PRIMORSKA' Z navdušenjem mora danes vsuJe patriot pozdraviti politiho maršala Tita, politiho miru in dobrih sosedskih odnosov. M. Marinko Leto II. _ št. 38 Ajdovščina, 28. septembra 1946 Cena 4.— lire Ljudstvo ne prizna Nobena druga stvar poštenega de-?C!leda človeka ne prizadene hujše, ukor občutek, da se mu dela kri-Vica’ ker dobro ve, da krivici sledi ^usUje, da krivici sledi trpljenje, da Civici sledi kratkomalo vse, kar mo-re naš človek razumeti pod besedo fašizem. krivičnih sklepov Star slovenski običaj je, da med Poštenimi ljudmi velja poštena, mo-6 'a beseda, ki je pošten človek za nobeno ceno ne prelomi. Poštena be-*eda je znak poštenjaka. Ob tej mirovni konferenci pa je naše ljudstvo začelo znova spoznavati, da nekateri ndi ne spoštujejo poštene moške be-sedo, ki so jo dali kot predstavniki bilijonov borečih se ljudi proti fa-Sl~mu, da niti ne spoštujejo pisanih °ovez, da niti ne spoštujejo milijonov žrtev iz enega samega vzroka, 'er so nepošteni, ker bi radi, da bi soet tako plesal, kakor bi oni igrali, 'er bi kratko malo radi utrdili svoje linPeriaUstične težnje. In v tem tem-nem pohodu so pozabili na vse, na Ponos, na čast in tudi na to, da s dvojimi krivičnimi dejanji samo podpirajo zločinske sile fašizma in s tem ogrožajo bodoči mir. Pred kratkim je sovjetski delegat uojal v Varnostnem svetu: »Varnostmi svet ne bi smel pozabiti, da po-jP petrolejskih polj in plovnih rek zivijo v teh deželah narodi.« Da, v nuših deželah živijo narodi, živijo in wlajo ljudje, ki se tega svojega dela colo zavedajo in zato tako herojsko branijo svoje pravice. Na naši zem-r Živi rod, ki je v trdi borbi za svo-1° svobodo spoznal, da bi radi neka-eri kupčevali z njegovo zemljo, z Negovo obaljo, kraškimi skalami za- ker v tej zemlji ne vidijo drugega 'akor »plovne reke in petrolejska P°Ua«, kakor je rekel Gromikov. Zakaj pa prav za prav gre na mi-t°'vni konferenci? Na mirovni konfe-renci bi poglavitno moralo iti za da kak, se ustvari v svetu nov mir. In °r so zastopniki nekaterih demo- kratičnih držav prišli v Pariz s po-s enim namenom, da ta mir skujejo, Pfuv tako so prišli nekateri zastop-lki mednarodnega imperializma na Mirovno konferenco z garnituro svo-j. odvisnih dežel z namenom, da jm bolj ovirajo demokratične naro-. Pri osnovanju trdnega miru. Da j temu tako, vemo predvsem mi v Pdijski krajini, katerim je že prve Jl\ prave svobode skalila imperia- Ustič mi pohotnost, ki je z rožljanjem 2 orožjem prisilila naše junaške bor-ce> da so zapustili svojo zemljo in Primorsko ljudstvo protestira proti novemu razkosanju svoje rodne grude. Skoraj pol milijona ljudi je pred dnevi v coni A dvignilo svoj glas: »Ml ne priznamo krivičnih odločitev, ki nam jih hoče vsiliti anglosaksonski imperializem!« Množice v coni A namreč preveč dobro poznajo, kaj se pravi živeti v siju »maksimalne demokracije«, ki jim jo nudi zavezniška vojaška uprava in jim tega ni treba hodit gledat niti v Indijo, niti v Južno Afriko ali kako drugo kolonialno deželo. Ti ljudje pa prav tako dobro vidijo, kaj je doseglo ljudstvo v coni B, kjer ima svojo oblast, kjer se kaže ljubezen do domovine v silnih delovnih uspehih, požrtvovalnem udarniškem delu, v nezlomljivi volji braniti to, kar danes primorsko ljudstvo ima, to je svojo pravo ljudsko demokracijo. Ne samo, da se politika anglo-ameriških imperialistov gabi primorskemu ljudstvu in ostalim demokratičnim državam, ta politika se je zagnusila celo poštenim ljudem v samih anglo-ameriških državah. Ameriško ljudstvo je prešlo od vedno bolj ponavljajočih se stavk do jasnih besed, s katerimi je obsodilo Trumanovo politiko. Spregovoril je bivši trgovinski minister Wallace in najostreje obsodil ameriški imperializem. Toda kako daleč so že imperialisti! Wdllaceja so vrgli iz vlade, misleč, .da so s tem zadušili klic demokratičnih ameriških množic, klic, ki je podoben našemu klicu: Obsojamo imperialistično politiko! In anglo-ameriški imperialisti gredo brezobzirno naprej, misleč, kot Hitler in Mussolini, da se nasilje nikjer ne ustavi, da nasilje ne vzbudi v poštenih ljudeh odpora. Spregovoril pa je tovariš Edvard Kardelj, ki je v imenu jugoslovanskih narodov dovolj jasno povedni, da jugoslovanski narodi, da Titova Jugoslavija ne bo podpisala nobenih odločitev, na katere ne bi sama pristala. Prav zadnji dogodki na mirovni konferenci pa so dokazali, da je V SENCI KRIVIČNIH SKLEPOV Mirovna konferenza je v znamenju enostavnega. brezvestnega npreglasovanja", ki ga vodi'o imperialistične države s pomočjo svojih kolonialnih slug Jugoslovanska delegacija, ki je odpotovala pred 2 mesecema v Pariz na zasedanje mirovne konference, je odhajala slovesno, spremili so jo z zaupanjem vsi jugoslovanski narodi, posebno pa še ljudstvo Julijske krajine v trdni zavesti, da se bo tam skoval pravičen mir, ki bo potrdil našo osvobodilno borbo in končno .dal Jugoslaviji to, kar ji po vseh pravicah pripada. Toda kmalu je postalo jasno, da da si vsi bodočega miru ne predstavljajo gotovim namenom, da ne zadostijo pravici, ampak da bodo odigrale vlogo številk glasovalcev, kakršno jim je določil vnaprej zapadni imperializem. Komaj se je mirovni konferenci posrečilo premagati prve težave, se je s postavitvijo osnutkov načrta mirovnih pogodb za premagane fašistične države, pojavila nova težkoča, ki so jo ustvarili previdni računarji zapada: namreč način glasovanja. Spomniti se moramo zahtev in ►-V?**»'»* Politika nasilja se kaže na tržaških ulicah ▼ obliki ciyilne policije z jeepi, na mirovni konferenci pa v obliki »preglasovanja« s pomočjo zastopnikov kolonialnih držav pošteno. Ni mogoče pozabiti vsemogočih poskusov, ki so jih sile nasprotnikov resnične demokracije vnašale že v načrt mirovne pogodbe. Male je manjkalo pa bi bila Italija celo odlikovana za sodelovanje s Hitlerjem. Sam postopek konference pa jasno kaže, da so nekatere delegacije, predvsem tiste, katerih države so bile v vojni najmanj prizadete, prišle na konferenco z že predlogov globoko ljudskih držav: SZ, Ukrajine, Belorusije, Jugoslavije, Češkoslovaške in Poljske, ki so zahtevale, da se uvede sistem dvetretjinske večine zaradi važnosti odobrenja predlogov. Že takrat je bilo govora, da se le na ta način lahko pravično rešujejo vprašanja, od katerih zavisi bodoči mir v Evropi in s tem tudi v ostalem svetu Dejstvo pa je, da so protidemokratične sile prodrle z načinom glasovanja. Anglosaksonskim imperialistom se je posrečilo zaradi trenutne gospodarske odvisnosti nekaterih držav od njih doseči v številu enaindvajsetih premoč in tako vtisniti nadaljnjemu delu konference imperialistični nasilni pečat, za katerega bodo nosili vso odgovornost. Dogaja se pač, da na poziv imperialistov pritrjujejo tudi njihovi sluge, kolonialne države, ki jih pri tem ne ovira niti misel, da glasujejo protizakonito, da ja-čajo svojega zatiralca, ker odklanjajo resnico in pravico. Sklepi se sprejemajo torej po željah imperialistov in zato nam konferenca prinaša odločitve, ki nikakor ne zadoščajo najmanjši pravici, temveč so skrajno nesramni, nepravični, tako da nasprotujejo vsakemu prirodnemu poštenemu mnenju ljudi. Vsa izogibanja in govoričenja -o človečanskih pravicah, ki jih od časa do časa vrže v svojem govoru kak brazilski, avstralski ali južnoafriški delegat, so podlo potvarjanje in obsodba njihovega lastnega protiljudskega delovanja. Jugoslavija ni predlagala nikoli kaj nemogočega ali se posluževala laži, pač pa je dovolj jasno povedala svetu, da se zaman trudijo imperialisti, da je stvar pravična in tudi če izglasujejo stvar kot pravično, ostane vseeno vedno še krivična. Sramotna stran konference je v tem, da bi radi s silo stlačili imperialisti pravico v vrečo in jo zavezali s preglasovanjem s skupino svojih podrepnikov. Bilo bi dobro, če bi spoznali dejstvo, da je jedro važnejše kot lupina, da bi mogoče pomislili na usodne posledice prav takega ravnanja, ki so sprostile pred kratkim v osrčju Evrope zverinski nacizem, ki bi jih skorajda pregazil, da ni bilo nekje Sovjetske zveze in Rdeče armade, da ni bilo jugoslovanskih partizanov in demokratičnih sil v svetu, ki so nevarnost razširjanja »Deutschland tiber alles« preprečili. Zgodovinsko važno pa bo vsekakor poslanstvo Jugoslavije, ki si je s svojo diplomacijo utrla pot kot politična velesila, ki brani dosledno pravice ljudstva, načela prave ljudske demokracije in interese vseh malih narodov, kar je za svetovni mir osnovnega pomena. Vsi, ki delajo na konferenci drugače gradijo mir, ki bi ga lahko označili za piškav in gradijo svet in življenje na preperele temelje, ki so se vselej pokazali za novo nevarnost v mednarodnih odnosih, ki koristijo lahko samo temu ali onemu brlečemu gnezdu fašizma. ; ljudi. Da je temu tako, je do-v®z, da nekateri niso hoteli poslu- ; sati glasu primorskega ljudstva, am-Puk so poslali k nam tako zvano raz-^jitveno komisijo. Da je temu tako, dokaz vsa krvava resnica več kot ^ftega leta trajajoče »svobode« pod ,W, nadalje grmenje z atomsko i vornbo, imperialistični »bavbav ko-tnv-nistične nevarnosti« in »obrambe vere« in vsa p0(na igra s sistemom Preglasovanja na samem zasedanju rtdrovne konference. V senci tega se erej kuje nov mir, ob katerem prav lt>lPerialistični eksponenti mečejo še 1,100o parolo, tako zva/no »nevarnost« n°ve vojne. In ob tem se primorsko ljudstvo V dfset in desettisočih množicah zbi-rčel,iu zavezniške vojaške uprave v coni »A ne najdemo enake primere, razen č« razgrnemo pred seboj kroniko fašistične diktature. Pa tudi tedaj ne moremo kljub vestnemu proučevanju izsiliti spoznanja, da je namreč fašistični režim »kulturnega Rima« razvil v enem samem letu svoje diktature takšno množino in globino protislovanskega delovanja, kot ga je zmogla civilizirana in zavezniška vojaška uprava. V tem pogledu sicer zasluži vse priznanje in nabrž tudi toplo zalivalo šorvindstičnih elemantov, ker jim nudi vsestransko pomoč pri dokazanih zločinih, zasluži pa tudi obsodim vsega demokratičnega, antifašističnega prebivalstva. Ni redek primer, da antifašist, ob vseh ukrepih in podvigih ZVU in njene desne roke v obliki civilne policije, poišče primerjavo v preteklosti in izpljune psovko fašistom, starim in novim na čast. Nekoliko se lahko zamislimo v metode britanskega imperija, ki se je potrudil najbrž na isti način priboriti petino zemeljske površine in z metodami ZVU vdahnil spoštovanje do matične zemlje. Sedaj razumemo, čemu tolika ljubezen do gosposkega rodu »lordov« in čemu tisoči mrtvih v Indiji, čemu letijo v Palestini mostovi v zrak. čemu se Indonezijci borijo z izredno hrabrostjo. Iz istega vzroka so najbrž nemiri v Egiptu. Grčija si je celo s sodelovanjem angleške vojske (najbrž ima ta isto disciplino in izvežbanost kot pri nas ZVU, končno je tudi angleška in iz iste kasarne) priborila monarhijo, povrh so ji darovali kralja in neredi v Grčiji se bihko pripišejo »simpatiji« širokih ljudskih množic, ki »komaj« in »nestrpno« pričakujejo vladarja. Vladar je sicer staromodna pojava, kralj je pa le. Če je angleški imperializem tako sklenil in če je pritrdil iz druge strani Oceana še ameriški, tedaj lahko z glasovanjem (kot se godi v Parizu) dokažejo svetu, da uvajajo »demokracijo« in svet jih mora oboževati in hvaliti. Kdo bi hodil v daljno Indijo, Indonezijo in Egipt, ko ima tako pri roki ZVU, kar pomeni predstražo pravega imperializma. Če bi hotel na potovanje, da si pogledaš »blaginjo« recimo Indije ali pa tudi Grčije, bi rabil najmanj teden dni in v enem tednu se zgodi toliko svinjarij in lopovščin v coni »A« — v paradižu ZVU, da bi bil krepko prikrajšan in najbrž bi iz daljne tujine, kjer sije sonce britanske pravičnosti, prinesel celo enake podatke. Do JK goji ZVU sila simpatij — saj se guvernerji povsod trudijo, da ni si pridobili simpatije ljudstva. Eden zapira šole, drugi krade ip ropa ljudske ustanove, tretji hvali delovanje fašistične civilne policije, četrti zopet prireja parade in meče otroke iz počitniških kolonij in zasega mladinske domove. Tako bi se menili lahko v smešnem tonu, če ne bi bile prilike take kot so. Ne moremo trditi, da bi se ZVU le enkrat samkrat spozabila in prenehala s terorjem. Razmere se zaostruje jo, ne zato, ker tako hoče ljudstvo, ki si želi in zahteva demokracijo, temveč, ker stopnjuje ZVU s svojm nasiljem. Pošteno ljudstvo je zvesto svojim načelom, v vsem početju ZVU vidi jasno samo bistveno stvar. Ugrabiti mu hočejo pravice, zarisali bi radi krivične meje In zasužnjli ljudstvo, ki je toliko krvi in imetja žrtvovalo, da izbriše s sebe sramoto hlapčevstva. Majhno herojsko ljudstvo se bori proti vsej svetovni imperialistični požrešnosti, ki vidi le tržišča in denarne interese, brani pa se videti ljudstvo. Zato takšen teror, zato vse krivice, samo da si utre j>ot k izkoriščanju. Množice pa mislijo drugače. Prav sedaj ko v Parizu rišejo črte, ki pa so zaradi nadštevilnih angloameriških hlapcev bolj ali manj krivične, je v ljudstvu zagorelo in se je sprostil vat ogorčenja. Tisoči se zbirajo k demonstracijam proti »francoski črti«. Brda in Soška dolina je spregovorila, goriški antifašisti branijo pridobitve osvobodilne borbe, kar predstavlja za vsakega slovenskega ali italijanskega antifašista njegovo čast, njegovo neodvisnost in svobodo. Ljudstvo se bori, ker je pošteno, ker ne more dopustiti ponovnega suženjstva, ker je na svoji zemlji. Tržaško delavstvo, kateremu grozi bodočnost anglo-ameriške kolonije, je spregovorilo s stavko. 45.000 delavcev zavirača vse spletke mednarodnega imperializma v škodo delovnega tržaškega ljudstva, ker so delavci zavedni in svo- bodni ljudje, ki so sposobni vladati sami sebe. Poudarjajo, da hočejo statut, jim bo zagotovil potrebno neodvisnost, ker nočejo pod nobenim pogojem po®*® ti kolonialni podložniki kakršnega koo imperializma. . ,. Ljudstvo cone »A« se je pripravi] " no boriti in se bo borilo z vsemi silam proti vsiljeni »francoski črti« in nas!. nemu anglo-ameriške mu imperializmu, Ki hoče že priborjene pravice oropati i11 ^ ponovno prodati državi, koder še vedn cvete znani fašizem. In ker ZVU ne doseže ničesar brw nasilja, ki je bistveno orožje imperar lizma, hoče v poslednjem času prisih ljudstvo, da bi glasovalo za internaciO' nalizacijo J K. Tako nizko je zašel gu' verner na bovškem in še drugi giwcr' nerji v Soški dolini, ki so na razne čine, posebno pa z nasiljem hoteli liti podpise. vsef Okupacijske sile so dvorile po coni »A« kampanjo za podpisovanje, das je to protizakonito in nosi za to odgovor^ nost ZVU, ki bo tako stala s svojim d®' lovanjem v dobi zasedbe nosilec odgovornosti in zgodovinski primer im' silja. ZVU bi rada izsilila glasovanje za internacionalizacijo Zavezniške okupacijske oblast v coni A vodijo kampanjo med maloštevilnimi profašisličnimi elementi za internacionalizacijo in priključitev k svobodnemu ozemlju Trsta čim večjega ozemlja JK. Na sedežih okrajnih guvernerjev v Soški dolini so zbirali podpise za priključitev Soške doline k tržaškemu svobodnemu ozemlju. Uradniki Zavezniške vojaške uprave so na razne načine skušali prevarati ljudi in jih prisilili, da se podpišejo za internacionalzaoijo. V le zadeve se je vmešaval sam guverner. Na Bovškem je dal pobudo za zbiranje podpisov za internacionalizacijo Ju- lijske krajine guverner kapetan Beatt in izjavil svojim uradnikom: »Sedaj je c»6’ da se izkažemo.« Na podlagi njegove izjavo so pričeli v uradih bovškega okrajnega guvernerja zbirati podpise. V vas Žago v bovškem okraju je P1^ šel zbirat podpise tolmač tamkajšnjega guvernerja Buttolo Primo. V vas L®» ■Cezsoski so prišli zbirat podpise za jn' ternacionalizaoijo dve dekliti in en mladenič v spremstvu zavezniškega vojaka- Kampanjo podpisovanja vodijo okupacijske oblasti po vsej coni A Julijske kraijne. ZVU pomaga italijanskim oblastem ropati vojni plen jugoslovanske armade in ljudsko imovino Italijanske oiblasti in različne itali-1 mnogo vagonov italijanskega izvora, kj janske ustanove odvažajo pred očmi ZVU I so vojni plen JA. Po (Klinoma so izropa*1 tudi goriški deželni muzej, odkoder 6° odpeljali mnogo umetnin velike vred' n osti. Veliko goriško opekamo v ulic* S. Gabriela so popolnoma opustošiH, ^ notranjost Italije so odpeljali vse najvažnejše stroje, vse lesene naprave za su' šenje opeke in telegrafske drogove. Vedno hujši teror nad slovenskim ljudstvom v Benečiji iz Gorice v notranjost Italiije najrazličnejše umetnine, ljudsko imovino in vojni plen Jugoslovanske armade.. Italijanska železniška uprava je popolnoma oropala severno železniško postajo v Gorici, odkoder je odpeljala v notranjost Italije 400 nemških in 50 francoskih vagonov, veliko število parnih strojev in Vojnohujskaška kampanja in tenor, ki ga izvajajo v Benečiji italijanske oblasti, se vsak dan bolj stopnujeta. Dan za 'dnem dovažajo orožje proti coni A Julijske krajine, ki ga nato v obmejnih vaseh razdeljujejo med pripadnike desničarskih strank. To delo opravljajo predvsem karabinjerji ih ozopovci. Do-, bavitelji orožja izvršujejo tudi aretacije naprednih domačinov. Te dni so aretirali Geloni Alda iz Pudaten in ga odpeljali v čedadske zapore, češ da je vnet pristaš Jugoslavije. Trušnjaku Danilu iz Grlika so grozili z ustrelitvijo, ker je bil partizan. Županstvo v šent Lenartu je izdalo ukaz, da morajo 20. t. m. kmetje pripeljati na dražbo vse konje, ki so jih Po vsej Goriški je ljudstvo protestiralo proti francoski črti Na vse manevre italijanskih imperialistov in predloge nekaterih politikov, ki skušajo razkosati Julijsko krajino, je prebivalstvo Goriške odgovorilo s spontanimi ljudskimi zborovanji. Dne 18. t.' m. je bilo množično protestno zborovanje v Dobrovem v zahodnih Brdih, ki so se ga udeležile ogromne množice briškega prebivalstva. Ljudstvo je ponovno obsodilo francosko črto in jo ožigosalo kot manever imperialistične politike. Veliko zborovanje je bilo tudi v go-riškem predmestju Solkanu, kjer je nad tisoč ljudi protestiralo proti zavlačevanju rešitve vprašanja Julijske krajine in manifestiralo za čimprejšnjo priključitev k Jugoslaviji. Ko je na trgu zborovalcem govorila neka ženska, so pridrveli civilni policisti na motorjih in kamionih in razganjali ljudi. Zborovalci so prepevali in vzklikali ter nadaljevali z demonstracijami, čeprav je policija streljala. Zavezniške oblasti ne dovoljujejo zborovanj tn se trudijo na vse načine, da bi v času, ko razpravljajo v Parizu o razmejitvi med Jugoslavijo in Italijo, zadušili voljo ljudstva. Spontana zborovanja razbijajo z brutalnim nastopanjem policijskih sii. V Kanalu je okrajni odbor SIAU pred 10 dnevi vložil šest prošenj za zborovanja po vaseh, od katerih je ZVU odobrila samo eno s pogojem, da mora biti zborovanje v zaprtem prostoru, kamor naj prihajajo udeleženci le posamično. S spontanimi in odločnimi nastopi ljudskih množic goričkega okrožja na teh zborovanjih je prebivalstvo pri oblasteh doseglo, eia so aretirale znanega CLO-ovskega terorista, ki je pred nedavnim zabodel goriškega dopisnika lista »II Lavoratore«. prejeli od nekdanjega beneškega bata-ijona, ki je spadai v sklop 9. korpusa NOV in POJ. Beneški bataljon je t® konje v borbah zaplenil sovražniku jih izročil revnim domačinom za iioine* pri obdelavi žemlje. Italijansko župan* sivo nima ni kake pravice prodajati vol* ni plen JA na dražbi. Beneški Slovenci pri vseh ieh nasiljih, ki jih izvajajo na slovenski zen*' Iji italijanske okupatorske oblasti, ne morejo in nočejo verjeti slovesnim e^1' ljubam italijanskih državnikov in delegatov v Parizu o pravicah slovenske m»M' šine v Italiji. Beneški Slovenci najostreje obsojajo imperialistične zahteve bab" janskih politikov po slovenski zemlji )D njihovo gonjo proti novi Jugoslaviji. V odgovor na ves ta teror, proiijui!0' slovansko gonjo in na imperialističe® zahteve italljanskh državnikov v Parizu so beneški Slovenci 14. t. m. odgovorih in raztrosili po vsej svoji zemlji letak®’ v katerih poudarjajo pomen današni® zgodoivnske borbe. Beneško ljudstvo noče postati plen italijanskih imperiai*' stičnih izkoriščevalcev, zalo odločno zahteva priključitev celotne Benečije k Jugoslaviji. , Čeprav so importirani profašističu* elementi zaradi odločne manifestacij® njivah in stiskalnice za grozdje, vendar streljali naslednjo noč jio beneških vaseh, jim uničevali jesenske pridelke P0 na tali način ne bodo ustrahovali beneških Slovencev, ki bodo nadaljevali z odločno borbo za priključitev k Jugo* slaviji. Tržaško ljudstvo je dovolj civilizirano, da si lahko samo vlada V zvezi z novim političnim položajem, ko liočejo imperialistične sile spraviti tržaško ozemlje v jjoložaj kolonije, se je sestal v Trstu plenum Mestnega odbora SIAU za Trst. Po daljšem in obširnem govoru predsednika tov. Ferlana, hi je razkrinkal današnjo politiko ZVU v Trstu in coni A ter manevre angloam®' riških imperialističnih krogov, je Petnim soglasno sprejel resolucijo, naslovljeno tajniku mirovne konference v Parizu, v kateri je rečeno med drugim: Velike demonstracije v Brdih proti francoski črti V goričkih Brdih so bile zadnje dni velike demonstracije, na katerih je ljudstvo protestiralo proti sklopom v politično teritorialni komisiji za Italijo, ki niso upoštevali jugoslovanskih predlogov glede pravične jugoslovansko-italijanske meje. V Steverjanu, Vipolžah, Cerovem in Neblu se je zbralo na tisoče ljudi, ki so prišli iz vseh briških vasi. Ljudstvo je najostreje protestiralo proti takim sklepom in izglasovalo resolucijo, v kateri poudarja, da ne bo nikoli odstopilo od svojih pravic do samoodločbe in svobode, ki si jih je samo priborilo. Briško ljudstvo noče Italije, temveč se hoče priključiti Jugoslaviji. Italijanski šovinisti terorizirajo Slovence v Kanalski dolini Kakor v Slovenski Benečiji so tudi v Kanalski dolini italijanski policijski organi in razne italijanske šovinistične skupine, ki uživajo vso podporo italijanskih upravnih oblasti, pričeli izvajati nasilno politiko nad tamkajšnjimi Slovenci. 16. t. m. je skupina italijanskih šovinistov vdrla v stanovanje zavednega slovenskega borca tov. Križmana in mu uničila hišne premičnine. Vandali so povzročili nad 150.000 lir škode. Ameriška policija je bandite takoj po aretaciji spustila na svobodo. Slovenski in italijanski antifašisti so dnevno podvrženi strahovanju in napadom teroristov. Pred dnevi je skupina oboroženih teroristov na cesti med Žab-nico in Trbižem napadla trgovca Ojciu-gerja iz Žabnice, ga ranila s štirimi streli iz pištole in mu odnesla 150.000 lir gotovine. Oboroženi napadi na posamezne ljudi, predvsem na slovenske in italijanske an. tifašiste so vedno pogostejši v videmski pokrajini. Za te zločine so odgovorne tamkajšnje italijanske oblasti, ki dajejo nekaterim italijanskim političnim organizacijam proste roke, da javno oboro-žujejo svoje pristaše in dovažajo najrazličnejše orožje v obmejne kraje goriške pokrajine. Slovansko - italijanska antifašistična unija zavrača trditve, da naj služi t° ozemlje za očuvanje mednarodnega i11 krajevnega miru. Taka odločitev ni v interesu prebivalstva, temveč v interes*1 imperalizma, zasužnjevalea narodov, kar se najbolj izraža v nekaterih načrtih statuta, ki ga hočejo vsiliti tržaškem** prebivalstvu in mu hočejo odvzeti vS° pravico suverenosti. Slovansko-italijanska antifašistična unija v imenu vsega prebivalstva odločno zavrača vsak načrt statuta, ki ne bi zagotovil domačem** prebivalstvu popolne suverenosti v zakonodajni im izvršni oblasti. SIAU izjavlja, da tu ni nikakih nacionalnih sovraštev, kakor trdijo imperialistični krogi z namenom, da bi opravičili svoje za-sužnjevalno-kolonialue načrte. Zato proglaša vsemu svetu, da se bo ljudstvo borilo z vsemi svojimi silami prot! anglosaksonskemu imperializmu, ki ga hoče postaviti na stopnjo kolonialnih «a‘ rodov. Tržaško ljudstvo je dokazalo že mnogokrat, da je na stopnji visoke politične zrelosti in da mu vsled tega pripada polna oblast, da si svobodno vlada samo sebi. Vedno se je in se bo borilo prot* nasilju. Okrafni plenumi ZMJK Preči pričetkom trimesečnega »Tekmovanja priključitve k Jugoslaviji« so povodom okrožnega plenuma ZAMJK, 7 A M tv ° ,vse^ okrajih plenarni sestanki, katerih so se udeležili pred-" aYnik1 mladinske organizacije iz vseh Ptonumi so tako predstavljali "aivisji okrajni forum ZAMJK in kot ‘aki prikazali tako lahko manjkljivosti dosedanjega sodelovanja, or si na podlagi izkušenj dela v Tito-em tekmovanju zadali nove naloge mla-i orSan^zacije in nove načrte dela Vjitekmovanju »Priključitve k Jugosla- , katere so bile osnovne ugotovitve ten plenumov? Spričo velikega delovnega poleta v itovem tekmovanju se je mladinska organizacija bavila skoraj izključno z de-P« obnovi, s pošiljanjem mladine v. mladinske delovne brigade, z reševa-niem tekočih tehničnih problemov; ni Pa posvečala dovolj pažnje svoji vzgoji, mladina v osnovnih organizacijah ni v zadostni meri čitala, še manj pa študirala naše časopisje in vsled tega ni mogla ugotavljati stanje na vasi. Tako )e vsled te pomanjkljivosti ponekod mla-Jhna nasedla skrbno zavitim in prikri-tim parolam posameznih reakcionarjev, S katerimi hočejo prav našo zavedno mladino odtegniti od organizacije ter njene hodilne fronte. mnenje vse mladine in uspešno ugotovili vse po- prav svoje mladinske voditeljice Osvo- Plenumi so ugotovili, da vsi uspehi, ki jih je dosegla mladinska organizacija, ne. izvirajo samo iz notranje trdnosti naše organizacije, katero bi nam dala predvsem čvrsta politična vzgoja, temveč iz splošne pripravljenosti mladine za delo. Mladinska organizacija na znotraj mnogokrat ne daje videza trdnosti organizacije naše mladine, ki ima slavno tradicijo iz narodno-osvobodilne borbe. Usnovni mladinski aktivi v tovarnah, Podjetjih, vaseh in šolah še danes ne yodìjo spiskov in pregleda med svojimi mani ter ne vodijo računa o razvoju Posameznih mladincev in njihovem dvigu. Napake posameznih mladinskih funkcionarjev ali pa posameznih mladincev so slabo vplivale na tisto mla-dmo, ki je še izven organizacije in ji s tem otežkočali vstop v organizacijo. Mladinski predstavniki so ugotovili, da še do danes ni vsa mladina sezna-n)ena, da mora vsak član organizacije Plačevati mesečno članarino in je v tem Pogledu vladala prava nerednost. Poleg teh osnovnih pomanjkljivosti Pa so plenumi ugotovili, da je mladinska °rganizacija posvečala ponekod mnogo Premalo pažnje pionirski organizaciji in lizkulturi ter vzgojndmu delu v fizkul-turnih društvih, kar je imelo slabo poledico za vzgojo naših najmlajših ter je fizkultura izgubljala včasih svoj cilj: lačanje ljudskih množic. Ena izmed prvih nalog, ki so jo ple-numu ZAMJK postavili, je bila: v »Tek-movanju priključitve k Jugoslaviji« posvetiti veliko pažnjo politični, ideološki 'P kulturno-prosvetni vzgoji naše mladine. Zato bo vsa mladina študirala na JPožičnih študijskih sestankih Osvobodilne fronte, a poleg tega ustanavljala svoje študijske krožke, čitalne grupe, iterarne krožke, ustanavljala dramatske ‘p pevske krožke. Za študij ter vse vzgojno delo so okrajni sekretariati čAMJK že prejeli potrebna navodila. '.Da bo mladina lahko čim intenziv-Ppje in učinkovito reševala vse gospo-uarske probleme, pripomogla k dobri °hdelavi polj, vinogradov, pri negovanju Sadnega drevja, pri živinoreji, se bo seznanjala potom raznih strokovnih predavanj ter strokovnih tečajev tudi z vsemi temi problemi. Vse to znanje bo mladina uporabljala Zato, da se bo še uspešneje in neiz-' Prosno borila proti vsem tistim, ki še danes skušajo po vzorcu mednarodne jeakcije zagovarjati fašizem, s tem razklati našo skupnost ter skruniti kri na-SJP žrtev, ki jih je primorsko ljudstvo skupno z jugoslovanskimi narodi žrtvovalo prav v borbi proti fašizmu. S svo-Jim gospodarskim in strokovnim znanjem Pa bo pomagala k dvigu splošnega blagostanja našega ljudstva in s tem dokazala, da zna z vsemi načini utrjevati In razvijati pridobitve naše narodnoosvobodilne borbe. Ker je za uspešno načrtno delo naših ovganizacij nujno potrebna evidenca nad vsemi člani ZAMJK, bo vsak predsed-nik aktiva vodil točno kontrolo nad svojimi člani. V organizacijo pa bomo Pritegnili še vso tisto mladino, ki danes vsled našega pomanjkljivega dela in oz-Posti posameznih mladincev še stoji ob 'rani, tako da bo na ta način dana Jožnost prav vsakemu poštenemu mla-dlncu in mladinki, da se vzgaja v okviru iJadinske organizacije. Zato, da bodo predsedniki aktivov lahko čim bolje vodili mladinsko organizacijo, se bodo na okrajnih centrih vršili 14-dnevni sestanki vseh predsednikov, na katerih bodo dobili najosnovnejša navodila za delo v svojih aktivih. Veliko pomanjkljivosti pa so poedine mladinske edinice pokazale pri plačevanju članarine, ki je dejansko najvažnejši dohodek mladinske organizacije. Okrajni plenumi so sprejeli sklep, da se tudi to uredi in bo v bodoče vsak tajnik aktiva odgovoren za redno plačevanje članarine in vodenje blagajniške knjige. Okrajni plenumi so prevzeli nalogo, da bo po vseh šolah postavljena pionirsko organizacija, v okviru katere bomo organizirali skupno učenje pionirjev v krožkih, da bodo njihovi učni uspehi čim boljši ter jim nudili vzgojo na kulturnem, prosvetnem in fizkultumem polju. Mnogo več pažnje bo mladinska organizacija posvetila samemu učenju dijakov v naših srednjih šolah, katerih osnovna naloga je učenje, s katerim bodo čim več koristili celotnemu narodu. Mladinska organizacija bo izvajala z isto resnostjo in odgovornostjo naloge na področju fizkulture, kot na vseh sektorjih dela ter pristopila k ustanavljanju fizkulturnih aktivov ter v njih mladino vzgajala. Da pa bo mladina te naloge čim načrtneje izvajala, so plenumi izbrali višjo obliko organiziranega dela, t. j: v okviru tekmovanja priključitve bodo osnovne mladinske organizacije sprejemale svoje obveze, in sicer na na ta način, da bo od celotnega tekmovalnega na-ffrta na vasi, mladina prevzela del tega načrta na svoja ramena, poleg tega pa si' zadala še naloge, ki jih bo izpolnila za utrditev svoje organizacije. Delavnost, zanimanje, ki so ga plenumi pokazali, so nam dokaz, da je mladina pripravljena delati na vseh sektorjih dela, tako gospodarstvu kot politični vzgoji in s tem svojim delom utrjevali največjo pridobitev naše borbe — našo ljudsko oblast. Plenumi so dali jasno čutiti, da bo šla mladina neizprosno preko tistih, ki še danes nočejo videti silnih žrtev in naporov, ki jih je dala in jih še daje ona in ves narod za svojo osvoboditev, za dosego osnovnih pravic, za zgraditev porušenih domov, za svojo lepšo bodočnost. KDO SO NAŠI UDARNIKI Naši udarniki dobro vedo, da se moč ljudske oblasti kuje v tovarnah, v rudnikih, v delavnicah, na polju, v delovnih brigadah, kratkomalo da se moč naše ljudske oblasti kuje v delu prav tistih, ki imajo oblast v rokah v delu celotnega delovnega ljudstva . Naši udarniki dobro vedo, da se moč ljudske oblasti kuje v tovarnah, v rudnikih, v delavnicah, delovnih brigadah. Res, prav za prav kdo so naši udarniki? Mnogo imen že poznamo, toda vse to krdelo preko 60 imen udarnikov Titovega tekmovanja nam še ne pove vsega. Ta imena nam še ne povedo, da je dejansko z imeni udarnikov najtesneje povezan silen uspeh Titovega tekmovanja, da je z imeni udarnikov povezana obnova preko 1400 hiš, da je s temi imeni tesno povezan dvig proizvodnje v rudniku v Bistrici, v Vremski dolini, v Idriji, Falersci, Scarpi itd. Kdo so potem naši udarniki? To so namreč tisti delovni ljudje, ki se bore z vsemi silami na vseh področjih dela za to, da bi vsem ostalim pokazali, kako je treba pristopati k delu, kako delati, ker vedo, da se s tem pravi dokazati ljubezen do svoje domovine. Naši udarniki dobro vedo, da se moč ljudske oblasti kuje v tovarnah, v rudnikih, v delavnicah, v delovnih brigadah, kratko malo da se moč naše ljudske oblasti kuje v delu prav tistih, ki imajo oblast v rokah, v delu celotnega delovnega ljudstva. Naši udarniki so lik tistih novih ljudi, v katere nas prekaljuje naša Osvobodilna fronta, so tisti ljudje, ki so odvrgli vso šaro starega in vnašajo v delovne vrste nov odnos do dela, nov tempo dela, nov pristop, iznajdljivost, požrtvovalnost itd. Da pa bomo dobro mogli slediti Mizarska delavnica Je začela rasti iz tal, Idrijčani jo bodo zgradili sami s prostovoljnim delom našim udarnikom, je treba, da jih dobro poznamo ih da dobro poznamo njihovo pot. Zato ga ne sme biti delovnega človeka, ki ne bi poznal s področja svojega dela udarnika in njegovih uspehov, ki ne bi vedel, kakšne delovne norme je dosegel naš udarnik, kakšne stroje je iznašel itd. V delu naših udarnikov se kuje tudi trdnost delovnega ljudstva. Naš kmet je že prisluhnil tempu strojev zato, ker ve, da mu obetajo traktorjev, mlatilnic; zato, ker ve, da se v tovarnah dela zanj, zato da se mu olajša trdo delo na polju, v gozdu in drugod. " Preko 60 imen poznamo iz Titovega tekmovanja, preko 60 sijajnih uspehov, ki so bili naša vodeča sila, vodilna sila vsem delovnim brigadam, vsem, ki so s prostovoljnim delom delali pri obnovi ali pa s požrtvovalnim delom v tovarnah in rudnikih. Tesno so povezani vsi delovni ljudje s svojimi udarniki, ker so jim ti pokazali pot, ki jo morajo hoditi. Naši novi udarniki torej niso samo 60 suhih imen, 60 suhih številk, ampak živa kri naših delovnih množic. Pionirji novega dela so eden izmed temeljnih kamnov naše lepše in srečnejše bodočnosti. »DAN UDARNIKOV« Ljudstvo odlikuje svoje udarnike Ljubezen do dela je v nas živa, zato je Jugoslavija nepremagljiva. Da, nepremagljiva, ker jo čuva udarniška kri, ki noč in dan ustvarja, gradi v silnem poletu Titove obnove domove, žrtvovane za svobodo. Živeli udarniki, naš ponos in dokaz, da je v enotnosti zdravje in moč, da je v skupnosti prava pomoč, ki izpremi-nja občutek trpljenja v srečno zavest rasti in vstajenja. Dne 6. oktobra bo v Ajdovščini »dan udarnikov«. Tajništvo PP N00 je povabilo vse udarnike Vzhodno-primorskega okrožja, da se jim v imenu vsega delovnega ljudstva javno zahvali za njihovo neumorno in požrtvovalno delo. S tem bo dal naš okrožni oblastveni organ priznanje tistim, ki so največ doprinesli prav k utrjevanju naše ljudske oblasti — skupno z ostalimi delovnimi množicami našega okrožja. Naši delovni ljudje so s svojimi napori spravili v tek tovarne, izumili nove stroje. Bučanje teh strojev, pesem krampov in lopat, pesem nešte-vilnih delovnih brigad je v kali zadušila misel, da bi se dalo mladi ljudski oblasti škodovati. Prenekate-re »prižnice« so rohnele, da je greh prostovoljno delati, pa so jih prekričali stroji žag in tovarn, pesem delavcev in delovnih brigad, prekričala jih je resnica. Dvignile so se obnovljene tovarne, žage, opekarne in naš človek je dobil les, opeko, cement, premog za svojo obnovo. In v tem silnem delovnem poletu so rasli naši udarniki. Zato >dan udarnikov« ni samo dan 60 najboljših, ampak je dan vseh tistih poštenih ljudi, ki niti za trenutek niso podvomili v moč svojega dela, torej je »dan udarnikov«, dan vsega primorskega ljudstva. Dne 6. oktobra bo torej naše ljudstvo odlikovalo svoje najboljše v Titovem tekmovanju. PRVA UDARNIŠKA NEDELJA V VIPAVSKEM OKRAJU 7000 Ijucfti v enem dnevu na prostovoljnem delu Prvi dan trimesečnega tekmovanja za priključitev Julijske krajine k Jugoslaviji se je udarniškega dela v vipavskem okraju udeležilo 7000 ljudi in so napravili naslednje: Popravili so 7153 m2 poti, oči-stili 5250 m2 jarkov, pripravili 68 kub. metrov kamenja, prenosili 17 tisoč 600 kom. opeke na 50 m daljave, nakopali 100 m3 peska za obnovo, pripravili 105 m3 drv za apnenico, očistili 190 m3 materiala iz ruševin, stesali 2 m3 tramov za ob- V Idriji se je vsa mladina organizirala v delovno brigado Mladina iz mesta Idrije je z veseljem sprejela novico o tekmovanju za priključitev k Jugoslaviji, ker bo v tekmovanju znovič dokazala z delom, kaj je njen cilj in kakšne so njene zahteve. Že v času Titovega tekmovanja je mladina Idrije dovolj jasno pokazala, da edino priključitev celotne Primorske lahko zadovolji te zahteve in v njej zopet utrdi vero v zaveznike. Sedaj, ko se pred mladino postavlja nova naloga, hoče mladina to ponovno dokazati. Tajniki rajonov in uličnih odborov so že ves pretekli teden delali na načrtu organizacije tekmovanja. Sklicali so sestanke in na teh sestankih se je vsa mladina organizirala v delovno brigado, ki je razdeljena na 11 čet. Vodstvo brigade je bilo soglasno podeljeno tov. Ivanu Vinklerju, predsedniku ZAMJK za Idrijo. Vsaka četa na sestanku si je izvolila še posebej svojega komandirja čete, kateri na vsakem prostovoljnem delu razporejuje delovne moči in pazi na organizacijo dela. Vsak komandir čete je določil statisti- Cestarji v čepovanu so postavili obveze za novo tekmovanje „y nedeljo, dne 15. septembra se je S1‘ masovni sestanek podružnice v 'Tovanu. Zborovanje je otvoril tov. predsed-k podružnice Šuligoj Štefan, nato je ‘dal besedo tov. tajniku KMS Grgar-'• kateri je prikazal ogromne uspehe !mesečnega Titovega tekmovanja ter 'vedbo Parade dela, kar je člane zelo mdbudilo. Nato je orisal naloge, ki as čakajo v no.vem trimesečnem tekmovanju priključitve. , Po raznih točkah dnevnega reda je r.1Rla na vrsto sestava načrta za novo Vkmovanje. Pri tem so se tovariši ne->ohko ustavili, nakar so začeli poda-i. Predloge na predloge. Vsak član 1 rad videl, da bi njegov predlog I Prejeli, kar pa ni bilo mogoče, ker je ^Jlo predlogov preveč. Rezultati naer- k Nabava sindikalne zastave za mmrpžnico. še preden se je popolno-m®- sklenilo, so takoj segli ro denarpi- čarja čete, kateri vodi točno statistiko številu udeležencev in številu delovnih ur ter opazuje, kakšen odnos ima mladina do dela. Mladina v načrtu tekmovanja si je zadala, da bo zgradila stadij on za fizkulturo, katero delo ne bo oviralo mladine, da ne bi pomagala pri drugem, bolj nujnem in potrebnem delu. — Določeno je bilo, da bo v nedeljo, dne 22. septembra, množično udarniško delo. Že pred določeno uto je godba odigrala budnico. Ob 5. uri pa se je mladina zbrala na Titovem trgu ter odkorakala na delo za regu- liranje terena, kjer se bo gradil štadi-jon. Delo je trajalo do 10. ure ter so nato vsi odkorakali na Titov trg. kjer jim je podal kratek govor tov. Aljančič. Govoril je mladini, da naj znova pokaže, kakšne so njene naloge in kakšen cilj bo dosegla s svojim udarniškim delom. Uspeh pri delu je bil dober. S kopa-panili je bilo 5000 m= grive v globočini 15 cm. Udarniškega dela se je udeležilo 210 mladincev in mladink, ki so skupno napravili 1050 delovnih ur. Mladina se je obvezala, da bo vsak dan ena četa odšla na prostovoljno delo, ki bo trajalo po 4 ure. Odbor ZAMJK cali in ixmujali denar -tajniku KLS. Kmalu je bilo od samih 19 članov nabranih 5684 lir. . 2. Sklep, da bo vsak elan delal udarniško pol ure na dan. 5. Da v teku treh mesecev bo napravil še izven tiste pol ure — 6 m1 gramoza za ceste. 4. Obvezali so se vsi, da bodo v teku treh mesecev napravili tri udarniške nedelje pri obnovi in prispevali 50 lir mesečno. 5. Odklonili so vsi plačani letni dopust, razen treh ali 4 dneh, kateri so jim nujno potrebni za napravo drv za zimo. Poleg tega smo jih videli tudi na Paradi dela v Ajdovščini, kako organizirano so prikazali z raznim orodjem svoje delo. , Samo že s tem so člani cestarske podružnice prikazali svojo zavednost in discipliniranost, ne da bi podajah še mnogo drugih primerov. Želja vseh članoiv je, da se to priobči v listu. Udarniki so pripeljali v vas Kozjane opeko Udarniško delo množičnih organizacij v Spodnji Idriji pripravljala se Tudi člani vseh množičnih organizacij v Spodnji Idriji so se skupno dogovorili glede skupnega delovanja v novem tekmovanju. Tako se je na prvo udarniško nedeljo udeležilo 65 tovarišev in tovarišic raznega prostovoljnega dela. V svrho izboljšanja higiene se je čistil vodovod, nadalje se je počistila šola, odvažale 'in čistile so 1 urah v skupni vrednosti 12.000 lir. se ruševine opeka. V splošnem si je prebivalstvo Spodnje Idrije zadalo kot prvo nalogo, čim-prej obnoviti številna poškodovana stanovanja, da se na ta način preskrbijo strehe našim delavskim družinam. Vse delo je bilo izvršeno v 294 novo, pripravili 20 m3 raznega gradbenega lesa in pokrili z deskami 409 m2 strehe, napravili 60 m2 betonskih plošč, 32 m3 noVega zidu, prevozili 115 m3 peska za obnovo hiš, posuli cestišča 2000 m2, porušili 12 m3 ruševin ter razmestili 25 lesenih drogov po liniji za napeljavo električnega toka. Nadalje so napravili 147 in2 navadnega stropa s slamnico. 20 m2 ometa zidu, 10 m3 hlodov ter 12 m3 opornega zidu. Poleg tega so napravili z živino in s štirimi kamioni 156 prevoznih ur. — Profesionalnih in težaških udarniških ur se je napravilo 7080, kar znaša storilno vrednost 241.822 lir, ter zgoraj navedena pi-iprava materiala 20.400 lir, skupno torej 262.222 lir. Gorenji Lokovec tekmire Tudi v našem kraju smo 15. t. m. praznovali tretjo obletnico SNOS-a, ki se je izrekel za priključitev slovenskega Primorja k Jugoslaviji, pod geslom vsi na udarniško delo, za obnovo naše, porušene in opustošene domovine. S tem smo se še bolj povezali v udarniškem duhu in j pokazali enotnost prebivalstva našega ' kraja, za čimprejšnjo priključitev vsega Primorja k materi Jugoslaviji. Kljub maloštevilnemu prebivalstvu smo obnovili nad 500 m ceste, ki vodi iz Gor. Lokovca in ga veže s Čepovansko cesto. Pripravili smo in uporabili 9 kub. metrov gramoza. Pri čiščenju od okupatorja požgane hiše smo pospravili približno 10 kubičnih metrov ruševin Skupno smo opravili 268 udarniških ur. in s tem ponovno dokazali nasprotnikom naše ljudske oblasti, odločnost in borbenost za dosego pravic ljudstva našega Primorja. Istega dne ob 16. uri je bila kulturna prireditev PD »Simona Gregorčiča« iz naše vasi. Na sporedu je bil govor, igra, recitacije in pesmi Prireditve se je udeležilo skoraj vse prebivalstvo. Ves donos od prireditve smo naklonili RKS. Bremec Ludvik Delo naših udarnikov gre v svet Iz tovarne »Sikla« v Št. Petru na Krasu je bilo te dni poslanih v inozemstvo deset vagonov, 200 m3, lesovinskih plošč raznih debelosti in vrst. To je prva večja pošiljka, ki so jo poslali v druge države, odkar delavci delajo in vodijo tovarno sami. Te plošče bodo služile za izdelavo ladijskega pohištva in za tapeciranje sten v kabinah. Slovenija se pripravlja na volitve Za volitve ne obljubljamo ničesar, kar ne temelji ie na pridobitvah in gospodarskih uspehih Jugoslavija hodi po poti popolne neodvisnosti Na seji Glavnega odbora Osvobodilne fronte je govoril tov. Miha Marinko med drugim sledeče: Z volitvami v Ustavodajno skupščino se končuje prva doba graditve slovenske državnosti kot trdnega sestavnega dela nove Federativne ljudske republike Jugoslavije. Enakopravnost narodov Jugoslavije je prišla med narodno osvobodilno borbo do svojega polnega izraza. Lani je dobila zakonito potrditev v sprejetju ustave FLRJ in se bo dokončno še enkrat odločilno manifestirala s sprejetjem prve ustave Ljudske republike Slovenije, nakar se bo ustavodajna skupščina spremenila v redno skupščino, v parlament. Volitve v ustavodajno skupščino so zato izredno velikega pomena. Predvsem pomenijo dokončno izgraditev slovenske državnosti v okviru Jugoslavije ter Osvobodilne fronte Slovenije za doslej dosežene uspehe in pridobitve osvobodilne borbe. Razpis teh volitev je nov dokaz, da gre Federativna ljudska republika Jugoslavija dosledno po poti, katero so si narodi Jugoslavije začrtali med herojsko narodno osvobodilno borbo pod čvrstim vodstvom svojega vodnika maršala Tita, ki jih je junaško vodil tako v času vojne kot jih vodi danes v miru. Razpis volitev je nova potrditev načel Ljudske fronte Jugoslavije, ki,hoče pod vodstvom Komunistične partije Jugoslavije in maršala Tita pritegniti najširše množice delovnega ljudstva, delavcev, kmetov in delovne inteligence k skupnim naporom za čim prejšnjo izgraditev srečne in močne skupne države Jugoslavije. Niti za trenutek ne smemo pozabiti, da je naš nacionalni obstoj in bodoči razvoj mogoč samo pod pogojem ohranitve skupnosti in enakopravnosti slovanskih narodov Ko stoji OF pred tem dejstvom, s katerim se zaključuje to najslavnejše obdobje zgodovine našega naroda, obdobje veličastne borbe, v kateri je slovenski narod skupno z ostalimi jugoslovanskimi narodi uveljavil svojo narodno suverenost, ne moremo iti preko tega, da je namreč slovenski narod prišel do svojega državnega doma, do svoje suverenosti, do svoje globoke duhovne in socialno politične preobrazbe samo zato, ker je v borbi za svoj nacionalni obstoj povezal svojo borbo v nedeljivo celoto skupnosti enakopravnosti jugoslovanskih narodov. Ne gre samo za to, da se moramo tej skupnosti v pretekli dobi zahvaliti, da smo prišli do te stopnje svojega razvoja, ampak gre tudi za to, da ne smemo niti za trenutek pozabiti, da je naš nacionalni obstoj in bodoči razvoj mogoč izključno samo pod pogojem ohranitve te skupnosti tudi v bodoče. Po vsej republiki naj bodo volitve v znamenju tekmovanja, naj bodo manifestacije jugoslovanske enotnosti. Pomeniti morajo dalje mobilizacijo najširših ljudskih množic za čim uspešnejšo^ izvršitev težkih in odgovornih nalog, ki so pred nami. Osvobodilna fronta ima danes nalogo mobilizirati vse sile za to, da bi bili napori našega naroda za obnovo istočasno usmerjeni k hitremu dviganju gospodarske moči Jugoslavije in v njenem okvirju za porast moči Ljudske republike Slovenije, da bi lahko čimprej in dosledno prišli v načrtno gospodarstvo ter pri tem vključili delovno iniciativo delovnih množic na vseh gospodarskih področjih v enotni republiški zvezni načrt. Razpis volitev pa ima tudi izredno važen zunanje političen pomen. Vse imperialistične sile sveta napenjajo prav te dni na mirovni konferenci vse svoje moči, da bi preprečile dokončno združitev vsega slovenskega naroda V FLRJ. Dokazati tev in gospodarskih uspehov. V našem gospodarstvu, ki smo ga gradili tekom enega leta se odraža vsa njegova solidnost. Dinar je valuta, ki nima primera v nobeni državi, ki je bila pod fašistično okupacijo. Ukrepi vlade, podvzeti za to, da se vrednost in stabilnost dinarja oču-va, so dosegli popoln uspeh. Vzemimo za primer samo letošnje zvezne in republiške proračune, samo približno preračunane na predvidevanje naših gospodarskih virov, ki so v resnici v marsičem prekoračeni. Več kot eno milijardo in pol smo investirali v naše gospodarstvo, v naše osnovne gradnje, ki tvorijo podlago za bodoči razmah naše industrializacije, to pa je predpogoj nadaljnjega razvoja in gospodarske neodvisnosti od inozemstva. Dejstvo, da v Sloveniji nimamo brez- poseinoslti in da je prehrana zadovoljiva, medtem ko se povsod zunaj borijo z velikimi težavami, brezposelnosti in nedelavnostjo, pomeni za nas velik plus v volivni agitaciji. Uspelo nam je dvigniti proizvodnjo ▼ primeru s stanjem, ki smo ga našli, ;na zavidno višino. Imamo že vrsto socialnih zakonov, ki dokazujejo ljudskost naše oblasti, ki rešuje dnevne probleme poedinca. Iz delovnega poleta, ki so ga naše množice pokazale že v času, ko jim oblast ni mogla nuditi vsega, se najbolj kaže vsa vera množic v svojo državo, in zato lahko z gotovostjo in samozavestjo nastopimo tudi pri teh volitvah proti vsakemu morebitnemu • pojavu kakršnega koli nasprotnika. Za kmeta je agrarna reforma v naši volivni platformi močan adut. Brisanje doklad, celo zniževanje davkov, napori za olajšanje gospodarskega položaja kmeta, zlasti pa sedanji načrti, po ka-sterih bodo ljudski odbori vzeli vrsto gospodarskih iniciativ v svoje roke, vse to bo vsekakor zainteresiralo široke plasti kmetov za soudeležbo na oblasti, ker bodo prav zaradi te udeležbe videli neposredno zboljšanje svojega gospodarskega in gmotnega položaja. Maršal Tito je nedavno dejal, da je jamstvo naše suverenosti v tem, da držimo ključ našega gospodarstva v svojih rokah. To je zelo pomemben izrek, ki V kandidaturah se mora odražati globoko ljudski in demokratični značaj Osvobodilne fronte Postaviti je treba take kandidate, ki so .vseskozi verni in neomahljivi na osnovni liniji OF, ki dajejo jamstvo, da ne bodo niti v volivni kampanji niti v ustavodajni skupščini ali pozneje vodili svoje zasebne ali skupinske politike. Mislim, da naj se Volivni komisiji pri Izvršnem odboru, ki ji je poverjeno vodstvo naše vo-livne kampanje, določi, da se mora pri vseh kandidatih, ki bodo priporočeni od zgoraj in od spodaj (in ki jih mora ona odobriti in potrditi), odražati vsa širina naše vsenarodne politične organizacije. Pri postavljanju kandidatur moramo stremeti za tem, da bo kljub igri voiivnega rezultata zajamčeno, da bodo v okviru OF v skupščini zastopane vse njene sestavne organizacije, vsi delovni sloji našega naroda. V kandidaturah se mora odražati globoko ljudski in demokratični značaj OF. V vsej volivni kampanji, v agitaciji in propagandi stremimo za tem, da bo volivni rezultat odgovarjal naprednim težnjam našega naroda, da bo v ustavodajno skupščino poslal naš narod najboljše iz svoje srede, da bo skupščina odgovar-ala politični zrelosti našega naroda in do. seženemu stanju našega družbenega razvoja! Ne more se reči, da je OF že popolnoma imuna, nedojenljiva za vse negativne vplive s strani naših sovražnikov, I zlasti ne za vplive rovarjenja pod razni- roKan. ru je zetu pumemucu ^ «.n., n.* . ziasn ne za vpuve rovarjenja pou razm- sam za sebe mnogo pove. Mislim pa, da I m; prikritimi oblikami in da v okviru lahko mirne duše dodamo k temu še to, | qF nj več omahljivih elementov, dostop- J— *_______ __ .. Lrlitir* »« «• V . * *7. __9* a. _ ^ __ da imamo v naši vojski prav tako ključ te naše suverenosti, varnosti naših meja proti poizkusom zastraševanja in priti-•ska imperialističnih klik. V naši volivni agitaciji ne smemo niti za trenutek izgubiti izpred oči ljubezni do naše vojske, ki je jamstvo naše varnosti, ki je jamstvo našega gospodarskega napredka. OF mora biti neizprosna Dolžnost, ki stoji pred OF kot celoto ,„, da v množični in politični borbi prepreči delovanje prikritih sovražnikov, ki skušajo svoje interese doseči na škodo narodne enotnosti, kot hlapci mednarodnih reakcionarnih imperialističnih krogov, katerim je nova Jugoslavija trn v peti. Nekateri trde, da se reakcija hrani na napakah OF. To pomeni pomagati reakciji. Kdor tako govori, dokazuje, da ne razume naših osnovnih političnih nalog, ki jih izpolnjujemo kljub vsem težavam prehodne dobe. Njih delo je linija popuščanja pred reakcijo, linija strahu, zaviranja tempa, opravičevanje in prepuščanje pozicij reakciji. Če se je v preteklosti OF borila za narodno enotnost s tem, da je pritegnila množice, bo tudi danes pritegnila množice v borbo proti sovražnikom. Če ne bi v teku borbe skovali enotnosti, bi bil odpor slabši in uspehi manjši. Zaradi enotnosti smo po osvoboditvi zmagali nad reakcijo in postavili repub-liko. Potreba neizprosnosti je torej jasna in se mora pokazati v volivni kampanji. Naše slabosti in napake moramo odpravljati tako kot doslej, tako kot jih je vodstvo osvobodilnega gibanja; zlasti kot jih je odpravljala KP, ki je neizprosno bila in tolkla po njih. Boj proti napakam se mora biti znotraj organizacije, navzven pa mora priti do izraza naša enotnost. Proti izrabljanju verskih čustev v protiljudske namene je treba nastopiti z vso strogostjo zakona Fašistično usmerjen del duhovščine ga siovensKega uaiuua y * —; zaradi popuščanja nekaterih organizacij hočejo, da naš narod ni enoten in da ni vse bojj To$e. V odkriti politični ves za Titovo Jugoslavijo. Zato bodo na- borbj so sovra{niki ljudstva sicer popol- V 1* « t _ « iti ____• £ * ; _ še volitve poleg mobilizacije najširših množic za nadaljnjo graditev Jugoslavije tudi manifestacija odločnosti in enotnosti našega naroda v borbi za združitev vseh delov našega narodnega telesa^ v FLRJ, v borbi za resničen in pravičen osvobodilni mir, demonstracija proti vsiljevanju krivičnega imperialističnega miru. S kakšnim programom stopamo mi na volitve? Proti programu nasprotnikov, ki nam nudijo le izkoriščanje in nacionalno suženjstvo, postavljamo naše pridobitve in gospodarske uspehe. V naši volivni platformi niso stavljene obljube za bodočnost, ki ne bi temeljile že na realnih dejstvih dosaienih pridobi- ________ sovražniki ljudstva sicer popol noma potolčeni, izgubili so pozicije in jim je ostala samo še reakcionarna klerola-šistična duhovščina. V njenem okviru rovarijo. V celi vrsti procesov pri naših ljudskih sodiščih lahko ugotovimo, da prej kot tudi sedaj nadaljuje visoka duhovščina s svojim zločinskim delovanjem in podpirana iz inozemstva, sodeluje z ustaši, križarji in podobnimi. Protiljudsko delovanje te duhovščine je več ali manj zakrito. Poslužuje se vseh mogočih načinov cerkvenih prireditev, da odvaja politično manj budne vernike v protiljudsko rovarjenje. Ta duhovščina dopušča in celo podpira novo vero jehovstva. V novem pastirskem pismu očitno hujskajo na nerazpoloženje in odpor proti našemu ustavnem redu in ljudskim oblastem. , OF mora strogo razlikovati, kaj je nepolitično oznanjevanje vere in bogoslužja, ki ga je treba spoštovati, in kaj je zlorabljanje verskih čustev v sovražne protiljudske namene, proti kateremu je treba nastopiti z vso strogostjo zakona. V jeku ustvarjanja so velika dela, ki kažejo jasno in lepo neposredno perspektivo Kdo drugi sploh more iti v volivno borbo s takšnim programom, s programom, ki v resnici že ni več program, ki je že stvarnost, Ker imamo program za bodočnost, volivno platformo in načelne smernice že v jeku ustvarjanja, nam ni treba, da bi si izmišljali nekaj novega. OF stopa na volišče z jasnim stališčem in z velikimi uspehi, z jasno smerjo že začetega dela. Ne rab; bombastičnega, priložnostnega napravljenega programa in obljub, ker stopa pred volivce z dejstvi. Na volitve stopa kot tvorba, ki se je skovala v borbi, edinstvena politična tvorba kot organ osnovnih ljudskih množic slovenskega naroda, ne pa slučajna umetna tvorba, koalicija s kompromisnim dogovorom, z mešetarjenjem po advokatskih pisarnah za hrbtom in proti interesom ljudstva. Za seboj ima politično povezanost najbolj pozitivnih sil ljudstva, skovano v najbolj kritičnih časih za usodo naroda Z« sebo! Ima sijajno vojaško zmago in zmago nad reakcijo v trenutkih, ko je ta pričakovala, da ji bodo reakcionarni Inozemski krogi pomagali na oblast. Za seboj ima že ogromne uspehe ustvarjalnega poleta osnovnih ljudskih množic v delu za obnovo. Doseženi so veliki uspehi, ki jih blagodejno čuti vsak naš delovni človek. Naše de-lovne množice in iskreni rodoljubi so že volili z orožjem v roki Že skoraj leto in pol volijo vsakodnevno s silnim delovnim poletom, ker vidijo, da ustvarjajo v korist svoje skupnosti, v svojo lastno korist. V jeku. ustvarjanja so velika dela, ki kažejo jasno in lepo neposredno prespektivo. Vere v bodočnost in v pravilno politiko OF nima danes samo delavec, ki daje največje napore in kateremu se vidno zboljšuje njegov materialni in družbeni položaj, niti samo ustvarjalni inteligent, marveč tudi kmet, ki je dobil zemljo, kateremu ne prikrivamo težav, nih vplivom od zunaj. Zaradi tega ne moremo ostati indiferentni za vse tiste manevre, s katerimi bi skušala reakcija vplivati na potek in rezultat volitev. Naš volivni program je v smernicah kongresa lanskega kongresa Osvobodilne fronte, katerih velik del se .že izvaja. Naš program je v dosedanjem delu Izvršnega odbora OF, v delu vlade na oblastvenem, upravno političnem in gospodarskem področju. Naša linija je v delu in smernicah vrhovne zvezne uprave in politične uprave Ljudske fronte Jugoslavije. Naše smernice in naša načela so v modri zunanji politiki naše zvezne vlade in sijajnem delu naše delegacije na mirovni konferenci. Karkoli bi kdo danes skušal postavljati proti temu, je tako mizerno, tako očitno nepatriotsko, naro no izdajalsko in sovražno kot na primo1 to, če se nekdo drzne govoriti, da bi bilo v naši zunanji politiki boljše igrati na vec kart. V tem pogledu se odkrivajo popolnoma jasno želje prikritih nasprotnikov, da bi nas odtujili od naših iskrenih nesebičnih zaveznikov s Sovjetsko zvezo na čelu. To pomeni barantati s tem, kar imamo, da bi dali vso Jugoslavijo a* Trst in da bi izgubili vse. Padli bi ▼ 0“' visnost, konec bi bilo naše suverenosti. Z navdušenjem mora danes vsak pni1?®' pozdraviti politiko maršala Tita, politiko miru in dobrih sosedskih odnosov z vse-mi državami, kjer vlada demokracija m kjer se čutila stremljenja za resnično demokracijo. Samo izraziti sovražniki ne marajo odobravati vestnega čuvanja nase državne suverenosti in odlične obrambe naših pravic nasproti sovražnim krogom v inozemstvu, odličnega razkrinkovanj» imperialističnih ukrepov proti nacionalnim in teritorialnim pravicam naših m drugih narodov, ki ga vrši naša delegacija v Parizu. V tem duhu in s to osnovo moramo iti v volivno kampanjo, da bomo mi in ves slovenski narod pokazali prl" mero politične zrelosti za vse velike naloge bodočnosti, da bomo s temi litvami ponovno demonstrirali proti tolčem, da bodo te volitve manifestacij* volje za priključitev Trsta, za rešitev problema naših glavnih pravic, da bodo te volitve manifestacija bratstva jugoslovanskih narodov, da bodo mobilizacij* za nadaljne gospodarske napore, ki bodo veliki in potrebni za dosego popolne gospodarske neodvisnosti, da bomo dobili osnovo za veliki gospodarski prosvet. Zbor volivcev v Cerknem 22. t. in. se je vršil v Cerknem zbor volivcev. CeCrkno, kot zibelka slavnega IX. korpusa, je bilo očividec fašističnih strahot in razdejanja, vendar vse to ni vneslo malodušja, pač pa okrepilo zavest, da bo prav na ruševinah in v krvi zrasla svoboda. Predpogoj vsemu je trdna ljudska oblast, ki, edina more zaščititi ljudstvo in mu posredovati priborjene pravice kot pridobitve narodnoosvobodilne borbe. Pri pregledu dosedanjega dela. ki so ga podali člani NOO, se je dalo ugotoviti, da odbor dela in da hodi po poti, ki je pravilno začrtana. Prav tako je bil predložen nov tekmovalni načrt, ki je pokazal vsestransko vol,]o po obnovitvi porušene vasi. Načrt je odličen in vesten. Tov. Lida, ki vrši že 2 leti odgo-vorno nalogo ' predsednika NOO, jG podala ostavko, ker ji zdravje ne do-volj uje onih naporov, ki se zahtevajo za takšno odgovorno mesto. Vprašanje je torej, kdo bo prevzel vodstvo. GO TEDNA DO TEDNA ____ V *T T-rxrvrr'9ri“\ 1 _ L_L ! :_«Ir a trr\r MIROVNA KONFERENCA JE V ODLOČILNEM RAZDOBJU. — JULIJSKE KRAJINE SE BORI PROTI IMPERIALIZMU. - UGrLBO JUGOSLAVIJE V DEMOKRATIČNEM SVETU JE VSAK DAN VEČJI. -SVET NA ČELU S SZ ZMAGUJE NAD REAKCIONAR. SILAMI INPER1ALIZMA kateremu oblast ne daje praznih obljub, marveč mu jasno kaže napore jn pota za zboljšanje njegovega položaja. Na neitetih primerih kmetje čutijo dobrine tvornosti zveze delavcev in kmetov. V našo stvarnost se vživljajo tudi obrtniki, ki ne hlepe po brezdušnem izkoriščanju na račun drugih. Prepričati moramo še majhen del meščanov, da nima smisla pričakovati navideznih dobrin in koristi, ki bi mu jih kot sloju lahko nudili inozemski imperialistični krogi. Za to, kar nudijo veliki svetovni magnati, se lahko ogrevajo samo brezvestni protinarodni špekulanti, tisti, ki žele biti valpti svojega naroda v korist velikih imperialističnih trustov in koncernov. V Jugoslaviji ni drug* poli: ali pot, po kateri gremo ali pa pot nacionalne In gospodarske odvisnosti, pot kolonialnega suženjstva v interesu inozemstva. ....... OF ne gre zato, da si pridobi tiste, ki imajo čisto nasprotne interese kot delovno ljudstvo, ki so na življenje in smrt zaradi svojih interesov povezani z nam sovražnim inozemstvom. Spraviti v sklad interese reakcije z interesi ljudstva ni mogoče. Odkrite nasprotnike poznamo. Drugače je z onimi, ki pod krinko OF delujejo nam sovražno. Reakciji so izpostavljeni nekateri omahljivci in paničarji, ki se boje težav. Sovražnik dela tl hoče pridobiti te ljudi, ki si niso pridobili dovolj vere v vas in skupnost. Notranji nasprotniki bodo rovarili dokler bodo imeli podporo zunanjih sovražnikov, čeprav smo izvojevali toliko zmag na vojaškem, gospodarskem in političnem polju, kar nam dokazuje, da je naša linija pravilna, bo sovražnik vedno skušal loviti v svoje mrež* omahljivce. Naša dolžnost j* čuvati pridobitve in nastopiti proti vsakemu, ki slepi lahkoverne, da bi volili proti interesom ljudstva. DOGODKI ZADNJEGA TEDNA V PARIZU Ves čas mirovne konference se delegacije resnično demokratičnih držav na čelu s SZ odločno borijo proti poizkusom 'vsiljevanja tuje volje, ki jo sp™-vajajo angleška, ameriška delegacija in delegacije držav, ki so v odvisnosti od zapadnega imperializma, Reakcionarne imperialistične sile zapada skušajo zavirati uspešno delo konference, vnašati razdore in sploh preprečiti postavitev trdnega in pravičnega miru. Da delo konference napreduje, je predvsem zasluga delegacij SZ, Jugoslavije, Bele Rusije, Ukrajine, Češke in Poljske, ki s svojimi odločnimi nastopi za obrambo pravic malih narodov in izgradnjo trdnega miru, razkrinkujejo poizkuse raznih imperialističnih sil in tako omogočajo, da delo mirovne konference napreduje. Polltično-terltorijalna komisija za Italijo je po dolgi diskusiji o razmejitvi med Jugoslavijo in Italijo, v kateri je jugoslovanska delegacija tako odočlno branila naše pravice, da zahodni delegati sploh niso mogli odgovoriti, izvedla glasovanje. Konferenca ni storila vsega mogočega za sporazum. Jugoslovanski in beloruski predlog za Izboljšanje meje v korist Jugoslavije, sta bila odklonjena, prav tako pa tudi južno-afriškl predlog v korist Italiji. Tovariš Kardelj je po glasovanju izjavil, da se Jugoslavija v vprašanjih, ki se je neposredno tičejo, ne bo smatrala za obvezano po sklepih, na katere ni privolila, Prvič v zgodovini se je slišal glas malih narodov, predvsem Jugoslavije, kar je sad njene popolne gospodarske neodvisnosti. V podkomisiji za statut Trsta se odlo-loča, ali bo tržaško ljudstvo resnično svobodno, kot zahtevajo napredne delegacije, ali pa bo Trst kolonija pod diktaturo guvernerja, kar hočejo zahodne delegacije. Sprejeta sta Bila prva dva člena, ki govorita o volitvah v skupščino in enodomnem sistemu, kar pomeni naš uspeh; razpravljali so tudi o pode- litvi državljanstva na odstopljenem ozemlju. Poleg tega je politično-teritori-jalna komisija za Italijo razpravljala tudi o avstrijsko-italijanskem sporazumu ter o jadranskih in dodekaneških otokih. Politično-teritorijalna komisija za Madžarsko je razpravljala o vprašanju narodnih manjšin med čSR in Madžarsko; sovj. delegacija je poudarila, da je treba to rešiti z neposrednim pogodbami med prizadetimi državami. Ekonomska komisija za Italijo je razpravljala med dru-tsim glede odškodnine imetja Združenih narodov, ki je trpelo škodo v Italiji. —~ Amerika zahteva polno odškodnino, SZ pa le eno tretjino. Ekonomska komi»*)* za Balkan in Finsko je razpravljala « interesih tujih državljanov v Romunjl1* anglo-ameriška delegacija je skušala do* seči oškodovanje romunskega gospodar* stva, SZ pa je proti temu. Priznali 90 pravico SZ do nemške imovine v R°' muniji. Vojaška komisija je končala razpravo o vojaških točkah v načrtu n»' rovne pogodbe z Italijo; te točke so bi' le soglasno sprejete z vsemi dodatnm11 spremembami. Sedaj razpravljajo o vojaških točkah mirovne pogodbe z B0*' garijo; grška delegacija je predlaga*® omejitev oborožitve in uničenje utrd*5 na bolgarsko-grški meji, sovjetska, ju' goslovanska in druge napredne delega' cije pa so poudarile, da je to nepravilno, ker Bolgarija pošteno izvršuje obveznosti, Grčija pa stremi po tujem ozemlju. LJUDSKE «NOaC| ^ Mestni odbor S1AU v Trstu je poslal na mirovno konierenco resolucijo, v kateri odklanja sleherni statut, ki ne jamči krajevnemu prebivalstvu na vseh področjih zakonodajne in izvršne dejavnosti, popolne' suverenosti in povdarja, da tržaško ljudstvo noče postati kolonija. Postopanje ZVU proti antifašističnim organizacijam in slovensko-italijanskim demokratičnim množicam je kritiziral tudi sekretar komunistične partije Anglije. Izjavil je, da je nered, korupcija, črna borza in delovanje italijanskih fašistov posledica skrbno pripravljene politike ŽVU, kar postane jasno, če primerjamo današnji položaj v coni À s položajem pred njihovim prihodom, ko je imelo ljudstvo oblast. ZVU hoče danes prisiliti prebivalstvo cone A, da bi zbiralo podpise za internacionalizacijo čim večjega dela Julijske krajine, toda ljudstvo odločno demonstrira proti francoski črti; tudi aretacije zavednih antifašistov ne bodo borbe zadušile. ZVU skuša Julijsko krajino tudi gospodarsko opustošltl; zato j}omaga Italijanskim oblastem ropati vojni plen JA in ljudsko imovino ter podpira načrtni priliv anglo-amcriškega velekapitala v industrijo. Toda delavci združeni v Enotnih sindikatih, se odločno borijo >n stavkajo, da se preneha z brezobzirnim izkoriščanjem. ★ ljudstvo sodi izdajalce Pred okrožnim sodiščem v Novem mestu j* bilo obsojenih 9 izdajalcev >n vojnih zločincev, med njimi 4 duhovniki, zvesti učenci zločinskega škofa Roima' na, ki so pod vodstvom prošta Čerin» in vikarja Oblaka organizirali narodno izdajstvo, izrabljajoč verska čustva, kot je priznal obtoženi duhovnik Fortuna, m s obili sami najogabnejši ovaduhi. Kaplan Klančar ‘pa se je celo sam z Brzostrelko udeleževal belogardističnih P°' hodov. Okrog njih so bili zbrani tudi nekdanji stari sovražniki, ki so v dneh protiljudske vladavine v predapfil9^ Jugoslaviji izkoriščali ljudstvo. Krivda je bila dokazana s številnimi pričami in dokumenti. Zločinski kaplan Klančar i* bil obsojen na smrt, ostali pa na kaz®n od 3 do 20 let. Osvobodilna fronta je iznesla svoj predlog jasno in določno in njen kati' njem izvoljen. Prav dejstvo, da Ol didat je bil tudi z velikim navduse-postavlja kandidata, je dokaz, kako mora nadaljevati fronta, kot nosijo® vseljudskega upora in organizator vsesplošne obnove, in kako so Cer' kjani to dobro razumeli. Osvobodilna fronta mora krepiti in utrjevati sko oblast s tem, da jo gradi iz ljudskih vrst ter da v aktivno sodelovanj® pritegne vse zdrave sile. Nekateri j>* radi prezrli Osvobodilno fronto. I‘ote ali nehote preozko gledajo in pod®®' njujejo njeno prvenstvo, skušnje Pa vedno pokažejo, da preko OF ni m®' goče, ker OF jjomeni organizacijo vsen zdravih elementov ljudstva, ljudstvo pa pomeni moč in oblast v ljudski državi. Cerkljam, tako se ustvarja trdna ljudska oblast, ki bo nam in zana®' cem dala spodobno življenje. Pri naj daljnjem delu obilo sreče in uspel®1 »Še vedno se oborožuiemo do zob" Kako gledajo demokratični ljudje na imperialistično politiko, ki jo zastopa Truman v Ameriki „„ Tr^ovinski minister ZDA Wallace je . vori' na množinčem sestanku in pri --ul vusoau »močno politiko, ki jo vodi-vnii)ro 1 Rusiji odnosno propagando za i» It? Proti Sovjetski zvezi«. Prav tako žav ^,aceTobsodil izjavo guvernerja dr-■i An i?-W ^?rb, ki se je izjavil za zvezo imn; Rt mora biti glavna smer zu-da 0 ZDA. Wallace je poudaril, ttmnoet^1'8, ^a'ili, ako bi se Rusija prepričala, da piniamo namena reševati britanskega Rttberija, nti pridobivati petrolejske jfelce na Bližnjem vzhodu za ceno živ-lonj ameriških vojakov. Sovjetska zveza more s svoje strani ohraniti naše spoštovanje s pomočjo so-flelovanja z Združenimi narodi v dulm Medsebojnih odnošajev brez predsodkov. Mrebna je prava pogodba o miru med povjetsko zvezo in ZDA.«: Wallace je po-udaril, da morajo ZDA priznati, da ni-Majo >več pravic v političnih stvareh Vzhodne Evrope, kolikor jih ima Rusija v političnih zadevah Latinske Amerike, Zahodne Amerike in ZDA.« »Priznati moramo, da leži Balkan mnogo bližje Sovjetski zvezi kakor nam in da Sovjetska zveza ne more dovoliti niti Angliji niti ZDA, da bi zavzeli gospodujoč politični položaj v tem delu sveta. — Kitajska predstavlja poseben primer. Čeprav je meja med Kitajsko in Sovjetsko zvezo najdaljša na svetu, zahtevajo interesi mednarodnega miru, da ostane Kitajska izven vsakršnega političnega ali gospod arak eoa vplivnega območja. Še vedno se oborožujemo do zob. Naši izredni izdatki v vojne namene so glavni vzrok neuravnovešenosti našega proračuna. Ako hočemo znižati davke, si moramo vzeti kot oslovo pravi mir z Rusijo, mir, ki ga ne more porušiti propaganda ekstremistov. Ruske Meje socialne in gospodarske pravičnosti vladajo skoraj tretjino sveta. Naše ideje svobodne iniciative in demokracije vladajo po večjem delu ostalega sveta. Kar se tiče teh dveh pogledov na svet, je treba stremeti za tem, kateri bolje zadovoluje povprečnega človeka v odgovarjajočih področjih političnega vpliva.« Pri tem je Wallace dodal, da morajo ZDA »prenehati kovati načrte proti Rusom v nekaterih predelih sveta.« Nato je Wallace govoril o potrebi, da se organizaciji Združenih narodov zagotovi gospodujoča vojaška moč in izjavil »da mora biti uvedeno nadzorstvo orga-obkolili svet« odnosno, da je treba po-gično razporejenimi letalskimi oporišči, s katerimi sta ZDA in Velka Britanija obkolil svet« odnosno, da je treba posameznim državam prepovedati proizvodnjo atomskih bomb ter vojaških letal, bombnikov. »Največ, na kar moremo zdaj računati, je zmanjšanje vojaških izdatkov in uvedba dolgo! ranjega razdobja miru, ki bo slonel na vzajemnem zaupanju velike trojice. Istočasno moramo vložiti vse napore za skorajšnjo ustvarietv odredb mednarodnega prava, zasnovanih na moralnih načelih, ne pa na imperialističnih načelih prevare, moči in nezaupanja, kajti v nasprotnem primeru bo vse to sodobni svet privedlo do propada.« »Naše ljudstvo je miroljubno« — je dejal ob zaključku Wallace — »toda ta njegova miroljubnost pride često pozno do izraza, kajti sodobni dogodki se razvijajo mnogo hitreje od javnega mnenja. Tukaj, kakor po vsem svetu, morajo biti narodi prepričani, da nova vojna ni neizbežna.« Wallace se je v svojem govoru dotaknil tudi vrste notranjepolitičnih iu mednarodnih problemov. Med drugim je obsodit linčanje' črncev v ZDA ter zahteval ustvaritev pogojev za povečanje obsega svetovne trgovine. Ml ŽELIMO NA NAJPOSTENEJŠI NASIN MIRU S SOVJETSKO ZVEZO Obnova naše lesne industrije Wallaoeijev govor na piliitičnem mitin-: v New Yorku zasluži vso pozornost, ker je v njem priznanje, da se ZDA v mnogih vprašanjih zunanje politike ne drže smeri, ki jo je začrtal Roosevelt. Bil je toliko jasen, da je pokazal zaskrbljenost nekaterih dalekovidnih ljudi v Ameriki, ki vidijo v zunanji politiki predsednika Trumana usodne posledice, ki ne ustvarjajo miru, ki lahko po- bodo še militari- stanejo še bolj usodne, ako se naprej krepite imperialistično stične težnje ameriške politike. Gotovi krogi tiska propagirajo med ljudstvom za vojno v upanju, da bodo prestrašili SZ. To je neumnost, kor goji ta tisk, še bolj je to nevarno stremile nje, ki skuša priti do izraza v zunanji politiki ZDA in ki povzroča zaskrbljenost in proteste amer. naprednih ljudi. WALLACE JE ZADNJI MINISTER »ROOSEVELTOVE« VLADE Razdejalna druga svetovna vojna nam je zapustila lesno industrijo v poraznem stanju. V svobodi je nastopilo vprašanje, kako in s čim pričeti delati? Celi gorski predeli so bili opusto-šeni, golo zidovje je zahtevalo streho, ljudje, ki so dali vse domovini, so za sebe in svoje otroke zahtevali svoj gorki kotiček v obnovljenem domu. V prvi vrsti je bilo treba obnoviti lesno industrijske obrate, da bodo obnovi na razpolago lesni produkti. Prevzem obratov po naših oblasteh je bil zelo težaven, položiti je bilo treba v delo odločno voljo in le požrtvovalnost, samoiniciativnost strokovnega vodstva in delavstva, odpravljanje prehodnih težav so bili odločilni faktorji za stopnjevanje obnove. Sedanje stanje obnove velikih obratov na našem področju^ izraženo v odstotkih, znaša 74,51% napram predvojnemu stanju, ko so bile potrebe po lesu ogromne, ozirajoč se na dejstvo, da je imela Italija našo pokrajino za glavno dobaviteljico lesa, naravnost za obljubljeno deželo za italijanske izkoriščevalce. 25,49% je velikih obratov, katerih obnova je v teku, ali pa se bo opustila iz razloga uravnovešenja produkcije lesne industrije z zmogljivostjo naših gozdov. — Obnova velikih obratov je po posameznih okrajih dosegla sledeče uspehe: Postojnski okraj, v katerem je koncentrirano 40% velikih obratov od celotnega števila, ima obnovljenih 82,84% svojih obratov, 17,16% pa je porušenih ; ki je ohranil poštenost s lem, da je javno obsodil zunanjo politiko ZDA kot imperialistično. To je zagotovilo, da obstojajo v ZDA trezni in modri ljudji, ki jim je važnejše vprašanje ohraniti mir, kot visok javni položaj. Vsa demokratična javnost v ZDA odobrava Wallace-ovo stališče, posebno pa delavci izražajo v tisočih primerih kot posamezniki in prav tako organizacije sindikatov svojo podporo v borbi za miroljubno zunanjo politiko. Mnogo bolje bomo razumeli, zakaj so stavke delavcev v ZDA na dnevnem redu, kar je dokaz, da demokratično usmerjeno ljudstvo zahteva mir in obsoja imperialistične poteze zunanje politike. Milijoni in milijoni delavcev so v tem letu dali čutiti svoje mišljenje prav v stavkali, večjih in manjših, predsednik Truman pa je posegel celo po vojaštvu, kar so imele v navadi samo nacifašislič-ne totalitarne države. MINISTER WALLACE JE POD PRITISKOM PREDSEDNIKA TRUMANA IZSTOPIL IZ VLADE Minister Wallace je pod pritiskom predsednika Trumana stopil iz vlade, kar je znamenje, da je bil v svoj e m govoru preveč odkritosrčen, vladi pa ni ugajalo, ker je jasno označil njeno delo-vanje kot imperialistično. S tem trenutkom pa je Wallace prost obveze molčeč- KREPITEV LJUDSKE OBLASTI V JUGOSLAVIJI REAKCIONARNIM SILAM ZAHODA NI VŠEČ p, Ro posameznih federalnih edinicah jRRJ se pripravljajo volitve v ustavo-n®jno skupščino, ki pomenijo ponovno Potrditev načel Ljudske fronte. Te volo6 80 se vršile v zadnjem tednu v ” Makedoniji, kjer je ljudstvo z veliko udeležbo manifestiralo visoko politično «avest. Jugoslavija si pridobiva vedno večji uŽled v svetu. Te dni je sklenila trgov-sporazum s Švico in je sprejela Panskega republikanskega poslanika. —-“fPerialističnim silam zahod apa to • ni ^8*č, zato so onemogočili potovanje jugoslovanski delegaciji na slovanski kon-gres v New York, medtem ko je Maček, fden izmed voditeljev hrvatskih izda-Mlcev, takoj dobil potni list za odhod Demokratični svet na čelu s sz zmaguje nad reakcionarnimi SILAMI IMPERIALIZMA izzivalne akcije in agitacijo o dozdevnem iz Pariza v Ameriko. Prav tako anglo-ameriške oblasti nočejo vrniti Jugoslaviji otrok iz avstrijskih taborišč, ki so jih ustaši nasilno odvedli iz domovine. Proces proti ustaško-križarskim zločincem na Hrvatskem je odgoden, dokler se ne izvrši preiskava in obtožnica proti zagrebškemu nadškofu dr. Stepin-cu, ki je aretiran. Iz dosedanjega poteka razprave, zlasti iz izpovedi več obtožencev, izjav prič in številnih dokumentov, je namreč postalo razvidno, da je bil Stepinac neposredni udeleženec, podpihovalec in pomaga č v zaroti proti svobodi in demokratičnim pridobitvam narodov Jugoslavije, služeč mračnim silam mednarodne imperialistične reakcije s številnimi zločini. Vodja SZ tov. Stalin je na vprašanje Moskovskega dopisnika »Sunday Times-a 8)avil, (ja je treba strogo razlikovait o »novi vojni« ki jih širijo obve-Sc«valni agentje, od resnične nevarnosti n°ve vojne, ki danes ne obstoji. SZ ve-ruje v možnost prijateljstva in trajnega s°delovanja z zahodno demokracijo; ona a? .'zrahlja Nemčije proti zahodni Evro-P1 in ZDA, ampak hoče demilitarizacijo demokratizacijo Nemčije. Monopol A nacj atomskimi bombami pomeni grožnjo, vendar pa ni resna sila, ker Monopolistijna posest ne more trajati 0lgo in bo uporaba prepovedana. Ob-°zbe, da politiko Komunističnih partij »hodne Evrope diktira Moskva, so ab-Urdng jn izv;raj0 jz propadlega naci-V8,1?,t^nega arsenala; vladajoči krogi olike Britanije in Amerike ne bi mogli “Stvariti »kapitalističnega obkroževanja« P4' tudi če bi to želeli. Z napredkom Pmunizma v SZ, ki je mogoč v eni sa-I takšni deželi, se bodo možnosti za lrn° sodelovanje še povečale, j. Varnostni svet Združenih narodov v l!LW Torku je razpravljal na predlog .arajinske SSR znova o vprašanju Gr-,e; kajti politika grške vlade ogroža • 6ctn.arodni mir in varnost. Plebiscit, ki ^ j 'zveden pod pritiskom angleške g ade, bolj zaostruje položaj v Grčiji. , rašnq preganjanje jugoslovanske , al-j, nske in bolgarske manjšine v Grčiji n^troje odnose s sosednimi narodi. r ki napadalni monarho-fašistični elc-"«nti zahtevajo priključitev tem naro-0?,m Pripadajočega ozemlja. Angleške • asti so dale navodila grški vladi, da Prepovedala kongres EAM-a. Ljud- I v° .beži v planine in nudi upor proti i r?riu- Monarhisti skušajo z obmejnimi c>denti izzvati spopad z Albanijo z na-i:PnoJn| da bi se južna Albanija priklju-pr 5,| Grčiji. Ukrajinska delegacija je p 6ajagala Varnostnemu svetu, naj skle-' da mora grška vlada takoj likvidirait vojnem stanju z Albanijo ter prenehati s preganjanjem narodnih manjšin.. Vse to bi moral Varnostni svet izpolniti v skladu z Ustavo Združenih narodov, toda po 11. seji je bilo obravnavanje zaključeno brez kakršnih koli odločitev. S tem so imperialistične sile zahoda kršile načela mednarodnega miru in var- Napredne množice Anglije in Amerike pa tudi niso zadovoljne s tako politiko svojih vlad Sekretar londonskega komi-teta KP Anglije je odločno protestiral proti politiki vlade, ki dela za interese velekapitala. Dejal je, da je vlada v svoj izunanji politiki odgovorna za sovražno zadržanje do SZ, za vzpostavitev grške monarhije, za priznavanje Francove Španije, za nadaljevanje imperialistične politike v Palestini. Vlada je dolžna iti naprej z ljudstvom, ne pa proti Ijud- stvu. , , „ Ameriški trgovinski minister Wallace, edini minister iz časa Roosevelta, je v več govorih izrazil zaskrbljenost nekaterih dalekovidnih elementov v ZDA zaradi usodnih posledic za stvar miru, ki lahko nastane, ako se bodo še naprej krepile imperialistične težnje ameriške politike. Na Trumanovo zahtevo je moral Wallace odstopiti; pri tem pa je poudaril, da ga je izstop iz vlade oprostil obvezne molčečnosti. Demokratična javnost ZDA odobrava Wallaceje-vo stališče za miroljubno zunanjo politiko; največja žrtev tega dogodka, je izjavil neki tuji novinar, pa bo ugled predsednika Trumana. tudi na III. Kongresu ameriških Slovanov v New Yorku so ostro obsodili ameriško zunanjo politiko; poudarili so, da je vir težav na mirovni konferenci in v organizaciji Združenih narodov v tem, da jc Truman zapustil Rooseweltovo politiko in stopil po poti svetovnega gospostva, upirajoč se na oboroženo silo. nosil. Sam je dejal: »Nadaljeval bom borbo za nlir.č Smatram, da naša zunanja politika no razume bistvenih stvarnosti, ki so privedle do leh dveh svetovnih vojn in ki groze zdaj z novo atomsko vojno. Sveta dolžnost slehernega izmed nas je, da se pridruži borbi za izvojevatrje miru. Po mnenju /«plivnih ameriških osebnosti bo imel Wallaceov odstop daleko- j sežne posledice v državi in da pomeni udarec za napredne sile v deželi in za interese miru. Naj večja važnost tega dejanja je v tem, da je Wallace iznesel ne samo svojo misel, temveč mnenje demokratičnega ljudstva iu spregovoril tako kot je bilo treba. Za ZREN bomo tekmovali v vseh panogah lizkulture okraj Ilirska Bistrica, na katerega odpade 25,12% lesno industrijskih objektov, ima 83,95% obnovljenih obratov, porušenih je 16,05%; vipavski okraj zavzema tretje mesto z 20,52% in ima obnovljenih 73,75 odstotkov svojih obratov, porušenih pa 26,25%; okraj Idrija ima še porušenih velikih obratov 71,86%; okraj Tolmin pa 76,20%. Obnova v teh dveh zadnjih okrajih ima velike težave, ker poleg porušenih stavbnih objektov obstoja vprašanje nabave strojev, katere je okupator demontiral in odpeljal. Okupator je skušal s takimi dejanji definitivno preprečiti obnovo naše dežele. Gornje številke in trdna volja našega delavskega razreda so nam dokaz, da mu to ni uspelo. K. F. •k Delavnost žena v Petelinjah Povabile so nas žene iz Petelinj na njihov sestanek. Ni nam bilo žal, da smo se ga udeležili. Med 22-imi so bile tri v starosti 62, 72 in 79 let. Živo so razpravljale, kako bodo nabirale žir, kako bodo za sirote v parov copatk in pomagale v »Zdrav-Domu »Toneta Tomšiča« napravile 30 stvenem tednu« pri olepšavi in asana-ciji vasi. Za vzgled naj bi služila 62 letna mati. ki se je prva oglasila, da bo napravila en par copatk za »Tomšičeve« sirote in je trdo prijela — eno mlajših, ki se je izgovarjala, da ne zna: »Boš pa k meni prišla, da ti bom pokazala,' kako se dela in še žir bova šli skupaj nabirat.« Mi smo prav gotovi, da je ta mamica že tekom borbe neštetokrat pomagala partizanom z živežem in dobro besedo. Zato pa smo bili tega sestanka zelo veseli, ker nam je pokazal, da ni resnično obrekovanje, da je žena samo za kuhinjo. 62, 72 in 79 letne mater® iz Petelinj so dokaz, da je narod izzorel iz suženjstva — v svobodne ljudi, ki lahko kažejo pot napredka tudi — drugim narodom. Ogarev Žene iz svobodne Slovenije nam pišejo Italijanske antifašistične žene v Piranu so te dni prejele iz Ljubljane zahvalno pismo počitniške kolonije, ki je bila v Portorožu, za udarniško ! delo ital. antifašistk iz Pirana, ki so s svojim požrtvovalnim delom prispeli vale, da je kolonija tako lepo uspela. A. Bubnič Udarniška nedelja v Štjaku V ranem nedeljskem jutru se je zbrala mladina iz vseh bližnjih vasi, da se odpravi na udarniško delo. Ko se je na zbornem mestu sestala in se sporazumela, se je razdelila na dve skupini, in sicer: 23 udarnikov in udarnic je šlo čistit ruševine v vas Selo pri Štjaku, druga skupina pa, po številu 16 udarnikov, je delala pri enakem delu na Gradišču pri Štjaku. Ta dan je mladina skupno napravila 117 delovnih ur. Pri mladini je precej razumevanja do udarniškega dela. E IZ KULT UKA Tek čez drn in strn v Ajdovščini — 6. oktobra Ker se vrši dne 6. oktobra v Ajdovščini odlikovanje udarnikov in istočasno tudi prosvetna prireditev ter okrožno prvenstvo v teku čez drn in strn, ki je bilo že razpisano, dodajamo nekaj sprememb in dopolnil v svrho organizacije. Tekmovanje mora biti res množično in zajeti vse, ki so se do sedaj bavili s fizkulturo, da pokažemo vsem novo pot v naši fizkulturni organizaciji. Da pa se bo lahko tega tekmovanja udeležilo čim več tekmovalcev, spreminjamo naša prvotna navodila v toliko, da okrožni fizkullur-ni odbor ne bo plačal tekmovalcem prehrane, temveč vožnjo za vse. Hrano pa si naj tekmovalci prinesejo s seboj ali.pa jo bodo lahko dobili proti plačilu po gostilnah. Tekmovati jih mora čim več, vsi, ki so kdajkali tekli v štafetah, ki so nastopili v Ajdovščini s prostimi vajami ali pa pri peteroboju. Da bo tekmovanje pravilno organizirano, so v posameznih okrajih določeni sledeči tovariši, ki bodo vodili organizacijo v okraju: Okraj Tolmin: tov. Bregant Dušan, fizkulturni referent; okraj Idrija: fizkultumo društvo; okraj Cerkno: tov. šolar Vekoslav, fizk. referent; okraj Grgar: tov. Vončina Karlo, fizk. referent; okraj ajdovski: fizk. društvo; okraj Postojna: fizk. društvo; okraj Tl. Bistrica: fizk. društvo; okraj Herpelje: tov. Kos Boris, fizkulturni referent; okraj Koper: okrajni fizk. odbor. Vsak okraj mora po tem vodstvu, ki je določeno, organizirati sledeče: Vključiti vse iz okraja, ki bodo tekmovali, na startno listo, in sicer za vsako kategorijo (štiri kategorije — ženska in moška pod 18 let in ženska in moška nad 18 let) izdelati poseben spisek ter tekmovalce opremiti s startnimi številkami, ki so za okraje sledeče: Postojna od 1—200, Tolmin od 201—350, Idrija od 351-500, Cerkno od 501—550, Grgar od 551—600, ajdovski od 601—900, II. Bistrica od 1001 901—1000, Herpelje-Kozina od do 1100, Koper od 1101—1250. S terni številkami morajo biti opremljeni tekači, in sicer naj si jih naredijo iz papirja in pripnejo z bucikami na prša tekmovalca. Startne listine z imeni tekmovalcev in startnimi številkami se morajo poslati v Ajdovščino do 5. oktobra. Start za tekme bo ob 8 zjutraj na Titovem trgu. — Garderobebo do v Avtopodjetju. — Tekmovalci naj bodo ob 7 zjutraj že na mestu v Ajdovščini. Okrožni fizkulturni odbor. Odiok o uvedbi tekmovanja za fizkulturni znak »Za republiko naprej« Okrožni center ZREN-a za Vzhodno Primorsko, imenovan od Okrožnega fiz-kulturnega odbora, ustanavlja tekme za fizkulturni znak »Za republiko naprej!« (ZREN). Tekme imajo namen, da se s postopno in vsestransko telesno vzgojo najširših množic mladine in delovnega ljudstva vzgoje ljudje, ki bodo zdravi in veseli na vsakem koraku v življenju, dejavni in pogumni borci za republiko, budni in pripravljeni čuvarji naše lepe in ponosne domovin?. Tekmovanje za fizkulturni znak ZREN je temelj fizkulturnega gibanja in mu je zato treba prilagoditi delovne načrte za fizkulturo, kakor v šolah, tako po fiz-kulturnih društvih, aktivih, mladinski in sindikalni organizaciji. Tekmovanje za fizkulturni znak ZREN se prične na teritoriju Vzhodno primorskega okrožja 20. oktobra 1946 po pravilniku ih navodilih, ki jih daje okrožni center ZREN-a. Termini za tekmovanje so določeni do konca leta takole: 20. okt. I.-7 pohod na 10 km in 20 km za vse stopnje znaka. 27. okt. II-l; II-4; VII-2 tek na 60 m in 100 m; kolo nožna zavora na 500 m; nošenja bremena na 75, 100, 150 in 200 m. 3. nov. 1-3; delo na obnovi dežele (udarniška nedelja). 10. nov. IV-1 ; IV-6 suvanje krogle in suvanje kamna z ramena, I 17. nov. III-5; III-9 turizem izlet peš na 25, 30, 60, 75 km; kolo na 15, 20, 30 in 50 km. 24. nov. V-l; V-2; skok v daljavo z zaletom; skok v višino. 1. dec. V-4; V-5; akrobatika; vaje na orodju. 8. dec. 1-3; delo na obnovi dežele (udarniška nedelja). 15. dec. VI-1; VI-10; visoka gred, vaje na orodju. 22. dec. 1-3; delo na obnovi dežele (udarniška nedelja). 29. dec. prosto.. Okrožni center ZREN-a bo pripustil k tekmovanju samo one, ki se bodo prijavili za tekmovanje do 15. oktobra in sicer fizkulturnim društvom, sindikalnim organizacijam in ZMJK. Okrožni center ZREN-a bo do tega roka imenoval komisije, ki bodo izvedle v okrajih ta tekmovanja in jih morajo zato fizkulturna društva, odnosno referenti takoj predlagati okrožnemu centru ZREN-a. Okrožni center ZREN-a. Fiz kultura utora postati last najširših ljudskih množic! ★ Prosvetna prireditev pri Sv. Antonu V nedeljo, 22. t. m. so prosvetarji priredili kulturni dan s pestrim sporedom. Sodelovali so pevski zbori in godbe iz Bertokov, Škofij. Dekanov, Kubeda, Cezarjev, Sv. Antona in Protifašistične žene so podarile vojakom jugoslovanske armade zastavo s željo: Branite nam zastavo in našo svobodo! uanganela ter vojska. Program je bil zelo obsežen, celo preobsežen, kljub temu pa je velika množica prisostvovala do konca. 0 političnem položaju je govoril tov. Štoka. Predstavnik vojske se je prebivalstvu zahvalil za vso ljubezen in pažnjo, ki jo ljudstvo ima do naše vojske. Nato so žene podarile vojski krasno zastavo. Ginjeno je stara ženica izročila zastavo mlademu komisarju in ga prosila, naj s to zastavo brani svobodo naše zemlje, l Mladina je podarila mladincem v vojski krasno Titovo sliko. Mala pionirka pa je v imenu vseh malih izročila lep šopek cvetlic. Iz srca je prosila naše borce, naj še, naj vedno ostanejo pri nas. Najbolj sta se odlikovali pevsko društvo in godba iz Škofij ter Dekanov, toda tudi drugi niso zaostajali, Viden je napredek pri nas. Prosvetno društvo »Svoboda« pri Sv. Antonu pa je lahko ponosno na tak uspeh. Organizacija je bila izvrstna, napeljali so celo električni ■■ .. Kulturna prireditev pri Sv. Antonu, katere se je udeležilo več tisoč Istri-janov, je bila ponoven dokaz trdne volje primorskega ljudstva, da brani svojo ljudsko prosveto in jo razvija v novi Jugoslaviji tok in zvočnik. Prireditev je bila na prostem — prišla je velika množi ca, več tisoč ljudi iz sosednih vasi. — Takšne prireditve naj bi bile za vzpodbudo tudi drugim. A. Bubnič RAZGLASI Določba Oddelek za trgovino in preskrbo Poverjeništva za Slov. Primorje odreja sledečo odkupno ceno za letošnji mošt: Upoštevajoč kakovosti in jakost pridelka od lir 35 do lir 40 za 1 liter. Na tej osnovi se bodo oblikovale in po potrebi tudi določile cene v prodaji na drobno. Vsi oni, ki iz kakršnih koli razlogov odkupujejo mošt po višjih cenah, delajo to v lastno škodo, ker se jim prekomerne nabavne cene ne bodo mogle odobriti oziroma priznati kot opravičilo za visoke prodajne cene. Za določitev prodajne cene na drobno so veljavni predpisi v odločbi 0 reguliranju cen vina št. 70. DIVAČA — V okviru »Tedna zdravstva« se otvori v Divači »Posvetovalnica za mater in otroka«, ki bo nudila brezplačen zdravniški pregled nosečim in dojenčkom. Odprta bo vsako nedeljo od 11 do 15. ure. AJDOVŠČINA - V okviru »Tedna zdravstva« se otvori v Ajdovščini v prostorih protituberkuloznega dispanzerja protivenerični dispanzer, ki bo odprt vsak torek in petek od 16. do 17. ute. Nudil bo brezplačen zdravniški pregled in brezplačno zdravljenje spolno bolnim, za kar ni potrebna ni-kaka napotnica. Tov. Likar Stanislav, roj. 19. novembra 9910 v Ajdovščini, stanujoč v Postojni, ulica 1. maja št. 6, je izgubil osebno izkaznico, izdano od Mestnega NOO Postojna. S tem je osebna izkaznica proglašena za neveljavno. OBVESTILO! Vojna uprava JA za Julijsko krajino, Istro, Reko in Slovensko Primorje, prometni oddelek, sporoča: V zvezi z ugodnostjo brezplačnih voznih kart in popustov pri vožnji za vojaške vojne invalide in nosilce Partizanskega spominskega znaka 1941 dajemo sledeče pojasnilo: 1. Nosilci Partizanskega spominskega znaka 1941 imajo po členu 3. Pravilnika za izvajanje zakona o Partizanskem spominskem znaku 1941 pravico na 50% popusta pri vožnji za neomejeno število '' potovanj na vseh državnih prevoznih sredstvih kakor tudi na avtobusih v državni upravi. 2. Na podlagi uredbe o popustih za vožnjo vojaških vojnih invalidov imajo po členu 1. isti pravico na brezplačno vožnjo na vseh državnih prevoznih sredstvih z objavo ali s pozivom vojaških oblasti v zvezi z osebno izkaznico. V vseh drugih primerih imajo ^vojaški vojni invalidi pravico na 50% popusta kot jo imajo nosilci Partizanskega spominskega znaka 1941. ★ V okviru »Tedna zdravstva« bo v n mlel jo 29. t. m. otvorjen težko pričakovani protituberkulozni dispanzer v Ilirski Bistrici. Dispanzer bo nudil 1 judstvu brezplačni zdravniški in rdnt-genološki pregled ob dnevih ki bodo naknadno določeni. Otvoritev se bo začela z majhno vesnostjo, ki ji bodo sledili brezplačni zdravniški pregledi. V nedeljo 29. t. m. bo otvorjen na enak način protituberkulozni dispanzer v Tolminu, ki bo tudi izpolnil, veliko vrzel v naši zdravstveni službi. Opozorilo Poverjeništvo PNOO za Slovensko Primorje, oddelek za trgovino in preskrbo, oddelek za ceue, Št. Peter na Krasu, izdaja naslednjo Odločbo S takojšnjo veljavnostjo izpremi-njamo odkupne cene za suhe gobe(odločba štev. 27 z dne 10. jul. 1946), in sicer takole: 1 kg suhih gob I 320 lir, 1 kg suhih gob II 280 lir. Istočasno odrejamo, da se za jalove krave z višjim odstotkom klavnosti uporabljajo odkupne cene, določene za odkup volov po odločbi o določitvi cen za odkup klavne živine na območju Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje. Obvestilo Tajništvo Poverjeništva PNOO javlja, da se stranke sprejemajo razen ob torkih in nedeljah vsak dan od 10 do 12, Tajništvo PPNOO OBJAVE Na teritoriju Poverjeništva PNOO je prepovedano vsako igranje hazardnih iger po vseh javnih prostorih (gostilnah, kavarnah itd.), in sicer igre s sledečimi imeni: ferbl, einz, poker, makava, marjaš, maušelj, kupčkanje itd. Vse te igre so prepovedane z izjemo, če se igra samo za popito pijačo. Prav tako je prepovedano igranje teh iger za razne kartončke, kateri predstavljajo različno vsoto denarja. Prepoveduje se poklicno kockanje. N. pr. na raznih sejmih in drugod: podiranje »keglja« s kroglico na vrvici, metanje obročev na grla steklenic, iskanje kroglic pod tremi naprstniki itd. Svoječasno je bilo za tako obrt potrebno oblastveno dovoljenje. Današnja oblast pa teh vrst igre načelno . prepoveduje. Prepovedano pa je vsako igranje naznačenih iger brez ozira na kraj, kjer se to vrši, t. j. tako v javnih rostorih (gostilnah, kavarnah itd), akor tudi v privatnih stanovanjih. Dolžnost organov NZ je, kvartopirce in obrtne »kockarje« zasledovati, prijavljati ter skupno z zaplenjenim denarjem, kartami ali napravami oddajati pristojnim kriminalnim razdelkom zaradi nadaljnega postopanja. ★ Na podlagi 6. člena uredbe o plačanem letnem dopustu delavcev, nameščencev in uslužbencev. Uradni list št. 16 PPNOO z dne 28. avgusta 1946, izdaja Inšpekcija dela pri Poverjeništvu PNOO sledeče Navodilo za izvajanje 1. člena Uredbe o plačanem letnem dopustu delavcev, nameščencev in uslužbencev. 1. Delavcem, nameščencem in uslužbencem, ki so sodelovali v narodnoosvobodilni borbi do 9. maja 1945, in ki so ne glede na to, kdaj so bili demobilizirani, po demobilizaciji stopili v delo, se v čas nepretrgane zaposlitve najmanj 11 mesecev iz člena 1. Uredbe o plačanem letnem dopustu delavcev, nameščencev in uslužbencev računa tudi čas, prebit v narodnoosvobodilni borbi. 2. Delavcem, nameščencem-in uslužbencem, ki so bili po potrebi prevzeti GOSPODARSTVO Zdravstvo Kako poteka organizacija in kampanja za zbiranje bukovega žira Zbiranje bukovega žira predstavlja ne samo gospodarsko akcijo, ampak tudi akcijo, ki ji je treba pripisovati močan političen značaj in to zaradi tega, ker so naše množice na Primorskem to kampanjo tesno povezale s svojim tekmovanjem za priključitev Julijske krajine k Jugoslaviji. V samem zbiranju žira naši ljudje namreč niso videli le vira, ki naj gospodarsko pomaga poedincem, ampak predvsem vir, ki naj pospeši samo tekmovanje. Ni slučajno, da so se na prenekaterih množičnih zborovanjih obvezali naši delovni ljudje, da bodo gotov del dohodkov od nabranega bukovega žira dali v fond za obnovo. — Prav tako ni slučajno, da se ne pripravljajo na zbiranje bukovega žira neorganizirano, ampak se formirajo v delovne brigade, ki bodo to akcijo skupno iz-valnega poleta. vedle. To je posledica silnega tekmo-V akciji za zbiranje bukovega žira se bo brezdvomno ponovno pokazala visoka politična zrelost primorskih ljudi. Že sam pristop k zbiranju bukovega žira potrjuje to dejstvo. Naši ljudje so se na akcijo organizirano dobro pripravili. Tako izdelujejo okrajni gozdarji točne površinske osnutke bukovega gozda in jih označijo s kraji, kjer je bukov žir najboljši. Delo v okrajnem merilu vodijo odbori, ki so osnovani prav za akcijo za zbiranje bukovega žira. Ti odbori potem določijo po predhodnem dogovoru z okrajnimi gozdarji, kje naj bodo zbirna mesta za bukov žir, katerega se potem preko okrajnih odsekov za trgovino izroči odelku za trgovino pri Poverjeništvu, ki vodi organizacijsko stran akcije za zbiranje bukovega žira. Kako širino je akcija zajela, nam jasno dokazuje dejstvo, da v. vzhodnoprimor-skem okrožju ni vaške skupščine ali sestanka, na katerem se ne bi razpravljalo o akciji za zbiranje bukovega žira in kjer ne bi ljudje sami delali podrobnih načrtov, kako bodo v tej akciji dosegli najboljše uspehe. Na teh vaških zborih pa se tudi formirajo delovne brigade, ki potem vodijo akcijo samo. Da pa bodo čim večji uspeli te vsetran-sko pripravljene akcije, ki se bo izvršila v tekmovalnem poletu in ki ima že pravo vsebino najširše kampanje za pomoč našemu tekmovanju, pa je treba, da se naše organizacije in preko njih naše množice podrobno pouče, kako je treba postopati z bukovim žirom, da bo akcija najbolje uspela. Naše množične organizacije ne smejo prezreti tega, da je njihova osnovna dolžnost v teh dneh najobširneje tolmačiti množicam naslednja navodila za zbiranje bukovega žira, predvsem zato, ker se bo sama akcija izvajala v tako široki množični obliki, ker bodo akcijo vodile delovne brigade, to se pravi, ker bo treba ves čas računati s tem, da se lahko na osnovi nepoučenosti izvrši cela vrsta napak, ki bi lahko precej škodovale uspehu akcije. Na naša množična zborovanja je treba torej vnesti diskusijo in tolmačenje na--slednjih navodil za zbiranje bukovega žira. Teden zdravstva Zdravstvena razstava je dosi' obiskala Idrijo, Cerkno, Slap, Tolmin, Cepovan, Grgar, Črniče, Ajdovščino in razstavlja, ko to pišemo, v Postojni. Zanimanje ljudstva za to poučno razstavo je naravnost velikansko. Eno samo obžalovanje se sliši, da je odmerjena doba .prekratka. ■— Naše ljudstvo, ki je .pojem zdravstva doslej, skoraj bi rekli, istovetilo z izžemanjem od strani brezvestnih zdravnikov, začenja danes gledati na zdravstvo s čisto drugimi očmi. Zdravniška ekipa sindikalne podružnice »Vipavska bolnišnica« ie pregledala, tudi rentgenološko, preteklo nedeljo v Podgradu preko 300 oseb. Okrajzie zdravniške ekipe so P3 vršile preglede doslej na številnih krajih, v katere je redkokdaj zašel zdravnik, med drugim na Otlici, v Podkraju, na Pečinah, v Gradenu, v Marezigah in še v drugih krajih, iz katerih še nimamo poročil. Povsod je ljudstvo navdušeno pozdravilo to — za naše kraje popolnoma novo " zdravstveno iniciativo. Naj ob tej priliki omenimo tudi požrtvovalnost dentistov postojnskega okraja, v Postojni in v št. Petru, ki skoz cel »teden zdravstva« zdravita Navodila za zbiranje in sušenje bukovega žira Bukev je znano najlepše listnato drevo naših gozdov. Cvete v maju, rodi pa v sončnih legah konec septembra, v senčnih pa oktobra. V bodičasti skledici (ježici) sta po dve trirobati semenci — žir ali bukovica. Ko se ježica odpre, iz-pacie v 2 do 3 dneh vse seme. Bukev obrodi posebno bogato osmo leto, to je spet letos in je zato treba zbrati čim več žira, ki nam daje doslej malo znano toda izvrstno jedilno olje. Nabiranje. Nabirajmo samo seme, ne pa jezic. Pod gosto strnjenimi bukvami leži samo listje. To listje pred odpadanjem žira pograbimo, da pozneje odpadli žir z brezovo metlo ali grabljami zgrabimo na kup. Kjer so pod bukvami neravna, kamenita tla, skalovje, si bomo pomagali z omelci in grabljicami. — Med odpadanjem kaže žir otresati, klatiti in ga prestrezati na velike plahte. Opozarjamo na »gluha semena«, ki so brez vrednosti. Pred nabiranjem se je treba s poskusi prepričati, ker bi se sicer trud ne izplačal. čiščenje. Zbiralnice bodo sprejemale samo žir z največ 4% primesi ali gluhega semena, zato je treba seme pred oddajo dobro očistiti, to je odstraniti je treba vso navlako, prst, pesek itd. Čistimo žir z rešetom ali večjo »reto«, nato s strojem za čiščenje žita. Kjer ni stroja, zložimo kup na razprostrto plah- to, ki jo močno napeto po dva na vsakem koncu krepko spodmikata. Težje seme zleze na dno, na vrhu pa ostane primes, ki jo je lahko odstraniti, nakar žir presejemo, preretamo in odbiramo z roko. Ponekod čistijo žir s pomočjo vode: nabrani kup zdevajo v večjo posodo vode. Težji žir pade na dno, navlaka splava na vrh, kjer jo lahko odstranimo. To ponavljamo, dokler ni posoda polna žira. Seveda je treba ta žir potem na soncu ali na pečeh itd. tenko razprostrtega hitro posušiti, naknadno pa je treba izločiti pesek itd. z rešetom, stro-'jem ali na kak drug način. Sušenje. Svež žir na kupu ali v vrečah splesni, zato ga moramo čimprej razgrniti in posušiti razprostrtega na zraku, na soncu, v krušnih pečeh po peki, na štedilnikih, podstrešjih, podih, 'pa tudi na dvoriščih in travnikih, kjer smo poprej razgrnili plahte, papir, položili deske in podobno. Podlaga mora biti suha. Seme naložimo do 30 cm debelo in ga pogosto prerinemo in prebrodimo. — Kadar ga sušimo na prostem, ga moramo pred mrakom ali dežjem spraviti na suho. Če bi začel plesneti, ga moramo sušiti na vročem in rahlo mlatiti s palicami, da plesen odpade. V ugodnih prilikah je žir v 3—6 dneh suh Jedro postane trdo in ima okus po lešnikih ali užitnem kostanju. ★ ★ * Upravno politična šola v Šempasu Tu na tečaju upravno-politične šole smo se zbrali tovariši in tovarišice zares skoraj iz vseh večjih krajev našega Slovenskega Primorja, namreč aktivisti, izvoljeni člani in uslužbenci naših ljudskih oblasti. V začetku dvomesečnega tečaja, ki se je pričel S. avgusta, se nam je zdelo kar težavno, a že po nekaj dneh so se nam glave razbistrile in vse lažje smo pričeli prenašati učenje, zavedajoč se, da bo isto služilo ne samo KAKO SMO V PODBRDU PRIČELI NOVO TEKMOVANJE Mladinci in mladinke smo sklenili, da bomo formirali delovno brigado, da bo uspešnejše tekmovanje. 15. t, m. ob 8. uri zjutraj smo se zbrali na določenem mestu. Nepričakovano so pa prišle predstavnice AFŽ katere so aam podarile značke, na katerih so prve črke imena naše brigade: »Kos Franc«, borec iz naše vasi, ki je padel pri osvoboditvi Trsta Tako smo z zastavo in petjem odšli na delo. Po peturnem delu smo dosegli naslednje uspehe: zasuli smo jarek vodovodne cevi 170 m dolg, 1.50-m globok in pol metra širok in pr* tem premetali 128 kub. metrov materiala. Prenesli iz daljave 150 m v šolo 7 peči za. ogrevanje prostorov, popravili most v centru Podbrda. Pri pripravljanju odra so bili zaposleni 4 mladinci, skupno je 45 mladincev napravilo 225 ur. Po delu je naše prosvetno društvo s sodelovanjem mladine in vojske izvedlo kulturno prireditev Pripravljamo se pa še za večje uspehe. Mladinec. oziroma premeščeni iz ene ustanove (urada) v drugo ali iz ustanove (urada) v javno-pravno gospodarsko podjetje in narobe, se v čas nepretrgane zaposlitve najmanj ii mesecev iz člena 1. Uredbe o plačanem letnem dopustu delavcev, nameščencev in uslužbencev, računa tudi čas, ki so ga take osebe že prebile v ustanovi (uradu) in v javno-pravnih podjetjih pred prevzemom oziroma premestitvijo po službeni potrebi. 3. Delavcem, nameščencem in uslužbencem se od vsote plačanega letnega dopusta odtegnejo vsi predpisani prispevki za soc. zavarovanje in usluž-benski davek. Iz pisarne odd. za Inšpekcijo dela pri Poverjeništvu PNOO v Ajdovščini nam, ampak tudi našemu ljudstvu, ter da bomo storili vse za našo vzgojo. Tu namreč spoznavamo pravo tovarištvo, kajti pri prostem učenju si pomagamo drug drugemu, tako da ne bo nihče zaostal. Naš upravnik nam pa stalno stoji ob strani in se s svojo požrtvovalnostjo neumorno trudi, da bomo v tem kratkem času odnesli čim več koristi iz tega prepotrebnega tečaja, saj obravnavamo probleme, ki segajo globoko v naše gospodarsko, kot družbeno politično življenje. Nič manj se ne trudijo tudi naši tov. predavatelji iz poverjeništva. Vsaka naša ura je torej dobro izrabljena, saj pričnemo s poukom že navsezgodaj in traja do poznega večera. Med nami pa imamo tudi nekatere umetnike. Namreč tov. Miro je dober karikaturist ter smo tako imeli skoraj vsi z upravnikom vred priliko videti lastne karikature, ki so zbudile med nami tudi precej smeha in užitka. Čeravno nam primanjkuje časa, se bavimo tudi s kulturnim življenjem. Eno prireditev smo že imeli v prvi polovici, druga pa bo v nedeljo, 29. t. m. s sodelovanjem prosvetnega društva Šempas. Da ne izostanemo pri novem trimesečnem tekmovanju, smo se eno-dušno odločili, da zberemo gotovo vsoto za našo obnovo in da podvojimo dopisovanje na stenčasu. Prepričani smo, da se bodo tudi poznejši tečajniki pridružili temu tekmovanju, ker le sskupnimi silami bomo lažje reševali najtežje probleme naše porušene domovine, kajti naši skupni napori so nam prinesli že prav,lepe uspehe, ki z njimi dokazujemo celemu svetu, kaj zmore ljudstvo, ki uživa resnično svobodo. Trenutna največja želja nas vseh je, da se čimprej vsi združimo z našimi brati v skupni naši ljudski državi Federativni ljudski republiki Jugoslaviji. — Moie Milan, tečajnik. brezplačno vse, ki se k njima zatekajo. Predaleč bi šli, ako bi hoteli navesti vsa številna zdravstvena predavanja, ki se te dni vrše širom naše dežele. Ob zaključku »tedna« bomo prinesli izčrpno poročilo, kaj nam je »teden zdravstva «prinesel. KAKO POTEKA ZDRAVSTVENI TEDEN V KOPRU V nedeljo 22. septembra se je prič®! zdravstveni teden. Okrajni zdravnik dr-Ferfoglia je v nedeljo zjutraj na konferenci S-IAU govoril o važnosti tedna i° o programu, ki ga bodo v tem tednu L' vedli v koprskem okraju V Novi vasi je ustanovljena nova ambulanta, okraj je dobil sedaj avto za razkuževanje, že v nedeljo je šla zdravniška ekipa po vaseh, v Marezige in Gradim 28. t. m. bo šla večja skupina z Rontg®*' aparatom v Rižano, 29 pa v Padno. V Kopru bo odprt 29 sept. protivene-rični dispanzer, kjer bo brezplačno zdravljenje in možnost za dobivanje brezplačnih injekcij Penicilina V koprskem okraju bodo pobelili ^ stanovanjskih hiš v tem tednu. V tednu bo imel tovariš okrajni zdravnik predavanje o pljučn: tuberkulozi socialnem boju proti tej bolezni. Na predlog nekega tovariša na konf®" renči v nedeljo, bodo v koprskem okraja v tednu za zdravje razvili tudi močna kampanjo proti alkoholizmu in pijančevanju. ZDRAVSTVENA RAZSTAVA V IDRU1 Tudi pri nas se je minulo nedeljo ustavila potujoča zdravstvena razstava, ki ic bila nastanjena v pritličju Osnovne šol®-Iz raznih razlogov ta, za splošno ljudska zdravje zelo koristna razstava, ni bila v tisti meri obiskana, kakor bi zaslužilm saj so obiskovalci marsikaj pridobili na svojem znanju. Zelo priporočljivo bi bilo, da bi na® zdravstveni odsek omogočil ponovn» obisk te zdravstvene in higienske razstave, katera naj bi bila vsaj tri dni n® ogled vsem našim sindikalnim in prosvat' nim organizacijam. Prireditev v slovo koloniji Pred par dnevi je odšla iz Str11' njuna pri Piranu zdravstvena kolon1' ja iz Slovenije. Organizacije iz Str1!' njana, tako mladina kot žene, ital1' janske in slovenske so priredile odba; jajočim poslovilni večer. Po kultur1!1 prireditvi s slovenskimi in italijausk1' mi točkami so domačini priredili čerjo, kjer so se bratsko razgovarja*1 in se pozdravili v upanjii in z želj0’ da se zopet vidijo. A. Bubnič Počitniška kolonija v Kanomlji Neizbrisno bo ostalo spomin« življenje, ki so ga doživljali otroci Kopra v počitniški koloniji. Ko so idrijski krojači in šivilj® dele te ljubke otroke, so vsem dek;1. cam in dečkom brezplačno napra)1 krila in hlačke, za kar so se j1*« otroci iskreno zahvalili. . Zanimivo je bilo opazovati to .n*!« dino, kako so se za vse zanimali lC^ z radovednostjo sledili pripovedova' nju vzgojiteljic o bojih naših partij nov, o divjanju hitlerjevske tolpci ,1. je morila in požigala po vseh n«5[,j hribih. Globok vtis so odnesli mal «a z obiska partizanske bolnice »Franj« pri Cerknem. Organiziran so se v pionirje in pripravili kulturen nastop v kolon1!.1' Bili so povabljeni tudi v Spodnjo Idr.[ jo, v Cerkno in naposled tudi v ldr. jo. Povsod so naši mladi pionirj1 _ Kopra želi odobravanje za svoj n«[ stop, ki je vseboval igro, petje in re” citacije. Kdor je hotel razumeti, je priznal ravno pri tej mladini VPU,: današnje vzgoje, ki stremi za čimb0« iskrenim sodelovanjem med naTom» ki stremi za tem, da bo nauk o lJ«' bežni do svojega bližnjega postal tu' di dejstvo. Vidmar Ferdo »Primorska borba« izhaja tedensko v Ajdovščini. — Urejuje uredniški odbor.