sicer, da se grofBadeni ni, vsaj na videz, trdno držal teh pogojev, ali kakova vlada je to, ki desavouira (Nekako na laž postav* Ija) namestnika, ki je prejšnji dan stavil pogoje na toli podrobni način? Ne treba mi praviti vam, da tudi teh pogojev absolutno ni bilo možno vsprejeti- Ako sme tukaj sedeti župan iz Litomišla ali Brna ali Kolomeje, potem sme imeti svoj sedež v tej zbornici tudi župan prestolnice države in rezidence Njegovega Veličanstva cesarja. (Pohvala.) Razume se ob sebi, da ima mandat pri veliki množini poslov razmerno postransko važnost nasproti velikim, važnim nalogom občine in nje uprave, ali pravici se ne smemo odpovedati, ne smemo ustvariti vnaprej prejudic, ki bi župana dunajskega za vso bodočnost ponižal v nekakega župana 2. vrste in državljana 2. vrste. (Odobravanje.) Taka so bila pogajanja. Tu je nastopila nova prememba, namreč nesramne in impertinentne izjave židovskih listov budimpeštanskih, ki so bile posebno podprte in v njih važnosti povekšane po izjavah ofi-cijoznega „Nemzeta". Posledica temu je bilo toliko ogorčenje v vseh merodavnih političnih krogih Avstrije, da je ministerski predsednik jel omahovati v svojem namenu za nepotr-jenje dra. Luegra in da je bilo pri njem o-paziti zadnje dni veliko bolje mišljenje. (Tu je odšel ministerski predsednik iz dvorane.) Ali tu je posegla vmes routina in okretnost mednarodnega novinstva židovskega. Ko so videli, da stvar ne gre iz Budimpešte sem, zaustavili so tam kupčijo, in „N. Fr. Presse" je zamenjala tu židovske liste iz Budimpešte in pritisk se je pričel tu; bistveno podporo je dobil ta list — četudi bode, kar je umevno ob sebi, ministerski predsednik to tajil z vsem .naglasom svojega prepričanja" — .Neue Freie Presse" je dobila podporo po prihodu ministerskega predsednika Banffy-a na Dumy. Tu bi si pa že rad dovolil neki zaključek. Ministerskemu predsedniku grofu Badeniju je pripadla velika, teška in za državo toli važna naloga, da izvede pogodbo z O g e r s k o. V to treba posebne trdnosti, ne le zastopnikov ljudstva, ampak tudi ministerstva. Menite pa, d& je to praktična predigra za tako trdnost, ako bode dokazano po dogodkih v tej polovici države, d a smejo Ogerska in nje ministerski predsednik in tamošnje ži-
ne, kar bi me veselilo najbolj. Nobenega otroka, — nobenega ; — Luca pa je rodila svojemu bolnemu možu dečka..."
Vazilu se je utrnila solza.
Župnik je molčal. Ni si mogel tajiti, da je Vazil nesrečen... Nesrečno je ljubil, njegovo dobro sreč — ga je obvarovalo hudodelstva .... oženil se je, ne da bi vedel, kako — a tudi tudi tu mu ni naklonil Bog blagoslova —• njegova žena je brez otrok... Bogatin brez blagoslova !
Župnik je mislil, da utolaži najlažje Važila, ako zavrne govorico na konec njegove povesti, ter ga vprašal, če je bil Marko dolgo oženjen ?
„Tri leta in nekaj mesecev".
„In sta-li dobro živela ?
„Kot dva golobčka. Domačnost pa je uničila najpred njegova bolezen. Že v prvem letu se mu je povrnila ter ga oslabila še bolj.
d o v s t v o posezati, kakor v maslo, v n o-t r a n j e prevažne stvari, v d o m a č e stvari Avstrije?! (Živahna pohvala.) Kar smo danes čuli od gospoda ministerskega predsednika, to je bilo le jecljanje v zadregi, to ni bilo niti tipanje po pretvezah; niti jedno resnično dejstvo ni bilo navedeno. Menil sem, da sem dolžan pojasniti vam ta pogajanja; potrebno je bilo, da se vani predoči prvotna zgodovina nasproti toli važnemu zgodovinskemu dejstvu.
Konečno dovolite mi še nekoliko besed z našega strankarskega stališča. Prvi uradni čin grofa Badenija je bil v tem, da je žalil in razžalil dunajsko ljudstvo v njega najsvetejših Čutili h (Odobravanje), da je vzbudil v istem neizbrisljiv utis, da prebivalstvo dunajsko, ker misli krščansko, nemško in socijalno-r o fo r m a t o r i s k o, naj ne bi imelo več jednake pravice z drugimi podaniki cesarja, in da se mora občinska avtonomija pristriči in storiti iluzorično, samo zato, ker je ta stranka prišla do gospodstva. In to je storil ministerski predsednik, ki je rekel v svojem deviškem govoru, da mu je temeljno načelo p r a v i č n o s t, in da hoče voditi in se ne dati voditi. Na Dunaju če voditi, toda iz Budapešte hoče da ga vodijo. (Pohvala.) Kot stranka moramo le pridobiti po teh, že moram reči proganjalnih odredbah, naša volja se s tem trdi, naša moč podvoji in naša konečna, popolna zmaga s« le pov-speši. Tudi dr. Lueger ne izgubi ničesar po tem zadanem mu udarcu. Mož postane še važneji po tej britki krivici (Odobravanje), ki mu je sedaj v plačilo za dolgoletne zasluge. On trpi za naše dunajsko ljudstvo, in za avstrijsko ljudstvo in za državno misel avstrijsko. Skrb se mi obrača na drugo stran. Naše dunajsko ljudstvo in krščansko nemško ljudstvo Avstrije, je zvesto cesarju in dinastiji in te zvestobe ne omajajo vsi ti žalostni dogodki, kajti ta zvestoba sloni na krščanski misli in na naravnih nagonih nemškega ljudstva, ki je med vsemi narodi vsikdar najbolj vršilo čednost zvestobe. Ali razmerje je med Dunajem in Najvišo dinastijo imelo bogatejšo vsebino, nego je ona, ki je izražena v pojmu jednostavne zvestobe. Bila je navdušena udanost, s r č n a stvar in požrtvovalnost brez mej podanikov za cesarja in za Najvišo cesarsko hišo, razmerje in odnošaji, kakoršni morejo nastati le po polstoletju mirnega in prijaznega ukupnega življenja, in to razmerje je bil neizcrpljiv vir moči, zaklad, pomnože-van po stoletjih, kojega bi mogla in bi morala izkoriščati vsaka vlada ravno v teških časih, kojim se bliža naša monarhija. Ta zaščita, ta zaklad plemenitih čustev se zmanjša in slabi po postopanju te vlade, po usode-polni odloki ministra. On naj nosi odgovornost, kajti on je kriv, ali škoda ne zadene njega, ampak zadene, žal, One, koje bi
Za delo je bil neraben, in sami veste, kak6 je pri hiši, kjer delajo plačane roke. Stare babe iz treh vasij so ga zdravile, vodili so ga k zdravnikom, zdravila so mu naprtila dolgove, vse zaman. Umrl je ter zapustil na zadolženem domu Luco in sinčka. Pozneje se je vrnil Lucin brat od vojakov. Ker je imel baje svoj delež na hiši, so jo prodali. H kratil je premagala Markova bolezen še Luco. Začela je kašljati, usihati, — delati ni mogla, in danes — sem vrgel tudi jaz v njen grob perišče prsti. Tudi jaz sem jokal, — kako ne bi ?"
Molčala sta. Potem je nadaljeval Vazil: „Nisem še povedal vsega. Vsega imam, dft, hišo, posestvo, živino, denarje, a nobenega potomca. Navadil sem se gospodariti, brez dela bi sploh ne mogel živeti. Pa za koga bo inoj trud P Čegav bo mojega očeta in moj pridelek? Sam seui in z menoj pokopljejo
m i i n v s i p a t r i o t j e v Avstriji z življenjem radi obranili vsake škode. (Živahna pohvala.)
Politiške vesti.
V Trstu, I1 no 14. novcniSra 189S.
Državni zbor. Proračunski odsek je včeraj vsprejel nespremenjeno predlogo vlade za lajšanje bede. — Na to je sledila razprava o resolucijah in peticijah pravosodne stroke. Resolucija L a g i n j e, s kojo se poživlja vlada, da pri vseh sodiščih P r i-m o r s k e n a p r a v i table hrvatskim ali slovenskim n a p i s o m. s e j e o d-klonila po dolgi razpravi, pač pa se je vsprejela resolucija poročevalca P i e t a k a, glasom katere je napraviti take napise pri sodiščih povsod tam, kjer tako zahtevajo krajevni odnošaji. Pravosodni minister se je skliceval na obstoječo naredbo, po kateri je to vprašanje urejati po vsakodobnih potrebah. Sedaj se vrše poizvedovanj a o >• a z m j e r j u prebivalstva v Istri. Po v s p e h u t e h p o i z v e d o v a n j i z d a j o s e primerne n a r e d b e. Italijan M a 1 f a 11 i se izjavil proti obema resolucijama, češ, da ta zahteva ne odgovarja ni opravičeni želji ni resničnim potrebam tamošnjega prebivalstva.
—	Nato so vsprejeli resolucije in peticije n poglavju pošte in brzojava in „subvencije prometnim zavodom ter tabak* ; ist.ot.iko resolucijo o razširjenju nedeljskega počitka pri samostojnih trafikah.
O izjavah pravosodnega ministra G I e l s-pacha brzojavljajo „Slovenskemu Narodu", da so ista napravila p r a v d it b e r u t i s, ker so bila korektna, kar se dostaja jezikovnega vprašanja.
Iz kratkega brzojavnega poročila, ki je imamo pred seboj, ne moreiuo soditi, v ko-koliko je opravičena ugodna sodba poročevalca „Narodovega" o izvanjanjih njegove ekscelence, gosp. pravosodnega ministra. Vendar pa nam bodi dovoljeno nekoliko opazk.
Vsprejeta resolucija poročevalca Pietaka je očevidno prikrojena v smislu one obstoječe naredbe, na koju se je skliceval pravosodni minister iu glasom katere je urejati jezikovna vprašanja po vsakodobnih potrebah. Slovenske ozir. hrvatske napise je torej napraviti le pri onih sodiščih, kjer to zahtevajo krajevni odnošaji, dočim je zahtevala resolucija Laginjevu, naj se po vsej pokrajini uveljavi načelo jednako-p r a v n o s t i slovenskega oziroma hrvatskega jezika. Glede načelne važnosti je torej precejšnja razlika med obema resolucijama. Vendar pa bi se za sedaj zadovoljili tudi z vsebino resolucije Pietakove, ako bi imeli jamstvo, da se bodo res uvažali krajevni odnošaji, k a-k o r o b s t o j e v r e s n i c i, ne pa, k a-
tudi moje ime; oddaljeno sorodništvo pa bo preklinjalo moje kosti ter si t uvalo lase radi moje zapuščine. Najel sem maše, jaz in Mara,
—	obljubljal sem se, o potomcih pa ni sledu. Domislil sem se zato nečesa drugega. In zdi se mi, da je prav in tudi Mog bo morda zadovoljen. Čujte, velečastiti gospod: sklenil sem prenesti svoje ime na Lucino kri, — posinoviti hočem njenega sirotka. Recite, ali bo prav tako ?•
Župnik jo skočil k Vazilu ter mu stiskal roko: „Vazil ti si mož, poštena duša! Ti osrečiš siroto in s tem i sebe. Vazo, to je bila beseda — tvoj angelj ti je pošepetal to besedo !"
*
V pozni noči se je vračal duhovnik v župnišče. Med potom pa je ponavlja'vedno in vedno glasno : „Vazoje mož, poštena duša!...»
kor jih tolmačijo italijanska
gospoda v svoji poznani jednostranosti, v svuji neugasni želji po n a d v 1 a d j n nad slovanskim življem in v oni svoji trmoglavosti, ki bi hotela po vsej sili pritisniti izključno italijanski značaj pokrajini, ki je po ogromni večini slovanska. Tudi tu velja torej kakor v druzih sličnih slučajih: vsebina resolucije je le podrejenega pomena, ako način iz-vajanjanebode odgovarjal nje namenu.
Čuden utis je napravila na nas prijava g. ministra, da vlada še le poizveduje sedaj o razmerju prebivalstva v Istri. Ničesar nočemo očitati komaj nastopivsi vladi v tem pogledu, kajti jnje-nameni gledć na naše južne pokrajine so nam za sedaj še trdno zaprta knjiga, ali čudno in značilno je. da mora vlada v današnjih dneh, v letu 1895. po Kristusovem rojstvu, še le poizvedovati o narodopisnih odnošajih v pokrajini, pripadajoči tej države že blizo jedno stoletje. Pa tudi vspeh zadnjega ljudskega štetja, izvršenega — prosimo, zapomnite si to! — večinoma pO nasprotnikih, kaže vladi, da Slovanom v Istri gredo vse pravice starih domačinov. No, potrpežljivi, kakor smo že od nekdaj, potrpeti hočemo, da vlada dožene svoja najnoveja poizvedovanja; samo to bi prosili ponižno, da se požuri kolikor le mogoče, vsaj ve, da teško čaka oni, ki je lačen. In potreben, zelo potreben je Slovan istrski, da pravičnost vlade popravi škodo, ki mu je delajo oblastni hegemoni v gmotnem in duševnem pogledu. Slnvna vlada bodi tudi uverjena, da pride do drugačne sodbe o resničnih odnošajih in potrebah prebivalstva po Istri, nego jo je izrekel italijanski poslanec Malf'atti, ako je poverila potrebna po-izvedanja zar e s objektivnim organom. Sicer bi smeli računati že danes, da se malokje pokaže potreba slovenskega ali hrvatskega napisa.
Občinski svet dunajski razpuftčen 1 Ta novica, došla nam z Dunaja včeraj po-poludne, vzbudila je velikansko senzacij o tudi v našem mestu. Kamor si pri-Sel, govorilo se je o tej vesti. Na Dunaju je te dni sredotočje vsega javnega zanimanja, kajti dogodki se kar podć jeden za drugim in ni kdo ne more soditi danes, kakov bode konec iz svoje struje izstopi vsemu elementu.
Včeraj se je vršila druga volitev dunajskega župana. Izvoljen je bil — na čemer ni dvomila živa duša -- zopet gosp. dr. Lueger. Za Luegra je bilo oddanih 92 glasovnic, 45 glasovnic je bilo neizpolnjenih.
Takega izida je pričakoval vsakdo, kakor je bilo tudi pričakovati, da vlada najbrže razpusti občinski zastop. Ali da se to poslednje zgodi neposrednje p-> dovršeni vo-litvi, na to ni mis'il nikdo niti v sanjah. In to popolnoma nepričakovano se je zgodilo. Komaj je izus il /.opetizvoljeni župan svoj govor, ustal je okrajni glavar Friebeis z izjavo, da razpušča mestni svćt v imenu n a m e s tn i k o v e m.
Dr. Lueger je rekel, da s tem, da vlada ni priporočila njegove potrditve, je pokazala, da uoče, da poslane on Župan. Ali po vseh dogodkih je jasno vsakemu Avstrijcu, da tu ne gre več za osebo Luegrevo, ampak za svobodo in čast mesta dunajskega in Avstrije. Od todi izhaja zanj dolžnost, da vztraja v borbi neporušeuini pogumom in neupogneuo močjo Kdor noče, da ga zapusti ljudstvo, mora sam ostati zvest ljudstvu. Zato vsprejme volitev.
V ukazu namestnikovem stoji, da je zo petna izvolitev demonstracija proti cesarjevi volji. Sploh opažamo v svoje obžalovanje kot oboževatelji naše dinastije, da se ob tem vprašanju vse preveč tira ime krone v razgovor. Stvar je vendar jednostavna. Cesar ni mogel drugače postopati kot konstitucijo-nelen vladar, odgovorna pa je le vlada, i z-ključno le vlada. Sklicevanje na krono kaže pa, d a s i v 1 a d a ne upa vzeti nase vse odgovornosti.
Antisemitje hočejo baje staviti v poslanski zbornici nujni predlog radi razpuščenja, češ, da isto ni bilo zakonito, ker se je izvršilo pred definitivnim konstituiranjem. Tudi nekateri nemški konservativci hočejo inter-pelirati.
Po soglasnih poročilih je razburjenje med ljudstvom ueopisno. Množice so prirejale burne ovacije dru. Luegru in demonstracije proti vladi in grofu Badeniju. Cel6 na dvorišče
cesarjevega dvorca so udrli demonstrantje, kjer so 9e uprli cel6 dvorni straži. Še le pri-. hitevši vojaki so mogli razgnati demonstrante.
V L v o v u je napravila vest o razpu-J ščenju najneugodniši utis, ker se Poljaki boje, da odij teh dogodkov pade deloma tudi na . njih. V zvezi s temi dogodki je gotovo tudi j vest, da je poljski posl. Levakovski, ki je demokratiški nadahnen, odložil svoj mandat. Mož je najbrže hudo ozlovoljen; a ker so statuti poljskega kluba toli strogi, da na svojo roko ne more dati duška nevolji, rešil se je iz spon z odstopom. Mož pa prenese gotovo vso stvar pred svoje volilce.
Kriza v Hohenwartovem kluba je baje odpravljena za sedaj; nastopi pa zopet, ako klub ne bi dovolil Dipauliju in somišljenikom, da interpelujejo radi razpuščenja občinskega sv6ta dunajskega. Kakor se vidi, utegnejo dunajski dogodki uplivati na razvrščenje strank v zbornici in po takem na vse notranje politiiko življenje.
Gosp. drž. poslancu Klunu v al bani. Tudi najhujša zavist mora pripoznati g09p. posl. Klunu, da uprav samomorilnim samozataje vanjem vztraja na strani gosp. grofa Hohenwarta. Naj visokorodni gospod grof dela še toli drzne — levičarske skoke, posl. Klun skače lahkonogo za njim. Mi ne bi prigovarjali temu zvestemu tovarištvu, ako ne bi srce Hohenwartovo često uhajalo v družbe, kamor mu ne more slediti narod slovenski, ako noče zatajiti načela svobode, prepotrebne za narodni razvoj.
Tako je tudi to pot govoril grof Hohen-\vart prav po želji židovsko liberalnih in nasilnih avtokratov, ko je priporočal, naj bi se pristriglo še ono malo svobode, ki jo imajo poslanci v naši zbornici — ali pa naj bi se poslancem kar nadela torba tako, da bi mogli govoriti le tedaj, kadar bi jim predsednik milostno snel torbo, seveda v sporazumljenju z voditelji „velikih strank«, nadevtfajočih si naslov .strank reduMJltražidovska „N. F.Pr« kar skače samega veselja, da je bil ravno grof Hohenwart tisti, ki je toli odločno nastopil proti vsem onim, ki se nikakor ne morejo zaljubiti v nemški liberalizem. Ali „N. Fr. Presne" je neizprosna v izvajanju logiških posledic — storila je hitro velik korak naprej. Zahteva namreč, da grof Hohenwart mora s palico zagnati od sebe može, kojih konservativni kroj je sicer slavnoznan, može a la Ebenhoch, češ, da se je tudi ta mož pokazal radikalnega prevratnika, ker se je drznil potegniti se za občinsko avtonomijo dunajsko in glasovati — za celjski gimnazij. Torej tudi posl. Ebenhoch je prevratnik! Ako pojde tako dalje, iskati bodemo morali konservativcev le med Židi nemške levice, nad kojimi bode razprostiral svojo mogočno roko grof Hohenwart, uzor posl. Kluna. Gosp. poslancu Klunu bi svetovali — ako nam je sploh dovoljeno kaj svetovati — naj bi pomislil, da od slovenskega stališča po viseči ravani nizdolu je lahko skakati za grofom Hohenwartom, ali iz doline gori, na povratku k slovenskemu stališču, je zel6 strma pot, — in človek se kaj lahko zasope. Slovenskemu poslancu se ni bati no« bene stvari bolj, nego hvale židovskih liberalcev, četudi je ta hvala veljala le njegovim prijateljem. In „Neue. Fr. Presse" je zopet hvalila grofa Hohenwarta. To bi moralo nekoliko vznemirjati celo — posl. Kluna.
Slika Iz Italije Položenje v Siciliji postaja vedno žalostneje. Ljudje, ki poznajo deželo, zatrjajo, da je najmanje 50.000 delavcev brez dela, ali da nimajo zadostnega dela, da bi prislužili najmanje, kar potrebujejo za obranjenje še toli borne ekzistencije. Jedni krizi sledi druga. Poročila prefektov javljajo, da nesrečnemu otoku preti nova nezgoda: slaba letina na mandeljih. Pridelek maudeljev je med glavnimi viri dohodkov v deželi. Neizogibno potrebno je torej — tako pravijo prefekti —, da vlada kaj stori za povzdigo industrije žvepla ter da povspeši gradnjo javnih poslopij, da bode Sicilija mogla prebiti novo nesrečo.
Vlada bi morda rada kaj storila, ako bi — mogla, V prvo pa je vse kraljestvo v strašni gospodarski krizi, v drugo pa mora sleherni groš, ki je na razpolago, poslati v Afriko, na oltar laške domišljavosti, ki se nam zrcali v kolonijalni politiki Italije.
Različne vesti.
Ki« igra .komedijo" ? Kakor omenjamo na drugem mestu, predlagal je vrli poslanec dr. L a g i n j a povodom razprave o proračunu za pravosodje, naj se po vseh sodiščih na Primorskem uvedejo dvojezični napisi. Sleherni razsodni človek, bodisi katerekoli narodnosti, mora pripoznati, da je ta predlog opravičen in umesten. Kajti kak6 prido 1 a š-ka manjšina na Primorskem do tega, da nadvladuje nad slovansko večino? Zakaj naj velja v javnosti, v napisih, izključno le laščina kot deželni jezik ? Predlog poslanca dr. Laginje nameruje torej popraviti to, kar so zakrivili zistemi dosedanjih vlad. Vsakemu svoje, pa — mirna Bosna! A kaj sklepajo tržaški „liberalni" listi iz tega predloga ? Zmagonosno zatrjujejo, da ostane predlog pokopan, češ, da so vladi še v dobrem spominu lanjski dogodki, provzročeni vsled tega, ker je vlada hotela z dvojezičnimi napisi „žaliti narodni čut laškega dela prebivalstva Istre". To je že skrajna drznost! Mar naj ostanejo Slovani na Primorskem vedno v kotu zaradi tega, ker vlada lani ni hotela najti primernih sredstev, s katerimi bi bila ugnala istrske rogovileže v kozji rog? Nikakor ne, kajti ni še vseh dni konec in menjajo se sicer vlade, toda ostane probujajofie se slovansko pleme v Avstriji, ki ne zahteva drugega, nego svoja prava na podlagi državnih temeljnih zakonov. In ta prava mora doseči, kljubu sedanjemu zi-stematiskemu zanikovanju. Smešno je torej domnevanje nekega tižaSkega .liberalnega" lista, da dr. Laginja ne bode kar nič presenečen, ako ostane njegov predlog pokopan, kajti to daje znal dr. Laginja že v naprej; v drugič pa, ker bode mogel vsled pokopanega svojega predloga igrati „komedijo", ulogo .žrtve", ulogo „tlačenega"! A kdo igra, vprašamo, „komedijo* na Primorskem ? Oj vi hinavci; na vso srečo pa vas svet spoznava in vas ceni takA — kakor zaslužite 1
Raziirjonjo pomorako kopalji v Gradežu. Nadvojvoda Rainer, izvršitelj oporoke pok: nadvojvoda Albrechta, dal je izročiti grofu Karlu Coroniuiju svoto 30.000 gl., namenjeno v razširjenje pomorske kopelji v Gradežu. S tem je izpolnjena testamentarna določba pokojnega nadvojvode Albrechta.
Izpred porotnega aodiftfia. Kakor smo že omenili, pričelo je danes zadnje letošnje zasedanje porotnega sodišča tržaškega. Današnja razprava bila je proti Ivanu Pichiarichu (Pekjarič?) iz Milj, obtoženemu ubojstva. Pobliže poročilo priobčimo v prihodnjem izdanju našega lista.
Bolezen grofa TaaflTea. Te dni bila so poročila o bolezni bivšega ministerskega predsednika nekoliko ugodniša, včerajšnjega dnć pa javljajo z Dunaja, da se je bolniku obrnilo zopet jako na zlo. Zdravniki bdijo dan in noč poleg bolnega grofa.
Pretep. Težak Jernej Pukel, 731etni starec iz Bistrice spri se je predvčerajšnjem na senenem trgu z 321etnem kmetom Štefanom Fajdigo iz Postojine. Fajdiga je starca udaril parkrat z bičem, na to pa je Pukel iz-vadil iz žepa oster nož ter ga zabodel svojemu nasprotniku v prsi. Ranilca so prijeli in ga zaprli, ranjenega pa je ukazal na lice mesta prihitevši zdravnik z zdravniške postaje prenesti v bolnišnico. Rana je sicer silno težka, toda kljub« tomu nadejajo se zdravniki, da Fajdiga ozdravi.
Sodnijako. Predvčerajšnjem vršila se je pred tukajšnjim sodiščem razprava proti kinetu Josipu Svetini iz Miljske okolice, obtoženemu telesnega poškodovanja. Josip Svetina se je dne 22. septembra t. 1. spri s svojim očetom Mihajlom (s katerim je živel v večni neslogi) ter ga pograbil za grlo. Pri tej priliki je sicer očeta le nekoliko opraskal, toda z ozirom na okolnost, da je sin nastopil proti očetu, tožilo ga je državno pravdništvo zaradi teškega telesnega poškodovanja. Razprava se je vršila v odsotnosti obtoženčevi ter ga je sodišče — vpoštevše razne olajh-ščujoče okolnosti — obsodilo samo na mesec dnij ječe. — 231etni težak Karol Fan-tini iz Trsta dobil je zaradi tatvine 7 mesecev ječe. Fantini je dne 24. oktobra t. 1. odšel s konjem in vozom, katero je ostavil mlekar Baschiera na trgu Sta. Caterina. Mleko je razprodal pri sv. Jakobu, potem pa je dirjal v Koper. Tam je hotel prodati konjiča, voz in posdde — vse za »5 gold ! Vsled tega je
bilo lahko misliti si, da je bilo vse ponujano blago ukradeno in zatorej so prijeli drznega tatii. — Včeraj dobil je pred tukajšnjim sodiščem 20letni Fran Kalin, iz Trsta, službujoči na Lloydovem parniku „Thalia", 2 meseca ječe zaradi tatvine. Kalin je bil nedavno ukradel mašinistu istega parnika 10 gld. in 10 trankov v zlatu ter denar veselo zapravil.
Policijsko. Sinoč so prijeli v gostilni Bonavia v ulici Piazza Piccola št. 1 slepaija, ki je oškodoval že mnogo ubogih natakarjev po tržaških gostilnah, kjer je jedel in ne da bi bil poravnal račune. Ta „gosposki* slepar, se je na policijskem nadzorništvo kot 32letni Rndolf Iean iz Bukarešte. Isti stanuje že dlje časa (od konca julija!) v h&telu .Europa", kjer je dolžan na stanovanju in hrani že nad 100 gld. Ta mednarodni slepar govori francosko, angleško, romunsko in nemško. — Nepoznan tat ukradel je včeraj med javno dražbo v Dusičevi zastavljavnici, v ulici Farneto hšt. 1, zasebnici Mariji Micin novčarko iz žepa. V novčarki bilo je 30 lepih, svetlih kron.
Lotorijaka itevilke, izžrebane dne 13. t. m.
Praga	66, 86, 87, 35, 2.
Lvov	2, 3, 20, 33, 26.
Slbiuj	42, 59, 28, 23, 26.
Najnovejše vesti.
Dunaj 14. Klub konservativcev jć sklenil po daljši razpravi: a) iz dogodkov zadnjih se ne bodo izvajale n i k a k e posledice ; b) držati se je določil §§. 5 in 8 statutov kluba ; c) da je izključiti iz kluba vsakogar, ki bi postopal temu nasproti.
Dunaj 14. .Fremdenblatt" je izvedel, da je Avstro - Ogerska sprožila misel, naj bi bi se kabineti sporazumeli za sknpno postopanje glede na položenje na Vstoku. Avstro-Ogerska odpošlje na Vztok gotovo število ladij. Pri teh dogovorih gre baje za to, da se doseže popolno sporazumijeva in da bi nobena država ne postopala na svojo roko.
Carigrad 14. Mobilizujejo se 120 batali-jonov. V Sivasu so bili dne 12. t. m. krvavi spopadi, v Mulatiji so umorili tri katoliške duhovnike. Upor Druzov je posledica starih prepirov.
Trgovinske braojMvh«.
BadlnpaiU. Plenic* *« jeen —.— —__
Plenica *a spomlad 189« 6.91 do 0.98. Oves »
jesen — •---R*ia spomlad 6 80 -6.31 Ko uu
sa oktober —---— m^j-juni 1896 4.58-4.57
Pftonioa nova od 78 kit. f. 8*70-a'85 n.i 79 kil. C. -8-80 - 6.88.. od »0 ki». f. 6.85-7 — od Si kil. f. 6.90-7 08, o ti h«J kil. for. 7.05-7.10.— Ififmo« 5"B0 8 "R: progo 6-10—615 riena 6'—8.20 Piani cm : Ponudba slabe, povpraševanje malo. Prodaj a 5000 met. »t. 5 nvč. ceneje. RX, ječmen in koru>a mirno. Ove« viak dan draiji. Danes »opet /a R—10 nvč. dražje Vreme lepo.
Prajra. Nnraunirurn sladkor f. 13.'5 za december 13 20. brez carino mlačno.
Praga. Centrifugi novi, postavljen, v Trsi in carino vred odpoiiljatev precej f. 30 78. Con cas«4 35.— 39-28 Četvorni 33 — 83 50. V glavah f sodili) 82.50 —'33.
Hftvr*. Kava Santo« good avorage november 89.78 *a marc 86.50.
Hambarv. Santo« good averag« >a december 73.75 ra marc 70.25 maj 68.75 mlačno.
Dunajska bona M. novambra
lasa
Driavni dolg v papirju „ „ v srobru Avstrijska renta v alatu . „ v kronah
Kreditne akcije .
danes	včeraj
. »».05	98.80
9995	98.80
. 119.90	119.50
. 99 85	99.40
. 871.50	366.—
London lOLst................120.70	180 90
Napoleoni..................9.61 9'60'/t
20 mark ........11.78	11.7»
100 italj. Ii>- ....	44.60	4460
Dobro znana žganjarjja
v ulici Arcata št. 2 javlja slavnemu občinstvu, da toči tudi izvratna vina
(maršala, cipro, vermuth itd) po nizkih cenah.
Prodaja se tudi časopis „Edinost".
Sloveči prašek za zobe
prof. dr. llaidorja jo najboljSe sredstvo za čuvanje zob pred gnjilobo t"r jih čisti, ne
da bi oSkoiloval steklonino. V akutljicah po 30 in M) nvč. izključno v promovani lekarni
PRMMftBEB „fti in Nori" Trst, veliki trj.
m
Tinct. chinae ntica comp.
Prof. dra. Liebera živce okropčujuči JB~ eliksir.
Jedino pravi r vorntvuno znamko križ in sidro. Pripravljen po predpisu v lekarai M iz Fanta V Pragu. Ta priprava jo 2» več let mana kakor izvi-Htno živi-«« okrepeujoče uredstvo. Steklenica po <ld. 1. 2 in 3-.">0. Daljo priporočajo se želodačne kapljice SV. Jakoba kot večkrat izkušeno domače Hro»intvo. gtcklunian 60 nč. in I gld. 20 nč. Dobiva ho v lekarnah. Glavna zaloga : L" kama 8s-ravallo v Trstu ; daljo ; lekarna Zanettl ▼ Trstu; Mara o. kr. vojaška lokama na Dunaju, Stefaus-piutz, kakor tudi v drugih lekarnah.
Lastnik politično društvo „Edinosti". Izdavatelj in odgovorni urednik: Julij Mikota. — Tiskarna Dolenc v Trstu.