^ottntniB Satana v gotovini leto LVII. v Liubliani. v nedeljo, dne 14. julija 1929
St. 157
Naročnina
Dnevno Izdaja
za državo SHS
mesečno Z3 Din polletno 150 Din celoletno 300 Din
za inozemstvo
mesečno 40 Din nedeljska Izdalo celoletno v Jugoslaviji 120 Din, za Inozemstvo 140 D
SCO VENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov
I stolp, petlt-vrste mali oglasi po 150 In 2 D, več JI oglasi nad 45 mm vlStne po Din 2-50. veliki po 3 In 4 Din, V uredniškem delu vrstica po lO Din o PT, več)em □ naročilu popust Izide ob 4 zjutrai razen pondelJKo ln dneva po prazniku
Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici št. 6/>IJ Rokopisi se ne vratato, netranhlrana »lama se ne aprefemafo ^ Uredništva telefon »t. 20S0. upravnlitva St. 232iS
Bog Te blagoslovi!
škofovska čast in oblast v krščanskem občestvu je velika. Kot nasledniki apostolov so škofi v zvezi s papežem udeleženi pri vodstvu vesoljne cerkve. V svoji škofiji pa je škof vrhovni dušni pastir s pravo in neposredno oblastjo nad svojimi verniki. Podrejeni vrhovnemu vodstvu papeža, niso škofje nekako golo izvrševalno orodje, ampak vodijo božji narod z lastno odgovornostjo po pooblastilu, ki jim jc dano neposredno od Boga, kot namestniki apostolov in pravi pastirji poverjenih jim duš. Kot vrhovni učitelj škof varuje, izpričuje ter razširja v svoji škofiji boža.nstvc-no resnico in užiga ter neti v srcih krščansko življenje in ga prav usmerja. Ker le on posvečuje duhovništvo, ki posreduje vernikom bo-žanstvene milosti, se po njem odpira krščanski občini zakladnica posvečujočih sil božjih avetotajstev. Škof je, ki nadzoruje bogoslužje, vzdržuje disciplino v duhovnikih in laikih, skrbi za krščansko vzgojo in pazi, da se božji zakon izpolnjuje v družinskem in javnem življenju krščanskega občestva. Kolikor je dušni blagor višji od vseh posvetnih dobrin, toliko je tudi škofovska oblast najvažnejša in naj-odličnojša v krščanski človeški družbi.
Ta oblast je pognala v srce katoliškega ljudstva tem globlje korenine, ker je prava očetovska oblast, kakor jo jc že Pavel označil v svojih pismih Timoteju in Titu. Škof naj moli za kralje in vse oblastnike, da bi mirno in pokojno živeli v vsi pobožnosti in čistosti. Vernike naj opominja, da se udeležujejo bo-gočastja brez srda in sovraštva napram svojemu bližnjemu. Delavca in gospodarja naj uči, da sta si v Kristusu brata, pa naj delavec gospodarja spoštuje, gospodar pa naj za delavca skrbi ko za člana svoje lastne družine. »Bogatim tega sveta zapoveduj, da naj se ne prevzamejo, pa naj ne zaupajo v nestanovitno bogastvo, ampak dobro delajo, bogate v dobrih delih, radi dajo in drugim dele.« Žene naj opominja, da bodo sramežljive, dobre matere, možje pa dobri gospodarji, ki imajo pokorne otroke z vso čistostjo. Sam pa naj neprestano svari z vso ljubeznijo in krotkostjo, pa naj se tudi junaško ustavi zmotam, ki zapeljujejo krščansko ljudstvo v greh in ga od Boga odvajajo. S svojim lastnim življenjem pa naj bo zgled vsej krščanski družini v dobroti, treznosti. pravičnosti, svetosti in zdržljivosti. To sliko, ki si jo je vtisnilo krščansko ljudstvo globoko v srce po apostolovih besedah že iz prvih dni krščanstva, je katoliški episkopat obranil neoskrunjeno in širil božje kraljestvo na zemlji s tem večjim uspehom, čim bolj njegova oblast po svojem očetovskem značaju združuje v sebi neugasljivo ljubezen do vsake duše in osebe z odločnostjo, potrebno, da se od nje odvrne vsako zlo, ki preči njeno izve-ličanje.
Zgodovina krščanstva in krščanske kulture nam sijajno izpričuje, s kakšno od božjega Duha navdihnjeno vnemo na eni strani in modrostjo na drugi so škofje katoliške Cerkve vršili svojo veliko nalogo posvečevanja duš pa tudi pokulturjenja narodov in njihovega moralnega dviga. Krščanska kulturna država je delo škofov, ki so ji polagali v dušah vernikov moralne fundamente, oznanjujoč one zakone, na katerih sloni krščansko človeško občežitje: zvestobo, pokorščino, požrtvovalnost v medsebojni službi, svetost zakona in družinskega življenja, nedotakljivost pravic individua obenem z obveznostjo socialne vzajemnosti, ljubezni in dobrodelnosti, miroljub-' i osti in praviooljubnosti. Koliko škofov je v Oorbi zoper tiranijo posvetnega pohlepa dalo svoje življenje za te ideale, koliko škofov je pomagalo pravičnim vladarjem zgraditi in okrepiti državo, koliko jih zgodovina zazna-menuje kot pospeševalce lepih umetnosti in znanosti, koliko je med njimi bilo in še je državniških talentov in genijev, sijajnih organizatorjev, govornikov, svetovalcev, kulturnih in socialnih delavčevi Vsaka stran zgodovine nam govori o pomenu, delu in sadovih, ki jih je rodilo in rodi religiozno, moralno in kulturno poslanstvo katoliškega episkopata v svetu.
Pač ni treba posebič veliko povdarjati, kaj pomenijo škofje krščanske cerkve za slovanske narode, posebič še za Jugoslovane in med njimi za slovenski rod. Sveti škof Motod je dal Slovanom pismo in skupen bogoslužen jezik ter krščansko slovansko kulturo. V vseh jugoslovanskih deželah so škofje polagali temelje lepega čednostnega življenja v družini in državi, pospeševali znanost in umetnost pa tudi zdravo gospodarstvo, in tudi narodni preporod jc kakor pri vseh Slovanih tudi pri
Ureditev vojnega ministrstva
Belgrad, 13. jul. (Tel. »Slov.«) Vojni minister general Hadžič je podpisal uredbo o ureditvi vojnega in mornariškega ministrstva. Po tej uredbi je vojno ministrstvo najvišje poveljstvo ter upravna oblast vojski in mornarici. V delokrog ministra, ki načeljuje vojnemu ministrstvu, spada: poveljevanje in uprava nad celotno vojno silo, službeni in osebni odnosi osebja, disciplina in vojno sodstvo. Nadalje spadajo pod kompetenco vojnega ministra organizacija, formacija, dislokacija, mobilizacija in demobili-zacija narodne vojne sile ter vseli njenih sredstev, kakor tudi rekrutiranje in spopolnitev vojske in mornarice v miru in vojni. Nadalje pouk v vojski in mornarici ter priprave za vojno. Splošna organizacija ter priprava vseh potrebnih sredstev za vojno. Vrhovna uprava in preskrba z vsemi ekonomskimi in tehničnimi potrebščinami. Preskrba vojske in mornarice z objekti in vežbališči ter skrb za zdravje ljudstva in živine v vojni. Nadalje spada pod kompetenco vojnega ministrstva orožništvo in uprava nad civilnim letalstvom.
Za upravljanje službe v vojnem in mornariškem ministrstvu obstojajo kot neposredni ministrovi organi: 1. pomočnik, 2. kabinet ministra, 3. oddelki, 4. vojni geografski institut, poveljstvo letalstva, mornarice, inženerije, inšpekcija vojske, vojni odbor in tajništvo sveta za držav-
no brambo. Kot pomožne organe ministrove za opravljanje poslov predvideva uredba glavni generalni štab, kateremu predpisuje delokrog zakon o ustroju vojske in mornarice ter uredba o glavnem generalnem štabu in generalštabni stroki. Pomočnika ministra sta lahko največ dva ter ima v tem slučaju starejši naziv: prvi pomočnik. Pomočniki nosijo generalski čin ter jih postavlja Nj. V. kralj z ukazom na predlog vojnega ministra. V delokrog pomočnikov spada v prvi vrsti sodelovanje in pomoč ministru v vseh slučajih splošnega značaja, ki se nanašajo na organizacijo vojske in mornarice. Nadalje dajejo tudi svoje mišljenje o letnih ocenah oseb, ki jih ocenjujejo inšpektorji vojske ter načelniki oddelkov. Odločitve donašajo pomočniki o sledečih vprašanjih: o prošnjah za odlaganje službe v vojski kot druga instanca oblastnih poveljstev, rešujejo pritožbe glede rešitve oblastnih poveljstev glede službe v kadru, rešujejo prošnje za razvrstitev častnikov ter vojaških uradnikov za službe zunaj čete na podlagi zdravniških poročil, nadalje odobravajo dopuste ter bolniške dopuste častnikom, podčastniko, kaplarjem in prostakom ter vsemu ostalemu ukaznemu in neukaznemu osebju v sestavu vojnega in mornariškega ministrstva. Vsak pomočnik ima adjutanta, ki ga postavi vojni minister z naredbo.
Italijanski vohuni pred sodiščem
Belgrad, 13. jul. (Tel. »Slov.«) Pred držav-nim sodiščem za zaščito države se bo začel 15. julija proces proti Franji Šoljan, Filipu Lamaki in Petru Miljeviču, ki so obtoženi, cl so vršili vohunstvo v korist Italiji. Obtožence so pred nekoliko dnevi prepeljali iz splitskih zaporov v Belgrad. Franc Šoljan je pomorski kapitan, rodom iz Starega grada na otoku Hvaru, ter je stalno stanoval v Zadru. Filip Lamaki je mornar, rodom iz Castrareo-le v Messini. Od obtoženih je samo Peter Mi-Ijevič naš podanik, dočim sla njegova tovariša italijanska državljana. Šoljan in Miljevič sta obtožena, da sta vršila vohunstvo o naših voj-
Pred reformami
v socialni zakonodaji
Belgrad, 13. julija. (Izvirno poročilo »Slovencu«. Z ozirom na to, da prihajajo na ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje od raznih institucij in od privatnih oseb predlogi, ki se tičejo naše obstoječe socialne zakonodaje, to je zakona o zaščiti delavcev, Inšpekciji dela in delavskega zavarovanja in sicer v tej smeri, da se ta socialna zakonodaja ali izpopolni ali pa da se izpremeni, se je odločilo ministrstvo za socialno politiko, da bo to vprašanje temeljito proučilo.
Preden pa vzame ministrstvo socialno zakonodajo v pretres, to je, da izpelje revizijo, izpopolnitev ali pa prilagoditev obstoječim gospodarskim in družabnim razmeram, hoče, da predlože interesenti jasne in določne ter popolne predloge in mnenja v teh vprašanjih. Ministrstvu gre namreč predvsem za tem, da bi se ta vprašanja rešila v popolni harmoniji med delavstvom in delodajalci. Pri
nih trdnjavah, o številčnem stanju naše pehote in topništva v Dalmaciji in drugih krajih naše države, nadalje o številčnem stanju mu-nlcije vojne mornarice ter o nabavi streliva, o krajih, kjer se municija naroča, in sploh o < sem, kar se nanaša na vojaško obrambo naše države ter bi se moralo v interesu države ohraniti tajno. Lamaki pa je obtožen, da je Miljeviča nagovarjal, naj zbira podatke o omenjenih stvareh, da jih da njemu. Odvetnik Ve-koslav Miletič bo branil Šoljana in Lamakija, Boleslav Bole pa Miljeviča. Sodniškemu kolegiju bo predsedoval podpredsednik državnega sodišča Nikola Ogorelica.
tej akciji pridejo v prvi vrsti v poštev delavske in trgovske zbornice ter zveze indu-strijcev.
Ni izključeno, da bo sklicalo ministrstvo še posebno anketo, na kateri se bodo obravnavala vsa ta vprašanja. Anketa bo prišla na vrsto šele tedaj, ko bo zbran ves potreben materijah
Ministrstvo za šume in rude je že izdelalo osnutek novega rudarskega zakona. Preden ga predloži v podpis, bo sklicalo še ožjo anketo — delodajalskih in delavskih zastopnikov. Anketa se vrši v najkrajšem času.
nas združen z imeni škofov kot buditeljev in pospeševateljev narodne zavesti in narodne prosvete. Kot služabniki Cerkve so bili od tuje posvetne oblasti najbolj neodvisni in so zato mogli najuspešnejše braniti pravice ljudstva. Njihov materijelni položaj jim je dal možnost, da so podprli vsako narodno kulturno ustanovo. Usmerjenost njihovega duha k večnemu in duhovnemu pa jih je vedno vzpodbujala k temu, da so se potegovali za etične in kulturne dobrine poverjenega jim ljudstva, ki imajo svojo najikrepkejšo podlago v narodni svobodi in neodvisnosti. Spomnimo samo na imena: Vrhovec, Strossmaycr, Slomšek, Stepišnek, Dobrila, Legat, Zorn Wolf, Missia, Mahnič, Jeglič, ki nam vsa pričajo o neprecenljivih žrtvah, vzpodbudah, duševni in materijelni pomoči ter brezprimerni vztrajnost: v delu za prosvetitev slovenskega naroda, za njegovo osamosvojitev na vseh poljih pa tudi za njegovo materijelno kulturo in nje napredek.
Danes bo v ljubljanski stolnici posvečen za škofa dr. Gregor Rožman kot pomočnik našega sivolasega škofa s pravico nasledstva. Kakor vselej je tudi topot dogodek škofovskega pos večen ja v naši domovini zbudil tisto globoko spoštljivo radost, ki prešine sloven-
Dve novi radioposiaji
Belgrad, 13. jul. (Tel. »Slov.«) Minister za javna dela Savkovič je danes odredil komisijo, ki bo sprejela od Nemčije na račun reparacij dve radio oddajni postaji. Eno bodo postavili v Drnišu v Dalmaciji ter bo služila edino ladjam, drugo pa v Skoplju.
skega človeka vselej, kadar gre za duhovne reči. Še značilnejše je to veselje, ker se vrši posvetitev dr. Gregorja Rožmana v izredno važnem razdobju našega časa, ko na eni strani napreduje v izvestnih plasteh napram vsemu krščanskemu indiferentna laizacija življenja, na drugi pa se proti temu mogočno zbujajo iz najglobljih globin duš religiozne in moralne sile korenite obnove življenja. Kdor zna v to radostno pričakovanje prav prisluškovati, ve, da ima svoj razlog v osebnosti novega pomožnega škofa, ki združuje največjo ljubeznivost in umevanjc sodobne duše z vnemo za dušni blagor in jasno usmerjenostjo v ta svoj življenjski smoter po solidnem znanju in po odločnosti volje ter po svojem izčišče-nem, čudovito harmoničnem značaju. Božja previdnost ga je izbrala kot najboljšega pomočnika škofu, kojega življenje in delo znači epono v zgodovini slovenskega naroda. Kakor vsak škof, je postavljen tudi novi pred nove razmere, v čisto svoj čas, pred nove naloge, ki jih bo imel reševati z vs-o tisto vseobsež-nostj-o duha in ljubeznijo srca, ki mu je lastna. Da bi mu Bog v to naklonil čim več darov svojega večnega Duha ter blagoslavljal njegovo delo * fr- timi sadovi, bomo danes mo- !
lili
iz vsega srca.
Oprava le vKopltar/evl ul.Si.to „ Ceh ovni račun: C/ubl/ana štev. 10.630 ln 10.349 f? 'n*crate,Sara/evošl.75G3, Zagreb SI. 39.011, Praga ln Dunal št. 24.797
Kraljevič bo krščen
avgusta
Belgrad, 13. jul. (Tel. »Slov. • Z BI .da poročajo, da bodo mladega kralje.'ca k-stili šele meseca avgusta.
Predsednik vlade
pri dr. Korošcu
Vrnjci, 13. jul. (Tel. »Slov.«) Snoči ob pol 5 popoldne je prispel iz Mataruške banje predsednik vlade general Zivkovič v spremstvu generala Josipa Kostiča ter ministra v pokoju '.'.•'osavfjeviča ter posetil prometnega ministra dr. Korošca, s katerim se je razgovarjal poldrugo uro ter v njegovi družbi obiskal izvir mineralne vode. Ljudstvo ju je živahno pozdravljalo. Ob 6 se je predsednik vlade zopet vrnil v Mataruško banjo.
Ravnatelj Agrarne banke
Belgrad, 13. jul. (Tel. »Slov.«) Nj. Vel. kralj je podpisal ukaz, s katerim se imenuje za predsednika upravnega odbora privilegirane agrarne banke dr. Bogdan Markovič, bivši finančni minister.
Mašniški jubilej nadškofa dr. Bauerja
Zagreb, 13. jul. (Tel. »Slov.«) V ponedeljek se bo vršila v samostanu usmiljenk svečana proslava mašniškega jubileja zagrebškega nadškofa dr. Bauerja. Pri tej priliki se bo izvajala svečana maša, ki jo je v ta namen uglasbila neka usmiljenka. Imenovane sestre bodo škofu podarile dragoceno mašniško obleko. Po cerkvenem opravilu se bo v nadško-fijski palači vršila svečana akademija v proslavo mašniškega jubileja visokega slavljenca.
UbegH bančni ravnatelj prijet
. Belgrad, 13. jul. (Tel. »Slov.«) Madjarska policija je snoči predala subotiškim oblastem Geza Reina, ravnatelja Eskomptne in gospodarske banke v Adi, ki je pred nekoliko meseci nenadoma pobegnil, kar je izvalo veliko senzacijo. Takoj so pregledali bančne knjige in ugotovili zgubo banke v znesku 3 milijone Din. Uprava banke je proti ravnatelju ubrala sodne pot in je subotiško sodišče izdalo za Reinom tiralico. Medtem pa je pobegnil v Budimpešto, kjer so ga aretirali in snoči predali našim oblastem.
Premestitve in imenovanja
Belgrad, 14. jul. (Tel. »Slov.«) Kralj j« podpisal ukaz na predlog ministra za javne dela, s katerim se stavljata na razpoloženje pri bivšem gradbenem ravnateljstvu v Ljubljani Zajec Rudolf, načelnik občnega oddelka in Skaberne Viktor, načelnik strokovnega oddelka.
IZ DAVČNE SLUŽBE.
Nj. Vel. kralj jo podpisal ukaz, s katerim se postavljajo za višjo davčne kontrolorje v I. grupi II. kategorije pri davčni upravi v Ljubljani za okolico Joža Beks, Ivan Hočevar in Karel Liski; v Mariboru Anton Dobravec; v Krškem Franc Gad.
Za davčno upravitelje v II. grupi II. ka-tegorije pri davčni upravi v Prevaljah Franc Bole, v Gornji Radgoni Rajko Kamenšek, v Prevaljah Franc Ramor, v Ljubljani za okolico Ivan Mesek, v Črnomlju Ivan Jereb, v Kamniku Josip Stari, v Mariboru Josip Sever, v Gornjem gradu Alfonz Ribič, v Višnji gori Štefan Kramer, v Ptuju Mihael Fajt, v Kamniku Franc Marine, v Murski Soboti Alojz Lazar, v Celju Karel Grah, v Brežicah Anton Petek, v Litiji Josip Trtnik, v Ljutomeru Mohor Zupančič, v Ljubljani za me^lo Ernest Kramaršič, v Laškem Alojz Štrekelj, v Litiji Lovrenc Novac, v Ljubljani za mesto Stanko Ribnikar in Jože Badjuri, v Dolnji Lendavi Anton Hrudič, v škof ji Loki Franc Adamo-vič, v Krškem Alojz Colič, v Šmarju pri Jelšah Franc Pirih, v Logatcu Karel Zabkar, v Celju Josip Močan, v Kočevju Matija Mavrovič, v Ljubljani za mesto Josip Pink, v Črnomlju Josip Paršak, v Logatcu Anton Vadrijan.
V I. grupo III. kategorije je postavljen v Belgradu za arhivarja Budimir Gajič, v Ljubljani pa Anton Loker.
Osebne vesti. Tavzes Ivan pri ravnateljstvu pošte in brzojava v Ljubljani je prestavljen k ravnateljstvu v Zagreb. Pelrič Ivan iz Ljubljane v ministrstvo za javna dela. Janže-kovič Franc iz Skoplja v Ljubljano. Kiridin Metod iz Zagreba v Ljublajno. Matjašič Miroslav iz Ljubljane v Skoplje. Dr. Kurbus iz Ljubljane v Sarajevo.
Znižanje sodniških
doklad
Kralj je podpisal zakon o civilno-sodnem pravdnem redu, ki pa bo uveljavljen šele s
posebnim zakonom. Nadalje je kralj pri tej priliki podpisal zakon o ureditvi prejemkov sodnikov, s katerim se znižajo specijalne sodniške doklade za 20%, nadalje doklade upravnih uradnikov za 20%, ter povišajo doklade oficirjev tako, da so sedaj izenačeni prejemki sodnikov, upravnih uradnikov in oficirjev. Z istim zakonom je ukinjeno tudi avtomatsko napredovanjo sodnikov. Končno je kralj podpisal se zakon, s katerim se izenačujejo prejemki članov državnega sveta in glavne kontrole.
Nezadovoljiv odgovor
Madjarski
Praga, 13. jul. (Tel. »Slov.«) Današnja »Prager Presse« piše, da je odgovor raadjar-ske vlade na češkoslovaško noto v zadevi incidenta Hidasnemeti nezadovoljiv. Češkoslovaška vlada je izrecno poudarjala, da je imela madjarska vlada kljub morebitnim upravičenim sumnjam vse možnosti, da se drži med obema državama veljavnih konvencij. Madjarska vlada ni imela pod nobenim pogojem vzroka, da bi te konvencije kršila. Grajati je, da je to že drug slučaj, da Madjarska krši • sklenjene pogodbe. Češkoslovaška vlada ne j bo odstopila od svojih zahtev in bo v krat- ' kem poslala v Budimpešto novo noto.
Nemiri v Indiji
London, 13. jul. (Tel. »Slov.«) Kakor poročajo iz Bombaja, je prišlo tu do ostrega incidenta med predilničnimi delavci in policijo. Delavci so napadli policijo s kamenjem, dokler niso ti začeli nanje streljati. 15 oseb je bilo težko ranjenih. Do incidenta je prišlo radi tega, ker je policija aretirala voditelje rdeče strokovne zveze na tajnem zborovanju.
Za razorožitev na morju
London, 13. jul. (Tel. »Slov.«) »Daily Tele-graph« poroča, da se bo angleška mornariška politika znatno spremenila. Angleška vlada je baje sklenila, omejiti mornariški program prejšnje konservativne vlade. Iz dosedanjega mornariškega načrta se bo črtala gradnja: 3 križark, 3 rušilcev, 6 podmornic, 1 ladje-matice in 6 navadnih parnikov.
Belgijski kralj - okraden
Bruselj, 13. jul- (Tel. »Slov.«) Včeraj je Ml belgijski kralj okraden. Kopal se je s svojim ordonančnim častnikom v morju. Ko se je vrnil v svojo kabino, je pogrešil zlato uro v vrednosti 100.000 frankov ter listnico s 500 franki
Velike poplave
na Poljskem
Varšava, 13. jul. (Tel. »Slov.«) V zadnjem času so divjale v vzhodni Galiciji velikanske nevihte in nalivi, ki so povzročili ogromne poplave. Reki Prut in Czerenosz sta izstopili iz svojih bregov. Cela vrsta ladij je bilo uničenih. Mnogo vasi, med njimi tudi nekaj poljskih letovišč, so pod vodo. Železniške zveze so deloma prekinjene. Materielna škoda je velikanska.
W00 žrtev eksplozije
London, 13. jul. (Tel. »Slov.«) >Times«-ov honkonški korespondent poroča, da je zletelo v zrak municijsko skladišče v južnokitajskem mostu Yunanfuin. Pri tej nesreči je izgubilo življenje, oziroma je bilo ranjenih nad tisoč oseb, med katerimi pa ni nobenega belokožca. Poškodovano je bilo poslopje angleškega konzula, razdejano pa je bilo popolnoma poslopje francoskega konzulata tor francoski misi-jon.
Vojna odškodnina Belgije
Berlin, 13. jul. (Tel. »Slov.«) Danes so se dokončala nemško-belgijska pogajanja za vrnitev škode ob času nemškega zasedanja Belgije. Nemčija bo plačevala v letnih anuitetah skozi 37 let. Letne dajatve bodo do 12 leta narastle od 6.2 milj. mark do 26 milj. mark, nakar bodo zopet padle, tako da bo znašala od 21 do 37 leta anuiteta 9.3 milj. mark. Belgija je zahtevala prvotno za odškodnino 925 milj. mark in je odstopila od te vsote za 328 milj.
Poraz sovjetske opozicije
Moskva, 13. jul. (Tel. »Slov.«) Že dolgo pričakovana popustitev stališča komunistične opozicije sc je v zadnjih dnevih izvršila od strani vseh voditeljev opozicije v komunistični stranki. Radck, Preobraženski in Smilga sta objavila javno pismo na voditelje komunistične stranke, v katerem se opravičujejo za svoje opozicionalno delovanje. V pismu nasvetujejo vsem svojim privržencem, da store isto, kar se ie tudi že v resnici zgodilo.
Francija za popolno likvidacijo vojne
Pariz, 13. jul. (TeL »Slov.«) Snoči ministrski predsednik Poincare ni mogel dokončati pred parlamentom svojega velikega predavanja o reparacijah in medzavezniških dolgovih. S svojim dolgim govorom je tako izmučil poslance, da ga je predsednik parlamenta Buisson, ko je Poincare izjavil, da bo govoril še uro in pol, prekinil z dvignjenimi rokami s pritrjevanjem celokupne zbornice ter mu izjavil: »Nespametni ste, ako se tako utrudite. Ker se nc marate sami na sebe ozirati, moramo mi paziti na vaše zdravje!« Nadaljevanje Poincarejevega govora se je preložilo na prihodnji torek.
Pariz, 13. jul. (Tel. »Slov.«) Danes se je vršila pod predsedstvom predsednika republike v Elizeju seja ministrskega sveta. Pri tem
sc ministri obravnavali sedanji parlamentarni položaj ter diskutirali vprašanje dolgov in reparacij. Potrjuje se vest, da bo v torek po Poinc;1 reje vem govoru dal zunanji minister Briand izjavo o zunanji politiki. Dotaknil se bo baje tudi notranje politike. Briand se bo potrudil, pomiriti francoske levičarske stranke tor jim dokazati miroljubno politiko sedanje vlade. To priliko bo uporabil za slovesno izjavo svoje vlado za popolno likvidacijo vojne. »Temps« piše, da je od Macdonalda politično zelo nespametno, da je ob nastopu svoje vlade, zvest prejšnji svoji opozicionalni politiki, takoj otvoril vprašanje izpraznitve Po-renja.
Novi prekooceanski poleti
249 ur v zraku - Letati „Pitsudski" in „?" podvzeli prekooceanski let
Pariz, 13. jul. (Tel. »Slov.«) Danes sta star-tali k prekooceanskemu poletu z letališča Le Bourget pri Parizu kar dve letali. Prvo je poljsko letalo »Maršal Pilsudski« s pilotoma Icekov-skim in Kubelom. Drugo je bilo francosko letalo »?« s pilotoma Coste-om in Bellonte-jem. Prvo se je dvignilo ob 4.45, francosko pa ob 5.30. Na ta način se bo vršila zanimiva tekma letal preko Oceana.
Newyork, 13. jul. (Tel. »Slov.«) Letalca Mandell in Reinhardt sta s svojim letalom »Angel i nom« danes ob 18.13 newyorškega časa pristala v Culver City v Kaliforniji ter sta postavila s tem nov svetovni rekord v vztrajnostnem letu. Vozila sta neprekinjeno 246 ar in 43 minut. S tem sta potolkla dosedanji vztrajnostni rekord za 72 ur 43 minut. Letalca sta pristala, ker sta bila popolnoma izmučena.
Organiziranje poljskih manjšin
Varšava, 13. jul. (Tel. »Slov.«) Veliko število poljskih ministrov se nahaja v francoskih kopališčih. V prihodnjih dneh se bo vršil pod v< dstvom poljskega ministrskega predsednika dr. Svitalskega sestanek ministrov v Bitu ritzu. Sestanka se bo udeležil zunanji minister Zaleski, notranji minister general Ska-lovski, berlinski poljski poslanik Knoll, parlamentarni voditelj poljskega vladnega bloka polkovnik Slavek ter pariški poljski poslanik Hlapski. V prihodnjem času se bo vršila v Varšavi prvikrat konferenca vseh poljskih narodnih manjšin in sploh vseh delegatov Poljakov, ki živijo izven meja sedanje poljske republike. Na to konferenco bo dospelo nad 20 poljskih delegacij iz vseh strani sveta. Iz
Skoplic. 13. rul. (Tel. »Slov.« Palestinski pravosodni minister Norman Gcnwidg-Tevk je n.i svojem potu iz Palestine prispel včeraj v S> vnljc. Danes zjutraj sc je z brzim vlakom odpeljal proti Belgradu,
Nemčije se bo udeležilo 21 delegatov in sicer iz zgornje Šlezije, iz vzhodne Pruske, iz Vest-falije in poljske kolonije v Berlinu ter drugih nemških mestih. Iz Rusije ne bo dospela nobena deputacija, ker ni sovjetska vlada hotela dati dovoljenja na konferenco onim Poljakom, ki n« simpatizirajo s sovjetsko vlado, medtem ko poljska vlada ni hotela dopustiti prihod v svojo državo Polj akom-boljše vikom. Konference se bodo udeležili poljski državni predsednik, sejmski maršal ter več ministrov. Konferenco bo vodil maršal senata. Na tej konferenci se bo baje ustanovila stalna pisarna, ki bc vezala vsa poljska društva v inozemstvu. Ta centralna pisarna bo imela svoj sedež v Varšavi.
Rdeča vojska na strani kmetov
Današnja »Politika« objavlja iz Moskve; to ve6t:
Objavljena je naredba o ostavki dveh komandantov vojnih okrogov in o številnih aretacijah, ki so bile izvršene v posameznih edi-nicah rdeče vojske v Petrogradu in okolici, v Ukrajini in v Sibiriji. V kijevskih polkih so bile izvršene preiskave, ravno tako tudi v vojašnicah v Zitomiru, Kainenec-Podolskem, v Beli cerkvi in v Harkovu. Iz zaplenjenih pisem je bilo vidno, da obstoji aktivna vojaška in kmečka organizacija, ki heče izvršiti atentate na nosilce oblasti in v vojski agitirati proti obstoječemu redu.
Aretirani rdečearmejci so obtoženi, da so dajali kmetom municijo, orožje, ročne granate in celo strojne puške. Organizacija, ki je v zvezi z vasmi, je storila vse potrebno, da je vas za sovjetske komisarje nedostopna. Tako imenovani kolhoze (kolektivna hozjajstva, komunistična gospodarstva namesto bivših vele-posestev) požigajo kmetje in ubijajo vaške komuniste, dočim uporabljajo proti zastopnikom oblasti k mest individualen teror.
Aretacije v vojnih edinicah se vrše v istem času, ko se požigajo v Ukrajini kolhozi. Povečini pa krivcev oblasti ne morejo najti, ker jih kmetje skrivajo.
V	okolici Prskova, v Luži, Velikih Luhah in ob estonski meji je prišlo v dveh strelskih divizijah do težkih nemirov in je bilo ob tej priliki ubitih več političnih komisarjev. Oddelki rdeče armade so izjavili svoj protest proti izropanju vasi.
V	strahu, da ne bi nemiri nastali tudi v mornnrici, je odredil Vorošilov, da mora baltiško brodovje takoj odpluti na visoko morje. V petrograjski vojni okrug je bil poslan podpredsednik ratno-revolucionarnega sovjeta Bubnov, v Turkestan pa, kjer se tudi opaža r(>varenjo v vojski, pa z izrednimi polnomočji vrhovni državni pravdnik Krilenko.
Nesreče
London, 13. jul. (Tel. »Slov.«) Kakor poročajo iz Moskve, se je pri Irkutsku prevrnil brod, na katerem se je nahajalo 220 oseb. Dosedaj so našli 11 mrlioev. Pogreša se 40 oseb.
Pariz, 13. jul. (Te!. »Slov.«) Na vojnem strelišču pri Nizzi jc danes pri preskušanju novega metalnega stroja eksplodirala mina predčasno in ubila častnika ter težko ranila tri vojake.
Budimpešta, 13. jul. (Tel. »Slov.«) Pri mestu Ba!aton-Berany na Plattenskem jezeru so se udrli iz hribov radi velikih nalivov ogromni plazovi. Pri tem je bila pokopana večja četa mladih skavtov. Dosedaj so izvlekli izpod ruševin tri mrliče. Več otrok je težko poškodovanih.
Dunajska vremenska napoved. Spremenljivo. Od časa do časa nalivi, morda nevihte. Zelo hladno. Lahki severni vetrovi.
Sestanek romunske
kraljevske rodbine
BukareSt, 13. jul. (Tel. »Slov.«) »Epoca« trdi, da se bodo 15. julija sestali v Celovcu bivši prestolonaslednik Karel, kraljica-vdova Marija ter bivši romunski ministrski predsednik Stirbey.
Franc, narodni praznik
Pariz, 13. jul. (Tel. »Slov.«) Francoska prestolica se vneto pripravlja za proslavo državnega praznika 14. julija. Z ozirom na napetosti, ki vladajo v zadnjem času v celi Franciji, je ministrski svet odpovedal vojaško parado. Ob priliki nacionalnega praznika je predložil vojni minister Painleve predsedniku republike Doumergueu 725 dekretov za pomilostitev vojaških kaznjencev.
Budimpešta, 13. jul. (Tel. »Slov.«) Razsodba pariškega madjarsko-romunskega razsodišča nalaga Romuniji dolžnost, da vrne v dveh mesecih konfiscirano premoženje madjarske »Zemeljske akcijske družbe«. Romunija mora tudi povrniti škodo, ki jo je utrpela družba v zadnjih desetih letih, ker posestvo ni bilo v njenih rokah. Zadevo otežkoči dejstvo, da je znaten del akcij omenjenega društva v rokah romunskih finančnikov. Toda še večji del akcij je v ogrskih rokah. 15% vseh družbinih akcij ima madjarska vlada.
pmmmm■■	i i ———n i	i mmmtmmtmm*mmm^m*mmm^mmmmmmtmmmmm I
Novosadska vremenska napoved'. Večinoma jasmo. Slabotni vetrovi.

Ali nevednost ali zloba
Včerajšnji »Jutarnji list« (13. srpnja br. 2663) objavlja pod ogromnim naslovom »Ba-ština Petra Zrinjskoga. Kraj, koji su Hrvati dvaput mačem osvojili«, članek, v katerem se bavi z medjimurskim vprašanjem in v katerem stoje med drugim tudi sledeči stavki: »Medjimurje je geografski pojem. Ne označuje meje hrvatskega ljudstva. Tega se ne sme nikoli pozabiti. V strnjenih skupinah naseljujejo Hrvati tudi kraje na drugi strani Mure, naseljujejo vse tako zvano Prekmurje in se dotikajo starih hrvatskih naselbin v tako zvanem Gradišču, avstrijskem Burgenlandu. Isti je to narod, kakor oni, ki prebiva v Medjimurju. Ravno tako zaveden, zdrav in delaven. Vse do preko Moravske se vrsti ena hrvatska vas za drugo.«
»Jutarnji list« je že enkrat tako pisal, pa se je blamiral. Zdaj znova začenja to stvar. Ne vemo, komu v korist naj to bo! Brez gotovih namenov to gotovo ni. To, da je Prekmurje del Slovenije, odnosno prekmursko ljudstvo del slovenskega naroda, ve dobro tudi »Jutarnji list«. »Jutarnji list« bi pa tudi lahko vedel, kakšno je razpoloženje tako v Medjimurju kot v Prekmurju, kar ne more biti niti nam Slovencem niti Hrvatom, še manj pa državi kot taki vseeno. Mislimo, da se razumemo!
Drobne vesti
Osijek, 18. jul. (Tel. »Slov.«) Kakor se do-znava iz Virovitice, je tamkajšnji načelnik sekcije državnih železnic ing. Viljem Tauchi včeraj popoldne službeno odpotoval z drezino po progi iz Virovitice proti Suhemu polju. Nedaleč od Suhega polja je drezina pri polni hitrosti zadela ob kamen ter je ing. Tauchi padel na progo in dobil težke zunanje in notranje poškodbe. Prepeljali so ga takoj v bolnico. Na lice mesta je odšla komisija, ki je ugotovila, da je bil med obema tračnicama zabit železni klin, dolg okrog 15 cm. Domneva se, da je nekdo to oviro napravil namenoma, da bi se ponesrečil načelnik sekcije.
Minister za trgovino in industrijo dr. Ma« žuranič je odpotoval v Mataruško banjo, da poroča predsedniku vlade, generalu Živkoviču. Jutri se vrne v Belgrad
Šentpeterčani se poslavljajo od škola dr. Rozmana
Snoči so se Šentpeterčani poslovili na zelo lep in ginljiv način od novega pomožnega škola ljubljanskega dr. Gregorja R o ž m a n a. Šent-petersko prosvetno društvo je ob 9 priredilo škofu dr. Rozmanu na vrtu šentpeterskega župnišča zelo dobro uspelo podolcnico, katere se je udeležila velika množica Šentpeterčanov, ki so zelo vzljubili sedanjega pom. škofa. Šentpeterski cerkveni zbor je zapel troje pesmi in sicer: »Gor črez izaro-, Premrlovo »Pozdravljen novi naš vladikak in pa »Mnogaja leta«. V imenu šentpeterskih župljanov in prosvetnega društva se je i>oslovil v iskrenem govoru od škola ravnatelj J. N. Jeglič. G. Škot dr. Gregor Rožman, ki se je prišel sam med žup-ljane poslovit na vrt, se je v svojem zahvalnem govoru spominjal podoknice, ki so mu jo pred 22 leti priredili v njegovi rojstni vasi. Te podoknice je bil tedaj bolj vesel, kot pa sedaj, ko prevzame nase težko breme.
Šentpeterčani so napravili škofu še potem burne ovacije in se jim je škol ponovno zahvaljeval raz okno svojega stanovanja.
Poleg ljubkega zvonenja, ki se je nocoj razlegalo iz zvonikov vseh ljubljanskih cerkva, je napravila najlepši vtis tudi svečana razsvetljavi obeh zvonikov ljubljanske stolnice. Stotine lučk je blestelo v pozdrav novemu vladiki.
Glasba
Nore orgije v Domžalah, ki so bile postavljene 18. novembra 1928, so dne 13. julija kolavdirali člani škofijske glasbene komisije: g. kanonik dr. Kimovec in konz. svetnika P. Hugolin Sattner in Premrl. Orgije je postavil g. Franc Jenko, orgl. mojster v Št. Vidu nad Ljubljano. Strokovno oceno prinese svojedobno Cerkv. Glasbenik; tukaj naj bo le objavljeno, da so bili vsi trije strokovnjaki očarani od lepote glasov, točne funkcije in dovršenosti ustroja. Or«lje imajo 16 pojočih, 8 kombinirane registre, razvrščene na 2 manuala in pedal. Ima.io električen pogon, eno prosto kombinacijo in vsa igralna sredstva, ki jih res rabi cerkveni orga-nist. Delo hvali mojstra.
Naznanjamo pretresljivo vest, da je naš preljubi oče, stric, tast in stari oče, gospod
Fran Breznik
vladni svetnik in gimnazijski ravnatelj v pok.
danes dne 13. julija ob 20 v 80. letu starosti po daljši in mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal. Pogreb predragega pokojnika se bo vršil v ponedeljek, 15. t. m. ob 16 iz hiše žalosti v Kandiji na šmihelsko pokopališče.
Kandija pri Novem mestu, dne 13. julija 1929.
ŽALUJOČI OSTALI.
Iz orlovskih dni v Pragi
Slovenske Orlice v Pragi
Za slovensko Orlico je Praga začetek udejstvovanja v tekmi z drugimi narodi; zakaj prvič je tekmovala izven mej naše ožje slovenske domovine, prvič se je udeležila slovanskih in prvič mednarodnih tekem.
Slovanske tekme Orlic so se vršile v četrtek, 4. julija, ob 8 zjutraj na ogromnem praškem stadionu. Bile so to tekme v višjem in nižjem oddelku. V nižjem oddelku je tekmovalo 33 vrst (samo Čehinje); za višji oddelek pa se je priglasilo 21 vrst, med temi 1 vrsta ameriških Cehinj in 3 vrste Jugoslo-vank (slovenskih Orlic). Tekmovalo se je v peteroboju: redovne vaje, proste vaje, suvanje krogle, skok v daljavo iu preko ovir.
Z napeto pozornostjo so giedalci sledili poteku tekem, zlasti so se zanimali za izid jugoslovanskih vrst in ameriške vrste. Za najboljše vrste je bil izid razglašen že ob 12.
V	višjem oddelku so dosegle vrste:
[1. Amerika 92.66%,
2.	Jugoslavija (vrsta Ljubljana Sv. Peter) 90.33%,
3.	Ceškoslovensko (Brno III., župa Suši-lova) 87.50%,
4.	Ceškoslovensko (Brno I.,) 85.33%,
5.	Smichov 83.33%.
Tudi ostali dve jugoslovanski vrsti, kombinirana vrsta in krožek Domžale sta dosegli zelo lepe uspehe. Krožek Domžale se je odlikoval v redovnih in prostih vajah, v katerih so dosegle posamezne tekmovalke skoraj vse 100%.
Te tekme so bile istočasno tudi tekme posameznic ter so te zaznamovale nastopne uspehe:
Na prvo mesto se je umestila Svetlek, Amerika, 98.50%. Drugo mesto so dosegle tri tekmovalke, ki so se uveljavile z enakim številom točk, t. j. 96.50% in sicer: Pregelj Ivanka, Jugoslavija (Ljubljana, Sv. Peter), Jelinkova, Cehoslovaška, Kliment, Amerika.
V	soboto se je udeležila jugoslovanska vrsta tekmovalk tekem v prostih vajah, kjer se je z doseženimi 178.50 (od 200 dosegljivih točk) umestila na tretje mesto. Prvo mesto so dosegle Belgijke s 197 točkami, drugo mesto Čehinje s 178.75 točkami.
Veličasten je bil pogled na čete slovenskih Orlic, ki so se v petek udeležile svečanega orlovskega sprevoda. V celoti je korakalo v sprevodu 98 slovenskih Orlic v kroju, ki je vzbujal vsesplošno pozornost. In v resnici je bila krasna slika: izvirne »peče«, z rdečim grebenom so zadivile vsakega gledalca celot-ui kroj pa je zaradi svoje harmonije vzbudil vsestransko občudovanje. Vsi praški dnevniki so ponovno opozarjali na to umetnino.
V	sprevodu sta bila tudi dva orliška prapora: prapor Slovenske orliške zveze s tremi praporščakinjami in prapor jeseniškega k rožka.
Tudi na stadionu je vladalo veliko zanimanje za slovenske Orlice. Vsak se je znova divil našemu kroju; nekateri se ga niso mogli nagledati.
Slovenske Orlice so nastopile istočasno s Čehinjami pri prostih vajah. Lepo sta se odražala skrajna dva ogla v sprednjih vrstah,
kjer je vadilo 72 slovenskih Orlic, od morja modrih pokrival čeških Orlic (okoli 3000).
Buren aplavz je vzbudil lastni nastop slovenskih Orlic v soboto popoldne. Hud naliv je žugal pregnati s telovadišča tako telovadce, kakor gledalce. Toda naše Orlice so porabile prvo priliko, ko je dež ponehal in v areno je vkorakala v osmerostopih četa 85 Orlic, kjer je po razstopu izvedla posebne lastne vaje. Brezhibna izvedba težkih vaj in to v takem vremenu, kakor tudi celotna slika, ki jo je še povečalo krasno prelivanje barv in prehajanje rdečih grebenčkov iz nizkega počepa v vzklone, je izzvalo pri gledalcih viharno ploskanje, ki je'spremljalo vrste po končani izvedbi do izhoda iz stadiona. Zunaj stadiona na zbirališču pa so bile deležne prisrčnega priznanja svojih čeških sester.
Vrste slovenskih tekmovalk (30) so se udeležile v nedeljo tudi defilacije zmagovalcev in tekmovalcev, kjer so jim gledalci posvečali zopet in zopet prisrčno pozornost.
Nedvomno si je slovenska Orlica s svojim pohodom iu nastopom v Pragi utrla pot tudi inozemstvo in bo znala svoj ugled, ki si ga je pridobila, varovati in še povečati
„Ljubljana"
med Čehoslovaki
Pevski zbor slovenskega glasbenega društva »Ljubljana« je priredil tekom sveto-vaclavskih dni v Pragi daljšo koncertno turnejo po čehoslovaški republiki. Izlet se je pod vodstvom društvenega predsednika g. R. Sturma in veščo roko g. J. Pirca obnesel, tudi umetniški uspeh je lep. Družino osemdesetih grl je zbral in izuril društveni pevovodja g. prof. dr. A. Dolinar. Pevski zbor se je predstavil na dveh velikih koncertih (Olomuc, Praga) ter dostojno proslavil sloves slovenske pesmi. Pod mladostnim razmahom svojega pevovodje dr. Dolinarja je dosegel izreden višek, za kar ga je nagradilo občinstvo i v Olomucu i v Pragi z burnim ploskanjem, cvetjem in vzkliki priznanja. Poklonjeni so bili venci, banderce, zamenjani društveni znaki, Hlahol Vinohradsky v Pragi je na prisrčen način vrnil svoječasni bratski sprejem v Ljubljani. — Poleg tega je pela »Ljubljana« v praškem Radiu ter nastopila pri raznih slavnostnih in spominskih svečanostih, kjer je vzbujala občudovanje navzočih; slovenska pesem in naše narodne noše so zadivile vsakogar. V Olomucu je sodelovala prt žalni slovesnosti na grobišču jugoslovanskih junakov. Zapela je tri žalostinke ter položila v mavzoleju krasen venec. V Pragi se je zbor oddolžil svetlemu spominu svetega kneza Vaclava na odličen način: zbor je v sprevodu ponesel pred svetnikov spomenik venec v narodnih barvah ter zapel pod vodstvom dr. Dolinarja narodne himne. Intimni slovesnosti je prisostvovala številna množica, ki je članstvo »Ljubljane« ljubeznivo pozdravljala. Istotako je počastila pevska družina »Ljubljana« grob neznanega junaka v kapeli na magistratu, kjer je položila prelep venec. Slovesnosti se je udeležil primator praškega mesta dr. Baxa, katerega je pozdravil g. prof. .Tare. Slavnost-
no razsvetljena dvorana ter kapelica neznanega junaka, polna cvetja, vencev in odlikovanj, sta napravili na članstvo veličasten utis. Po slovesnosti so bili razkazani članstvu Ljubljane zgodovinski prostori magistrata. Zvečer je priredil primator dr. Baxa »Ljubljani« v čast slavnostno večerjo, ki se je vršila v veliki dvorani Obecnega doma. — Poleg tega je nastopila »Ljubljana« na slavnostni akademiji katoliške mladeži, kjer je žela ogromen uspeh, narodne noše članic pa so izredno zadivile številne množice raznih narodov, ki so prisostvovali akademiji. Skratka! Pevski zbor »Ljubljana« je bil ponovno deležen izredne prijateljske pozornosti, ki ni bila morda samo izraz uradno naročene vljudnosti, ampak topel izliv bratske duše. Tako so v Olomucu že na kolodvoru pri sprejemu sodelovali predstavniki vseh oblasti, predvsem župan dr. Fischer in mestni komandant ge.ie-ral Kroutil, ki je pokazal izredno zanimanje za večerni koncert. Tudi v Pragi so sprejeli Ljubljano razni zastopniki in prijatelji, med njimi ljubljeni dramski igralec Zvoniniir Ro-goz. Pozneje je dala mestna občina na razpolago brezplačen razgledni tramvaj z vodnikom, da si je pevska družina ogledala krasote in znamenitosti zlate Prage... Hitro so minevali dnevi turneje, lepi so bili trenotki pod zlatimi oblaki v stostolpi Pragi, toplo je bilo slovo od Hlaholašev, tudi solze so padale iz svetlih čeških oči, vsaj se je poslavljala bela »Ljubljana«.
Na poti domov je »Ljubljana« pela pri maši v Judenburgu, počastila mrtve borce na tamkajšnjem pokopališču z žalostinkami ter zapela pred občinskim spomenikom ob navzočnosti domačih dostojanstvenikov še eno žalostinko, kar je prijetno iznenadilo juden-burške občane. Končno je pela še pri maši, katera je bila darovana na romarski poti pri Gosposvetski cerkvi. Orgle so vrele z glasnim šumom, s kora se je oglasila slovenska pesem. Nič je ni motilo, niti žandarji z golimi bajoneti, ki so se skrivali po gosposvetskem polju ter oprezovali za trudnimi slovenskimi romarji, na katere je zrlo božje oko ... V daljavi pa so žarele planine, nekje za njimi pa je ležala naša zibelka — Ljubljana.
Jovič.
Zborovanje kal. slovan. učiteljstva v Pragi
V dneh svetovaclavskih orlovskih dni v Pragi se je tamkaj vršilo tudi več različnih zborovanj V dvorani »Slovanske Obeci« so zborovali katoliški učitelji. Poleg Čehov so bili zastopani še učitelji iz Jugoslavije in iz Poljske. Posebno pozornost so vzbudili slovenski učitelji, ki so se zborovanja udeležili korporativno. Navzočih je bilo okoli 100 slovenskih in hrvaških učiteljev, ki so bili nadvse prisrčno in burno pozdravljeni. »Slomškovo zvezo« so zastopali gg. Rudolf Wagner, referent v ministrstvu prosvete v Belgradu, ter nadzornika Josip Vider in Alojzij Peterlin. V imenu slovenskega učiteljstva sta pozdravila zborovalce nadzornik Vider v slovenskem, učiteljica Minka Očakar pa v češkem jeziku. Dalje so sledili pozdravi francoskih, poljskih in belgijskih gostov. Med udeleženci zborovanja smo opazili med drugimi praškega nadškofa dr Vodlička, min. podpredsedni-
V času
poletnega oddiha Vam Vaše lahke obleke ni težko obdržati sveže in čiste, ako iih perete v Lux-
milu v luskah.

ka dr. šrameka, ministra za pošte, Noseka, zastopnike praške in brnske občine, mnoge češke državne in deželne poslance, dalje zastopnike kulturnih društev in ustanov. Na zborovanju so se določile in utrdile smernice za medsebojno kulturno delo vsega katoliškega slovanskega učiteljstva.
Zadnji dnevi Mesije
V Mladinskem domu na Kodoljovem so na domačem stadionu na prostem že trikrat s prav lepim uspehom vprizorili PASIJON, ki je za ohcramorgausko največja igra tc vrste. Nastopilo je okrog tri sto igravcev, med njimi rimski vojaki na konjih, na velikanskem odru, ki je bil z ogromnimi stroški postavljen nalašč za to priliko. Obisk dosedanjih predstav jo bil rekorden, kar najbolj priporoča to res lepo igro. Predstava se ponovi danes, v nedeljo ob osmih zvečer.
Kino »Ljubljanski dvor«
Snmo tri dni.	Samo tri dni.
Sinovi ene matere
Pretresljiva drama materinske ljubezni Ob 3., pol 5., 6., pol 8.. 9.	Telefon 2730
Maurice Renard:
Pred startom
Avijatik Suger je imel zleteti z aerodroma Bourget v četrtek, 11. junija, ob osmi uri zjutraj in to z Fontelom in Variotom... da poskusi polet preko Atlantskega oceana.
• Devetega junija, ki se je že nagibal k večeru, ga poišče Fontel. Njegov obraz je bil poln skrbi. Izvleče iz žepa brzojav in ga pokaže Surgeru.
»Roanne... Mati zelo slaba. Priti takoj. Julien.«
Surger samo obrne glavo s tisto karakteristično kretnjo, ko dobi človek kakšno neugodno poročilo, a ne ve, kaj naj stori ali kaj naj odgovori. Nato pogleda Fontela sočutno ali vendar odločno.
In Fontel reče:
»Odločil si, da pod nobenim pogojem ne odgodiš poleta?«
»Tako je. Na vsak način bom startal na določen dan, to je pojutrišnjem ob osmih zjutraj. In ti znaš sam, da se naš polet več ne sme odgoditi.«
»No, dobro. A če bi me pojutrišnjem v določen čas ne bilo na aerodromu?«
»Vzamem s seboj Lafonta mesto tebe.«
Fontel ponovi mehanično:
»Lafonta v za meš s seboj...«
Ti ljudje niso bili navajeni mnogo govoriti, dasi so imeli tudi srce in čustvo za bol in trpljenje drugih.
>Nocoj se odpeljem v Roanne,« reče po kratkem molku Fontel. »Ves jutrišnji dan bom doma. A v četrtek ob osmih zjutraj me najdeš na določenem mestu. Mi lahko sam pripraviš vse potrebno za polet?«
Surger je trenutek premišljeval, nato pa odgovoril:
»Da. To bom že naredil.«
»Hvala. Zagotovo lahko računaš z mano. Zadnii vlak iz Roannea vozi ob triindvajseti
uri in sedem minut, a prispe v Pariz ob šesti uri in petindvajseti minuti. Za poldrugo uro pridem z avtomobilom v Le Bourget.
Suger odgovori:
»Za vsak slučaj povem Lafontu, naj bo pripravljen ... Sicer pa... nadejam se, da tvoji materi ni tako hudo ... Morda brat pretirava ...
Fontel samo zamahne z roko, kakor da hoče reči, da je izgubil vsako upanje. Trenutek je ostal na mestu, zamišljen z nagubanče-nim čelom.
»Na svidenje,« reče nato naglo. »Na svidenje v- četrtek zjutraj!«
Obrne se in naglo odide.
A
Pot do Roanne se mu je zdela neskončno dolga. Ze je vstajala zarja, ko je dospel na svoj cilj. Na mislih mu je ležal naporni polet in je ves čas vožnje poskušat, da spi. Ali ni mogel zatisniti očes. Moral je misliti na mater, ki je bila bolna že nekaj mesecev. A še več je trpel, ko je pri misli na njeno bolezen moral sebi priznati, da je bil on odgovoren, da se je bolezen poslabševala. Od tistega časa, ko so začeli listi pisati o pred* stoječem poletu Pariz—Newyork, je gospa Fontel, ki je že itak bila zelo slaba, začela vedno bolj bolehati vsled neprestanega strahu za usodo svojega sina. Bila je že v naprej prepričana, da se bo ta poskus ponesrečil, kakor vsi ostali prejšnji poskusi drugih avi-jatikov. Ona bi vse dala in vse storila, če bi mogla svojega sina odvrniti od tega poleta. Ali usodni dan se je vedno bolj in bolj približava!, a njeno slabo zdravje pa vedno bolj in bolj propadalo.
Prej nego je krenil s kolodvora, je Fontel uravnal svojo uro po železniški uri. V njem je bila neomajana odločitev ...
»Vsak človek mora izvršiti svojo dolžnost, ki mu jo je usoda predpisala . .<
Tako je rekel sani pri sebi.
»Še nocoj ob triindvajseti uri in sedem minut odpotujem.«
Nekoliko minut nato je pozvonil na vratih svoje rojstne hiše. Sprejela sta ga brat Julien in sestra Therese. Nežno so se objeli.
»No, kako je,« je vprašal in ni si niti upal izreči ime matere.
Therese ga je o vsem obvestila. Gospa Fontel je ležala v agoniji. Zdravnik je rekel, da nastopi smrt lahko vsak trenutek.
Šli so v prvo nadstropje.
Neka vrata so se odprla. Pojavila se je služkinja Perina.
Mati v agoniji ni ničesar več čutila. Ni čutila, ko jo je sin poljubil na čelo. Njen obraz je bil resen in skrb se je videla na njem, baš tako, kakor pred desetimi dnevi, ko jo je avijatičar videl in ko ga je prosila, naj se ne spušča v ta polet, ponavljajoča neprestano z mrzlično razburjenostjo:
»Sinko, ne vem, kaj bi dala, če odstopiš od svojega namena! Življenje bi rada dala! Rada bi umrla, samo da bi ti ostal tu!«
Avijatičar je sedel poleg vzglavja svoje matere, držal njeno shujšano roko v svoji, to malo, bledo roko, ki ga je znala tolikokrat, ko je bil še majhen otrok, nežno pobožati, pogladiti po laseh. In dolgo je ostal tako sedeč, gledaje kako še živi ta žena, ki ima umreti, a katera ga je rodila.
Ostal je pri materi celi dan. Prinesli so mu nekoliko jesti. Julien in Therese sta bila istotako v sobi.
Mladi avijatičar je utonil v težke misli. Od časa do časa ga je spopala nekaka tesnoba pri misli, da bo treba kmalu vstati in oditi . .. oditi na pot... Izraz v obrazu bolnice je bil tako strog in ves poln skrbi, da bi se lahko mislilo, da je samo sredstvo, ki naj zadrži sina pri sebi — zadnje sredstvo matere, ki je umirala.
Moral se je siliti, da odžene take misli.
A kolikorkrat je stara ura na sleni za nieaovim hrbtom bila, je čutil še večji strah,
še večjo tesnobo. Vedno bolj je želel, da bi poslednji dih matere zamrl, da bi popolnoma otrpla ta roka, saj itak revnici tako ni več rešitve.
Čas je potekal. Gospa Fontel je umirala počasi in težko. V sobi so se nahajali njeni otroci iii služkinja. Ko je padel mrak, je Fontel vedno pogosteje gledal na uro. Čutil je, kako je ta gesta neprilična, kakor nekako svetoskrunstvo za vso trojico, ki je z njim stala poleg materine postelje in ki gotovo nisc mogli razumeti, kako je velika moč one volje, kateri se mora pokoravati, da izvrši veliko nalogo, ki mu jo je usoda določila. Prepričal se je, da je ura na zidu kazala točen čas kakor njegova žepna ura. Bila je ura dvaindvajset in petinštirideset minut.
Fontel poklekne poleg postelje med brata in sestro, pokrivši si čelo z rokami. Otroci so jokaje molili pred mrtvim telesom svoje matere.
Iz daljave je priletel žvižg lokomotive. Fontel skoči naglo na noge. Pogleda na uro Kazalci so še vedno kazali uro dvaindvajset in petinštirideset minut!
»Bog inoj, koliko je ura,« vzklikne razburjeno.
Na njegovi uri je bilo: 23 in 15 minut. »Moj vlak že odhaja! Ura je stala k »Ne ni stala,« se oglasi sedaj stara služkinja. »Jaz sem jo ustavila. Mladi gospod, to je tak običaj, ko nekdo v hiši umre... Da to je običaj.. .<
Fontela se je polastil obup ... Kakor v megli je videl, da nekdo prižiga svečo... In kakor v snu je videl tudi to, kako je Surger vzletel v Le Bourgetu, a poleg njega sta cede! a Variot in Lafont...
Na to mu je pogled zopet obvisel na mrtvi materi. Zdelo se mu je, kakor da se je pokoj-nica blago nasmehnila. In, pomirivši se s svojo usodo, ni ničesar rekel, nego povesil glavo iu nadaljeval molitev... (I. V.)
J^a
ajje novega
Koledar
Nedelja. 14. julija: Bonaventura.
Kralieva zahvala
našim Orlom
Ljubljana, 13. julija.
Predsedstvo Jugoslovanske Orlovske zveze ic predložilo Nj. Vel. kralju poročilo o doseženih uspehih mednarodne tekmovalne vrste na mednarodnih tekmah v Pragi. Na to poročilo je blagovolil poslati predsedstvu Nj. Vel. kralj po maršalu dvora sledečo zahvalo:
»Njegovo Veličanstvo kralj je z zadovoljstvom izvedel za uspehe jugoslovanskih Orlov v Pragi in je blagovolil odrediti, da Vam sporočim njegovo srčno zahvalo za izjavo udarnosti in zvestobe. — Maršal dvora generalštabni polkovnik Aleksandar Dhnitrijevič.«
Državljanstvo in domovinstvo drž. nameščencev
Mestni magistrat ljubljanski opozarja z ozirom na pravkar izdani ministrski razpis z dne 15. junija t. 1., Kom. br. 345, one državne nameščence, ki opirajo svoje državljanstvo edjnole iic* svojo definitivno namestitev v naši državni službi, da s samo namestitvijo niso pridobili našega državljanstva in tudi ne tukajšnjega doino-vinstva. Ako žele, biti naši državljani, morajo najkasneje do 31. oktobra 1929 zaprositi za priznanje državljanstva v smislu § 53, toč. 6, zakona o državljanstvu. Brez tega priznanja ne morejo niti oni sami, niti njih svojci dobiti tukajšnjih domovinskih listov. — Pri tej priliki opozarjamo še posebej na določbe t in 2 opcijske uredbe. Po teh določbah so postali polnopravni naši državljani tisti nekdanji avstrijski državljani, ki so imeli nepretrgoma od 1. januarja 1910 pa do 16. julija 1920, t. j. do dne, ko je stopila saintgermainska pogodba v veljavo, domovinsko pravico na onem avstrijskem ozemlju, ki je pripadlo naši državi. Osebe, ki so pridobile domovinsko pravico na navedenem ozemlju izza 1. januarja 1910, so postale naši državljani samo s pritrdilom naše države, ako so prosile za potrditev državljanstva.
Ženin, ki snubi z vilami
Litija, 18. julija 1929.
C V prijazni vasi, ki leži pod hribom bele cerkvice Sv. Miklavža nasproti postaje Kresnice, se je v torek zvečer dogodila tale resnična zgodba med fantom in dekletom.
Daleč na okoli je znan največji in najboljši grunt, kjer oče v dobrih letinah pridela do 100 mernikov pšenice. Ker pa se je oče postaral, sina edin-ca pa mu je vojna skvarila in ga napravila za invalida, ki se ne more lotiti pretežkega kmečkega dela, se je oziral okoli, da bi našel za starejšo hčer Štefo primernega ženina, sebi pa dobrega zeta. In tako sta se znašla nekega dne s starim sosedom, ki ima štiri zastavne fante in sklenila, da se ima sosedov sin France priženili na grunt za »ta mladga«. Lepa Štefa pa ni kaj posebno marala za prisojenega ji fanta. Ko je bil sejem v Moravčah, je hotel France Štefo (da bi jo pridobil za se), z nožem zabosti, pa se ga je ubranila, no potem pa jo je France rotil in ji ponujal nož, da ga ona zabode. — Vzlic temu dogodku sta še vedno »govorila«.
Kakor strela pa je udarilo v Franceta, ko je v nedeljo pri maši slišal, da sta oklicana »njegova« Štefa z drugim Francetom iz Spodnje Javoršce in da se ima že to nedeljo vršiti poroka. Francetu ni bilo več miru in je tuhtal noč in dan, kako naj napravi vsemu temu konec.
No in v torek v mraku se je kar naenkrat pojavil na Štefinem domu, kjer so bile doma hčerke. Štefa je zbežala pred njim, France pa zanjo ter jo vrgel na gnojišče, kjer je hodil po njej. Ko se mu je Štefa le iztrgala, pa je pograbil kar dvoje gnojnih vil ter zadal Štefi pet vbodljajev, nato pa zbežal domov. Ranjena Štefa je takoj z jutranjim vlakom prišla k okrožnemu zdravniku dr. Ukmar-ju v Litijo, ki je sicer ugotovil da vbodljaji niso preveč nevarni, obstoja pa nevarnost, da se rana vsled gnojnih bakterij ne inficira. Ko je prišla Štefa domov, ji je pa že pričela otekati noga in obraz, vsled česar so jo odpravili v bolnico.
Po hudega Franceta pa je prišla orožniška patrulja iz Litije ter ga vtaknila pod ključ, kjer si sedaj lahko hladi svojo prevročo kri. Za dejanje pa Do dobil primemo plačilo pred sodniki.
Pravi ženin France pa pravi, da bo Štefo vseeno vzel, četudi so ji vile pokvarile obraz in da bo Sel potem z njo v Francijo v rudokop za kruhom, ker oče niso nič kaj »kontent«, da bi tema dvema dali grunt čez. — Seveda z »ofeetjo« to nedeljo ne bo nič, ker mora preje Štefa oadraveti, hudi Fran-celj pa kazen odsedeti. Kako bo pa potem, bomo pa videli: Na vsak način je v tem dogodku veliko žalostnega za vse strani.
HOTEL „SLON" - LJUBLJANA
Najvljudneje sporočava cenjenemu občinstvu
imm atelfe V. Stezi
Kamnik
zaprl do 19. avgusta 1929
40 letni jubilej dušnega pastirja
Skale pri Velenju, 13. julija.
Danes obhaja še mladeniško čil 40 letnico maš-ništva preč. g. dekan šaleške doline monsignor Ivan R o t n e r v prijaznih Skalah pri Velenju. Čeprav vse življenje zelo rahlega zdravja je vendar vzorno vršil svojo službo na vseh službenih mestih. Polovico duhovniškega življenja je žrtvoval Skalam. Tu zdaj tudi gleda sadove svojega truda. Njegove ustanove dekliška Mar. družba (prva in dolgo časa edina v dekaniji) z odseki, družba sv. Ane za žene, III. red, izobraževalno društvo in Hranilnica obhajajo letos dvajsetletnico plodonosr.ega verskega, dobrodelnega, prosvetnega in zadružnega dela. Jubilant je župno cerkev tako temeljito prenovil in okusno okrasil, da bi bila v ponos vsakemu mestu. Z ognjevito besedo pa neumorno prenavlja tudi duhovne templje: srca svojih župljanov, saj je kot odličen pridigar daleč znan in iskan. Tudi kot odbornik Okrajnega zastopa nad 15 let je pospeševal gospodarski procvii lepe šaleške doline.
Da še more tako vestno izvrševati obilne posle je vzrok redno in zmerno življenje. Še danes velja v polni meri, kar je pred 20 leti dejal bister opazovalec: Naš g. tehant so točni kakor železniška ura ...
Obilnim čestitkam duh. sobrato", Škalčanov ter številnih prijateljev in znancev se pridružuje tudi »Slovenec« in mu kliče: Se na mnoga zdrava leta!
Koliko ste pa vi stari?
Pred filmsko predstavo,
Ljubljana, 13. julija.
Zunaj je malo rosilo, prav tiho in drobne kaplje so le polagoma in počasi močile prašni asfalt hodnika. Ljudje, čakajoč filmske predstave ob devetih zvečer, so se umaknili v avlo. Res, komodno je sedeti na teh velikih sedežih, udobno tapeciranih in mehkih. Človek bi se kar usedel tja in bi tam ostal, še vstal ne bi, pa naj zvonec še tako vabi k predstavi, ne, udobno bi počival in mežikajo gledal, kako dežek rosi dolge, ozke šipe na vratih.
Bolj malo ljudi je bilo, ni sedaj sezona za kino. Ljudje so od kopanja in vročine trudni, zvečer se jim še v kino ne ljubi, kvečjemu na kak gostilniški vrt. Če je pa dež, no, potem osianejo. raje doma, kar je vsekakor najceneje in tudi smer. priporočila vredno. Vsi, kar jih je čakalo na pred. : stavo, so našli prostor na sedežih v veži. Dolgo vrsto sedežev je zasedlo sedem, osem deklic, mla- j dih in smejočih se. Njihov zvonki smeh je polnil vso vežo, vsi drugi v veži so se smehljali samo nemo in se tiho pogovarjali. Mlade deklice pa — bog ve, kaj so uganile, da so se tako prisrčno smejale.
Po sredi veže je koraka) stražnik. Višji stražnik prosim. Če pri opisu kakega dogodka omenim stražnika in še celo višjega, moramo že vedeti, da bo imel pri stvari glavno vlogo. Ta stražnik je bil v službi. Mrko je korakal po veži. gori, doli, doli, gori. Deklice so se smejale. Stražnik jih je opazoval, njemu ni bilo do smeha.
Deklice še slutile niso, kaj ugiblje stražnik, tudi drugi ne. Čisto vest so imeli vsi, kdo bi se bal torej stražnika!
Ampak zdajle, zdajle, — zgodilo se je, kar se je moralo. Še s tršim, napetim korakom je stopil stražnik k eni teh deklic, zviška pogledal in vprašal:
j Koliko ste vi stari?«
»Kdo, jaz, ali jaz?« Nagovorjena deklica je vstala. Kratko krilce, bluza, kratke nogavice — dekletce res ni napravilo vtis, da je starejše kot trinajst let. Vitka pa, in sloka, da je segala stražniku skoro do nosa: »Jaz, koliko sem stara? I, hihi, sedemnajst let!«
»Ne verjamem!« je trdo odgovoril stražnik. ^Sedemnajst jih niste! Ne smete v kino ob tej uri!..;
»Če sem pa res sedemnajst!« Smeh njenih tovarišic je umolknil, vsaka se je zbala, da ne bi stražnik še njo prijel, prav ostro: »Koliko ste stari? Ne smete v kino!«
Dekletcu je šlo na jok. »Če sera jih pa res sedemnajst! Pa ne bi smela v kino?«
»Imate legitimacijo?« — »Legitimacijo?« — Dekletce se je ozrlo okrog, ni vedelo, kaj bi odgovorilo. »Legitimacijo?« Pogledala je tovarišice, nobena ji ni vedela pomagali. »Nimam!« se je vdala.
V zadnjem trenutku se je oglasila ena njenih tovarišic: iPa vsaj spričevalo pokaži gospodu Stražniku!«
Aah saj res!« Iz torbice je izvlekla spričevalo in šolsko knjižico. Stražnik je pogledal oboje. Res je bila v spričevalu napisana rojstna letnica 1912. Stražniku je postalo nerodno: »Oprostite, gospodična, saj veste, službena dolžnost! Ampak lepo spričevalo imate. S prav dobrim uspehom sle dovršili šesto gimnazijo, zelo lepo od vas!«
»Samo, da je dobro!« se je oddahnila deklica Stražnik je salutiral, odšel. Dekleta pa so za-hihitala in se smejala svoji tovarišici, ki zgleda še kot kak otrok. Pa šesto gimnazijo ima! Ililii!
Oglasil se je zvonec in dekleta so odskak-ljala v dvorano: »Igo Sym bo igral, ah! Kol otrok izgleda!«
»Kdo, Igo Sym?«
»Ne, naša Tonja! KihiU
da sva s 1. iulilem prevzela splošno znano restavradio v hotelu „SlON" v Ljubljani.
Storila bova vse, da ohraniva restavraciji, ki je sedaj popolnoma renovirana, njeno dobro ime. — Najine dolgoletne izkušnje, ki sva si jih pridobila v prvovrstnih hotelih, domačih in inozemskih, so porok za to, da bova cenenim gostom v vsakem oziru ustrezala. — Prvovrstna kuhinja. - Izborna klet, - Shajališče tujcev, - Konverzacija v vseh modernih jezikih. - Posebna dvorana za dineje in poroke na razpolago. — Cenjeno občinstvo, ki nama je bilo v najini dosedanji službi, Alojziju Klasku kot višjemu natakarju v hotelu »Slon«, in Aleksandru Rothu, kot višjemu natakarju v hotelu »Union«, že toliko let naklonjeno, prosiva, da nama to naklonjenost ohrani, midva bova pa skrbela, da se je izkaževa vredna. — Z najodličnejšim spoštovanjem
Alojzij Klasek in Aleksander Rotil,
restavraterja.
■
Kongregacijsko zborovanje
vseh slovenskih dijaških in akademskih kon-gregacij se bo vršilo v zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano 22., 23. in 24. julija 1929.
Zborovanje se prične s pozdravnim večerom 22. julija in se nadaljuje 23. julija: po dva referata z diskusijo se vršita dopoldne in popoldne in se zaključi s sveto mašo 24. julija ob 7 zjutraj.
Udeleženci bodo imeli polovično vožnio na železnici (legitimacije dobe udeleženci pri zborovanju, vozni listek naj zato vsakdo obdrži) in brezplačno stanovanje in hrano v zavodu. Potrebna pojasnila daje in pravočasna naročila sprejema (do 15. julija): Vodstvo kon-gregacijskega zborovanja v zavodu sv. Stanislava.
Spored: V ponedeljek, 22. julija: ob 5 popoldne: Prihod in pozdrav. Večerna meditacija.
V	torek, 23. julija: Ob 7 zjutraj: Sv. maša z nagovorom: Dr. Gregor Rožman, pom. škof. O 9 dop.: I. del: Naše posvečenje. Marija in kongregacija: Janez Jenko. Marija in litur-gija: Maks Vraber. — Ob 3 pop.: II. del: Naše apostolsko delo. Kongregacija in dijaštvo: Filip Žakelj. Kongregacija in katoliška akcija: Niko Kuret. — Ob 8 zv.: Naš Veseli večer.
V	sredo, 24. julija: Ob 7 zjutraj: Zahvalna sveta maša z nagovorom in s skupnim svetim obhajilom: Dr. Anton B. Jeglič, knezoškof. -— Romanje na Šmarno goro.
Dijaško kongregacijsko zborovanje v Št. Vidu 22., 23. in 24. julija obeta veiiko udeležbo. Prosimo zato vse udeležence, da se najavijo do 15. julija gotovo, da bo vse lepo pripravljeno Generalna direkcija drž. železnic je z br. 4* 526 dr- 17. junija 1929 dovolila polovično ceno za vse vlake razen COE, in sicer za dneve od 20. do 26. julija. Na odhodni postaji naj vsakdo kupi vozovnico in zahteva mokri ";g. Vozovnico naj obdrži za povratek. V Št. Vidu bo prejel potrdilo, da se je udeležil zborovanja. Hrana in "stan sta brezplačna, da bodo kongreganisti prosti gmotnih skrbi.
Pridite, idealni fantje, ki želite biti Marijini borci v zasebnem in javnem življenju!
Ljubljana, najdražje mesto v državi
Ljubljana, 13. julija.
Življenje je težko, ljudje živimo težko, večina kar od danes do jutri, iz rok v usta. V Ljubljani pa živimo najtežje, kajti naše mesto je postalo — najdražje. Predvsem hrana: skoro pri vsakem živežu je cena kilogramu v Ljubljani vedno za 50 par ali še več višja, kot drugod, še celo v Celju in v Mariboru je cenejše življenje. Zaslužk so majhni, plače nizke, življenjske potrebščine pa tako drage. Cemu je ravno v Ljubljani vse tako drago, je še vprašanje, ki pa mora biti pojasnjeno. Naslednji primeri dokazujejo, da bi bilo treba proti neznosni draginji v Ljubljani nekaj ukreniti. In sicer hitro! Skrajni čas je za to:
Moka »ničla« je v Ljubljani 3.90 do 4.50 Din, v Zagrebu 3.50 do 4.50, v Belgradu 4 do 4.50, v Subotici 3 do 3.10, v Sarajevu 3.75 do 4,50, v Splitu 3.50 do 3.75, v Osijeku 3.50, v Novem Sadu 3.50, v Mariboru 4 do 4.10, v Ce'ju 4.50 Din. Moka »št. 2«: v Ljubljani 3.70 do 4.25, v Zagrebu 3.15 do 4, v Belgradu 3.50 do 4, v Subotici 2.80 do 2.85, v Sarajevu 3.80-do 4.35, v Splitu 3.75, v Osijeku 3.10 do 3.30, v Novem Sadu 3.50, v Mariboru 3.00 do 4, v Celju 3.75 do 3.95 Din. Koruzna moka. v Ljubljani 4.50, v Zagrebu 4, v Belgradu 4 do 4.50, v Subotici 3 do 3.20, v Sarajevu 3.25 do 3.75, v Splitu 3.50, v Osijeku 2.80 do 3, v Mariboru 3 do 3.50, v Celju 3.50 do 3.80 Din.
Kruh, beli: v Ljubljani 5 Din kilogram, v Zagrebu 4.50, v Belgradu 4.50, v Subotici 3 do 3.50, v Sarajevu 4.25, v Splitu 4 do 4.50, v Novem Sadu
3	do 3.50, v Mariboru 4.50 Kruh, črni: v Ljubljani 4.50 Din, v Zagrebu 3.50, v Novem Sadu 2.50, v Belgradu 3.50 do 4, v Subotici 2.50 do 3, v Sarajevu 3.75, v Splitu 3.50 do 4, v Osijeku 3.50, v Mariboru
4	Din.
Pri mesu, jajcih, mleku in mlečnih izdelkih ni v Ljubljani takih razlik od drugih mest.
Mast stane v Ljubljani 30 do 32 Din kg, v Mariboru in Celju samo 30 Din, v vseh drugih mestih pa 26 do 30 Din. Z drugo besedo povedano: za isti denar, za katerega v Ljubljani kupiš najslabšo mast, kupiš v drugih mestih najboljšo!
Krompir, ta najbolj razširjena hrana ljudskih plasti, jc v Ljubljani najdražji: kilogram velja 3 do
5	Din, v vseh drugih mestih pa 2 do 4 Din, v
Mariboru ga dobiš celo za 1.50 Din. seveda ne vedno. Fižol je v Ljubljani ravno tako drag kot v drugih mestih, namreč 8 Din kg, v Mariboru je celo dražji, 12 Din kg.
Pri špecerijskem blagu ni razlike in so kava, olje, sol in drugo povsod — enako dragi. Pri sladkorju pa zopet nosi Ljubljana črno zastavo- kg velja namerč v Ljubljani: kristal 13 Din, kocke 15 Din. Enako drag je sladkor tudi v Celju, v Mariboru pa je že za 50 par oziroma za 1 Din cenejši, enako tudi v drugih mestih.
Glavne hranilne potrebščine človeka, to je moka, kruh, krompir in sladkor, so v Ljubljani torej najdražje. Žalosten rekord nosimo in prav nič ne bodimo ponosni nanj! Celo tako žalostno je to dejstvo, da stane v Ljubljani kilo koruzne moke več, kot recimo v Sarajevu, ne bomo rekli v Subotici, kilo belega kruha! Iz Vojvodine pa do Sarajeva so približno enaki transportni stroški kot do Ljubljane.
To velikansko razliko v cenah pa si tudi ni mogoče razlagati s transportnimi stroški. Da je v Ljubljani moka za cel dinar dražja kot v Novem Sadu in sicer pri prodaji na malo! Saj menda ne velja transport enega vagona moke iz Novega Sada v Ljubljano 10.000 Din? Kje je torej vzrok temu velikanskim, strašnim razlikam v ceni življenjskim potrebščinam? In 50 par do 1 Din pri kilogramu moke ali kruha je gotovo velikanska razlika. Ta razlika najbolj tišči malega človeka in posredno ubija vso živahnost, podjetnost, delavnost v našem mestu. Kje je torej vzrok neznosni draginji v našem mestu? Vzrok je treba poiskati ter ga odpraviti!
V Ljubljani ne sme vladati tako nesorazmerna draginja, to je želja in zahteva vsega prehivalstva.
God v štedilniku
Ljutomer, 12. julija.
Včeraj proti večeru je občinska reva, katera je precej slepa, hoteč si v kuhinji občinskega nameščenca skuhati kavo, prinesla v šibju gada. Ko je zakurila, je odšla za malo časa iz kuhinje, mesto nje je devala naprej na ogenj žena občinskega nameščenca. Hotela je hitro skuhati, zato je porinila šibje v štedilnik. Naenkrat začuti na roki nekaj mrzlega. Z grozo opazi, da se je potegnil gad med šibjem v štedilnik. Močno prestrašena zakriči, pa vendar v polni prisotnosti duha zapre hitro vratica štedilnika in jih tišči, da bi gad ne ušel ven, Ker se vratica najbrže niso dala popolnoma zapreti, je gad porinil glavo ven. Začuvški krik žensk prihiti delavec Ž;nidaršič, ki je gada, kateremu je zgorel v štedilniku rep, razsekal na več kosov. Po daljšem oddihu sta si prestrašeni ženski komaj upali nadalje kuhati večerjo.
Osebne vesti
it Nevarno je obolel č. g. Andrej Krajec, župnik v Bohinjski Bistrici. Sobratom se priporoča v molitev!
it Iz železniške službe. Premeščeni so uradniki 1. kategorije 9. skupine: inž. Slana Franc, tehnični uradnik, gradbeno odeljenje, direkcija Ljubljana v kurilnico Subotica direkcija Subotica; inž. Kuljiš Vincenc, tehnični uradnik, strojno odeljenje generalne direkcije Belgrad k strojne ode-ljenju direkcije Ljubljana. — Uradniki II, kategorije 3. skupine: Breznik Albin, komercijalni uradnik ekspoz. kontrole dohodkov G. D. Maribor h kontroli dohodkov G. D. Belgrad; Vajda Vladimir, komercijalni uradnik, ekspoz. kontrole dohodkov G. D. Ljubljana k kontroli dohodkov G. D. Ljubljana k pometnemu komercijalnemu odeljenju direkcije Ljubljana; Kenda Henrik, komercijalni uradnik, ekspoz. kontrole dohodkov Ljubljana, v kontrolo dohodkov G. D. Belgrad. — 4, skupine: Sluga Ivan, prometni uradnik, Zagorje za šefa postaje Št, Ilj; Rak Zdravko, liomercijalni uradnik, ekspoz. kontrole dohodkov G. D. Ljubljana k kontroli dohodkov G. D. Belgrad! Jeglič Janko, prometni uradnik, Bistrica Boh. jezero v Ljubljano glav. kol.i Delkin Danilo, prometni uradnik, Pra-gersko v Bistrico Boh. jezero; Grampovčan Janko, komcrcijelni uradnik, ekspoz. kontrole dohodkov G. D. Maribor k prometnemu komercijelnemu odeljenju direkcije Ljubljana; Koman Slane, admin, uradnik, obče odeljenje direkcije Ljubljana k kontroli dohodkov G. D. Belgrad; Grampovčan Janko, komercijelni uradnik, ekspoz. kontrole dohodkov G. D. Maribor v kuril. I, Ljubljana gl. kol.; Rovan Alojzij, prometni uradnik, Ljubljana gor. kol. v Zalog; Zalesjak Stanislav, prometni uradnik, Maribor glav, kol. k kontroli dohodkov G. D. Belgrad; Pičel) Alojzij, prometni uradnik, Rajhenburg k kontroli dohodkov G. D. Belgrad; Štupar Janez, prometni uradnik, Rajhenburg k kontroli dohrd-kov G. D. Belgrad. — 5. skupine: Justin Savo, prometni uradnik, Št. Vid-Vižmarie v Borovnico; Perkaveč Albin, prometni uradnik, Zalog v Ljubljano gl. kol.; Jenčič Marcel, prometni uradnik, Hrastnik v Tczno; Kralj Edvard, tehnični uradnik, kuril, Ljubljana II. gor. kol. k strojnemu odelje-:iju direkcije; Bračko Frane, prometni uradnik, Brezno Ribnica v Litijo; Šegula Leopold, prometni uradnik, Tezno na Pragersko; Mihajlovič Dragič, prometni uradnik, Vuzenica Muta v Hrastnik; Ma-gajna Adolf, prometni uradnik, Vuhred Maren-
Glejte
to je razven vode in solnca moj edini pripomoček za pranje. Nisem staro-kopitna, vendar pa toliko previdna in pametna, da perem le s pravim terpentinovim
milom
'"V ^^Jjtt**'
~ t n.
GAILIA >11LO
z um za povratek v inozemstvo onim učcacem našim državljanom, ki so bili v naši državi na šolskih počitnicah. 3. Kdor želi posečati katerokoli šolo v inozemstvu, mora predložiti pristoj. sreskemu poglavarstvu, v Ljubljani policijski direkciji, prošnjo, ki mora vsebovati tele podatke: a) ime iu priimek, b) dan, mesec, leto in kraj rojstva (srez, oblast), c) točen naziv kraja in šole, kjer namerava nadaljevati študij, d) vrsta šole, ki jo želi posečati, e) v katerem semestru študija se nahaja in f) ali se šola sam, ali prejema štipendijo in od koga. Prošnja mora biti kolko-vana s 25 Din, priložen ji mora biti overovljen prepis ali prevod zadnjega šolskega spričevala in potrdilo občine o vedenju prosilca. Vsi, ki hočejo v prihodnjem šolskem leiu radi šolanja v inozemstvo, store prav, če pravočasno, torej že sedaj vlože dotične prošnje. To velja tudi za vi-sokošolce, glede katerih je bil za izdajanje dovoljenja doslej pristojen veliki župan.
ic Učiteljsko poučno potovanje v Bolgarijo se ne vrši! — Za mesec avgust projektirano poučno potovanje fer. učiteljstva v Bolgarijo odpade, ker Min. prosv. z odi. 0. N. br. 46.528 z dne
21. jun. t. 1. ni ugodno rešilo prošnje za potovanje v Bolgarijo. Tovarišem (-icam) se vrne garancijski znesek, ko prejmem počitniške naslove! Za vodstvo ekskurzije: Mrovljč Slavko, učitelj, Slov. gradeč.
if Veljavnost starih bankovcev. Uprava Narodne banke opozarja, da bankovci privil. Narodne banke kraljevine Srbije, izdani pred vojno, za katere je bilo svoječasno objavljeno v Službenih novinah, da se vzamejo iz prometa in sicer: od Din 20 v zlatu, ki nosijo datum 5. januar 1905 in podpise guvernerju Tih. J. Marko-viča in člana uprave Marka Stojanoviča, od Din 5<) v srebru, ki nosijo datum i. avgust 1914 in podpise guvernerja Djordja Vajferta in člana uprave Marka Stojanoviča, od Din 10 v srebru, ki nosijo datum 2. januar 1893 in podpise rru-vernerja Djordja Vajferta in člana uprave Tih. J. Markoviča, veljajo in se sprejemajo v oro-metu vse do 4. decembra 1933, kadar bodo zastareli in izgubili vsako vrednost. II. Da dinar-sko-kronski bankovci, ki jih je po vojni izdalo ministrstvo financ kraljevine SHS in sicer: od Din 1000 — Kron 4000 in Din 100 — Kron 400 s podpisom ministra financ Dr. M. Ninčiča veljajo in se sprejemajo v prometu vse do dne
23. maja 1934, kadar zastarajo in zgubijo vsako viednost. Istočasno se naznanja, da še ni objavljeno izločevanje iz prometa bankovcev po
Din 5 v srebru, ki nosijo podpise guvernerja Djordja Vajferta in člana uprave Marka Stojanoviča, katere je izdala Priv. Narodna banka Kraljevine Srbije za časa svetovne vojne. Ti biinkovci ostanejo tedaj še dalje v prometu in vol-i jo kot drugi bančni bankovci.
ir Jablana v cvetju. Iz Ormoža nam poročajo: Poleg stare šole pri Sv. Miklavžu stoji jablana, ki je obložena s sadjem, da ga komaj drži. Dasi pa ima mnogo sadju, jc začela drugič cve-teti, kar je vzbudilo mnogo zanimanja. — Včeraj je bila pokopana M. Žnidarič iz Jeruzalema, ki je bila svoj čas celih 25 let cerkvena pevka. Bila je tudi članica Mar. družbe.
Ur Smrten beg dezerterja. Na železniški progi Zagreb—Belgrad, nedaleč železniške postaje Vojke, se je pripetila smrtna nesreča, pri kateri je izgubil življenje vojaški begunec Alojz Pin-terovič. Njega so vojaške oblasti ujele in ga odvedle k vojnemu okrožju v Sreinski Mitrovi-ti; odkoder so ga hoteli prepeljati v Belgrad k njegovi četi. V vlaku je Pinterovič prosil spremljevalca, vojaka Milovana Kosanoviča, naj mu dovoli iti na stranišče. Ta mu je to, nič hudega sluteč, dovolil in ga suni spremil do vrat stranišča. Nesrečni vojak je v času, ko je vlak s polno brzino vozil, skočil skozi okno ven, v namenu, da bi zopet pobegnil. Begunec pa je tako nesrečno skočil ven. du je padel med tračnice ter z glavo udaril ob vlak in si razbil lobanjo. Vlak je pahnil nesrečnega vojaka nekaj metrov daleč, tako da je bil vojak ua mestu mrtev in je obležal v mlaki krvi. Vlak se je ustavil, na lice mesta pa je prišla zdravstvena komisija, ki je mogla ugotoviti samo vojakovo smrt.
•k Železniška nesreča v Srbiji. Na postaji Klenje pri Ripnju je trčil predsinočnjim brzo-vlak s tovornim vlakom. Oba vlaka sta vozila v smeri proti Nišu. Brzovlak, ki je odšel iz Bel-grada ob 23.40, je dohitel tovorni vlak in trčil v zadnje vagone. Radi trka je bilo poškodovanih šest vagonov tovornega vlaka ter lokomotiva br-zovlaka. Brzovlak se je po trku vrnil proti Belgradu ter odšel proti Nišu preko Krsne in je imel radi tega zamude štiri ure. Komisija je na licu mesta uvedla preiskavo, da ugotovi krivdo radi nesreče. Škoda je radi udaren zelo velika, človeških žrtev pa ni.
Dovoljen inozemski tisk. Z odlokom ministrstva za notranje posle je dovoljeno uvažati v našo državo in razširjati v njej madjarski časopis »Santos Magazin«, ki izhaja v Budimpešti.
berg v Logatec, — Uradniki III. kategorije 1. skupine: Uranker Josip, vlakovni revizor, Maribor gl. kol. k prometnemu komercijelnemu odeljenju direkcije, — 2. skupine: Novak Franc, žef postaje Št. Ilj v Maribor gl. kol,; Čop Franc, šef postaje Kamanje za šefa postaje Bubnjarci; Vrhovec Frančiška, administr. uradnica, ekspoz. kontrole dohodkov G. D. Maribor k prometnemu komercijelnemu odeljenju direkcije Ljubljana; Durjava Avgust, vlakovni revizor, Maribor gl. kol. k prometnemu komercijelnemu odeljenju direkcije. — Tretje skupine: Golob Jakob, prometni uradnik, Mirna peč za šefa kurilnice Crveni Krst; Hren Zmago-slav, komercijelni uradnik, ekspoz, kontrole dohodkov G. D. Maribor k prometnemu komercijelnemu odeljenju direkcije Ljubljana; Deutscher To-mislav, komercijelni uradnik, ekspoz. kontrole dohodkov G. D. Maribor k prometnemu komercijelnemu odeljenju direkcije Ljubljana; Roje Franc, komercijelni uradnik, ekspoz. kontrole dohodkov G. D. Ljubljana k kontroli dohodkov G. D. Belgrad; Kosmač Josip, komercijelni uradnik, ekspoz. kontrole dohodkov G. D. Ljubljana k kontroli dohodkov G. D. Belgrad; Močivnik Srečko, prometni uradnik, Sv. Lovrenc na Pohorju, v Škofljico; Ban-delj Viktor, komercijelni uradnik, Rajhenburg k kontroli dohodkov G. D. Belgrad; Debevec Marija, komercijalna uradnica, Maribor gl. kol, v kontroli dohodkov G. D. Belgrad; Frischkovitz Maks, šef postaje Hodoš za šefa postaje Beltinci; Ran-taša Alojzij, prometni uradnik, Borovnica v Rajhenburg; Pajer Krista, komercijelna uradnika, ekspoz. kontrole dohodkov G. D. Ljubljana k prometnemu komercijalnemu odeljenju drekcije Ljubljana; Selič Avgust, prometni uradnik, Kotoriba k kontroli dohodkov G. D. Belgrad; Kranjec Josip, strojevodja, kuril, ekspoz. Murska Sobota v kuril. Maribor. — Zvaničniki I. kategorije: Bravne Ivan, vozovni preglednik, kuril. Ljubljana II. gor. kol. v kuril. Ljubljana I. glav. kol.; Namar Josip, postajni paznik, Vrhnika v Derenje direkcija Subotica; Molan Albin, šef postaje Mestinje na Savo. — Zvaničniki II, kategorije: Planinšek Anton, vodja postaje Šalovci za vodjo postaje Turiju, direkcija Subotica. — Nameščeni so: za zvaničnike I. kategorije 4. skupine: Vozelj Anton, strojni kurjač, kuril. Ljubljana I. gl. kol.; za zvaničnike II. kategorije 3. skupine: Knezar Marko, blokovnik, Maribor gl. kol.; Hriberšek Ivan, sprevodnik tovornih vlakov, Maribor gl. kol,; Hrušovar Mihael, sprevodnik tovornih vlakov, Ljubljana gl. kol.; Premzl Alojzij, premikač, Maribor gl. kol.; Weber Mihael, vozovni zapisovalec, Tezno; Kladnik Rudolf, sprevodnik tovornih vlakov, Ljubljana gl. kol.; Čeleš-nik Anton, sprevodnik tovornih vlakov, Ljubljana gl. kol.; Peitler Simon, kurjač, kuril. Ljubljana II. gor. kol.; Likavec Rudolf, sprevodnik tovornih vlakov, Maribor gl. kol.; Lužnik Matija, kretnik, Račna; Vogel Andrej, vozovni zapisovalec, Zalog; Zupančič Frančišek, skupinovodja, progovna sekcija, Novo mesto; Debevec Viktor, sprevodnik tovornih vlakov, Ljubljana gl .kol.; Lukec Franc, vozovni zapisovalec, Zalog; Jordan Karel, kurjač, kuril. Ljubljana I. gl. kol.; Male Franc, kurjač, kuril. Maribor; Tofant Martin, sprevodnik tovornih vlakov, Celje; Klabus Anton, sprevodnik to-tornih vlakov, Maribor gl. kol.; Pinter Mihael, sprevodnik tovornih vlakov, Zidani most; Huisz Janez, kretnik, Hodoš; Tratar Dragotin, sprevodnik tovornih vlakov, Ljubljana gl, kol.; Savšek Anton, sprevodnik tovornih vlakov, Ljubljana gl. kol,; Tramšek Lovrenc, sprevodnik tovornih vlakov, Zidani most; Kovač Tomo, vozovni zapisovalec, Maribor gl. kol.; Zoreč Ivan, vozovni zapisovalec, Maribor gl. kol.; Pavlič Mihael, sklad, skupinovodja, Ljubljana gl. kol.; Keržan Franc, sklad, skupinovodja, Ljubljana gl. kol.; Dejak Josip, vozovni zapisovalec, Zalog; za služitelja 2. skupine: Grilz Valentin, svetilničar, Dravograd -Meža. — Za uradnika v III. kategoriji 4. skupini je imenovan Cimerman Ivan, sprevodnik vlako-vodja, Zidani most. — Za dnevničarje so sprejeti: Gerbec Franc, Logatec, Šegula Jakob, Sv. Lovrenc na Pohorju, Derganc Jožef v Rimske toplice in Vehovec Alojzij v Laze.
ie m Din 385-oo Vaš uZiicK Vašega dopusta dvofen!
2e
za ta denar dobite pri nas dober fotografičen aparat, s katerim boste delali i/vrstne posnetke. Vse kar morate storiti je: da pritisnete na prožilo - vse drugo naredimo mi. Zahtevajte naš najnovejši cenik, ki Vam vse pojasni.
Drogerija Gregorič, Ljubljana, Prešernova 5
Druge vesti
•k Kraljeva zahvala za izražene čestitke k rojstvu tretjega sina. Jugoslovanska orlovska zveza je prejela na izražene čestitke povodom rojstva tretjega kraljevega princa, potoni maršala dvora sledečo brzojavko: »Prijatno dirnuti Vašom čestitkom Njihova Veličanstva šalju svo ju blagodarnost. Maršal dvora pukovnik Dimi-trijevič.«
O Kipar Ivan Zajec — šestdesetletnik. Jutri mine 60 let, kar je bil v Ljubljani rojen ustvaritelj Prešernovega spomenika, sin kiparja Franca Zajca, doma iz kmetiške hiše v Stari Oselici na Gorenjskem. Tih in skromen, kakor je naš jubilant, živi v zadnjem desetletju po večletnih potovanjih po južni in zapad-ni Evropi že ves čas v Ljubljani, kjer skoro neopaženo snuje in kleše. Mlajša generacija komaj še ve, da je živ, ker nima z njo nobenih stikov, toda naše cerkve in pokopališča hranijo mnogo lepih spomenikov njegove umetniške ambicije in vztrajnosti. Pred vojno je obhodil skoro pol sveta. Prepotoval je Italijo, Francijo in Anglijo, bil v Ameriki, vojna ga je zasačila zopet v Italiji, kjer je bil več let tudi interniran, po vojni se je pa stalno naselil v Ljubljani, kjer je nedavno končal lep nagrobnik za gospo Kadivčevo, sedaj pa kleše več novih umotvorov. Želimo ustvaritelju klasičnih »Kozakovih sanj« iz naše Narodne galerije še mnogo, mnogo srečnih let.
* Slomškov dom v Sv. Vidu pri Ptuju. Sv. Vid pri Pluju je bil dolgo časa znan kot nem-čurska trdnjava. Gospod Ornig je imel v njem svoje najboljše pomagače; dve, tri rodbine so strahovale vso faro. Tako daleč je prišlo, da je bil domači kaplan P. Peter Zirovnik od nem-čurjev tožen in med vojno zaprt; ravno tako trgovec Tombah. Veliko sta morala gospoda pretrpeti od zdivjanih nemčurjev: udarci in pljunki so ju spremljali na cesti v zapore. Znano je, da sta bila v Sv. Vidu pred vojno le d v a slovenska napisa. Sv. Vid je zdaj drugačen. Zaveda se velike svoje sreče, da je rešen suženjstva nemških mogotcev in strahovanja domačih nemčurjev. Z vso silo se Sv. Vid giblje. Lep naroden praznik bo prijazni kraj praznoval 28. julija. Prevzv. g. knezoškof dr. K a r 1 i n bo ta dan blagoslovil lepi in potrebni prosvetni dom: Slomškov dom. Dom so v praktično proslavo desetletnice osvobojenja postavile požrtvovalne roke, večinoma z darovi in kulukom. Naj od blizu in daleč prihite množice na ta p:aznik, h blagoslovu Doma, ki bo celi okolici vir nove srčne in narodne kulture.
if Iz pisarne Vincencijeve družbe v Ljubljani. Ljubljanske Vincencijeve konference obhajajo skupno praznik družbenega zaščitnika sv. Vincencija Pavelskega v nedeljo 21. julija. Dnevni red in spored: 1. Ob 7 zjutraj kratka pridiga in sv. maša v kapeli Marijanišča. 2. Ob pol štirih v mariianiški kapeli slovesne litanije. 3. Po litanijah občno karitativno zborovanje v marijaniški zborovalni dvorani: a) predavanje: »Klic sveta po ljubezni«; govori preč. g. p. dr. R. Tominec; b) gledališka igra: »Kjer ljubezen, tam Bog«, ki jo vprizore gojenci »Marijanišča«. K polnoštevilni udeležbi so najvljudneje vabljeni vsi Vincencijevi sobratje, kakor tudi dobrotniki in prijatelji Vincencijeve družbe.
Jr Šolanje naših državljanov v inozemstvu. Ministrstvo prosvete je izdalo te dni nove predpise glede študij v inozemstvu, ki izpreminjajo doslej veljavne predpise v mnogočem. Da prizadeti ne bodo prišli v škodo, jih tu izčrpno objavimo: 1. Noben naš državljan se ne sme šolati v inozemstvu brez predhodnega odobrenja ministrstva prosvete. 2. Brez tega predhodnega odo-bienja ministrstva prosvete se ne sme izdati vi-
Pri ljudeh, ki so pobiti, utrujeni, nesposobni za delo, povzroči naravna »Franz-Josef« grenčica prosto kroženje krvi in zviša zmožnost za misli in delo. Vodilni kliniki dokazujejo, da je »Franz-Josef« voda odlične vrednosti kot sredstvo za odprtje črev pri duševnih delavcih, slaboživčnih in ženskah. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
mamo! Končano in dognano! Amen! Zdaj se jo razhudila opozicija in je rekla jok! kaj vi, mi bomo sprejeli predloge, če jih bomo, saj res! In je bil potlej predsednik primoran tako rekoč, ker je res dal predlog na glasovanje in je vprašal, kdo da je zanj. Ko grom in kakor na komando je dvignila večina opozicije v vrtnem salonu roke kvišku. Zmaga je bila tako očividna, da je predsednik kratko in malo izjavil: sprejeto! Niti rok ni štel ter Janez Petelinček ne more reči, če ni nemara kateri član ali celo več njih dvignilo obe roki kvišku.
Potlej so bile nekakšne volitve. Janez Petelinček se že kar tako na splošno prav malo ali nič ne zastopi na to reč; na tisto reč, ki so ji tamkaj dejali volitve, pa se nemara živ krst ne zastopi. Volili so menda 120 mož. Eden je dejal, da jih bodo volili kar tako, meni nič, tebi nič — bo že potem odbor poskrbel, da bo prav in 'da bodo izvoljeni tisti, ki so vredni takšne časti pa čeprav nič ne delajo. Toda je spet opozicija rekla jok! in je dejala, da kar tako gladko pa to ne bo šlo. Volili bodo tiste, ki jih bodo sami hoteli, ne pa kakšen odbor. Jih boste predlagali? je vprašal tajnik društva. Bomo jih, je dejala opozicija, zakaj pa ne? Vseh 120? je še bolj začudeno vprašal tajnik. Vseh, kar pišite, pa jih bom narekoval, jo zinil tisti od opozicije, ki je bil najbolj vnet in goreč za sveto društveno stvar. Tedaj pa se je gospod tajnik od društva grdo spačil ter je dejal: figo! jaz jih že ne bom! Kar pišite jih, če se vam ljubi. Jih pa bomo, so dejali oni, kar papirje nam dajte, kar koj jih bomo in točno popisali. Toda je slavni odbor od sile tič in ni maral dati pa- I pirja kar lako. Papir je društvena last in ni za pisanje predlogov nobenih kreditov v proračunu; občni zbor naj glasuje, če se sme društvena imo-
| vina uničevati kakorkoli, magari s pisanjem 120 | imen. In so glasovali najprej za papir — svinčnike so k sreči imeli sami | — potem so napisali tista imena in nazadnje so glasovali še za imena s papirjem vred. Predlog je bil sprejet — zdai so se spomnili, da so pozabili na skrulinatorje Strašno!
Zinil je tedaj nekdo od opozicije, da bo treba skrutinatorjev, sicer stvar ne bo dognana in bo neveljavna. In je hkratu tisti kar predlagal dva moža in enega ravnatelja, ki je, ki so pripravni za to reč. Zdaj so opravili brez sitnosti in brez glasovanja; predsednik je dejal: prav! — pa je bilo.
Spričo takšne uvidevnosti gospoda predsednika je opozicija namab zgubila ves puntarski duh. Široko se je zakrohotala dična opozicija, nekdo je celo živahno potrdil, da je takisto prav, kar delajo gospod predsednik, rekoč: aha! Skruti-natorji pa so se smatrali izvoljenim in so koj pričeli z delom. No vsi, kaj pa bi počeli kar vsi! Nego so so gospod ravnatelj osebno, brž in vestno potrudili in poromali od stola do stola ter pobirali glasovnice kar v cilinder, ki jim je od nekdaj največja veličina njih prijetne ln pa spoštovane osebnosti.
Janez Petelinček je vse to gledal in motri) in jo dognal, da ni še vseh dni konec, hvala Bogu' Šo ima domovina vrle borce, ki umejo nastopiti povsod, magari v vrtnem salonu pri vrčku pivo Janez Petelinček je bil kot rodoljub lega dejstva na vso moč vesel in je popil naročeni cviček, mn Iinovcc in pivo kar hkratu. Potlej pa jo šel. zakaj občni zbor je bil končan. In je rodil, kakor povedano, vsaj zaslran piva odlične, do izčrpnosti popolne uspehe.
Servus! Janez Petelinček se priporočal
Janez Petelinček
na zborovanju
Znenada je bil oni dan povabljen Janez Petelinček od svojega prijatelja na občni zbor v vrtni salon. Pa je šel, gospod Petelinček, zakaj pa nel V vrtni salon pa že, zlasti če je tamkaj občni zbor. Naj nihče ne sitnari, kakšen da je bil ta j občni zbor, od koga in zakaj. To je postranska stvar in tudi Janeza Petelinčka ni prav nič brigala. Povabljen je bil in mirna Bosna. Pa je šel in je bilo tamkaj prav prijetno.
Kdorkoli je prišel v vrtni salon k občnemu zboru, naj je bil član društva ali ne, naj je imel pasivno ali aktivno volivno pravico — vsak si je najprej naročil vrček piva ali merico cvička ali vsaj sladki malinovec. In je Janez Petelinček siguren in lahko priseže: kar tiče piva, cvička in malinovca, je občni zbor uspeli Zlasti glede piva je popolnoma, do izčrpnosti uspel, zakaj piva je še pred policijsko uro zmanjkalo. Zal in škoda! Sicer bi občni zbor rodil še lepše uspehe in bi bil gostilničar gotovo še bolj zadovoljen in bi nemara poklonil društvu še kakšno podporo. Ne bi škodila, taka podpora!
Zastran piva in malinovca in cvička so se te zadeve in zadevice prečudno vrtele in sukale, sukale in vrtele. Zakaj da je zmanjkalo ravno piva? Janez Petelinček je to reč zasledoval od kraja do i konca, ugotavljal je in je ugotovil: zato, ker je | bila na občnem zboru tako močna opozicija 1 Zgodilo se je namreč, da je prvi prišel v vrtni salon ; gospod predsednik, ki jasno in seveda pripade ; večini; naročil jc merico cvička, še drugi in tretji in četrti in ostali tovariši večine so prihajali in so sedli k mizi, kjer je srkal cviček gospod
predsednik; iz spoštovanja do njega, ki je star in je osivel v službi predsednika in iz solidarnosti so vsi naročali cvička in so ga potlej pili kar skupaj iz litra.
Prišla pa je na zborovanje tudi opozicija, kakopak! In je prvi njen pristaš, čim je videl, da ga večina srka iz litra in to cvička, naročil piva. Iz golega nasprotstva do večine! Da ja dejansko pokaže, kako malo se te večine boji. Potlej so prihajali vsi po vrsti in se je celo zgodilo, da je iz opozicije nastala večina v vrtnem salonu — pa so vsi kot eden zahtevali od gostilničarja piva in le piva. Tisti, ki niso bili od večine niti od manjšine, ampak kar tako na svojo roko — tisti so pili sladki malinovec. Janez Petelinček je kmalu dognal dejanski položaj in je za vsako sigurnost naročil merico cvička, čašo malinovca in vrček piva. Kdo ve, katerega bo zmaga? Zamera je težka reč, silno kočljiva reč!
Tudi drugače je bilo na zborovanju zelo zabavno in takšne zabavne prireditve Janez Petelinček res še ne pomni. Najprej se je z uma svit-lim mečem razvil med večino in opozicija bridki boj, ki se je razvijal in krepil venomer z novim cvičkom in pivom. Potlej je nekdo od opozicije ugotovil, da je sramota in krivda večine, če ni na takšnih zborih zastopana vlada po kakšnem ministru — morala bi namreč tudi ona videti in slišati, kaj se dogaja in kako da Je potem takem j društvo res kulturno in narodno in koristno in največje ter najpomembnejše v državi in da je tedaj podpora v stotisočih umestna in naravnost državna potreba in dolžnost. Potlej je opozicija staviia predloge, večina pa je vpila, da jih bo dala v muzej, predloge namreč. Nazadnje so bili ! predloge vendarle pripravljeni sprejeli — kar | brez glasovanja. Predsednik jc dejal: Mi spreje- i
Odvetnik
dr. Ivan Slanonlh
vljudno naznanja, da je otvoril odvetniško pisarno
v Celju
skupaj z odvetniško pisarno dr. IflKObfl NOd-2iir|il v Matija Gubčevi ul.2. ("Stranska ulica ob trgovini KOnigi
■A" Mrtvec na Slemenu spoznan. Prejšnjo soboto so našli ljudje na Slemenu truplo neznanega starčka. Tedaj se ni mogla ugotoviti njegova identiteta, ki so jo šele sedaj ugotovili. Na časopisne vesti o najdbi tega trupla se je prijavil okrajnemu glavarstvu v Zagrebu železniški uradnik Andrej Kosovie, ki je trdil, da je najdeni starček njegov tast Štefan Šlibar, 8(3 letni delavec iz Cetinovca pri '/latam. Stari Šlibar se je mudil mesec dni pri Kosoviču, nato pa se je napotil v Jaravico pri Roiču, da bi obiskal svojo vnukinjo Marijo Cindričevo. Dobil je nekaj denarja in odšel. Ker je bil zelo slaboten in se je Kosovie zato /bal. da starček sploh ne bo mogel priti do Jaravice. je zato odšel sam v Jaravico ter tam zvedel, da starčka res ni bilo tja. Povpraševal je za njim, za njegovo usodo je pa zvedel šele iz časopisov. Starčka so še videli, kako se je vzpenjal po Slemenu, čez štiri dni pa so ga našli mrtvega. Pred potovanjem so starčka svarili, češ, da je star in truden in da utegne na poti še umreti. »Pa naj umrem, saj sem že dovolj star!« je vdano odgovoril starček in šel res — v smrt.
it Ljubljanska pustolovka aretirana v Zagrebu. Po dolgem iskanju se je zagrebški policiji te dni posrečilo, da je aretirala neko A. Miil-ler iz Ljubljane, ki je zagrešila nešteto tatvin in goljufij. Svojo »karijoro« je pričela pred tremi leti v Mariboru, kjer je okradla svojega gospodarja. nato je odšla v Zagreb, kjer je izkoristila mnogo svojih kavnlirjev, okradla svoje tovari-šice, ljubimca, ogoljufala hotelskega natakarja za račun ter ofrnažila mnogo ljudi za različne dragocenosti in obleko. 21 letna tieka je hči do-
kaj premožnega Ljubljančana in ji ne bi bilo treba na ta način se preživljati.
■k Dr. Fr. Bradač, Slovar tujk obsega več kot 15.000 tujk, ki se rabijo v vsakdanjem življenju alt pa čitajo zlasti v časopisju. Zato je Bradačev slovar, ki vsako tujko točno in skrbno tolmači, vsakemu našemu človeku neobhoden pripomoček tako pri čltanju kakor v dnevnem občevanju, kjer se tujka vedno sliši. Slovar tujk stane vezan 50 Din in se kupi v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
if Poročni prstaui. F. Čuden, Prešernova 1. + Opozarjamo na oglas Spodnještajerske Ljudske posojilnice na zadnji strani današnjega »Slovenca«.
*k Ant. Rud. Legat-ov enoletni trgovski tečaj v Mariboru. (Odobren od Ministrstva trgovine in industrije v Belgradu.) Novi šolski prospekti so izšli in se dobe brezplačno v trgovini s pisalnimi stroji Ant. Rud. Legat & Co., Maribor, Slovenska ulica ?.
•k Vse nosi kopalne obleke znamke 1KKOLJ, ker se odlikujejo po izvrstni kvaliteti in čudovitem sestavu barv.	„
■A" Naznanilo! Pisarna Podpornega društva slepih v Ljubljani sc je preselila v Ključavničarsko ulico št. 3, II. nadstropje. Vhod Mestni trg 22 ali Cankarjevo nabrežje 13. Podpirajte zlasti sedaj najbednejše slepe.
■if Novi zdravnik v Zagorju, dr. Slavo Grum, začne sprejemati v ponedeljek 15. julija.
■jr Dr. Josip Tičar ordinira zopet od 2 do 4 popoldne v Ljubljani, Šelenburgova ulica 3, II.
•fr Prof.Zalokar, Ljubljana, Majstrova 6, odpotuje in se vrne čez. 14 dni.
■jir Advokat dr. Vladimir Glaser naznanja, da je otvoril svojo pisarno v Belgradu, Miloša Velikog 17, III.
Originalno Niggerol (Patent št. 5922). olje ali krema za solnčenje in masažo. Vas obvaruje solnčarice, potemnita kožo in jo naredita gladko in čisto. Dobi se v vseh lekarnah in drogerljah. Drogerija Gregorič, Ljubljana, Prešernova 5.
Nočna služba lekarn.
Nočno službo imata drevi: Sušnik na Marijinem trgu in Kuralt na Gosposveiski cesti.
Oh Ljubljanici vem za vrtiček...
Težko in leno teče Ljubljanica skozi naše mesto. Plitva je in tujci se nam smejejo: >Ne, ce Ljubljančani mislijo, da leži njihovo mesto ob veliki reki. se motijoU Pride v Ljubljano Amen-kanec, pred 20 leti je odšel iz domovuie, sedaj pa ogleduje in priznavalao kima: »Lepša je Ljubljana kot prej, človek je ne bi spoznal. Hiše so večje, ulice širje. ljudje lepše oblečeni. Ampak to je le čuduo: Ljubljanica jo še manjša, itot jo kdaj bila!« Sedaj pa pojasnjuj, da bi skozi nase mesto lahko tekla dokaj velika reka, ko pa skoro vsa Ljubljar.ična voda teče za gradom, mesto da bi polnila grdo in prazno strugo v mestu. Ljubljančani pa zaspano dremljejo, čakajo vladne pomoči za regulacijo Ljubljanice in sanjarijo, kako bo lepo. ko se bodo mogli ob lepih poletnih večerih voziti po Ljubljani v sredi mesta, pri betonskih stopnicah bodo postajali in pristajali čolni, vse kamenito obrežje pa bo tja od Spice pa Jo Kodeljevega okrašeno na obeh straneh s cvetjem, drevjem, oleandri in palmami. Oh to bo lepol Skoro tako kot v Parizu!
Kje smo šel Zadovoljno negujejo na Cankarjevem nabrežju starinarice fižolček v betonskih medicah Ljubljaničnega brega, drugod zopet se rogajo solncu in higijeni smeti ua obrežju, na 'Vrazovem trgu je mesto lepega parka ob Ljubljanici nastala celo puščava kamenja, peska, odpadkov opeke in malte: tako izgleda sedaj ljubljanski paradiž ob Ljubljanici.
Vem pa tudi za prav prijetno spremembo. Zakaj pa je znal lastnik »Prešernove* kavarne tako lepo "spremeniti nabrežje Ljubljanice pred svojo kavarno v majhen, toda ljubek vrtiček? Kaj se ne bi dalo vse nabrežje Ljubljanice urediti tako čedno. Posebno lepo je pogledati na ta vrtiček zvečer z nasprotnega brega, ko zažarijo električne luči.
Pa še nekaj bi bilo ob tej priliki omeniti. Koliko je raznih gostilniških lokalov »za vodo«, kot pravimo v Ljubljani, pa Iraj mislite, da se je še kdo. razen g. Polajnarja spomnil, da bi v poletnih dneh napravil na bregu tal: lep vrtiček, kot on. Kaj še, saj gostje so menda itak bolj navajeni na zakajene sobice z nizkimi stropi, vsaj tako misli marsikateri jpodjetni« gostilničar.
Tako hodimo mimo »Prešernovega« vrtička, vsega v lučkah in zelenju, včasih še zavijemo tja, kadar dopušča mošujiček — no, saj ni tak strošek nazadnje — pa ugibljomo in tuhtamo, kdaj bo vse Ljubljanično nabrežje urejeno tako, kot je pred kavarno »Prešeren«. Saj, končno: ali ni g. Polajnar pokazal Ljubljani le majhen vzorec, kako bi izgledalo nekoč mesto ob Ljubljanici in kako rekoč tudi bo izgledalo, seveda, če bodo vsi, najbolj pa poklicani, imeli toliko ljubezni in misli za lepoto, kot jo je pokazal ravno g. Polajnar.
O Akademija v proslavo posvetitve presv. t». dr. Gregorja Rozmana za pomožnega škofa ljubljanskega se bo vršila danes ob štirih popoldne v veliki dvorani hotela Union. Na sporedi« so telovadne točke, in deklamacije, sodeluje pevsko društvo »Ljubijana« in godba dravske divizije. Vstopnice in programi se dobe v pred-prodaji v trafikah Union in šoukal ter v pisarni Slovenske orlovske zveze.
0 Pri slavnosti posvečenja pomožnega škofa, presvetlega gospoda dr. Gregorja Rožmana, se bodo danes v stolnici izvajale sledeče skladbe: Foesterjev Ecce sacerdos. Karlo Adamičeva himna v čast sv. Cirilu in Metodu, dr. Kimovčeva mašna v čast Srcu Jezusovemu št. 6, Prcmrlova »Marija, dobrotno nam ohrani dom in rod«, Klemenčičeva evharistična »Zemski vrtovi, dajte mi cvetja«, dr. Kimovčeva v čast sv. Jožefu »Blagor tebi, Jožef sveti«, P. H. Sattnerjev »Te Deum« in Premrlova pesem »Pozdravljen, vlad'ka«.
® Posredovalnica za delo in službe v Rokodelskem domu, Komenskega ulica 12, ima na razpolago prosta mesta za 2 mizarska pomočnika,
Zobni zdravnik
Dr. S. Pnncr
ne ordinira do 18. avgusta.
1 kamnoseškega pomočnika za fino delo, 1 kamnoseškega brusača za marmor, 1 izurjenega cemen-tarja za umetni kamen, 1 kamnoseškega vajenca, ki bi imel slan in hrano brezplačno pri mojstru.
O Originalna propasatida. Pred kavarno r-EmonO'!.- se zbira gruča ljudi in mnogega premaga radovednost ter stopi pogledat, kaj imajo vendar ti ljudje med seboj. Cel majhen »Zooc je razstavljen tam. V kletki je modras in ženske se kar tresejo ob pogledu na to kačjo zverino, dalje prav prijazen. za človeško dlan velik čuk, mlada lisička z malimi hudobnimi očesci ter godrnjav jazbec. Vsaka žival ima seveda svojo kletko, le čukec je brez nje, lisička pa je že tako prijazna, da sme plezati po pokrovu strehe. Zadaj pa udobno na stolu sedi sam g. Kapus in govori in rožice sadi, skoro v verzih piha ljudem na dušo, naj bi se vpisali v pravo društvo ?Zooki bo sedaj gradilo veliko reč na tivolskem ribniku. >Samo 20 Din letna članarina za >Zoo« in vse ugodnosti ter pravico za nošenje legitimaoije. Podpirajte naše živali in društvo :>Zoo:c! Ilereinzpazieren meine Herrschaftenk Tako nekako gre in društvo >Zoo« je s to originalno propagando res pridobilo veliko novih članov. Društvu :>Zoo- kličemo: »bravo!«
0 Irinajstvo »Zelo« so vzeli! Vsak puhati fje natančno vedel, da so »Zetcc po 22.5 par, to se pravi, da jih za S Din ne dobiš dvanr.jst, temveč trinajst, trinajstvo zato, ker si kupil cigarete bolj »na veliko«. To je bilo dosedaj, odsedaj pa ni več! Včeraj je namreč naše kadilce >Zet« zadel hud udarec, vzeli 60 namreč trinajsto cigareto. Za
3	Din bcS odsedaj dalje dobil samo dvanajst cigaret in ne več trinajst. Za Skalijo cigaret »Zet« pa boš mesto dosedanjih 22.5 Din dal okroglo vsotico 25 Din ali sto kron. Vsaka »Zeta« krona, nič manj, nič več! To je sicer žalostno, ali treba se bo navaditi in menda ne bo v Ljubljani nikogar, ki bi so ravno radi te trinajste »Zete« spri s kajenjem ter bi postal nekadilec. Piparje hi fajfarje je zadel še hujši udarec. Zavitek tobaka za pipo se je podražil na točno 4 Din. Bo treba pač nekoliko manj kaditi, da se bo prihranilo tisto, za kar je tobak postal dražja. Seveda kdor se bo lega držal!
0 Ob prihranke so ga spravili tatovi. Delavec Valentin Luznar v Vodmatu je dolgo hranil in varčeval, kajti njegova srčna želja je bila: zgraditi si lastno hišico. Res si je prihranil 12.700 Din — tudi to je mogoče, da si delavec prihrani toliko — in denar shranil v svojem podstrešnem r.tanovanju, V petek zvečer pa je nekdo vlomil v stanovanje in odnesel ubogemu delavcu ves plod njegovih žuljev, vseh 12.700 Din. Za vlomilcem manjka še vsaka sled, dasi so detektivi pridno na delu.
© Pri policijskem zdravniku. K policijskemu
zdravniku sta se predvčerajšnjim zatekli dve ženski. Prvo, trafikantinjo pred bivšim kinom Tivoli, je neki možakar neusmiljeno obdelal z lesenim stojalom, da je revica dobila hude poškodbe, Druga ženska je bila prodajalka dežnikov na trgu. Ni hotela zamenjati nekemu kupcu dežnika, nakar sc je ta tako razjezil, da jo je pretepel kar z dežnikom in ga zlomil na njej. Ženska je dobila lažje poškodbe. Oba nasilneža bosta imela še sitnosti radi svoje srboritosti.
O S senenega voza je padla, Pozno ponoči v petek, že okrog polnoči je bilo, je peljal hlapec Franc Glavič težak dvovprežen voz sena po Dolenjski cesti. Na ovinku, kjer se odcepi cesta proti Dolenjskemu kolodvoru, se je voz prevrnil, na tla pa je padla poleg sena tudi 501etna delavka Jerica Jakopin, ki je sedela na vozu. Delavka se je hudo potolkla po udih, tako, da so morali klicati rešilni voz, ki jo je prepeljal v bolnišnico.
© Umrli so v Ljubljani v času od 9. do 13. t. m. (v bolnišnici): Mariia Baciavilla, žena žel. delavca, 30 let; Josip Jenko, stavbni vodja, 39 let, Gledališka ulica; Ivan Lenarčič, sin železničarja,
4	mesece, Vrhnika; Josip Agrež, dninar, 30 let, Mali vrh; Marija Pozuršek, vdova žel. delavca, 68 let, Vodovodna c. (baraka); Doroteja Ježek, gospodinja, 49 let, Begunje 16; Franc Zorin, delavec, 79, let, Kranj. Doma so umrli: Franc Šuštar, postrešček, 84 let, Bežigrad 10-4; Marija Kos, gospodinja, 37 let, Vidovdanska cesta 9; Ivan Pire, višji geometer, 53 let, Prisojna 3.
0 Karamboli se dan za dnem ponavljajo. Po večini je vzrok nepravilna in pa prehitra vožnja. Kolikor opažamo, je začela policija strogo paziti na razne dirkače. Zadnje dni jih je precej ustavila in zapisala, k.-<zen bo sledila. Čisto pravi Kajti človeku se zdi, da je n. pr, Miklošičeva cesta pravcato dirkališče motociklistov in avtomo-bilistov, katerim so pešci navadna »plebs misera«.
O Srečen padec t kolesa. Včeraj se je tik pred Jagrovo trgovino v Gosposki ulici nenadoma
n.Btfmil a (r/iln.nm I. 1 ! . . £ a .... ! X ■-»1. i	t — i _
I	— i.U.v.UUi ni|ubu iiiivui.m ,	UU(.t.
Prekopicnil se je pa tako »spretno«, da je v hipu obležal, kolo pa na njem. Toda v istem hipu je že vstal, malo opraskan in prašen. Pa to ga ni dirnilo. »Da bi me le stari ne videl« se uiu je izvilo, ozrl
Zobozdravnik dr.Cirman
Miklošičeva cesta 18/1. ne ordinira do 1. avgusta
se je proti Marksovemu trgu in že zginil s kolesom.
© »Nosite dovoljenje s seboj!« Ta zlati nauk
sedanjega časa je ponovno zvedela prodajalka časopisov na vogalu Miklošičeve in Dalmatinove ulice. Vsak jo že pozna, ker na živi meji sodnega parka zna prav spretno napraviti razstavo časo-sopisov in ilustracij. Pa jo je ustavil stražnik: »Prosim za dovoljenje!« »Ga nimam!« »Potem se pa odstranite in sicer takoj!« »Saj ga imam, ampak tukaj ne. Če ne verjamete, pojdite z menoj domov, pa ga vam pokažem.« Stražnik se je razjezil. Kako tudi ne. »Kaj sem zato tukaj, da bom z vami hodil po dovoljenje domov? Kadar prinesete dovoljenje, pa prodajajte!« Ženska se je upirala z vso zgovornostjo, pa ji le ni kazalo drugega, pobasala je časopise v cekar in šla po dovoljenje.
© Mučen incident v parku. Včeraj popoldne okoli treh je bil park pred justično palačo pozo-rišče mučnega incidenta, ki je privabil v bližino obilo radovednežev. Na eni izmed klopi v parku je zasačil neki mož iz delavskih slojev svojo »boljšo« polovico v pijanem stanju. Kaznoval jo je na licu mesta s par krepkimi zaušnicami in jo spodil domov. Kakor zadnje čase beleži dnevna kronika, postajajo slični dogodki v teh pasjih dneh vedno pogostejši. Prežalostno dejstvo je, da je na ljubljanskih ulicah vedno bolj vsakdanji pojav pijana ženska. A ne samo na ulici, marveč tudi v javnih beznicah posedajo take nesrečnice in se vedejo skrajno nedostojno. Govore često umazane kvante, ki bi jih človek ne pričakoval od najbolj propalega moškega. Pač tudi znamenje časa!
0 Prenočevališča na ljubljanskem polju. Ljubljansko polje nudi v poletnih dneh in nočeh gostoljubno zavetje marsikateremu delamržnežu in postopaču, ki se umika čuječemu očesu postave. Dnevni »počitek« si privoščijo taki elementi kar sredi zoreče pšenice, ali še rajši v rži, ki je višia, in »utrujenega« ne samo skrije, ampak ga tudi prijetno zasenči. Pod kozolci pa naletiš v ronih jutranjih urah na mehka senčna ali deteljna gnezda, ki so jih pravkar zapustili »ptički« in se razkropili Bog ve kod za zajtrkom. Morda v takem gnezdu prenoči tu in tam tudi kak pošten siromak, ki si ni mogel preskrbeti boljšega leži-žišča. Vendar tudi tem ne morejo biti hvaležni posestniki, ko opazijo razdejanje v kozolcu in po tleh razvlečeno seno, oziroma deteljo. Bilo bi potrebno, da policijska oblast posveča zlasti v tem času nekoliko več pozornosti skrajni periferiji mesta, da prepreči škodo na polju in pod kozelci ter da zavaruje bližnjo okolico tudi pred pohujšlji-vimi prizori, ogrožanju osebne varnosti in tuje lastnine.
© Kemično snaženje oblek. — Šimenc, Kolodvorska 8.
Zobozdravnik dr. Josio Tavčar
Gledališka ulica 4	Telefon 3301
v nonadeljek in torek ne ordinira
Maribor
SKRB MARIBORSKE OBČINE ZA SIROMAKE.
Mestni ubožni svet je imel dne 12. julija plenarno sejo. Predsedoval je občinski svetnik Lambert Aliančič. Gospe 1 Brandner je podal uradno poročilo. Namesto odstopivšega okrajnega predstojnika Matko Seršena je žc prevzel to mesto ugledni steklar Ivan Dežman na Koroški cesti. Svoje mesto kot okrajni načelnik je odložil tudi gosp. Černovšek za V. okraj. Na njegovo mesto se predlaga hišni posestnik in obrtnik Josip Beranič na Kralja Petra trgu, ki je obljubil, da sprejme to mesto. Gg. Seršenu in černovseku se izreče zahvala za njuno delovanje. Rdeči križ v Mariboru je prijavil svojo ustanovitev ter dobi enega odbornika v ubožnem svetu.
Podpora se je na novo podelila 32 novim mestnim revežem. Efekt teh novih podpor znaša letno 36.520 Din.
Govorilo se je tudi o novi mestni oskrbnišnici. Za sprejem v oskrbnišuico čaka sedaj 40 revežev. Sprejel se je sklep, da se oblastnemu odboru odpove, čim poteče doba najemnine, uporaba hiše v Strossmajerjevi ulici št. 26, kjer je sedaj oblastni dečji doni. Tako se bo razširil prostor v oskrbniš-nioi za 60 ubožcev, ki so pristojni v Maribor. Skupno 1)0 potemtakem prostora v obeh mestnih oskrbnišnicah za 150 revežev, kar bo precej ublažilo sedanje težko stanje mestnih ubožcev, ki ne dobijo mesta v oskrbnišnici. Ker pridejo mestni siromašni otroci v novi Mladinski dom v Ljudskem vrtu, ki bo gotov septembra, bo tudi oblastni Dečjt dom dokaj razbremenjen.
Posvetovalo se je tudi o novem proračunu ubožnega sveta. Po splošnem pregledu se vidi, da bo moral ta proračun v nekaterih postavkah znatno zvišati.
*
□	Nova mehanična delavnica. Brata Komel, goriška rojaka, sta ot»'orila v Krčevini ob lajterš-berški državni cestii v hiši trgovca Marks (nasproti gostilne Dreisger) mehanično delavnico za popravljanje avtomobilov, motorjev in koles.
□	Društvo katoliških mojstrov v Mariboru priredi danes, v nedeljo 14. julija, izlet k Sv. Urbanu. Društvo vabi tudi druge obrtnike, da se pridružijo katoliškim mojstrom Odhod iz Maribora ob 9. Sestanek pri Sv. Urbanu pri cerkvi. V cerkvi opravimo svojo pobožnost. a popoldne poleti društvo k g. Vihcrju na »AVolfzettl«.
□	Opekarno v mariborski okolici imajo sedaj toliko dela, da teče obrat noč in dan. A kljub temu dovažajo stavbeniki opeko še od drugod. Stavbeno gibanje je letos v Mariboru in okolici izvanredno živahno.
□	Ženska — slikarski pomočnik. Hčerka dobroznanega slikarskega mojstra g. Škofa v Mariboru, gdč. Micika Škof je te dni z dobrim uspehom naredila izpit iz slikarske in pleskarske obrti. Komisiji je predsedoval načelnik zadruge slikarjev in pleskarjev g. Franc Horvat. Mlada slikafica, ki je drugi ženski pomočnik te stroke v Mariboru, je vstopila v slikarsko delavnico svojega očeta.
□	Pcložirana družina. Na dvorišču hiše Aleksandrova cesta, ki meji na Krčevino stoji na dvorišču borno pohištvo družine, ki je bila pred več kot mesec dni doložirana in še dosedaj ni mogla dobiti stanovanja Pohištvo silno tipi, ker je izpostavljeno vremenu, četudi je za silo pod streho.
Odvetniška pisarna
Dr. Vladimir Krec v Ljubljani
se preseli 7. 20. julijem iz dosedanjih prostorov v pritličju hiše Tavčarjeva ul. t vi. nadstropje d e s u o iste hiše
□	Mesar Josip Kliček na Aleksandrovi cesti je napravil iz dosedanje gostilniške sobe na voglu Aleksandrove ceste in Kopitarjeve ulice mesnico, a gostilniške prostore je že poprej razširil taka da je odstranil iz hiše pekarijo.
□	Vlomilec Kreinct pride pred jesensko poroto. O vlomilcu Kremetu je »Slovenec« obširno poročal. Mož ima toliko vlomov in tatvin na svoji vesti, da pride jeseni pred poroto. Policija je preiskavo vodila zelo naglo in je Kremeta že izročila sodišču.
□	Agenti z zagrebškim literarnim šundom so zopet preplavili Maribor in okolico z ničvrednimi brošurami. Agenti posebno lovijo obrtniške vajence in pomočnike. Eno aH dve številki šund-ro-mana prinesejo zastonj, a potem zvabijo mladež, da sama naroča. Mojstri pa se pritožujejo, da mladeniči nimajo veselja do dela. Opozarjamo policijo na sumljive agente.
□	Nujna sadova. Žalosten slučaj — uboj norca v bolnici — je razkril velik nedostatek, k'i ga ima mariborska oblast v zadevi umobolnice. V Sloveniji imamo le eno umobolnico in ta je skupna za obe oblasti. Že tedaj, ko sta obe oblastni skupščini delovali, so se vršiila pogajanja za rešitev tega perečega vprašanja. Po prekinjenju delovanja oblastnih skupščin se zaradi skrčenja oblastnih proračunov zadeva ni mogla premakniti dalje. Po žalostnem dogodku v naši bolnici pa je vidno, da je tako stanje dalje nevzdržno. Nujno je, da se vprašanje umobolnice reši, da bo mogoče te nesrečneže spraviti v njim primerne prostore in da bolniki v navadni bolnišnici ne bodo imeli strahu, da se nahajajo v hiši tudi umobolniki. Kakor ču-jemo. na merodajnih mestih predlagajo zidanje posebnega paviljona za umobolne. Pozidal bi se v bližini sedanje bolnice in bi stal okroglo 500.000 Din.
□	Neznani umoholnik-ubijalcc Zagožena, žo dva dni nič ne jč.
Mule z&m in dsfetefa,
poslužujte se dečvinega narodnega blaga. Nageljna, roženkravta, rožmarina,
Celie
Občni zbor Jugoslovanske gasilske zveze. Danes se prvikrat zberejo v Celju predstavniki vsega našega gasilstva k skupnemu posvetovanju o potrebah in nalogah karitalivnega dela po geslu »Na pomočil iskreno pozdravljamo junake ljubezni do bližnjega in želimo njih zborovanju trajnih uspehov. Obžalovati pa moramo, da danes ne bodo predstavnikov te velike organizacije v Celju pozdravili njih stanovski tovariši iz Celja, ki še doslej niso smatrali za potrebno pomesti s predsodki, ki> zdravemu gasilnemu duhu niso sorodni ter niso našli poti v Jugoslovansko gasilsko zvezo. — Posvetovanja so se pričela že včeraj s tem, da se je ob pol 3 popoldne vršila v Celjskem domu predsedstvena seja, ob pol 4 pa istotam seja starešinstva. Danes ob pol 8 zjutraj se vrše najprej seje tehničnega odseka, odseka »Samopomoči«, literarnega odseka ter odseka za Zgradbo Zdraviliškega doma. Ob 8 zjutraj pa se otvori v Celjskem domu skupščina Jugoslovanske gasilsko zveze. Na skupščini imajo glasovalno in posvetovalno pravico starešinstvo, župni načelniki ter župni delegati.
-©• t Anton Rijavec. V četrtek 11, julija zvečer ob 11 je v celjski bolnišnici nenadoma preminul na posledicah prekasno operiranega slepiča splošno priljubljeni jetniški paznik g. Anton Rijavec, star 45 let. Pokojnik je bil doma iz Trnovega pri Gorici in zapušča ženo ter dva otroka Pogreb se vrši danes ob 16 izpred mrtvašnice javne bolnišnice na mestno pokopališče. Posebej so povabljeni člani »Soče«, da se pogreba polnošte-vilno udeleže, saj je bil rajni zvest član tega primorskega društva.
-Gr Nabori v Celju. V dneh 15. do 27. julija t. 1. se vršijo v Celju v prostorih meščanske šole v Vodnikovi ulici nabori za Celje in celjski okraj. Okrajni načelnik je izdal strogo naredbo, da se v teh dneh ne sme v Celju in v okolici nikjer prodajati ali dajati nabornikom ter njihovim spremljevalcem alkoholnih pijač. Če kaj, jo taka prepoved na mestu. Nabornike bi pa še posebej opozorili, da se nahaja sedaj v Celju mnogo letovičarjev iz raznih držav inozemstva ter da je lepo in zares fantovsko dostojno obnašanje v tem slučaju še posebno važno. Naj bi tudi gg. župniki in župani fante na ta moment še posebej opozorili.
& Stavbno gibanje v Celju. Ze lani smo z
veseljem ugotovili, da se je začelo v Celju po letih mrtvila kaj pridno graditi in kako je jivale-vrpdno dala za to inicijativo baš mestna občina, posebej še njen podžupan g. dr. Ogrizek z akcijo za cenena delavska stanovanja. Še živahnejša pa je gradbena delavnost v Celju to leto. Ne gradi se sicer toliko novega, a zato pa lahko ugotovimo tem več adaptacij in prenovljenj. Stavbe, ki so se lani pričele graditi, dobivajo letos vedno bolj svoje definitivno lice. Med njimi kajpak vzbuja največjo pozornost veličastna palača Ljudske posojilnice, na kateri se korak za korakom vidi stvar-jajoča roka umetnika Plečnika. Stavba bo v kratkem dobila zunanji omet. Na oglu postavlja tvrd-ka iz Ljubljane mogočue balkone iz umetnega kamna. Stavba gledališkega odra je dograjena in doseza višino glavnega poslopja. Te dni so tudi že pričeli z ometavanjem stropa v gledališki dvorani. V notranjosti stavbe se bližajo dovršitvi rokodelska ter instalacijska dela. — Bliže dovršitvi je velika hiša mestne elektrarne »pri kroni«, ki je te dni dobila od zunaj definitivno lice Stavba bo najbrže do konca avgusta že gotova — Trgovsko poslopje veletrgovca Stermecicija je dobilo II. nadstropje, kamor so se že vselile tvrdkine pisarne. Sedaj se adaptira I. nadstropje ter instalira centralna kurjava. Novo adaptirana hiša bo po svojevrstni vnanjosti v okras mestu. Dobi tudi tudi naslov »Trgovski dom«, ki bo zvečer razsvetljen. — Na dvorišču hotela »Beli vol« dokončava tvrdka Gologranc novo dvoriščno stavbo, ki bo vsebovala skladišča, dve stanovanjski sobi ter strešno verando. — Hišice mestne in delavske stanovanjske akcije lepo napredujejo in so deloma v splošnem že gotovo. — O nadaljnih slavbnij) pojavih še poročamo.
0 Redna seja celjskega občinskega sveta
se je vršila v petek zvečer. Reševale so se v prvi vrsti gospodarske zadeve.
Turistika
Podružnicn SPD v Gorjah priredi na Mrzlem Studencu pod Triglavom veliko planinsko vcsclico v nedeljo 14. julija popoldne, pri kateri sodeluje godba na pihala in gorjanski pevski zbor. Čisti dobiček je namenjen za popravo potov in markacij. Vsi prijatelji planin sc va-bijo k obilni udeležbi.
Dopisi
Bled
Kam pa danes leden? Na Triglav? Ne, bo pozneje ugodneje. Na Golico? Si lahko do kože moker, če bo deževalo in sneg vmes naletaval z ostro burjo, da se še prehladiš. Doma ostati? Tudi ne, če te pa sreča išče. Ali še ne veš, da bo danes teden ob 4 popoldne na Bledu v zdraviliškem parku velika tombola v korist novemu prosvetnemu domu. Krasni številni dobitki z visoko vrednostjo so na ogled v podružnici Zadružne gospodarske banke na Bledu. Nekaj edinstvenega v tem pogledu! Zato si zapiši v dnevnik: v nedeljo 21. julija na Bled k tomboli;
Eravočasno si pa še oskrbi srečke, katere lahko do-iš pri Kat. prosv. društvu na Bledu. Za vse drugo bo poskrbljeno!
Škoda za Bled. Eden najlepših delov Bleda je obrežje od hotela »Toplice« proti kraljevemu dvorcu »Suvoboru«, kjer vodi ves čas pot ob jezeru in od koder uživa tujec najlepši razgled na jezero, na grad, na Triglav in mogočne Karavanke. Žal pa bo tujec kmalu imel ves razgled zaplan-kan z raznimi kopalnimi utami ljudi, katerim je lastnik blejskega jezera, veleposestnik g. Kenda, dovolil postaviti ta »kopališča« na najlepših razglednih točkah Bleda. Tako imate posejane od hotela »Toplice« dalje same take. ute, sedaj že štiri. Edino lepo razgledno točko ob jezeru, med vilo »Zmago« in vilo »Sokol« pa je te dni g. Kenda zopet prodal dr. Černyju iz Prage, da si tam postavi svoje kopališče za sebe in za svoje goste. Tako bo v kratkem zaplankana še zadnja najlepša razgledna točka na poti proti dvorcu »Suvoboru«, tujci se bodo lahko divili ponosnim kopalnim barakam in gledali ter poslušali vrišč in krik kopalcev. Apeliramo na merodajne faktorje, da se nameravana postavitev kopališča prepreči, posebno še, ker se je doznalo, da županstvo nima ničesar proti, zadevni kupec pa namerava s stavbo začeti, ne da bi se zaslišali prizadeti faktorji in sosedje mejaši, ker se je na Bledu uvedla taka praksa, da . se kar začne z delom. Kadar je stavba gotova, pa [ zaprosi za komisijonelni ogled. Kopališč za goste | je na Bledu dovolj in za teh 50 dni bi menda i gostje le lahko podprli s tistimi par dinarji last- | nike blejskih kopališč. Naprošamo turističnega re- ; ferenta g. velikega župana in zastopnika odd. za turizem pri Min. za trg. in ind., da si na licu mesta ogleda zadevo in da se nadaljnje kvarjenje Bleda že vendar enkrat prepreči. Bled sam danes ni več letovišče, temveč po zaslugi nekaterih gospodov večno plesišče, kabaretno zabavišče. Lepota narave same se na vse mogoče načine kvari, nobenega estetičnega ozira pri vseh novih zgradbah, dela se tja v en dan. Kakor je zalegel svoječasno apel na javnost v zadevi gostilne v tesneh Vint-garja, tako upamo, da tudi ta apel ne bo zaman, in da se bodo kompetentni faktorji vendar enkrat zganili in nadaljnje širjenje barak ob glavni pro-menadni cesti na Bledu kategorično preprečili. Končno moramo omeniti še tole: Na glavni pro-menadni cesti, ki je že itak zelo ozka, puščajo lastniki teh kopalnih ut svoje velike avtomobile kar na cesti, tako da je po! ceste zastavljene, ko se gospodje lepo kopajo eno, dve uri itd. To je proti predpisom, ki veljajo za kmete in za gospoda. Tudi temu prosimo odpomoči. — Blejski letoviščar.
Jezica pri Ljubljani
Čigav je čoln? Sava je ob zadnjem deževju priplavila srednje velik dobro ohranjen čoln. Kdor ga pogreša, naj se oglasi pri gosp. Lovru Jenku, posestniku v Tomačevem 37.
»Ofreht«, kakoršnjega ni deležna zlepa nobena gospa; ga ima leto za letom širom naše domovine znana Alešova mama. Na večer pred sv. Marjeto se zbere vsa mnogoštevilna posavska mladež, oborožena z »renami«, zvonci, kosami in tako naprej, da da duška svojemu navdušenju za dobro Alešovo mamo. In ko se postavi v vrsto pred Alešovo hišo in udari na svoje »instrumente«, ej to vam je veselje! Bog daj dobri Alešovi mami še mnogo takih veselih trenutkov!
Neverjetno, koliko kobilic je letošnje leto. Hvala Bogu, da vedno sproti primaka, ker bi sicer škoda na otavi bila občutna. Pa tudi ptice jih pridno pospravljajo.
Koliko je škodoval mraz sadnemu drevju, se Kaže šele sedaj, ko ni sadovnjaka, kjer se ne bi sušilo po več dreves. Zlasti orehi so zelo prizadeti. Gozdno drevje pa je veliko bolj odporno proti
mrazu.
Vič
Dne 28. julija priredi odsek Gospodinja za Vič izlet na Skaručino z avtom. Vožnja tja in nazaj stane 20 Din. Odhod z avtom na Skaručino od viške župne cerkve, kjer se zberite do pol 10 dopoldne. Odhod s Skaručine ob 5 popoldne ali po medsebojnem dogovoru. Kdor se misli izleta udeležiti, naj se zglasi od 7 do 9 zvečer v Društvenem domu na Glincah pri Gospodinji, ki ima kuhinjski tečaj istotam in sicer do prihodnje nedelje 21. julija in plača vožnjo 20 Din. Sv. maše se udeležite doma. — Odbor Gospodinje.
Kopanje. Malo je letos res vročih za kopanje primernih dni, ali kar jih je, se mi Vičani v skrbeh praskamo za ušesi, kam naj gremo v vodo. Resnici na ljubo moramo namreč potrditi žalostno dejstvo, da nam vode sicer ne manjka, le da nimamo prostora, kjer naj bi se brezskrbno zgibali v prosti naravi, ne da bi nas prepodil in osorno ozmerjal lastnik ali najemnik dotične parcele, češ, da se dela škoda na otavi. Tudi tablic o prepovedanih potih in zagroženih kazni se ne manjka. Priznamo, da naši pobalini res delajo škodo tako po travnikih in njivah s tem, da rujejo še nedozorel krompir in celo kurijo, ali mirnega kopalca, ki rj-mečka za pehar trave, ki se ponoči že vzdigne, vendar že iz človekoljubnosti ne gre preganjati! In kje so higijenski oziri? Ali naj te voda še kaj privlačuje, če vidiš, da ti je »lastnik vode« tik pred nosom okopal svojega konja in psa? Ježičani so lahko ponosni, imajo dovoljene izborne kopeli ne le zase, ampak tudi za Ljubljančane kolikor jih nc gre v Ilirijo in na Medno, mi siromaki pa niti sebi ne moremo ustreči. Svojčas, pred leti, smo imeli nekako kopališče v tako zvani »Dolenčevi kotli«, kjer jo g. Robežnik postavil malo kabino iu z deskami primerno opremil bregove potoka, tako da se jc za silo okopalo vsa j 50—100 oseb. A danes niti tega ni več! Vse drvi največ na jez, kjer je sicer dosti peska za solnčenie, u razmeroma malo vode, ljudi pa se ob delavnikih nabere do 200, ob nedeljah pa še več. Obleke seveda leže vse raztresene in po večini brez varstva; čudno ni, če kaj zmanjka. Da bi stala tu vsaj skromna kabina in en čuvaj! Mnenja smo, da je to jako aktualno vprašanje in da bi se za prihodnje leto od strani naše občine v tem oziru vsekakor lahko kaj ukrenilo, če nc na jezil, ki spada menda pod občino Kožarje, pa kje drugje, prostoro\ ne manjka. Saj smo zuenkrat jako zadovoljni tudi s prav skromno
napravo, le da bo prvi korak storjen. In Vič leto za letom narašča, danes šteje gotovo preko pet tisoč prebivalcev, se modernizira, iinamo elektriko, vodovod, moderna prometna sredstva, celo tramvaj sc nam obeta (no, no, le počakajte še malo!) in počasi se bomo združili z Ljubljano.. Ali naj bomo edino mi med okoliškimi občinami v tem oziru najrevnejši, ali pa naj se hodimo kopat v dve uri oddaljeno Savo ali prenapolnjeno Ilirijo?
Kočevje
Nov odvetnik. V Kočevju je otvoril te dni svojo pisarno odvetnik dr. Janko Lavrič. Nastanil se je v novi Flakovi hiši koncem Grajske ulice.
Zborovanje županov kočevskega okraja. Na dan sv. Jakoba 25. julija se bo vršilo zborova-nje_ vseh podeželskih županov kočevskega političnega okraja. Zborovanje se bo začelo ob 10 dopoldne v prostorih gostilne »Ilarde« (Gustav Verderber). Na zborovanju se bo razpravljalo o okrajni blagajni kočevskega okraja.
Smrtna kosa. V Mahovniku jc umrla gospa Jožefa Eppich. — V Gorenjih Ložinah je umrl posestnik Franc Černe. -— V Gotenici je umrl učenec Hedvig Miliič. — Pri usmiljenih bratih v Gradcu je umrl sin cdinec gostilničarja Jožefa Honigmanna iz Spodnjega dola (Tiefen-tal) v starosti 20 let.
Zlata poroka. V nedel jo 21. julija se bo vršila v Stari cerkvi redka slovesnost. Ta dan bosta obhaiilu 50 letnico svoje zakonske zveze g Andrej in Jožefa Petsche. Cerkvena slov >-nost se bo vršila ob 10 dopoldne v žunni cerkvi. Poročal bo domači župnik in bivši oblastni poslanec g. Jožef Eppich.
Tatvina. Posestniku Matiji Verderberju iz Muhe vasi je zmanjkalo ponoči iz hleva tri leta staro tele. Lastnik sumi, da so mu ga najbrž ukradli neki neznanci, ki so se klatili okrog po okolici že nekaj tednov prej. Govorili so hrvatski. Ni izključeno, da niso tatovi odpeljali tele čez Kolpo na Hrvatsko in tam enkrat prav dobro večerjali. Stvar jc prijavljena orožništvu, ki marljivo poizveduje za tatovi.
ZIDANI MOST
Na naslov oblasti za ljudsko zdravje. V neposredni bližini barak, kjer spijo delavci, ki so zaposleni pri gradbi novega mostu se nahaja stranišče, ki zlasti sedaj v vročih dneh razširja neznosen smrad daleč na okplu. Prosimo oblast, da odredi, da se dotični kup slame odstrani in da naj delavci uporabljajo samo stranišče, ki naj se vsak dan temeljito razkuži. ' miilovanja vredni niso samo ljudje, ki morajo 'od mimo hoditi, ampak še bol' delavci, ki morajo spati v taki atmosferi. Treba bo nekoliko dobre volje in strožiega postopanja, da se izognemo posledicam, ki lahko postanejo katastrofalne ne samo za ožjo okolico, ampak daleč na okolu, saj nrideio delavci na delo skoraj iz cele Slovenije zlasti iz Prekmurja. Ob pomanjkanju čistoče je dan prvi pogoj za kako kužno bolezen.
Trbovlje
Nočni potniški vlaki. Za vpostavitev v februarju ukinjenih nočnih vlakov, so se Trbovljam priključile tudi vse druge posavske občine. Že ob ukinjenju je bilo rečeno, da se nočni vlaki vstavijo samo začasno, radi pomanjkanja premoga, ker pa ta izgovor sedaj ne pride v poštev upamo, da bo železniško ravnateljstvo ustreglo želji vsega ljudstva, da se bodo vlaki zopet vpostavili. Da imamo radi tega, ker ie presledek enega do drugega vlaka celih 12 ur, veliko gospodarsko škodo, pač ni treba povdarjati.
Cene govejega mesa. Po ugotovitvah, ki jih je naredilo okrajno glavarstvo, se sme goveje meso prodajati samo po sledečih cenah: Prvovrstno meso (voli in telice) 18 Din, drugovrstno (krave) zadnji del 14 Dn in prednji del pa 12 Din, tretjevrstno 10 Din (klobasarice).
Varnostni organi so dobili nalog, da morajo ovaditi sodišču vsakogar, ki bi navijal cene ali na drug način izigraval zakon o pobijanju draginje. Za mesarje, ki bi se pregrešili proti temu zakonu, je predviden zapor do 6 mesecev in globa 10.000 Din.
Brežice ob Savi
Stavbno gibanje. Napram lanskemu letu sc je letos vendar nekoliko razmahnila gradbena podjetnost. V jeseni započeta stanovanjska hiša javne bolnice je skoro dogotovljena. T/.vršiti jc le še nekaj notranjih del. ki bodo tekom meseca končana. Lično enodružinsko hišo s štirimi sobami si jo zgradil sodni kanclist g. Vaš in se bo prihodn ji mesec že vselil. Enonadstrop-no hišo z dve štirisobiiimi stanovanji si gradi gospa Marija Predanič-Lugano; tudi ta hiša bo v jeseni strankam že na razpolago. Svojo pritlično hišo si je povečala gospa Zaje za dva prostora. Če bi se vsako leto po vojni toliko zidalo, bi bilo danes dovolj stanovanj. Tako pa bo tudi po dovršitvi že navedenih stavb ravno taka stiska za stanovanja, ker se vedno še prišel ju jejo ljudje, ki so primorani živeti tudi dalj časa brez družinskega stanovanja.
Dobava gramoza. Za nasipanje cest v brežiškem sodnem okraju je razpisal okrajni za-stop dražbo gramoza, ki se ho vršila dne 20. julija ob 9 dopoldne v Narodnem domu. Pojasnila daje interesentom okrajni znstop v Brežicah.
Potrebna akcija. Prihodnje dni se bodo po-birali prostovoljni prispevki za nabavo koku-sovili preprog, ki sc bodo v zimskem času polagale po tleli po farni cerkvi. Če bo zbirka uspešna, se nameravajo pri vratih farne cerkve napraviti vetrnik, da bo s tem v cerkvi vsak prepih izključen.
Šivalni tečaj. Začenši s 15. julijem priredi tukajšnja prodajalna singerjevih šivalnih strojev dva brezplačna šivalna tečaja za popoldanske in večerne udeleženke.
Laško
Okrajna blagajna je začela s pripravami za prihodni prvi proračun.
Cestni odbor se bo konslruiral v nedeljo 14. julija 1929.
Novi živinski sejem v Laškem bo v petek 19. julija 1929. Živinorejci obveščeni, kupci pa vljudno vabljeni.
Ptuj
Obisk angleških arheologov v Ptuju. V sredo 10. julija so prispeli iz Zagreba j avtomobili angleški arheologi v naše mesto v spremstvu zagrebških tovarišev. Pri mitreju v /,g. Bregu jih jc pozdravil v imenu Muzejskega društva | konservator g. Skrabar, v imenu politične obla-sii pa g. glavar Mahnič. Za prisrčno dobrodošlico se je v imenu gostov toplo zahvalil vodja eks-kur/.a prof. O. F. Fluw ur, predsednik nrheološke,-ga instituta v Londonu. Prevod obojestranskih pozdravov jc opravila v lepih besedah gdčnn Lelija Fennevčevn. Po ogledu iiiitrcjcv so sedli gostje z izborncnin precljiižniku \ senci svetišča. Vse potrebno so preskrbeli gu. dr. Fermcv-
čeva, Skrabarjeva, gdčna Scille, družina brežke-ga župana g. Hellerja in g. Brus. Nato so si gostje ogleduli mestni muzej in se niso mogli dovolj načuditi bogatim zbirkam. Ob dveh popoldne je bil obed v restavraciji Narodnega doma, ki ga jc odlično pripravil restavrater g. Berlič. G. dr. Fermovc je pozdravil goste v imenu mestne občine. Po kosilu so odšli gostje na grad, kjer jih je pozdravil ravnatelj g. Schauta prav prisrčno. Po ogledu gradu in znamenitih zbirk grofa ller-bersteina so se gostje poslovili ob čaši vina na trati pod gradom, kjer se toči pod vejo, in se odpeljali ob šestih preko Rogaške Slatine v Zagreb. (zmed odličnih udeležencev je omeniti dr. Arturja Bullicd, raziskovavca starin v Mezopotamiji, ki je vodil tudi izkopavanje svetopisemskega mesta Ur, prof. Ormerod, člana univerze v Liverpoolu, prof. Newall, Hartland. Wright, kustos britskega muzeja Tonnochy in gospoda Sidncy Stott in Binnie, obu industrijalca iz Avstralije.
Privatna gimnazija pri Minoritih v Ptuju
sprejema za šolsko leto 1929-30 nove gojcncc za prvi gimnazijski razred. Sprejemajo se dečki dobrih krščanskih roditeljev, dobrega obnašanja, ki imajo veselje za rodovniški stan, so duševno in telesno zdravi in so z odličnim ali vsaj jako dobrim uspehom dovršili 4. razred osnovne šole. Prošnji za sprejem naj sc priloži: krstni list, zadnje šolsko spričevalo, zd ravniško spričevalo, obvezno izjavo roditeljev, tla plačajo stroške za šolanje. Prošnje naj se pošiljajo lia Provincijalat Franjevaca Kon-ventualaca v Zagrebu, Sv. Duh 29. Mesečni prispevek za hrano, obleko, pranje, šolske potrebščine znaša 200 Din.
Smrt. Tukajšnjega znanega sodarskega mojstra Ivana Steudteja so pogrešali že od sredo junija. Zadnje dni pa je prispela na tukajšnje glavarstvo fotografija nekega neznanega moškega, ki sc jc okre-r 20. junija ustrelil pri Polskavi in ni imel nobenih dokumentov. Spoznali so, da jc bil neznanec Steudte, ki je nuj-brž_ v duševni zmedenosti segel po morilncm orožju. Pri prebivalstvu je žalosten shira i napravil globok vtis.
Rogaška Slatina
Spored pevske slavnosti v Rogaški Slatini, ki se vrši v nedeljo, dne 14. t. m. Ob 9 sprejem pevskih društev in gostov z godbo na kolodvoru, nakar krene povorka pred zdraviliški dom, kjer se vrši slavnostni sprejem s pozdravi. Ob pol 11 velik pevski koncert v glavni zdraviliški dvorani. Nastopijo razna pevska društva in končno združeni moški
zbor s pesmijo F. S. Vilharja: Slovenec, Srb, Hrvat. Po koncertu ogled zdravilišča in njega naprav. Nato skupni obed. Popoldne ob 3 velika vrtna veselica
Za vse člane društev ua železnici 50% znižana vožnja.
Ljutomer
Tukaj vlada kar naprej skrajno neugodno vreme; po večdnevnem deževju je bilo dva dn; zelo mrzlo, tako, da smo se bali, da pade slana, hipoma par ur sije zelo vroče solnce, nato postane meglovno ter vejejo močni hladni vetrovi in zopei pade par kapljic dežja, barometer zopet pada. To vreme ne samo, da nagaja kmetovalcem pri žetvi ampak občutno škoduje vinogradom.
Ljutomer in vsa okolica, kakor obrtniki tako kmetovalci, se mečno pripravljajo za obrtno in kmetijsko razstavo, ki se vrši v Ljutomeru od 11. do 18. avgusta t. 1. Ker vlada za to razstavo izredno veliko zanimanje, je pričakovati, da bo dobro uspela.
Slovenska Krajina
Nove svete maše v Slovenski Krajini. Srečna jc naša Kra jina in naš narod, ko bo pa imel letos štiri nove maše, kar se že dolgo ni zgodilo. In sicer bodo primicirali letos sledeči gg. novomašniki, vsi gojenci salezijancev: 21. julija Pavel Alfonz nu Cankovi in Vogrin Štefan v Bogojini, 28. juli ju pa Gedcr Jožef pri sv. Juriju in Štefan Templin v Beltincih. Gospodu A. Pavlu bo govoril bivši narodni poslanec Jožef Klckl. Oče imenovanega g. Alfonza je bil protestant, a je svoje otroke vseeno vzgojil tako globokoverno. Pozneje je tudi oče konvertiral. Tri sestre novomašnika so sestre v samostanih Srečni _ družin i iskreno čestitamo!
Sviloreja. G. profesor ju ščuki se je letos posrečilo, du je svilorejo v naši Krajini precej razširil. Gosenice so se o od dobro oskrbo že zabubile in svilorejci čakajo sedaj le dobrih kupcev. Toda ravno teh ni in svilorejci so naravnost razočuruni, ko se jim je naznanilo, da so cene svilo-bube letos I. razreda 28 Din kg, II. razreda 22 Din in III. razreda 4 Din. Če nc bo mogoče bub dražje prodati, se sviloreja skoraj res ne izplača, posebno pri nas ne, ko nimamo preveč malin. Kdor zna za boljše kupce, naj nam sporoči.
Zavod in dijaki. Kar se tiče ponavljalnih izpitov je naša gimnazija na prvem mestu med našimi gimnazijami. Od 295 učencev in učenk jih je padlo 24, to je 8 odstotkov. Izmed dija-štva v katoliškem konviktu »Martinišče« pa ni padel niti eden in ponavljalni izpit jih ima le pet. Na vsak način dober plus zavoda.
Socialna vprašanja
NAMEŠČENCI V FRONTI DELOJEMALCEV
Nameščenci predstavljajo v armadi delojemalcev povsodi manjšino, vendar jim iz dveh razlogov pripada posebna važnost. Prvič doseže število delojemalcev po vseh državah šele z nameščenci večjo ali manjšo večino vsega prebivalstva (izvzemši vseskozi industrijsko Belgijo); tako predstavlja industrijsko in ostalo delavstvo v Angliji in Nemčiji približno 45 odstotkov prebivalstva, z nameščenci pa blizu 70 odstotkov. Drugič pa so ravno nameščenci s svojo večjo izobrazbo in zato širšim pogledom v gospodarstvu v prvi vrsti poklicani, da prevzamejo kot zastopniki delojemalcev nadzorstvo nad karteli in koncerni. Iz tega je razvidno, da je za celokupni delojemalski razred največjega pomena, ako se v njegovi fronti nahaja tudi nameščenslvo. To pa tembolj, ker število nameščenstva narašča tem hitreje, čimbolj se koncentrira in racionalizira kapitalistično gospodarstvo, čim bolj naraščata trgovina in promet. V zadnjih letih se je zvišalo število nameščencev n. pr. v Nemčiji za nad 100 odstotkov, dočim so se delavske vrste pomnožile samb za približno 25 odstotkov. Podobno so se razvile razmere v vseh kapitalističnih državah, kakor ugotavlja statistika Mednarodnega delovnega urada. Nameščenske organizacije pa se večinoma odtegujejo sodelovanju z delavskimi vrstami, ker se nameščenci prištevajo srednjemu stanu in se boje svojo stvar zvezati s proletarsko Nasprotno se propagira misel, da tvorijo nameščenci »nov srednji stan«, ki mu ne pripadajo ne podjetniki ne proletarci in je poklican, da stoji med obema razredoma kot jMsrednik in sodeluje pri spravi med kapitalom in delom. Pri vsem lem se pa vendarle povsodi razvija težnja po razrednem sodelovanju nameščen-skih in delavskih zvez, ker se interesi delavcev in nameščencev domalega krijejo in bi v boju zanje, če bi nastopali sporazumno drug drugega ojačili. Seveda pa ni potrebno, da bi se nameščenske zveze popolnoma vključile v delavske strokovne zveze, marveč zadostujejo tudi rahlejše vezi —- n. pr. v obliki kartela. Na ta način — tako zaključuje Fr. Grossc svoj tostvarni članek v »Soz. Monatshefte«, junijski zvezek, bi se dala ustvariti skupna fronta vseh delojemalcev v boju za preureditev družbe.
ZAKON 0 PORAVNAVI DELAVSKIH SPOROV V FRANCIJI
Francoska zbornica je sklenila zakon o poravnalnem postopanju v sporih med delodajalci in delojemalci. Pogajanja so za obe strani obvezna; ako v medsebojnih pogajanjih ni mogoče doseči sporazuma in se štrajk nadaljuje, morata obe nasprotujoči si stranki iti pred poravnalno sodišče.
KRVNI DAVEK PRISILNEGA DELA
Na zadnjem zborovanju Mednarodnega urada za delo v Ženevi je poročal kot strokovnjak v socialnih vprašanjih na zapadni afriški obali p. Au-piais iz lyonskega seminarja, o prisilnem delu v afriških kolonijah. Izjavil je, da zahteva prisilno delo med črnci včasih 40 odstotkov smrtnih žrtev. Ljudje umirajo, ker nimajo ne hrane ne prenočišč in jim je tudi podnebje jiogubno. »Staro suženjstvo« — je rekel p. Aupiais — »ni tako potratno razsipavalo človeški material kakor prisilno delo: kajti najbrutalnejši trgovec s sužnji se je slednjič varoval pred izgubo življenj, v katere je vtaknil nekaj svojega denarja. Načelo prisilnega dela se sicer trenotno ne da zavreči. Vendar je treba delati za odpravo te ustanove. Potem je misijonar zavrnil očitek, češ da je črnec po naravi len in da ga je treba zato k delu prisiliti. Črnci po naravi nikakor niso leni, marveč samo zaradi svojega socialnega režima. V tistem delu Afrike, na katerega se je konkretno nanašala razprava, ne poznajo zasebne lastnine, marveč samo kolektivno lastnino. Ako se črncem navede resen razlog, zakaj morajo delali, potem delajo. V kolonijah se ne bi smelo gledati samo na neposredno korist, marveč na bodočnost in zaradi nje spoštovati človeško dostojanstvo pri domačinih. Cilj mora biti, je zaključil misijonar, civilizacija in ne samo produkcija.
Vsaj dinar
za Slovensko Stražo
Orel
Posvetitev presv. g. dr. Gregorja Rožman& se bo vršila danes v ljubljanski stolnici. Začetek ob pol desetih. Popoldne ob štirih bo akademija v veliki dvorani hotela Union. Poleg tekmovalnih točk bodo dekliimacije in govor, pevske in god-bene točke, članstvo se akademije lahko udeleži v krojil in z zastavo. Zbirališče za zastave k cerkveni slovesnosti bo na dvorišču škofijske palače oh devetih; posebnega sprevoda za kroje nc bo. Na akademijo naj zastavonoše prineso zastave ob pol štirih. Predsedstvo SOZ.
Hrušiška Orlovska srenja priredi '21. julija svojo letno prireditev ob pol 5 popoldne na vrtu društvenega doma v Ilrušici. Iz Ljubljane, Marijinega trga, do Hrušice bo vozil avtobus g. Magistra. Kdor se hoče par uric jioštcno zabavati, naj pride ta dan v Hrušico. Pri prosti zabavi se vrši koncert pevskega društva iz Hrušice, zato vljudno vabljeni Bog živi!
Cerkveni vestnih
Duhovne vaje za gdč. učiteljice in uradnice
v Lichtenthuinovem zavodu bodo letos 16. julija do 20. julija. Pričetek 16. julija ob pol 7 zvečer Iskreno vabljene.
Duhovne vaje za abiturijente bodo v Domi duhovnih vaj od 18. julija zvečer do 22. julija zjutraj (prvi tečaj) in od 24. julija zvečer do 28. julija zjutraj (drugi tečaj). Vsi, ki so se priglasili, so sprejeti in naj pridejo 18. oziroma 24. julija do 6 zvečer v Dom. Kdor sc še misli priglasiti, naj to čimprej stori.
Prireditve in društvene vesti
Pevsko društvo »Sava« v Ljubljani priredi v
ncdeiio 21. julija ob 4 popoldne na vrtu gostilne Anžič (»pri Ožbinčku*), Poljanska cesta, veselico. Spored pester. Vabljeni vsi pevski tovariši in pri-' iatclji društva.
V uršulinskem samostanu v Ljubljani bodo duhovne vaje za učiteljice od 18, avgusta zvečer do 22. avgusta zjutraj.
Poizvedovanja
Dotični gospod, ki je v petek 5. julija vzel aktovko z različno vsebino dvema kojialcema na Savi v Ratečah, se naproša, da pošlje legitimacijo in ostale dokumente, ker zanj nimajo nobene vrednosti na naslov: Janko Osolnik, abs. med., Kode-Ijevo 236/1. Ljubljana.
Darovi
Uprava Fonda za Akademijo znanosti in umetnosti in za Narodno galerijo.
IX. izkaz prispevkov.
Uprava Fonda je prejela do 12. julija t. 1 te-le prispevke darovalcev: 100 Din: Občina Sv. Krištof; dr. Dragotin Trec, odvetnik Ljubljana; Josij) Javornik, Žalna. 900 Din: Občina Rovte. 500 Din: Knjigoveznica kat. lisk. društva, Ljubljana; Akcijska družba za kemično industrijo, tu; Okrajni zastop Rogatec. 200 Din: Županstvo Gornji Logatec. 100 Din: Dr. Eržen, zdravnik v Kranju; N. Pire, župan v Kranju; Karel Pleivveiss, notar v Ljubljani; Goričar Alojz in drug, Mozirje; J,
TTiittAi* in rlrncr \'fnrihnr» ^loi-n šiiilr	..
Benkovič, Ljubljana, dr. Sagadin Štefan, Belgrad; občina Kresnice; županstvo občine Raka in dr. med. Josip Volbenk, okrožni zdravnik v Kranjski gori 60 Din: Učiteljski zbor v Makolah. 50 Din: To varna usnja Fr. \Voschnagg, Šoštanj; županstvo mestne občine Šoštanj; Ljudska hranilnica in posojilnica Rečica; Uprav it eljstvo osnovne šole Tuhinj v Šmartnem. 30 Din: Predan Drago, šo' uprav. Sv. Andraž. 25 Din: Županstvo občim Vrbljenje. 20 Din: Rus Fran jo, lesni industrijah Ljubljana; Kosi Tomo, trgovec Glinje pri Poj četrtku; Avgust Iiolšek. notar v Marenbergu; Mm t in Košuta, Borovnica; Posojilnica na Vurbcrgu p. Ptuju; dr. E. Suher, zdravnik v Ljubljani VI 15 Din: Župnik Spindler Fr., Sv. Lovrenc na Dra, skem polju; Učiteljstvo osnovne šole Gomilsk. 10 Din: Alojz VavpoMč, Smarca pri Kamniku Anton Prelesnik, Gornja Lendava; Čerša.ška to vama v Mariboru; Občinski urad Lukačovci.
Narodna galerija, ki upravlja Fond Akademije ln Galerije, izreka vsem darovalcem iskreno zahvalo in prosi, da ji še v naprej ohranijo svojo naklonjenost.

drgnite svoje telo z
Od solnca zagorelo zdravo kožo hočete imeti! Zato na-
i|§M,
'/tlviitUtAl.
vSs
NIVEA-CREME
In nato ven v naravo, zrak in solnce. Nivea-Crema pospešuje zagoretost potom solnčnih žaruov in zmanjšuje nevarnost bolestnih solnčnih opeklin. Ali suho mora biti Vaše telo. Ne smete je nikdar mokrega izpostaviti solnčnim žarkom. In zmeraj preje nadrgniti.
Samo Nivea-Crema vsebuje za nego kože iiotrebni eucerit in v tem tiči njen učinek.
L Oozo po Din 8'—, 5'-, 10 - iu 2^.—. Tube iz čistega kositra po Din 9'— in 14'—.
Prenosni aparati
(Ponatis iz Radio-vestnika.)
Marsikak radio-amater si želi radia tudi izven doma, na potovanju, na izletu, na počitnicah. Vendar pa so navadni radijski aparati neprikladni za prenašanje iz kraja v kraj. Taki aparati, ki so prikrojeni uporabi na stalnem mestu, so cesto opremljeni s tolikimi in takimi baterijami, vezami itd., da je njih prenos nemogoč. Vkljub vsemu, pa bi — posebno amater iz mesla — rad užival radio tudi v naravi, v miru, izven vseh mogočih motenj, katere nudi svojemu prebivalstvu mesto. Pa tudi amaterja z dežele bo zanimalo, v koliko se razlikuje sprejem na visoki gori, od sprejema v dolini, v gozdu ali kje drugje. Tudi opazovanje različnih motenj (posebno atmosferskih) nudi ljubitelju radia dosti prilike, da izpopolni svoje znanje z obilnimi izkušnjami.
Da moro in hoče amater izkoristiti vse te prednosti sprejema v prosti naravi, rabi radijski aparat, kateri bi bil tako konstruiran, da bi ga bilo brez znatnih neprilik možno nositi v malem ročnem kovčku. Tudi za izlete z avtomobilom je prenosni aparat zelo priljubljen; to pa zato, ker teža ne pride toliko v poštev kot male dimenzije. Taki aparati so vedno opremljeni z vdelanim zvočnikom.
Problem prenosnih radijskih aparatov poslaja vedno bolj in bolj aktualen. Radijske tovarne v inozemstvu so izdale za letošnjo počitniško sezono že prav lepo število prenosnih aparatov. Vendar pa ti aparati za naše razmere niso prikladni. Dve veliki napaki imajo: težki so in dragi, tedaj za izlete z avtom in za bogalejše sloje. So to štiri- do šest-elektronski aparati z vdelanim zvočnikom. Težki so 10 do 15 kilogramov in imajo približne dimenzije 70 X 50 X 30 cm ali celo več. Razumljivo je, da te mere in teža ne odgovarjajo pojmom »prenosnih«, temveč le »prevoznih« aparatov.
Kai pa zahtevamo od prenosnega aparata? Da moremo odgovoriti, moramo najpreje vedeli, katere zahteve imamo. V splošnem se zadovoljimo s sprejemom na slušalke. V tem slučaju moremo konstruirati aparat, katerega lahko z baterijami vred vtaknemo v žep. Ako pa hočemo sprejemati z zvočnikom, moramo brezpogojno seči po ročnem kovčku, v katerega spravimo aparat, baterije in zložljivi zvočnik. Prvi aparat bo imel približno sledeče mere: 16X12X7 cm, drugi (z zvočnikom) pa: 40X 30 X8 cm. Mere veljajo za aparat, baterije, zvočnik in antenski material.
Nadaljnje zahteve za prenosne aparate so še mala cena. od antene in zemlje neodvisen sprejem, solidna konstrukcija. Seveda so ti zahtevki zelo nasprotni; z jakostjo aparata raste cena, velikost in teža. Najti je tedaj treba zlato sredino, zadovoljiti se s srednje dobrim aparatom, montiranjem na kolikor mogoče majhnem'prostoru, z lahkim, majhnim, a močnim in solidnim materialom. Gotovo je, da ne bo nihče zahteval Sest elektronskega aparata monti-ranega v cigaretni dozi..
Vprašanje je, kateri stik bomo uporabili za prenosni aparat? Za nas pride v poštev audion z eno ali dvema nizkofrekvenčnima ojačevalkama. Za aparate, pri katerih ne zahtevamo sprejema z zvočnikom, bomo vedno uporabljali elektronke z dvema mrežicama, za katere zadostuje kot anodna baterija navadna 10-voltna mrežna. Ce pa zahtevamo sprejem v zvočniku, moramo rabiti vsaj 90-voltno anodno baterijo, katera je gotovo večja in težja kot aparat sam. S tem je naš aparat po obsegu narastel več kot za polovico, teža pa se mu je potrojila.
Da se izognemo teži in velikosti akumulatorja, izberemo za prenosne aparate vedno elektronke z malo uporabo žariltiega (kurilnega) toka, torej take z 60 miliainperji (0.06 amperja) potroška. Izjemo smemo pripustiti le zadn.ii elektronki, ako rabimo zvočnik. Mesto akumulatorja moremo tedaj do tri-elektronske aparate kuriti s suhimi baterijami oziroma akumulatorji za žepne svetiljke. Ko volimo baterije, moramo upoštevati dejstvo, da morajo tedaj vse baterije vzdržati s sigurnostjo vsaj deset-do petnajsturni obrat.
Pri pernosnih radijskih aparatih navijemo tu-
Janez Petetinček predlaga. ..
Nič ni očitati radiu — razen dejstva, da je predrag in ga Janez Petelinček prav zato ne mara k hiši. Pa ne samo da je radio drag, še druge ne-dogledne posledice se kotalijo iz tega bridkega dejstva. Te posledice po svojem bistvu spet zahtevajo denar in še denar in še denar — in teh posledic sploh ni kraja ne konca. Zdaj je treba nanovo polniti akomulatorje, zdaj se razbije žarnica in je treba nove, zdaj vihar raztrga žico in je spet treba nove in nazadnje pride še mesec naokrog in je pri pošti treba plačati naročnino — skratka: nedoglednih posledic zastran tega, da je radio predrag, sploh ni konca. Kaj naj tedaj počne Janez Petelinček z radijem? Ko mu plača niti za nujne potrebe ne zadošča, kamoli, da bi jo še kaj ostalo za nedogledne posledice.
Zaradi tega in ker ve, da je to v interesu radia in človeštva sploh, Janez Petelinček vdano predlaga, naj se pri radiu nedogledne posledice odpravijo. Radio je povsem nova, modema stvar, ki ima bodočnost; denar pa je nasprotno stara, že obrabljena reč, ki so jo poznali že stari narodi v raznih oblikah — kaj je tedaj treba, da se moderni radio peča s starim denarjem Ampak naj radio to reč smatra za poniževalno in naj vsak stik in odnos in poslovne zveze z denarjem kratko in malo prekine. Saj denar niti bodočnosti nima! Resnica je tedaj takšna, da bo radio lepega dne ob ves kredit, če se bo še dalje pečal z denarjem in le z denarjem in se brez denarja ne bo moglo priti do njega. Do radia namreč. Kakor je žal in škoda že sedaj žalostni slučaj.
Naj bi radio razmišljal to reč in bi nemara celo kazalo, da o tem sproži javno debato ali razpiše anketo. Janez Petelinček je v dno duše in srca tja do bridkih obisli in črev prepričan, da bo zmagala njegliva ideja. Z denarjem proč! Kako vse drugače tli se uveljavil in v nedogledno bodočnost razširil prepotrebni in koristni radio, ko bi se aparat nekega dne mogel nabaviti kar brez denarja. "Si-ntko in malo zastonj! Nič več ne bi bil radio privilegij za meščane in za one, ki so bolj tele-genlni — vsak deželan bi ga nabavil, še berači. Janez Petelinček je uverjen, da bi si radio nabavili tudi berači in bi ga nosili kar s seboj v torbi. Po
. u! u: Inffl; o	nlltl rrlnvn hi ni* Hwn Irftln
putrebi w "S" -	------ o---- -- -.....-----
razpeli anteno, torbo bi vrgli pod glavo m slušalke na ušesa, — pa bi bili namah zvezani tudi borači 9 kulturnim svetom. In bi se potlej berači nemara še anopsa odvadili in bi le čisto studenč-
ljave vedno v obliki okvirno antene, tako, da moremo sprejemati v slučaju potrebe tudi brez antene in brez zemlje. Zelo priporočljivo je tudi okvirno anteno všiti med dve plasti blaga. Tako anteno moremo zviti skupaj, tako da zavzema zelo malo prostora in naredimo si tedaj lahko anteno z veliko površino ovojev, kar sprejem zelo zboljša.
Kdor si prenosni aparat sestavi sam, uporabi elektronke od domačega aparata in si vzame dovolj časa, si bo s kakimi 400 do 500 dinarji prav lahko sestavil prenosni aparat, ki bo brez antene in zemlje sprejemal v okolišu 50 km domžalsko postajo z zvočnikom, močnejše pa podnevi v slušalkah in zvečer tudi v zvočniku.
Naprednejši radioamaterji si bodo pa s kom-pliciranejšimi shemami (megadyn, superreakcijski) vse navedene mere lahko reducirali na polovico.
Žal, naše radio-trgovine za letošnjo sezono, kolikor mi je znano, ne prodajajo prenosnih aparatov. Gotovo pa bo vsaka radio-tvrdka dala tozadevne nasvete in na ta način pripomogla k popularizaciji radio-športa v naravi. Na planinah, na izletu, pri kopanju, na letovišču, povsod bodi radio v razvedrilo!	V. B. KDO POSLUŠA
Po statistiki, ki jo je sestavil dr. H. Mueller, je bilo v Nemčiji letos 2,700 000 prijavljenih aparatov. Ako računamo povprečno samo po štiri poslušalce pri vsakem sprejemnem aparatu, znaša njih število nad deset miljonov, ali. okroglo eno šestino celokupnega prebivalstva nemške države. Po omenjeni statist ki je med radio-amaterji Nemčije 670 tisoč samostojnih obrtnikov in posestnikov, oziroma zasebnikov. Mogočno je število prijateljev radia med delavci, namreč celih 590.000. 480.000 je raznih nameščencev, 400.000 uradnikov, 19.000 dijakov in učencev, a 190.000 jih ni navedlo svojega poklica. Tudi to bo zanimalo, da je v Nemčiji med poljedelci le 5.1% radio-amaterjev, dasiravno 23% prebivalstva pripada kmečkemu stanu. Vzrok nizkemu številu pa ni morda nezanimanje, pač pa je krivo, ker je treba prebivalstvu daleč proč.od postaje dražjih sprejemnih aparatov, kot pa meščanu, oziroma onemu, ki lahko z detektorjem doseže od- | dajno postajo.
Radio-postaja ua modernem brzoparniku.
V sredo, dne 16 t. m., bo odplul na svoje prvo potovanje v Ameriko novi Lloydov brzoparnik »Bremen«, ki je bil nedavno dograjen. To »plavajoče mesto*- s 46.000 tonami je opremljeno na najmodernejši način ter je pravcati triumf nemške tehnike in podjetnosti. Poleg razkošno urejenih ladijskih prostorov, ki nudijo potnikom višek udobnosti na morski vožnji, ima »Bremen« tudi lastno radio-oddajno in sprejemno postajo. Potniki bodo ves čas vožnje v neprestanem stiku z domovino, a tudi s ciljem svojega potovanja. Sprejemna postaja na krovu parnika bo prenašala radio-programe vseh postaj na kopnem, a oddajna bo poročala svetu o poteku življenja na krovu, o ladijskih prireditvah, vremenu na morju, brzini vožnje itd. Obenem bo na >Bremenu< za časa vožnje izhajal poseben časopis, ki bo objavljal razna radijska poročila. Ni si" težko zamisliti, kako odlično vlogo bo igral radio poslej tudi na morskih vožnjah ne samo za tiste, ki imajo odgovorno dolžnost, da skrbe za varno vožnjo in pomoč v slučaju nesreče, marveč tudi za potnike, ki so bili doslej za čas vožnje docela prepuščeni morski samoti in niso imeli nobenih bodrilnih stikov s kopnim.
nico pili — zakaj nič več bi jih v gostilno ne tiral dolgčas, kakor jih tira sedaj, marveč bi jih radio tiral naravnost v senco, he! Janez Petelinček misli, da splošni stvari in slovenstvu ne bi bilo v kvar, ko bi vsi naši berači v torbah nosili radio aparate. In bi se beračem celo lahko poverila dolžnost, da v kakšni senci sleherni dan poslušajo radijske napovedi o vremenu ter jih takoj sporočajo kmetom, ki bi jim takšna napoved prav prišla, nimajo pa sami časa, da bi sleherni dan sedeli ob radiu in lovili karsibodi, magari vremenske napovedi. Tako bi bilo zadoščeno kmetom in beračem — radio pa bi takisto sleherni dan pridobival na ugledu in veljavi. S tem bi bila namah ubita tudi brezposelnost. zakaj z berači vred bi morali z radijem opremiti seveda tudi vse potepuhe, lenuhe in postopače sploh. In bi vsi poslušali ob aparatih od zore do mraka dan za dnem in bi sporočali potrebne novice tistim, ki so drugače zaposleni čez dan. Tako bi bile te delavne sile, ki jih ni malo v narodu, plo-donosno in koristno uporabljene v narodni blagor. Od tega si Janez Petelinček obeta takšne in takšne koristi — nič ni nikomur mar, kakšne da so 'iste in bo že prišel čas, ko jih bo Janez Petelinček za primeren honorar rad povedal in zapisal javnosti v uporabo.
Janez Petelinček meni, da je dovolj jasno obrazložil svojo idejo; da je nesporno dokazal njeno potrebo in korist za celokupen narod in za radio takisto. Naj bo tedaj radio pameten in uvideven; koj jutri naj zavrne vsak denar od katerekoli strani. Namah bodo pridrle množice in se bodo kar trgnle za aparate — ko jih bo ta ali ona proda-ialna dajala zastonj. Vsaka reklama bo od jutri dalje kar odveč — tisti denar je prihranjen — he!
Dodatno predlaga Janez Petelinček še nekaj. Kdor bi se radia tudi potlej branil in bi ga niti zastonj ne maral — 7. zakonom čezenj. Pa v keho ž njim! Najprej bi se dotičnim lahko ponudila in v resnici dala kakšna denarna nagrada: nemara bi potlej vendarle vzeli vsaj kakšen detektor. Čim bi se kdo bolj branil. večiR bi imela biti nagrada, jasno! Kdor pa bi se branil še in bi mu še tolika nagrada ne zalegla — ž njim pa brezpogojno v zapor. Tam pa se ga lahko prisili, da bo lepo poslušal radio — počasi se bo že navadil tudi najbolj zakrknjen grešnik in nasprotnik radia.
Janez Petelinček vnaprej pove. da se bo radia aparata naprej branil na vse kriplje. Toda v ječo
n/,	furl V»! mu r^rltp loimnn annrnpi rln l.-nip-
.IC Bic ..... ......	- ---i- ......
rega zneska se lahko utepa in brani aparata. Če se mu bo tista denarna nagrada zdela zadosti visoka, jo bo nemara koj vzel in bo potrpel, da mu nategnejo potlej radio nad glavo.
Ratlio— pomočnik v sili.
Ob reki Jukon v Alaski so se nedavno v nekaterih vaseh nenadoma pojavili slučaji obolenja na črnih kozah. Neki ondotni misijonar je preprečil širjenje te nalezljive bolezni na ta način, da je potom kratkih radijskih valov sporočil v svet vest, da grozi naselbinam ob reki Jukon nevarna epidemija, a da ni pri roki potrebnih zdravilnih sredstev, s katerimi bi se dalo nevarnost preprečiti. Misijonarjevo poročilo je ujel neki radio-amater v mestu Ssattle in ga oddal dalje. Nato je poročilo prestregel neki lastnik aeroplana v FairbanVsu v Alpski. Vrli mož je nemudoma poskrbel večjo količino seruma za cepljenje proti črnim kozam, sedel v letalo iti odletel ogroženim prebivalcem ob Ju-konu na pomoč. Z misijonarjem sta cepila nato vse
prebivalce, nakar je bolezen kmalu pojenjala. *
Japonsko prosvetro ministrstvo zgradi oddajno postajo z 10 kw. Postavljena bo izključno za razširjanje poučnih predavanj iu visokošolskih tečajev. Oddajanje se bo vršilo med 19. in 22^ uro in stroške bodo krili vsi oni, kateri bodo tečajem sledili.
Južna Amerika je v zadnjih dveh letih zelo napredovala v zanimanju za radio. Samo Brazilija ima nad 20 oddajnih postaj, od teh v Sari Paulu pet. Naročnikov ima okoli 150.000. Argentina ima v Rio šest oddajnih postaj, katere pa se nahajajo v zasebni lasti. Tudi brazilijanske so v privatnih rokah. V Chille je šest oddajnih postaj, štiri v Santiagu in po ena v Taina in Valparaiso. Peru ima svojo postajo v Lima. Venezuela pa v Carra-casu. Argentina ima 150.000 radio-abonentov, ki pa imajo po večini le detektorske aparate.
Minnessota ima izmed vseh zveznih držav Severne Amerike največ abonentov in seveda največje mesto, t. j. Minneapolis, je s številom na čelu. Zato .pa je v Minnessoti največ razumevanja za težnje radio-amaterjev od strani oblasti. Izdane so stroge odredbe glede motenj, med drugimi tudi, da ne sme ob 6—12 zvečer nihče uporabljati visokofrekvenčnih aparatov, razun v najnujnejših slučajih. *
Visokošolec Branko si je nabavil močan zvočnik. Vendar pa tudi ta ni mogel prevpiti glasu gospodinje, ko je prišla s terjatvijo za najemnino.
Programi Radio-Ljubljana i
Nedelja. 14. junija. 9.30 Prenos cerk. glasbe -1-10 Čebelarstvo, g. profesor Verbič — 10.30 Poljedelska ura, g. ing. Čeme — 11 Koncert Radio-orkestra: Fuoik: Regiment, Fetras: Suita v treh stavkih, Ruski zvoki, \Valdteufel: vedno ali nikdar, dr. Čerin: Lepa iMara, Kalman: Grofica Marica — 15 Igra apostolov, izvajajo člani na-rodn. gledališča — 16 Pevski koncert zbora »Savski val«: 1. J. Flajšman: Triglav, meš. zb.; 2. J. Ocvirk: Moja pomlad, meš. zb., 3. K. Adamič: Hrepenenje po domovini, meš. zb.; 4. H. Sattner: Pogled v nedolžno oko, moš. zb.; o. Koroška nar.: »Moja Kosa«, moš. zb.; 6. V. Vodopivec: Noč na Adriji, meš. zbor; 7. B. Arnič: Sodna ura, meš. zbor; 8. J. Klemeučič: Oj poglejte ptičke, meš. zbor; 9. St. Premrl: Zakaj?; 10. B Arnič: Škorci
—	'20. Prenos koncerta z vrta restavracije »Union«
—	22 Časovna napoved, poročila.
Ponedeljek, 15. julija: 12.30 Reproducirana
glasba — 13 Časovna napoved, borzna poročila, reprod. glasba — 13.30 Novice iz dnevnikov — 18 Koncert Radio-orkestra: Fučik: Triglav, Wald-teufel: Čar siren, Rossini: Italijanka v Algiru, Vallas: Maritano, Morel: Makov cvet — 20 O trez-nostni vzgoji, pred. g. Pero Ilorn, šol. uprav. — 20.30 Koncert Radio-kvarteta (gg. Jeraj, Bravničar, Feršnik, Erženč) Joch Straufl Perzijska koračnica. P. J. Čajkovsky: Karakteristični plesi iz suite »Casse Noi Sett«. A. Danse de la Fee Dragee, B. danse arabe, Danse russe Trepak, Drigo: Sere-nada (cello solo, Feršnik). Lehar: Valček iz operete »Grof Luksenburškl«. Cawles: Forgotten, angleška nar. pesem. Drdla: Uspavanka (violinski solo, prof. Jeraj. Kuklan: Valček (violinski solo, prof. Jeraj). Rupaeh: Glasbene brzojavke (Pot-puri) — 22 Časopisna napoved, dnevna poročila, vremenska napoved.
Torek, 16. julija: 12.30 Reproducirana glasba
—	13 Časovna napoved, borzna poročila, reprod. glasba — 13.30 Novice iz dnevnikov —■ 18 Koncert Radio-orkestra: Šramelj: Umetnost in priro-da. Sidney Jones: Mimosa valček. Beethoven: Eg-mont. Mtior: Češka suita: 1. Susetka, 2. Polka, 3 Furiant — 20 Slovenska literarna zgodovina, predava g. prof. Grafenauer — 20.30 Reproduct-rana glasba — 21 Ruska glasba, igra Eadio-orke-ster, vmesne speve poje ga. Kum Lipkovska. Ra-dio-orkester igra: Polnario\v: Ruski zvoki. Čaikov-sky: (Fetra) Onegiti, valček, Aria Lenakega, iz opere Evgen Onegin, A udarite Cantabile, Elegie. Rubinstein: Solza. Rachmaninolf: Serenade. Gospa Aleksandra Kum Lipkovska poje vmesne speve: a) Čaikovsky: Opera »Iolanta . b) Gliere: V solzah, c) Glirka: Opera »Življenje za Cara«, č) Gre-čaninov: Uspavanka, d) Koševarov: Tišina, e) Rimski-Korsakov: Zvonče žavoronka pen je — 22 Časovna napoved, poročila, vremenska napoved.
Sreda, !7. julija: 12.30 Reproducirana glasba _ 13 časovna napoved. Borzna poročila. Reproducirana glasba — 13.30 Novice iz dnevnikov — 18 Kotiček za naše malčke, pis. Milčinski — 18.30 Koncert radio-orkestra: Rosey, Motor, koračnica, Spolianskv, Morfi, Bodldleu: Bagdadski kalif, Volkman, Andante iz D-mol simfonije, Kal-
maii, Čardaška kneginja, Benalzki: V moj objem, gospa prelepa — 20 Antologija slovenske lirike, govori gosp. Valo Bratina. — 20.30 Koncert ženskega zbora UJU: 1. Grgoševič: Žetvena pjesma (z'bor, solo in orkester); 2. E. Adamič: Kata; 3. La-jovic: Žabe; 4. St. Permrl: Jezus je majhen; Rože za Marijo; 5. Stolzer-Slavenski: Romarska; Ptiček veli, da se ženil bude; Vmesne speve poje g. Lud. Bajde, član lipske opere: 1. Foerster: Vprašanje; Potuje golobica; 2. Nedved: Strunarjeva pesem, Črno oko; 3. Gerbič: Kakor dih; Trubadurka; 4. Lajovic: Pesmi starca; 5. Prohaska: Tak si lepa.
—	22 Koncert Radio-orkestra: Rosey: Ljubljenec armade, Benatzky: Zvonovi ljubavi, Fetras: Od odra do odra, Ketelbey: Na perzijskem trgu, Rosey: Sultanov sen. — 22.30 Časovna napoved. Dnevna poročila. Vremenska napoved.
Četrtek, 18. julija: 12.30 Reproducirana glasba — 13 Časovna napoved, Borzna poročila, Reproducirana glasba — 13.30 Novice iz dnevnikov — 18 Reproducirana glasba — 19.30 Zgodovina Slovencev, predava prof. Kranjec — 20 Prenos koncerta z vrta restavracije »Union« — 22 Časovna napoved, Dnevna poročila, Vremenska napoved.
Petek, 19. julija: 12.30 Reproducirana glasba
—	13 Časovna napoved, Borzna poročila, Reproducirana glasba — 13.30 Novice iz dnevnikov — 18 Koncert Radio-orkestra: Liede: Matador — Veber: Strast — Binder: Savoyardi — Fetras: Spomin na Schuberta — 20 Gospodinjstvo, gdč. Cilka Krek — 20.30 Pevski večer zbora »Ljubljana«: 1 Slovenija v pesmi, venček narodnih ozir. v narodnem tonu zloženih pesmi — 2 Hoch-reiter: Nočni psalm — 3. Dr. Kimovec: Venček gorenjskih — 4. Dve koroški narodni: Pojden\ v rute. Spev ptice pojo — 21.30 Koncert Radio-orkestra: Waldteufel: Estudiantina — Bellini: Noona — Wodfort Finden: Suita indijskih ljubav-nih pesmi: 1. Tempeljski zvonovi — 2 Obup — 3. Kašmirska ljubavna pesem — 4. Do vstajenja
—	5. Dijak prosjak — 22 Časovna napoved, Dnevna poročila, Vremenska napoved.
Sobota, 20. julija: 12.30 Reproducirana glasba — 13 Časovna napoved, Reproducirana glasba — 13.30 Novice iz dnevnikov — 18 Koncert Radio-orkestra: Jessel: Deklica iz črnega gozda
—	Schubert: Ljubavne misli — Jose Armandola: Lisonja — Rubinstein: Romanca — 20 O pokojninskem zavarovanju, g. dr. Vrančič — 20.30 Vi. Pintar: O prirodnih lepotah Slovenije, propagandno predavanje v esperantskem jeziku — 20.30 Prenos Zagrebškega programa — 22.30 časovna napoved, Dnevna poročila, Vremenska napoved.
Drugi programi t
Nedelja, 14. julija.
Belgrad. 12.10 Plošče — 13.15 Poročila — 17.30 Prenos koncerta kraljeve garde — 20 Prof. dr. V. Vitezica predava: 25. obsmrtnica A. Čeho-va — 20.30 Radio-orkester (člani nar. gledališča
—	21.50 Poročila — 22 Ljudske pesmi. Poje Hr. Drag. Izrailjovič, tenor — 22.40 Radio-pihalni sep-tet (člani nar. gledališča). — Zagreb: 11.30 Pro-menadni koncert voj. godbe — 17 Popoldanski koncert — 20.30 Lahna večerna glasba — 22 Nadaljevanje lahke glasbe. — Budapcst: 10 Protes-tantovska služba božja — 11 Grško-kat. maša; nato operni orkester — 16 Skladba za čelo — 17.20 Ogrske pesmi — 18.30 Orkester — 20 Večer francoske glasbe; nato koncert ciganske kapele. — Dunaj: 11 Koncert dun. simf. orkestra -- 16 Koncert — 18.15 Dvospevi — 19 Beethovenove sonate —■ 19.45 »Die Thurnbacherin«. Igra s Tirolskega v 3. dej. od R Greinza. Nato večerni koncert.
—	Milan: 10.40 Vokalna in instrumentalna cerkvena glasba — 12.06 Kvartet — 18 Jazz — 20.25 Catalani: Dejanice, opera. — Berlin: 6.30 Koncert — 9 Jutranja slovesnost — 12 Prenos mandolsinskega koncerta iz Leipziga —- 13 Koncert _ 15 Sonate. Nato pravljice — 16 Komorna glasba — 17 Koncert — 20 Ljudski koncert. Nate p]egi. _ Katovice: 1015 Prenos cerkvene slavnosti iz Vilne — 16 Prenos iz Varšave — 18 Pevski koncert — 20.30 Koncert. Nato plesna glasba. — Toulouse: 12.45 Koncert vojaške godbe — 13.25 Orgelski koncert — 20.30 Koncert 20.45 Dunajski orkester — 21 Radio-orkester. Nato plesna godba.
—	Stutifcart: 11.15 Muzikalična jutranja slovesnost
—	12 Promenad ni koncert — 14 »Undine«. Opera od Lortzinga. Za mladino — 15.30 Pesmi — 19.13 Vesela Senf-Georgi prireditev — 20.45 Nočna glasba. Nato plesna godba. — Praga: 7 Karlovar-§ki koncert — 9 Nabožna glasba — 11 Koncert — 16.30 Koncert — 19 Glasbeni večer — 20.30 Ljudsko petje — 21.30 Josa Suchanek: »Zajec na cesti«. Komedija v 1. dej. — 22.20 Vojaški koncert.
Ponedeljek, 15. julija:
Bel grad: 12.45 Radio-kvartet — 12.30 Poročila
—	17.30 Radio-jazzband — 20 V. M. Dordevič pre-dava: O možnosti domačih filmskih posnetkov in dosedanji poskusi — 20.25 Radio-kvartet: Staroita-lijanska glasba — 21.45 Poročila — 21.50 Čitanje iz del A. Čechova — 22.15 Operetna glasba. E. Galajeff, solist Belgr. operete. —■ Zagreb: 13.15 Plošče — 20.35 Prenos iz mednarodnega sveta. — Budapest: 9.15 Plošče — 12 Koncert — 18 Koncert vojaškega orkestra — 18 Koncert (solopetje, klavir in vijolina), nato koncert ciganske kapele.
—	Dunaj: 11 Glasba, 16 Koncert — 18 Moderna galerija na Dunaju II. — 19 Prenos iz Dun. drž. opere: »Noč v Benetkah«, komična opera v 3. dej. od J. Straufia. - Milan: 11.15 Plošče — 13.35 Kvartet — 16.30 Otroško petje — 17 Jazz — 20.30 Prenos operete. — Rim: 13.15 Trio -— 17.30 Koncert — 21 Koncert lahke glasbe. — Berlin: 17 Koncert — 20 Anton Čechov: 25 letnica smrti — 21 Komorna glasba; nato plesi. - Ratovicc: 16.20 Plošče — 19.20 Ljudski koncert — 20.30 Prenos koncerta iz Varšave. Nato plesna glasba. — Toulonso: 12.45 Koncert — 20.30 Koncert — 20.45 Spevi — 21 Simfonični koncert. Nato plesna godba. — Sfutttjarf: 10.30 Plošče — 16.15 Koncert — 18 Propagandni radio-koncert — 20.10 Simfonični koncert Stuttgartske filharmonije. Prva Beethovnova simfonija — 20.45 »Čechov Ob 25 letnici smrti — 12.45 Koncert. — Pratra: 11.30 Plošče — 16.30 Koncert — 18.25 Dr. .Koprcky predava: Današnja Jugoslavija — 19 Slovaške pesmi. Poje J. Nova-kova-TomSškova —- 19.25 Nemško oddajanje: P. Cornelius: Bagdadski brivec.
Vse radijske aparate in potrebščine Vam nudi
R\D1Q EjUBEJANA
Miklošičeva cesta št. 5
Zastopstvo kvalitetnih aparatov »R A D I O N E«
iTvcEE
ako jih negujete z Elida-Shampoo-nom. Zdravi lasje imajo nek poseben lesk — ako so čisti. Nič ne očisti lase temeljiteje kot Elida Shampoo. On da lasem lesk ki je podoben svili. Umetnega 1 eska svet ne občuduje, pač pa naravnega. Shampoo-ni, ki vsebujejo sodo naredijo lase puste in trde. Elida Shampoo je garantirano prost sode.
Voljni kot svila — mehki kot svila — lesketajoči kot svila ~ je efekt Elida Shampoo-na.
ELIDA SHAMPOO
Cructs pondas et praemium
Križa teža in plačilo I To geslo je izbral danes posvečeni škof za programatično vsebino svojega Škofovskega življenja in dela.
V gesln se zrcali duh tako rekoč v svoji bitnosti, v svoji najgloblji notranjosti, saj geslo je le kratek in klen izraz osrednje misli in temeljne težnje duše. Geslo je merilo duha.
škofovsko zvanje je zvanje krščansko. Škofovsko. delo je delo za Kristusovo stvar. Geslo novoposvečenega škofa je globoko krščansko, zajeto iz globin krščanstva in polno vsebine krščanske. Križ je krščanstvu bistveno znamenje, nekdaj znamenje sramote, po krščanstvu povišano do slave in časti in ljubezni po vesoljni zemlji. Križ je ločilo duhov. Križ ob vsej teži trpljenja les življenja — močnega, dejavnega, udano-radostnega je prevelika skrivnost, a živa resničnost krščanske blago-vesti in krščanskega življenja.
Skrivnost križa! Najgloblja vsebina božje-človeškega življenja in dela Kristusovega je. Trpljenje križa je odrešenje sveta. Trpljenje križa je Kristusu zmaga križa v večnem pove-ličanju in povišanju Njegove človeške narave. Ponižanje in strahote velikega petka so v vzročni zvezi z veličjem velike nedelje. In jaz bom, ko bom povzdignjen z zemlje, vse pritegnil k sebi. Taka je Kristusova napoved trpljenja polne smrti in njenih sadov.
Skrivnost križa! To je življenje Kristusove neveste — Cerkve. Chrislianos ad leones! Kristjane pred leve! Tako so zahtevale mase v prakrščanskem času in mučeniška kri je pojila kakor seme novih vernikov zemljo vsepovsod po svetovni rimski državi. Križana, trpeča, krvaveča Cerkev je zmagovala in zmagala. Nedolžna kri je uklonila preganjalca, zasinil je Cerkvi dan svobode. Konstantinov: V tem znamenju boš zmagal! je najistiuitejša vsebina življenja, trpljenja in zmagovanja Cerkve v prvih stoletjih. V znamenju križa je za Cerkev zmaga, to je veliki zakon cerkvene zgodovine prav do današnjih dni, ko iz krvi mehiških mučencev vzhaja Cerkvi zarja pomlajenega življenja.
Skrivnost križa, trpljenja in zmage njegove je pa tudi značilo slehernega krščanskega življenja. Ze v naravnem redu izhajajo velika, svet preobrazujoča dela le iz velikega truda in trpljenja. Še bolj je to resnica v oblikovanju osebnosti po vzoru Kristusovem. Če hoče kdo priti za menoj, naj se odpove samemu sebi in vzame svoj križ ter hodi za menoj. V tej Kristusovi besedi je začrtan križe vi pot, ki vodi v višave krščanske osebnosti, tisti križe vi not, ki je tako izrazito včrtan v svetniških življenjih.
Križ, njegova teža in plačilo, je še prav posebno delež in moč duhovniškega življenja in dela. Učenec ni nad učiteljem, tudi služabnik ne nad svojim gospodarjem. Zadosti je za učenca, da postane kakor njegov učitelj, in za služabnika, kakor njegov gospodar. Tako za-
§o ta vi j a Ustanovitelj krščanskega duhovništva. prejasno besedo je Kristus govoril apostolom in učencem o zaničevanju, trpljenju in preganjanju, ki bo njim in naslednikom delež, in jih bodril, naj se sovraštva sveta ne strašijo, saj je On svet premagal. Čim više je kdo postavljen v duhovništvu Kristusovem, tem večji delež Kristusovega križa ga čaka.
Teža križa in njegovo plačilo! Geslo no-voposvečenega škofa odkriva vsebino njegovega prihoda ter vsebuje pregloboko krščansko pojmovanje katoliškega škofovstva: nositi breme škofovske službe in težo škofovske odgovornosti, v trpljenju in križu zoreti ob Kristusovem vzoru kot živa, nesebična žrtev v duhovno bogatenje ljudstva ter v lastnem bogo-posvečenem trpljenju zmagovati za Kristusa in Cerkev. Blagoslovljen, ki tako prihaja v imenu Gospodovem 1
Katoliški škoi
Posvetitev novega škofa je za verne katoličane vesel in pomemben dogodek. Obenem je tudi prilika, da zavestno obnovijo svoje pojmovanje, mišljenje in prepričanje o bistvu naloge in oblasti škofa. Tako utrdijo in poživijo živo razmerje do svojega škofa iz osnov, ki so temeljne in trajne, ki niso odvisne od menja-jočih se dnevnih dogodkov ali slučajnih dejanj, ki sicer lahko temu razmerju dajejo večjo ali manjšo čuvstveno prisrčnost, pa ga vendar ne postavljajo šele in ga ne morejo razdreti popolnoma nikoli.
Po katoliškem nauku, ki je znan iz katekizma, so škofje nasledniki apostolov. Škofovska oblast je od Boga hotena, spada bistveno k ustavi cerkve. Posameznim duhovnikom posreduje to oblast, jih posvečuje v škofe cerkev. Tako je razvidna bogjepravna ustanova episkopata, pa tudi nujnost edinstva škofov s Cerkvijo in najvišjim vladarjem vidne Cerkve, i papežem.
Oblast škofa je po božjem pravu višja kakor pa pri navadnem duhovniku. Škofje tvorijo višji red v cerkvi, kakor pa duhovniki. Pesvečenie jim daje pravico in nalogo izvrševati funkcije, ki jih ne smejo drugi duhovniki. Le škofje smejo deliti zakrament svete birme in mašniškega posvečenja. Tako prihaja po njih v vse člane Kristusove cerkve posve-čenje in poziv globokega in neustrašenega verskega katoliškega življenja iz notranjega posvečenja in milosti v vse zunanje udejstvo-vanje. Tako se množi po škofih v zvezi s Cerkvijo in njenim poglavarjem tudi svečeništvo, ki po poklicu deli zakramente milosti in prinaša daritve molitve in žrtev Bogu. Tako je škof v svoji škofiji avktoritativni posredovalec počel in sredstev verskega življenja in udejstvovanja vseh vernih katoličanov naj-sibodo' kot posamezniki ali pa v katoliških društvih združeni v vsem, v čemer nujno stikajo s katoliškim pojmovanjem, mišljenjem in
življenjem. On je usmerjevalec verskega življenja in teženja pri posameznikih in pri organizacijah, da ostanejo pri vsej osebitosti svojega verskega udejstvovanja in posameznih ciljev vedno v vesoljstveni osnovi edinstvenega nauka in zapovedi in sredstev in ljubezni predvsem ter da je tudi v vsej različnosti njihovih teženj vendar le najbolj globoka težnja k edinstveni vesoljstveni ljubezni ene Cerkve.
Seveda ne sledi iz tega, da bi vsi drugi verniki le pasivno sprejemali vire milosti, ki jih škof avfctoritativno odpira, v posvečenje življenja, ali pa da bi kvečjemu bili hlapci, ki vodijo te vire naprej v vse plasti katoliškega občestva ali pa da bi samo individualno, vsak sam pri sebi in zase asimiliral ta sredstva naukov, zapovedi in milosti in jih samo osebno oživotvarjal brez vsake iniciativne delavnosti, ki bi skušala vplivati na katoliško občestvo. Vsak verni katoličan je poklican, da tudi iniciativno misli, deluje in vpliva tudi za druge, za občestvo, za človeštvo in ga tako po svoji moči in po velikosti milosti, ki mu je dana, posvečuje, združuje z Bogom. A kakor mu prihaja življenje svetosti iz Cerkve po avktoritativ-nib delivcih, tako tudi njegova aktivnost in delavnost ne more prezirati potrebe edinosti s temi avktoritativnimi delivci božjih darov. Versko življenje katoličana izhaja iz enega edinstvenega vira, njegova delavnost se mora usmerjati zopet k temu smotru.
škof ima resnično pravico, da daje postave in zapovedi, vodi in določa tudi kazni Tudi to oblast mu izroča Cerkev, ohranja jo v edinosti s Cerkvijo in njenim najvišjim poglavarjem. On ni samo neki tolmač, zastopnik obče-slvene oblasti, ampak ima resnično osebno oblast. Verni katoličan zato tudi ve in čuti, da pokorščina nasproti škofu ni nasprotna njegovi težnji za popolno neodvisnostjo in samovoljnostjo. In radi tega osnovnega razmerja bo ohranil spoštovanje do svojega škofa tudi tedaj, kadar bi jasno spoznal, da kakšna naredba škofa ni dobra. Ne bo se sicer to tako lahko dogodilo, a možno seveda bi bilo, ker je škof zmotljiv. Če se katoličan zaveda naloge, pravice in oblasti škofa, ne bo kršil svojega razmerja do Škofa in no bo porušil edinosti z njim.
Škofovska oblast je očetovska oblast. Kakor oče daje življenje in ima pravico otrokom v družini ukazovati v njihovo dobro in dobro družine, tako tudi škof po svoji službi izliva življenje svetosti v družino škofije in ima pravico tudi ukazovati. Oboje gre v dobro otrokom. In v tem je bistvo očetovske ljubezni. In v tem mora hiti tudi tem močnejši vzrok spoštovanja in ljubezni otrok.
Preprosto verno ljudstvo škofa sprejema tudi kot očeta. Ne radi tega samo, ker je morebiti ta škof tudi v vsem svojem osebnem nastopanju kaže skrbne in ljubeznjive lastnosti očeta, ampak iz globoke verske zavesti o službi in nalogi škofa. Izobraženec, ki mu je z večjo izobrazbo zrastla lahko tudi samozavest, neodvisnost ali tudi — nadutost, pa se včasi nič kaj ne more vživeti v to prisrčno razmerje.
Ko je papež izdal odločne ukrepe proti Action Frangaise, so se nekateri pristaši tega gibanja ravnali po geslu: »Sem za papeža, če in kadar tako misli in hoče, kakor jaz. Kdor se zaveda osnov, na katerih obstoja papeževa in škofova oblast, ne more imeti takega načela.
Verni katoličani vedo vedno, da je škof, ki jim je od Cerkve poslan, ki v edinosti Cerkve živi, voditelj in oče za vse njihovo versko zasebno in javno življenje. Ob prihodu mu zagotovijo spoštovanje, ljubezen in pokorščino, ki ne zavise od njih osebnih in posebnih želja in pričakovanj.
Od socialista do frančiškana
Izmed vodilnih osebnosti med laškimi katoličani je frančiškan p. Agostino Gemelli — rektor katoliške univerze v Milanu. Učenjak svetovnega slovesa je in vodilna osebnost no-vosholastičnega gibanja v Italiji.
Rodil in doraščal je v Cerkvi in veri sovražnih časih. Zato ni čudno, da je postal po-pplen brezverc. 18. januarja 1878 — torej v prvem desetletju velikega spora združene Italije z Vatikanom — je bil rojen kot sin stare in ugledne lombardske rodbine v Milanu. Oče njegov je bil Garibaldijev pristaš. Vzgoja je slonela na prepričanju, da je človek tudi brez vere lahko dober in pošten. Ko je Edvardo Gemelli študiral gimnazijo, je njegova družina gospodarsko čisto propadla, tako da se je mladi gimnazijec moral sam preživljati s tem, da je delal tovarišem naloge. Ze na gimnaziji so ga vlekle predvsem eksaktne vede in uprav ljubezen do naravoslovnih ved ga je gnala v zdravniški študij.
Jesen 1896 je šel Gemelli študirat na medicinsko fakulteto v Pavijo. Tam je vladal čisto brezverski duh. Pozitivizem je bil zlasti medicini evangelij. Darwinovi, Comtejevi in Spencerjevi nazori so bili močno merodajni. Katolicizem ni imel na Gemellija vpliva, saj je v tej dobi Carducci »preklinjal vatikansko starko«. Pač pa je močno vplival na Gemellija Haeckel in ga utrdil materialistično-pozitm-stično.
li)02. leta je Gemelli postal doktor medicine in kirurgije. Delal je sedaj v Golgijcvem laboratoriju. Živel je naravoslovju z vso dušo in je na raznih poljih naravoslovnih ved dognal pomembna odkritja. Bil je silno samostojno delaven duh. Kot materialih se je oklenil 7. navdušenjem socializma, za katerega se je ob vsem znanstvenem delu boril v teoriji in praksi, v listih in časopisih, na shodih in zborovanjih in če treba, tudi pestjo. Imel je Gemelli izredno voditelj.-ke darove
Leto po promociji je jeseni I. 1903 završalo po Milanu, da je dr. Gemelli vstopil v
Cerkev in kino
(Iz govora p. Fr. Muckermana S. J. na filmskem kongresu v Monakovem.)
Ideal katoliškega filma ni oni, ki obravnava katoliško snov, to bi se včasih v manj katoliškem duhu godilo, pač pa tisti, ki dasi zvest svoji ideji, odgovarja po svoji obliki zahtevam filma. Snov in oblika se kot v vsaki umetnosti tudi pri filmu ne dasta meclseboj ločiti in kot je obsojati kritiko, ki ni v skladu z večno veljavnimi načeli morale, pravtako ni pravična kritika, ki nasprotuje tudi večnoveljnvnim zakonom umetnosti. Katoliški duh se mora enako zdržati od fanatizma in puritanstva, kot od vsega idejno slabega in neznačajnega. Mi pozdravljamo filme od Sven Hedina, ki naše oko očar-jujejo po prelestnih slikah, ki naše znanje obo-gatujejo s poznanjem tujih kultur, veseli smo filmov, ki naš značaj utrjujejo po herojskih zgledih. Še bolj nas veseli, če se umetniško obdeluje katoliška snov. Toda pustimo pri tem pravico tudi zabavnemu filmu. Kakšen interes imamo, da temu težko obdavčenemu ljudstvu, da sploh temu nervoznemu in živčnobolnemu svetu izmoraliziramo prijeten, pošten oddih v kinogledišču.
Končno se katoliški duh vedno veseli vsakega umetniškega napredka, ker gu smatra kot dar dobrega nebeškega Očeta. Tudi tega bolnega otroka, kot smemo imenovati moderni film, tega mnogokrut veselega in razposajenega dečku moramo z ljubeznijo sprejeti in vedno na to misliti, kaj še iahko z njega nastane.
Zavedati pa se moramo, da dela, ki smo si cn na tem kongresu naložili, ne moremo izpeljati brez živega kontakta s svetom. Stvari so
samostan. Na prvi mah ni nihče mogel tega verjeti. Mladi zdravnik-strupeni sovražnik duhovnikov in redovnikov, socialist, ki so pred njim na kliniki redovnico morale pretrpeti premnogo bridkost, ta mlati učenjak pa frančiškan? Pa bilo je re<. 23. novembra 1903 je vstopil Gemelli v noviciat, 1907. 1. je bil posvečen v duhovnika in 23. novembra 1907 je napravil večne obljube v frančiškanskem redu. Od tedaj je mnogo študiral po nemških univerzah. V vojski je bil dodeljen vrhovnemu po-vejstvu za propagando, kjer je ustauovil prvi vojni psihiatrični iazaret in psihofiziološki laboratorij vrhovnega poveljstva. Po svetovni vojski se je zavzel za novosholastično gibanje v Italiji, ustanovil je univerzo Srca Jezusovega v Milanu, ki je bila od laške vlade 2. oktobra 1924 proglašena za svobodno in državnim enakopravno univerzo. Odtedaj je frančiškan Agostino Gemelli rektor milanske katoliške univerze in profesor eksperimentalne psihologije in vodja psiholoških laboratorijev.
Na spreobrnjenje Gemellijevo 'O vplivali predvsem umski razlogi. Prijatelj iz akademskih let dr. Ludovico Nechi ga je seznanil z duhovnikom Oiaudomenico Pini, s katerim je imel Gemelli v ambrozijanski knjižnici pre-! mnogo debato, thišne razloge Gemellijeve I konverzije hočemo po Gemelliju samem po-■ sneti prihodnjič.
že glede na gospodarsko plat nerazdružljive. Tudi iz umetniškega stališča gledamo pred seboj skupno delavno polje. Na sledu za visoko-estetskiin filmom bomo z veseljem pozdravili tudi one delavce, ki niso naše veroizpovedi, pa imajo v umetniških vprašanjih fini čut in zdrav razum. Brezdvomno najdemo med njimi mnogo umetniških narav, ki se bodo vzrudovale ob misli, da jih v boju z nadvlado kupčijskega duha v filmski industriji hoče podpirati taka idejna moč, kot je katolicizem.
Pojdimo torej z veseljem na novo delavno polje, ki nosi mnogo trnja, pa obeta mnogo upanja. Bratsko, mednarodno katoliško sodelovanje naj zaključi dobo, ko je film narode razdvajal, ampak naj tudi on ponese med nje evangelij ljubezni in miru.
*
Film »Sinovi ene matere«, ki ga danes prične proizvajati kino »Ljubljanski dvor« je delo Foxovih ateljejev v Hollywoodu. Režiser John Ford, Irec, slika z ljubeznijo gorko, nesebično ljubav preproste bavarske matere, ki je v svetovni vojni žrtvovala na bojnem polju po vrsti sina za sinom. Film je veličastna drama materinske ljubezni in topel pozdrav strtega, izmučenega materinega srca grobovom neznanega junaka.
Hrvatsha „moderna"
in „Hrvatska revija"
Odkril vam bom skrivnost: zadnja skupščina Matice Hrvatske je potekla v največjem redu. Opazovalec bi lahko mislil, da je v njej vse prav in dobro. Medtem prihajajo sedaj po skupščini gotove stvari na dan, ki najmanj nekako prepričujejo, da ni vse v redu. Gre namreč za Matični list »Hrvatska revija«, ki jo izdaja Matica z ogromnimi stroški, zelo luksuzno, tako da je prav gotovo naj-razkosneje urejevan list pri južnih Slovanih. Posebno se pazi na umetniško stran lista, ki jo z velikim poznavanjem in okusom urejuje znani hrvatski grafik g. Vladimir Kirin. Medtem mnogi zabavljajo čez literarni del lista. Posebno se podčrtava, da uredništvo ne pazi dovolj na članke, ki jih prinaša, in včasih uvrsti take prispevke, ki niso niti najmanj združljivi z Matičino vlogo v hrvatskem narodu. Včasih prinaša vesti, ki nimajo nikakršne literarne vrednosti, ali vsaj ne posebno velike, in nasprotujejo onim moralnim načelom, ki jih zastopa večina Matičinih članov in hrvatskega naroda. Zlobni jeziki govore, da nek član uredništva dela to nalašč radi tega, da bi na ta način »podvalik Matičinemu odboru. Če je to resnica, le težko reči. Toda prišlo je tako daleč, da so celo listi, ki pravijo, da bi bilo treba staviti »Hrvatsko revijo« v rubriko: »Tuje revije« in dostavljajo, da, ker ni pri nas običajno referirati o Inozemskih revijah, je nesmiselno poročati o MatiČini »Hrvat-, ski reviji«. Kaj hočete, to je posledica naše »moderne«, ki, kakor se zdi, hoče edino še nekaj po meniti v ediciji Matice Hrvntske. Saj veste, kaj pomeni hrvatska »moderna«! V večini slučajev je nekaj bledikastega, slabotnega, neodreje-nega in brez kompasa. Gotovo bo radi teh pojavov prišlo do malih pretresov v Matici Kako se bo končalo, ni znano, verjelno pa je, da bo tudi v Matici za vedno odzvonilo, tako zvan! »modemi«, ki je zdaj vsaj trideset let stara.	Dlsky.
mia iivimieiD vrvenjem
Kaznilnica kot republika
V pruskem pravosodnem ministrstvu so i/delali načrt za popolno preosnovo kaznilni-štva v republikanskem duhu. Načrt, ki ga bodo neposredno oživotvorili, daleč prekaša vse, kar se je doslej storilo po raznih deželah za novi dobi primerno organizacijo kaznilništva. O tem piše dr. Kari Finkelnburg, predsednik kazensko-izvršilnega urada v Berlinu:
Skozi pruske kaznilnice gre letno približno četrt milijona ljudi vseh starosti, poklicev, spolov iu značajev. Stari in mladi. Odlični in
Anton Cehov, znani ruski pisatelj. V j>ondeljek, dne 15. julija bo 25 let, kar je umrl.
neznatni. Pametni in neumni. Dobrodušni in zlobni. Cinični in nesrečni. Zdravi in abnormalni. Ljudje, ki so zablodili zaradi priložnosti in poklicni zločinci. Gomazeč kaleidoskop. Doslej so vsi ljudje, ki so jih ujeli in zaprli, kljub vsem prizadevanjem, da bi se postopalo z njimi individualno, po zaporih utonili v masi: Zaradi tiskovnih pregreškov obsojeni časnikar je sedel pod isto streho z rufijanom — alkoholni razgrajač s trgovcem z dekleti — zaradi malomarnosti kaznovani grešnik s hotelskim ta!om — povsodi novinci poleg tipov iz navade. Po novem načrtu bodo ostro ločili >dobre in -slabeč in jih namestili po čisto ločenih zgradbah istega zavoda.
Kaznjenci s kratkimi kaznimi ne bodo več pomešani med težke zločince, marveč bodo stanovali v posebnem zavodu. Obsojenci z dolgimi kaznimi se bodo zopet ločili na take, ki so prvič kaznovani in take, ki se ponovno vračajo v kaznilnice; za vsako skupino je določen poseben zavod. Čisto zase bodo zaprti mladi ljudje do 25. leta. Ravno tako je ločen od drugih zavod za duševno nenormalne — za psihopate; tu bo ravnatelj zdravnik. Za najbolj zakrknjene značaje, za prolisoclalne elemente, glede katerih se zdi bodočnost posebno temna in brezupna, so zopet določeni posebni zavodi.
V mladinskih zaporih in ječah so zopet po trije čisto samostojni in ločeni oddelki: oddelek za novodošle, oddelek za napredujoče in oddelek za odhajajoče. Za napredovanje iz enega oddelka na drugega so določeni strogi predpisi. Samo dokazana dobra volja za socialno sožitje pomaga navzgor. Kdor se pregreši, mora za kazen nazaj na prejšnji oddelek. Tudi drugače so predvidene vse potrebne določbe, da se izključi vsaka zloraba reforme. Vendar pa ostane glavna misel ta: Nad nikomur se ne obupa. Človek naj ostane vedno človek. Celo v zavodih za ponovno kaznovane težke zločince se daje kaznjencem možnost, da si z lepim zadržanjem izboljšajo položaj.
Enako je poskrbljeno za dosmrtne kaznjence, katerih število znaša samo na Pruskem nad 500. V prvi stopnji se neizprosno izvaja
kazen, v drugi so pa dovoljene že znatne olajšave: prejemanje časnikov, pogostejše pisanje pisem in sprejemanje obiskov, tobak. Ti kaznjenci morejo dobiti letno teden dni dopusta, bodisi naenkrat bodisi po 24 ur. V III. stopnji so olajšave še večje; kaznjenci smejo neomejeno pisati pisma, dvorišče je prijaznejše, dovoljeni so izprehodi zunaj kaznilnice; slednjič 14 dnevni letni dopust. Izredna novost je določba, ki dovoljuje posameznemu kaznjencu, da hodi na delo k zasebnemu podjetniku, po delu pa se vrne v zavod.
V III. stopnji je osnovan ustroj na samoupravi. Temeljna misel je samovzgoja jetnikov in na osebni odgovornosti sloneča skupnost. Volijo se načelniki; kaznjenci so zastopani na hišni konferenci, kadar so na dnevnem redu kaznjenska vprašanja in vprašanja hišnega reda. Tudi pri izrekanju hišnih kazni se smejo zaslišati kaznjenci.
Ta novi kazensko-izvršilni red je vzbudil v Prusiji mnogo odpora; vendar je justično ministrstvo odločeno, da ga brez odlašanja in v celoti izvede.
Skrivnosten umor pojasnjen
Dne 17. julija 1928 ob priliki pevskega slavja na Dunaju, sta delala gozdni delavec Leopold Teli in vrtnar Winkler v zoologičnem vrtu v Lainzu na Dunaju, ko sta nenadoma zaslišala nekaj strelov. Meneč, da gre za strelske vaje, se nista brigala za to, dokler ni Win-kler okrog petih popoldne opazil, da na istem
Predsednik mednarodne reparacijske banke bo postal najbrže Pierre Quesnay, ravnatelj Banque de France. Sedež reparacijske banke bo v Amsterdamu.
večkrat govorila o tem zagonetnem umoru. Ob neki priliki je zdravnik omenil, da je do pred letom dni k njemu zahajala pacijentka, ki je imela posebne vrste spodnjo čeljust. Dvorni svetnik Wildner, ki je natanko poznal glavo umorjene, je prosil zdravnika, naj bi na podlagi bolniške kartoteke primerjal preparirano glavo umorjene. Zdravnik je prišel v urad in že na prvi pogled ugolovil, da je umorjena njegova bivša pacijentka Katarina Schaftner. Tudi natančna primerjava je dovedla do istega uspela. To se je zgodilo pred 14 dnevi. Policija je poiskala osebne podatke umorjene in ugotovila, da je bila Katarina Schaftner rojena 7. februarja 1886 na Dunaju. Leta 1925 se je
Nov orjaški avtobus za dolge proge. V Kaliforniji je začel voziti ogromen avtobus, ki je tako udobno urejen, da se morejo potniki voziti v njem več dni Ponoči se izpremene sedeži v ležišča. Ta avtobus
vozi med Portlandom in San Diegom.
mestu gori. \Vinkler, že star mož, je hitel k požaru in našel lam okrvavljeno žensko truplo. Med tem se je vlila silna ploha, ki je pogasila ogenj. Orožniki, ki so bili takoj poklicani, so našli truplo 30 letne, elegantno oblečene gospe, ki je bila brez dvoma umorjena. Glava je bila prestreljena s štirimi streli. Poleg trupla je bila prazna steklenica, v kateri je bil prej bencin; tudi obleka umorjene je bila polita z bencinom. Jasno je bilo, da je morilec nameraval sežgali truplo in tako zabrisati vse sledi.
Celo leto se je trudila dunajska policija, da bi razjasnila ta umor, a zaman. Ugotoviti niso mogli, kdo je umorjenka, še manj pa, kdo jo je umoril. Končno je prišel na pomoč najboljši detektiv . slučaj- . Šef dunajskega urada za ugotovitev identitete neznancev dvorni svetnik Wildner je bil že več let pacijeut zobozdravnika dr. Franca Reissbergerja. Oba sta
■ poročila s Henrikom Andrejem Fellnerjem, ki je zadnje čase bival v Trstu. Fellner je kriminalni policiji znan že od leta 1922, ko je bil v Solnogradu radi goljufije obsojen na poldrugo leto ječe, že prej pa .je radi enakega greha odsedel na Dunaju trimesečno kazen. Fellner, ki je star 44 let, je bil izgnan z Dunaja in je s svojo ženo živel v Trstu. Zakon pa ni bil srečen in sta oba že delj časa živela ločeno. Nadaljua poizvedovanja policije so dognala, da je Fellnerjeva žena po nekem bu-dimpeštanskem odvetniku, vložila tožbo na ločitev zakona in bi se imela tozadevna sodna razprava vršiti lani julija meseca. Fellner pa je izvabil svojo ženo na Dunaj, kjer jo je umoril. Fellner je do zadnjega bival na Dunaju, seveda neprijavljen. Najbrže je pa izvohal, da je policija prišla na sled njegovemu zločinu, in je pobegnil v Budimpešto, kjer se je izgubila vsaka sled za njim. Ker ima policija njegovo sliko, je upati, da ga bodo kmalu prijeli.
to še ne pomeni, da bi ta vlak veljal za dva dni. Poleg tega je pa ta vlak prišel 10 minut prezgodaj, torej ni bil redni vlak dotičnega dne. Če so ostali potniki s tem zadovoljni, jaz nisem. Zahtevam izostali vlak, vlak, s katerim liočem potovati. In gospod James Powell je tožil železniško družbo, da mora preskrbeti ta vlak. Ker pa v Tobeki ni nikogar drugega, ki bi se kapriciral na vporabo izostalega vlaka, bo morala železniška družba seveda, če bo tožbo izgubila, pripraviti gospodu PoweIlu posebni vlak.
Amerika je mlada - zato nori
Sloveči ameriški filmski igralec Jožef Schildkraut je nekemu časnikarju povedal svoje mnenje o spolni pijanosti sedanjega ameriškega rodu. Rekel je med drugim: j Ne kadim, ne pijem, ne igram in ne plešem; ljubim svoj doni; ne ljubim nesramnosti, pač pa spodobnost. Toda v Ameriki se ne sme biti prekriti-čen — Amerika je mlada in Evropa je zelo stara. Amerika se nahaja v dobi spolnega dozorevanja, v kolikor se tiče razmerja med obema spoloma. Amerika preživlja sedaj svojo romantiko v avtomobilih, kasneje se bo 1o iz-premenilo. V primeri z Evropo je Amerika podobna zelo nadarjeni mladi ženski, ki se pravkar uči svetskili metod.
Ameriška ženska je bolj podvržena me-senosti nego ameriški moški. Žejna je romantike, ker tukaj moški ne razume umetnosti dvorjenja. Neumno se smeji, če vidi, da kak moški ženski poljubi roko. Galantne kretnje ne razume in obsoja moškega, ki to stori. Kljub temu bom ženskam še vedno poljubljal roke.
Ameriški moški ne marajo tujcev, ker so le ti v romantiki izkušeni. Ameriškim moškim manjka domišljije. Prerazboriti so, ljudje dejstev brez fantazije. Ne znajo se smehljati. Američan se more glasno smejati in pretakati grenke solze, toda delikaten ni. Smehljaj je stvar, ki pride s starostjo. Američan prestane notranje 16 smrti, preden reče: >Ljuhi m vasic — Boji se spretnosti, notranje plemenitosti in prirojene kulture tujca, kateremu vse to zameri. Treba nam je nekoliko več staromodne romantike. Manj saksofonov, več gosli.
Ženske v tej deželi se dajo razdeliti v tipe. Rekel bi, da jih je troje vrst. »Flapper,« ki ga poosebijuje Clara Bow; čisto duševni tip kakor Alice Joyce in strogo gospodinjski tip, ki v Ameriki od dne do dne bolj izginja, dočim stopa ameriški gospodinjski mož vedno bolj v ospredje. Idealna ženska, ki je pa doslej še nisem srečal, združuje v sebi vse tri tipe. Sploh ie popolna ženska v Ameriki redita stvar.
Med umetniki. V večji umetniški družbi so opravljali nenavzoče umetnike. Ko je nekdo spomnil ime nekega skladatelja, se je oglasil neki kapelnik: »Gospodje imate v mislih I.? O; tega dobro poznam. Kadar se umakne na delo v svojo sobo, tedaj pravi njegova žena oirokom: r Otroci, bodite pridni in molite — oče gre krast!«
Pri fotografu. >Slika mi ne ugaja, ker mi ni pravična.«
"Kaj, pravična? Človek božji, vi potrebujete milosti, milosti, milosti, ne pa pravičnosti.«
»Kaj pa hočete od mene?«
:; Jaz sem namreč tisti mož, ki ste ga zadnjič na lovu obstrelili!
>Saj ste vendar že prejeli denar za bolečine!«
>Seveda sem ga — toda prihodnji teden je zopet velika gonja pa sem prišel prosit za majhen predujem ..
>Ali ta človek res toliko razume o umetnosti?«
»Kaj ne bi! Če le vidi kako sliko, pa takoj ve, komu jo bo prodal.«
Vztrajen tožnik
Najrečjc letalo na svetu. V par tednih se bo prvič dvignilo v zrak Do X.«, novo ogromno letalo iz tovarne Dornier. O letalu smo pred par dnevi žo pisali. Na sliki v levem kotu: Wagner, prvi pilot tvrdke Dornier v Friedrichshafeiiu, ki bo vodil, letalo.
Gospod James Povvell iz Tobeke v Kan-sasu se že več mesecev tožari z železniškim ravnateljstvom. Gospod Povvell je hotel nekega dne odpotovati. Izbral si je vlak ob 9 dopoldne in prišel deset minut pred odhodom vlaka na postajo. Ko je stopil na peron, je njegov vlak pravkar odpeljal. Gospod Povvell se je spravil nad prometnega uradnika in mu očilal, da je vlak odpeljal deset minut prezgodaj. Na svoje veliko začudenje pa je gospod Powel zvedel, da ta vlak ni bil njegov vlak, pač pa redni vlak od prejšnjega dne, ki je imel celih 23 ur 50 minut zamude. Še bolj se je p c gospod Povvell začudil, ko so mu povedali, da se mora njegov vlak po odredbi železniškega ravnateljstva držati predpisanega 24 urnega medčasja in da l>o pri vozil šele drugi dan ob devetih. Praktično vzeto je to pomeni-
izpadel. Gospod Povvell pa je trdovratno vztrajal na svoji pravici in ni šel na to. Dejal si je: Na leto mora na tej progi voziti 365 vlakov, v prestopnem letu pa 366. Če se kak vlak zamudi za 24 ur,
Možje se bojujejo za svoje pravice. Zadnji teden v septembru bo na Dunaju prvič zborovala »Svetovna zveza za pravice mož«. Zvezo, ki šteje že več tisoč članov, je ustanovil Sigurd Horberth (slika v krogu) in se bori proti naraščajoči brezpravnosti mož. Dunaj z napetostjo pričakuje mož, ki morajo s kongresi varovati svoje pravice.
GOSPODHRSKH ZVEZH U LJUBLJANI
ima stalno na zalogi:
vse vrste umetnih gnojil, Tomaževo žlindro, rudninski in kostni superfosfat, kalijevo sol, čilski soliter, apneni dušik, mešano gnojilo in nitro-foskal; nadalje vseh vrst portiand cementa.
Bogata zaloga SpKSfijsksgs in kStMfiiSaiiišgs miga, vse vrste imenski izdelki, semenska Črna In sina ajda, poljedelski stroji, limone.
Mirko Kunčič:
Kaj vse Majdica zna
Pivi je Bog — ustvaril me je; drugi je Sin — odrešil me je; tretji je Duh — posvetil me je; četrta Marija — najlepša gospa; peti je angel — me k zvezdam pelja.
Potlej pa pride koj mamica zlata, očka in solnce in pisana trata.
Mamica ujčka me, predno zaspim, sladko kramlja z menoj, ko se zbudim. Očka me — buc buc buc — s prstom žgečka, ko gre od doma, poljubček mi da.
Solnce vsak dan skozi okno pokuka, z žarkom me toplim za nosek pocuka: »Majdica, vstani! Do osem že znaš šteti — nauči se še očenaš!«
Hojej, ti solnček! Me slabo poznaš: Majdica zna tudi že očenaš...
Gustav Slrniša:
Maiertna dušica
Milica je bila majhna, nežna deklica. Bila je tako ljubka, da so še cvetke med seboj šepetale, da je deklica drobna vila, ne pa navadno človeško bitje.
Miličine oči so blestele kakor potočnice, njena polt je bila skoro prozorno bela, a njena lička so bila rubinsko rdeča.
Dekletce je bilo vedno veselo in srečno. Brezskrbno je letalo po travniku, se radovalo s pisanimi metulji in skakljalo med ljubljenimi cvetkami ter se z njimi pogovarjalo.
Milica je pač imela dobro mamico, ki je skrbela zanjo in pazila na svojo ljubljenko.
Pa je legla skrbna mamica na bolniško posteljo. Prišla je iz sosednje vasi Miličina teta in deklica je morala z njo. Teta ji je obljubila, da se bo kmalu vrnila, kajti mamica ne bo dolgo ležala in bo kmalu zdrava.
Mamica pa ni ozdravela, temveč umrla.
Vrnila se je teta z Milico, ko je ležala mamica zaprta v črni rakvi. Odnesli so je črno oblečeni možje in jo zagrebli v zemljo.
Milica je jokala in prosila, naj ji vrnejo mamico. Pa jo je prijel dedek za roko in jo od-vedel seboj.
Ko se je deklica vrnila v prazno rodno hišico, je rekla dedu:
»Zlati moj dedek, dobro vem, da ni res, da bi tisti strašni možje mamico zagrebli. Skrili ste jo; povejte mi, kje je!«
Dedek se je žalostno nasmehnil in odvrnil:
»Tudi jaz bi bil vesel, če bi ne bilo vse to res, kar se je zgodilo. Tvoja mati počiva za cerkvijo svetega Tomaža, na našem pokopališču, le veruj mi!«
»Ne, ne, ne morem verjeti, kajti nihče ne sme človeka pokopati. Vi ste mi mamico skrili!«
Deklica se je jela ozirati okoli. Zagledala je dedovo pisano skrinjo:
»V skrinji jo imate. Tudi mene ste že včasih skrili notri, da me je iskal sosedov Blažek. Dedek odprite skrinjo!«
Ded je odkimal z glavo, vendar je odprl skrinjo in dekletce je videlo, da je prazna.
Milica je zajokala in hotela oditi. Dedek jo je skušal potolažiti. Obljubil ji je, da ji pove lepo pravljico. A Milica niti pravljice ni hotela slišati, tako žalostna je bila.
Odhitela je na vas k stricu.
»Stric, pri vas je naša mamica, le po pravici mi povejte, kam ste jo skrili,« je vprašala mrko-gledega strica.
Stric Ustin je pa dejal:
»Kaj vendar misliš, otrok moj ubogi? Tvoja rtiamica leži v črni žemljici, a ujena duša je splavala k Bogu!«
»Pokažite mi mamico,« je vztrajala deklica.
Stric ji je pokazal vso hišo. Odprl je visoke mračne omare in še globoko klet, a matere ni bilo nikjer.
Milica je spet zaplakala in odšla.
Tema je že bila. Deklica je odšla na vaško pokopališče. Ni je bilo strah. Zdaj je pričela verjeti, da tam spi njena mamica in zato se ni bala. Odprla je železna vrata, vstopila in hitela k materinemu grobu. Pokleknila je na grob in zaihtela:
»Mamica, mamica, vrni se! Premajhna sem in prešibka ter ne morem živeti brez tebe, pa tako rada te imam!«
Deklica je naslonila glavico na grob in poslušala.
Mahoma se je njeno lice razjasnilo in se zazrlo v daljavo.
V višavi nad rijo se je odprlo nebo, iz njega je švignil ognjen žarek, ki se je prelil v blesteče stopnice, po katerih so se bližale zemlji sijoče prozorne postave.
Milica se je blaženo nasmehnila, kajti med njimi jc zagledala svojo ljubljeno mamico.
»Milica, Milica, našla si me in jaz sem našla tebe,« je vzkliknila mati in pritisnila hčerko na srce.
Naslednji dan so našli na materinem grobu Milico mrtvo. Iz njenih solzic, ki so blestele kakor rosni biseri, je poganjala svoj skromni cvet nova, doslej neznana cvetlica — materina dušica.
Današnje vprašanje se glasi:
»Janezek je sin kmečkih staršev in hodi v mestno šolo. Nekega dne, ko se vrača s svojim tovarišem iz šole, ga čaka na cesti njegova mati. Tovariš ga vpraša: »Ali ni to tvoja mati, Janezek?« Janezka pa je sram, da ima takšno preprosto, slabo oblečeno ženico za mater in jo zataji. »Ne,« pravi, »to ni moja mati. To je naša dekla.« — Kaj bi storili yi na Janezkovem mestu?«
Nagrada za najboljši odgovor: Paleta z barvicami in dva čopiča zraven.
Spisal Mirka Kunčič.
49.
Ponatis prepovedan.
Ilustriral J. P.
Na mestu, odkoder svit baklje še ni mogel prodreti do čuvajev pri izhodu, se je Jokec s kozo Meko ustavil in vzel princesko Medinko k sebi. Poveljnik Ostropikec je zlezel z muco-vega hrbta na tla, skočil na hrbet tolstega hrošča in junaško odjezdil na čelu svoje armade.
Jokec, Medinka, Meka in Kec so se v napetem pričakovanju stisnili k skalnati steni. Nepregledne vrste mravljične vojske so se valile mimo njih...
50.
Vojska razdraženih mravelj je naskakovala od vseh strani. Zaman sta se jih roparja otre-sala in jih teptala z uogami; mravelj je bik čedalje več.
»Brrr!« ju je spreletelo vroče po vsem životu; »gotovo je ta golazen že do kosti oglodala najine pajdaše v jami. »Beživa!« In sta jo urnih krač odkurila v šumo. Topničarskemu oddelku niti ni bilo treba poseči v boj...
53.
Toda armada suličark, ki se je usipala iz razbojniške jame, je bila komaj del mravljinčne vojske. Drugi del — topničarski oddelek — se je prikradel od zunanje strani, naravnost iz »šume. Utaboril se je ne daleč od votline: postavil si je tam šotore, razvil prapor z mrtvaško glavo, nameril topove proti sovražniku in čakal na povelje, da sproži... Njihov poveljnik — le poglejte ga, kakšen junak je! — je pokukal skozi daljnogled in napeto opazoval gibanje sovražnika. Tudi za mrtvece in ranjene je bilo poskrbljeno: imeli so pripravljen zanje bolniški voz z velikim, rdečim križem na vrhu ...
51.
Ganjen se je Jokec zahvalil princeski Me-dinki in poveljniku Ostropikcu za čudežno rešitev. Ko se je še gorko poslovil od njiju, je krenil z kozo Meko in mucem Kecom dalje.
Razbojnika pred jamo sta, nič hudega sluteč, brezskrbno kramljala med seboj. Pa je enega nekaj močno uščipnilo v nogo.
»Ajsa!« je zaječal in si z dlanjo pobožal ranjeno mesto. Uščipnilo je drugega. »Ajsa!« je kakor v odmev ponovil za prvim. In ju je začelo grizti in ščipati po vsem životu. Poskakovala sta od tal in se zvijala smešno in grozno, kakor da plešeta divji indijanski ples ...
- „SPECTR1IIH" d. d.	[
tvornica ogledal in brušenega stekla	f
Ljubljana VII	%
Celovška costn 8t — Telefon SJ43.	|
Zagreb, Osijek. Središnjica: ZAGREB	|
Zroatuo steklo, portalno steklo, tnašinsko	♦
steklo 5—b mm, ogledala, brušena v vseli	*
velikostih in oblikah kakor tudi brušene	t
prozorne šipe. izbočene plošče, vsteklevanie	|
v med Fina, navadnH ogledala.	t
Kotiček malih bistroumnežev
Dragi kotičkarji!
Da so Vaša mlada srca za vse lepo in blago dovzetna in Vaše glavice za čuda bistre in iznajdljive, sem vedel že prej — in vendar sem bil nad vse prijetno iznenaden, ker takšne modrosti od Vas le nisem pričakoval. Poslali ste mi spet lepo število odgovorov na vprašanje v zadnji številki mladinske priloge, in je eden boljši od drugega. Kar na peti sem se zasukal od veselja in ni bilo mojemu občudovanju ne konca ne kraja. Takšnih modrijančkov pa še ne! škoda, zares škoda, da nc morem objaviti vseh odgovorov, ker bi mi sicer gospod glavni urednik, ki je drugače sila prijazen in ustrežljiv gospod, moral dati na razpolago kar dve strani! Tega pa — seve — pri najboljši volji ne more storiti. Naš kotiček ostane majhen kakor je, a zato naše kramljanje in modrovanje v njem ne bo nič manj prisrčno. Sicer pa: če bi kotiček razširili, bi kotiček ne bil več kotiček ampak — kot, in jaz, ki to pišem, bi ne bil več Kotičkov striček, marveč — Kotov stric. Veste, to ime mi pa ni nič kaj všeč, ker se pretrdo izgovori. Zato sem in bom ostal
Vaš zvesti in udanj
Kotičkov striček.
Pripis:
Vsi oni kotičkarji, katerih odgovori topot niso bili nagrajeni, naj se tolažijo z mislijo, da še ni vseh dni konec in da jih bo — če Bog da — prihodnjič doletela ta sreča in čast. Korajža velja!
Nagrada za najboljši odgovor pot prisojena Ivanu Zdovcu, Savi. Poslali smo mu lep peresnik z peres. Tako-le se je odrezal mali mož:
Moja misel!
Tončkova mati je srečna, ker ima pridnega, dobrega in potrpežljivega sinka; Tinčkova mati pa je nesrečna, ker ima porednega, lenega in brezsrčnega sinka.
Tončkova mati bo mirno legla k večnemu počitku, ker se bo zavedala: Lahko bo živel moj Tonček, saj sem ga lepo vzgojila. Tinčkovo mater pa bo vedno skrbelo, pekla jo bo vest še ob zadnji uri in ji očitala: Kaj bo koristilo bogastvo mojemu Tinčku, ko sem ga slabo vzgojila, premajokrat kaznovala, preveč ljubila? Postal bo lalot, lenuh iu nazadnje starček-revček.
Tonček zjutraj zgodaj vstal, hodil bo na delo, v mraku se domov bo vračal pa zapel veselo.
Tinček bo pijanček, kvartopirec in nikoli vesel človek.
»Naj živi naš hrabri poveljnik Ostropikec!« so v zboru zavreščale zmage pijane mravlje. Jokec, Medinka, Meka in Kec so na vso sapo prihiteli. In je bilo objemanja in rajanja, kakor na veseli svatbi...
54.


Naš prihodnji roman
ki ga je spisal najbolj sloveči katoliški pisatelj ne samo moderne Francije, ampak vsega sveta
Francis Jammes
*,ačne izhajati v »Slovencu« razen ob nedeljah, dne 17. julija 1929. Naslov mu je
venec v solncu
V njem nam Jammes opisuje zgodbo bogate deklice Dominike, in sicer tako, da s dogodki njenega življenja '-»živetja skrivnosti svetega rožnega venca. To življenje je radost in trpljenje, poglobljeno v živi veri in izdejstvujoče se v praktični ljubezni do bližnjega. Zato je roman moderen v najodličnejšem pomenu besede. Dominika se končno odreče zemeljski ljubezni in odide v samostan, da se še bolj posveti odrešit/i, odkupitvi in oblažitvi sveta. Jezik J. je izdelan ko drag kamen, razodeva najgloblja in najfinejša čustva in zajame dušo po svoji preprosti plastiki in čudovitem notranjem in zunanjem blago-glasju. ROŽNI VENEC V SOLNCU je roman »animae humanae, naturaliter chri-stianae«. Vprvič bodo imeli čitatelji »Slovenca« priliko poglobiti se v brezdanjo lepoto francoskega katoliškega genija, ki ga občuduje ves svet zaradi vzvišenosti misli in neprekosljivega umetniškega obli-- kovanja življenja v svetu večnih idej. -
gospodarstvo
Vera in kultura
PRVA PAPEŽEVA POT IZ VATIKANA.
Iz Rima poročajo, da jc prccej got«vo, da papež prvič zapusti Vatikan o priliki velike cvliari-stične procesije dne 25. t. m. Tedaj pridejo v Rim romarji iz celega sveta. Procesija se bo vršila na trgu sv. Petra ter se je bo vdeležil tudi sv. oče, ki bo dal množicam blagoslov z Najsvetejšim izpred oltarja pred cerkvenimi vrati. Za procesijo se delajo velike priprave. — Vesti, da bo sv. oče preživel poletje v Castel Gandolfu, po vsej priliki niso vteme-Ijene; kajti palača v svojem sedanjem stanju ni primerna v ta namen, vila Barberini s svojim orjaškim parkom, ki je skoraj tako velik, kakor celo vatikansko mesto, pa se izroči Vatikanu po lateranski pogodbi šele proti koncu leta. Kakor znano, Pij XI. svojih odločb ne objavlja preje nego v zadnjem tre-notku, zato je treba vse časniške vesti o njegovih namerah sprejemati skrajno previdno.
VATIKANSKE TELEFONSKE ZVEZE.
V	vatikanski državi z vso možno spešnostjo .ivajajo telefonske^zveze s celim kulturnim svetom. Pri tem se uporabljajo najnovejše pridobitve na tem polju ter bo imel Vatikan avtomatičen telefonski sistem najnovejšega tipa. Dela so se oddala International Standard Electric Corporation. Električni tok daje lastna vatikanska elektrarna. Papež hoče, da bo moglo državno tajništvo telefonično govoriti z vsakim katoliškim škofom sirom sveta. Vseh telefonskih zvez bo imel Vatikan 33 milijonov.
ETNOGRAFSKI MUZEJ V LATERANU.
V	Lateranu so dovršili urejevanje etnografskega muzeja, v katerem je trajno našlo svoje mesto dragoceno gradivo, ki so ga bili poslali misijoni za razstavo ob priliki sv. leta. Vse zbirke in listine so se strogo znanstveno proučile in uredile, katalogi so se izpopolnili. Dela je vodil p. Schmidt.
DAR ČEŠKOSLOVAŠKIH KATOLIČANOV PAPEŽU.
Češkoslovaški katoličani so poslali sv. očetu za zlatomašniški jubilej posebno darilo. To je vaza iz najfinejšega češkega kristala; brez nog tehta 7 kg in je visoka 60 cm. Vaza ima obliko cilindra in je okrašena s prizori iz življenja sv. kralja Vaclava. Vaza je svojevrsten, dragocen dar.
ZADRUŽNIŠTVO MED ČRNCI.
Letošnjo Carnegiejevo ustanovo za južnoafriške učenjake, ki omogočuje svobodno študijsko potovanje v Ameriko, je prejel katoliški duhovnik p. Bernard HuB. P. HuB je kot prvi misijonar med črnci v Južni Afriki uvedel zadružništvo in ga znatno dvignil. Velike uspehe priznavajo prijatelji in sovražniki.
ČE POSTANE MRLIČ PREDMET OBRATA.
V	zagovor sežiganja mrličev na moderno-po-ganski način — v krematorijih, navajajo nasprotniki krščanskih običajev predvsem dvoje: da sežiganje, s katerim se preprečuje počasno trohnenje, mnogo bolj odgovarja pieteti nego pokopavanje; drugič pa je sežiganju dati prednost tudi iz zdravstvenih razlogov. Koliko je v tem resnice, priča naslednji zgled: V krematoriju v Hannovru sežgo mesečno po 60 do 70 mrličev. To je mnogo premalo, da bi se obrat izplačeval. Zato po 3 do 11 dni nič ne kurijo, dokler sc ne nabere več mrličev; samo proti posebnemu, zelo visokemu plačilu, ki ga zmorejo le bogataši,
"zakurijo peč za posameznega mrliča. Drugi mrliči morajo čakati, kakor rečeno, po tri do enajst dni, da jih izroče plamenom. To je torej čisto navaden tovarniški obrat, ki dela z mrliči kakor s surovinami. Da ta način ni ne pieteten ne higijeničen, mora primati tudi najbolj navdušen pristaš krematorijev.
Kriza vinske produkcije in vinske trgovine
Naše vinogradništvo v vseh pokrajinah države je v hudi krizi. Kriza je tem ostrejša, čimbolj se v kaki pokrajini pridelujejo le navadna, nesortirana vina, dočim sortirana vina kot jih zlasti prideluje Štajerska, še razmeroma lahko najdejo kupca iu konsumenta.
Vzroki krize.
Vzroki so številni. Deloma izvirajo iz lastne krivde vinskih producentov. Naši vinogradniki so v pretežnem številu gospodarsko zaostali. Niti obdelava vinogradov, niti izbira trt, niti branje, niti prešanje, niti kletarjenje ne odgovarjajo zahtevam modernega vinogradništva.
»Direktorji«.
Ena najhujših napak, ki zelo, zelo škodujejo ugledu in slovesu naših vin, je v tem, da je v vseh pokrajinah še toliko zdravju škodljivega vina od direktno rodečih vrst ameriške trte ali »direktorjeve, pri nas zlasti šmarnica. Kakor so brezvestni mnogi vinogradniki, da mešajo šmarnico in vina drugih direktorjev med dobra vina in tako ves pridelek pokvarijo, tako so mnogokrat brezvestni tudi trgovci. To dejstvo najhuje škoduje ugledu naših vin, zmanjšuje konsum doma in z drugimi j činitelji vred zapira izvoz našega vina v inozem-I stvu. Vino od direktno rodečih trt je sirup, ki ' j ubija zdravje konsumenlov in zmanjšuje njih i | odporno silo. Taki ljudje so nesposobni za intenziv- ! i no delo, zlasti pa za umsko delo. Zato bi za zaščito ! dobrega vina Iu moglo nastopiti ne le poljedelsko j ministrstvo ter ministrstvo za trgovino in industrijo, ampak zlasti ministrstvo za narodno zdrav- ' je. Oblastni odbor mariborski je tudi pokazal veli- j ko dobre volje in uvidevnosti, ko je kljub skrom- i nim sredstvom začel borbo proti šmarnici.
Vinogradi in branje.
Poleg tega so vinogradi pri nas povečini slabo zasajeni. Le maloštevilni vinogradi večjih posestnikov, zlasti graščinski, so tako zasajeni, da morejo producirati res dobre vrste sortiranih vin. Na splošno pa so pomešane v istem vinogradu najrazličnejše' vrste in se tudi pri branju meče vse v en koš, niti se ne podbira slabo, zlasti nagnilo grozdje. Zato pa imamo v mokrih trgatvah, kot je bila n. pr. lanska, kot posledico toliko bolnega vina, ki se ga opravičeno vsak trgovec boji.
Kletarstvo.
Tudi kletarjenje je po večini še pod vsako kritiko. Saj so nekateri kraji znani po tem, da vse vprek uporabljajo pokvarjeno posodo in tako mnogokrat dobra, zdrava vina izpridijo.
Pomoč v zadrugah.
V vseh navedenih napakah bi moglo naše vinogradništvo priti do izboljšanja le potom vinogra-darskih zadrug, ki naj bi ne le dajale pobudo in navodila za pravilno rigolanje in zasajanje vinogradov, ampak zlasti od vinogradnikov prevzemale izključno le grozdje, ki naj bi ga potem same pre-šale in pravilno kletarile. Le zadruge bi mogle te posle vršiti po zahtevah modernega vinogradništva in kletarstva in ustvarjati v večjih količinah zares dobre tipe naših vin. Pri sedanjem potnžaju pa imamo žalibog toliko raznih vrst vin kolikor je kleti, če ne celo toliko vir, kolikor je v kleti sodov, rlobrih ni pok varilnih
Pa ne le napak-* vinogradov in vfogradni-kov so povzročile spiošno vinsko krizo. V vebl:i meri so vz.-ok vinski kriz', tudi napačna trošarin-ske politika. . ezadostno vpoštevanje vinogradniška produkcij" pri trro* inskili pogodb&h in i.,p< sled nezadoj•••• nvebavljanje predpisov in doiogb vinskega zakona, katerega glavni namen je vendar ščititi in povzdigniti vinsko produkcijo in ščititi konsumenta.
Prcohdavčenje.
Nesporno dejstvo je, da je vsled državne trošarine in pretiranih samoupravnih doklad konzum vina preobremenjen. To ima za posledico, da konzum pristnih vin mora nujno padati. V Ljubljani n. pr. plača vsak liter vina 4 Din državne, oblastne in občinske trošarine. Jasno je, da tako pretirano obdavčenje pri iznajdljivih in pogumnih ljudeh vzbuja željo, na lahek način zaslužiti lep denar. Za vsak ponarejen liter vina je nagrada 4 Din poleg zaslužka iz »pančanega« vina samega. Zato strokovnjaki, ki dobro znajo ločiti pristno kapljico od več ali manj manipuliranih vin, trdijo, da se sedaj popije v Ljubljani toliko neprist. vin kot se jih še ni. Imamo sicer vinski zakon, toda ni organov, ki bi stalno vršili nadzorstvo. Sicer pa tudi kemična analiza še daleč ne nudi zanesljivega dokaza o pristnosti ali nepristnosti vina, posebno če je ma-nipulant v poslu dober strokovnjak ali če še celo nekaj zna o vinski kemiji. — S tako preobremenitvijo se ne škoduje le konsumentom in pošteni trgovini, ampak tudi državnim in samoupravnim financam, ker vsled vedno večjih manipulacij konsum pristnega, obdavčenega vina pada.
Trgovske pogodbe.
Na vinsko produkcijo in vinsko trgovino neugodno vplivajo trgovske pogodbe, ki jih imamo z drugimi državami. Celo s Češkoslovaško republiko, ki bo gotovo v prvi vrsti prišla v poštev za izvoz naših vin, se nismo tako pogodili, kot bi bilo treba v interesu milijona vinogradnikov-producentov, ker se je žal tedaj premočno uveljavil vpliv maloštevilne pivovarniške industrije, ki za nobeno ceno ne trpi, da bi prišlo k nam češkoslovaško pivo, kot ekvivalent za event. nam dovoljeni kontingent vina. Tako pa je bila zaščita interesov par industrijalcev merodajnejša od interesov milijona vin-I skih producentov.
Boljši časi.
Moramo reči, da je stiska vinogradnika dose- i i gla vrhunec. Zmaguje uvidevnost, da je tako važno f ' panogo našega gospodarstva treba vsestransko : podpirati, ker more v slučaju izvoza prinašali v dr-I žavo lepe vsote. Vinski zakon in pravilnik k zako-| nu bosta poskrbela, da naša vina dobijo zopet svoj ugled in svoj sloves. To je ne le za konsum in solidno trgovino, ampak zlasti za izvoz velike važnosti. Novela k trošarinskemu zakonu predvideva poseben fond, iz katerega se bodo dajale izvozne j premije po 40 Din za izvoženi hektoliter. Kmetijsko ministrstvo z vsemi svojimi organi in oblastne samouprave so na delu, da se z »direktorji« ven-1 dar že enkrat konča. Iste oblasti tudi vse storijo, j da se ustanavljajo produktivne zadruge vinograd-: nikov, katere edino morejo biti uspešen nosilec 1 napredka vinske produkcije. Vinski trgovci iz cele državo so so tudi razgibali in so ustanovili svojo združenje za pobijanje nesolidne konkurence v vinski veletrgovini in zalo, da se dvigne sloves domačih vin in s tem tudi konsum doma iu izvoz v tujino.
Kranjska hranilnica v 1.1928.
Kranjska hranilnica je zaključila poslovno leto 1928, prvo leto, odkar je prevzel Ljubljanski odbor ta naš najstarejši domači denarni zavod in ga pretvoril iz društvene hranilnice v komunalno.
Bilanca kaže znaten napredek napram 1. 1927. Račun vlog in upnikov je narastel od ca. 56,000.000 na okroglo 85,000.000 Din. Hipotečna posojila in kontokorentna posojila znašajo ca. 7,900.000 Din. Komunalna posojila so se dvignila od 3,240.000 na 22,674.000 Din. Račun vrednostnih papirjev znaša (3,837.000 in se je po prodaji raznih inozemskih papirjev znižal na ca. 4,000.000 Din. Dolžniki so narasli od ca. 30,580.000 na 43,786.000 Din; od te vsote predstavlja večji del popolnoma likvidne terjatve napram drugim denarnim zavodom. Posestva so vstavljena z 8,963.000 Din. Ta vsota je tako visoka, ker sta že vknjiženi poslopji Kranjske hranilnice v Knafljevi ulici in dramskega gledališča, prodani s 1. jan. 1929 Ljubljanskemu oblastnemu odboru. Gotovina znaša 470.000 Din. Dobiček za 1. 1928 znaša 168.379.48 Din, ki se v celoti prenese v rezervni zaklad.
Kranjska hranilnica je pri pretvoritvi v komunalno hranilnico razdelila ves svoj ocenjeni rezervni zaklad v znesku 3,000.000 Din v dobrotvorne in kulturne svrhe. S tem, da je prevzela za hranilnico in vse njene obveznosti garancijo ljubljanska oblast z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo, je dana zavodu možnost širokega razmaha in napredka. Uspeh se kaže v napredovanju denarnih vlog, kar priča, da se vrača zaupanje v ta zavod, ki je bil pred vojsko najmočnejši in je vžival največji ugled v najširših slojih našega ljudstva.
Hranilnica je denarni zavod ljubljanske samouprave in izkuša v prvem redu podpirati javno gospodarstvo z dolgoročnimi občinskimi in korpo-racijskimi krediti. Pri tem pa varuje svojo likvidnost, tako da imajo vlagatelji pri Kranjski hranilnici za svoj denar popolno varnost in tudi zavest, da s svojimi prihranki sodelujejo pri gospodarski povzdigi naše domovine in s tem delujejo v korist celoti in posameznikov.
Načrt zakona o prometa z mlekom in mlečnimi izdelki
»Narodni Gospodari priobčuje v julijski številki načrt zakona za promet z mlekom in mlečnimi izdelki. Kot je znano, naše mlekarništvo že dalj časa zahteva tak zakon, ki bi naredil konec šušmar-stvu v mlekarstvu. Posebno mlekarsko zadružništvo se je živahno zavzemaLo za ta zakon, in ponovno je bila letos na glavni skupščini Zadružne zveze sprejeta resolucija v tem smislu.
Kmetijsko ministrstvo, ki mu je bila resolucija dostavljena, je pozvalo Zadružno zvezo, da preskrbi osnutek zakona za ureditev prometa z mlekom. Po naročilu Zveze so naši mlekarski strokovnjaki izdelali načrt, ki ga je »Narodni Gospodar« objavil.
Popolna svoboda v mlečni trgovini in v produkciji mlečnih izdelkov je zvezana z mnogimi ne-dostatki. Prav posebno iz higijenskih razlogov je popolni svobodi v mlečni trgovini marsikaj oporekati. Skrb za snažnost je minimalna, ozir. je sploh ni, in ponarejanje mleka je na dnevnem redu. Vsled nesolidne mlečne trgovine trpijo interesi konsumentov ravnotako kot interesi producentov, ki se hočejo ozirati na kvaliteto, pa ne morejo vzdržati nesolidne konkurence. Preobilica mlekarskih prekupcev je vzrok, da morajo biti cene vsled sorazmerno višjih režijskih stroškov višje.
Zato bo zakon, ki regulira mlečno trgovino iu produkcijo mlečnih izdelkov, v korist producentov. Za producente je važen tudi iz tega razloga, ker urejajo kakovost mleka in izdelkov, ki pridejo na trg. S tem ni tak zakon samo higijenskega značaja. ampak ima pomen za mlečno gospodarstvo sploh. Ko se prilagodi mlečna produkcija zahtevam zakona, se tudi standardizira (poenoti). Šele v zadnjem času je gibanje, da se uvede zakon o mleku, postalo močnejše. Tako je sedaj Nemčija na tem, da dobi tak zakon, ki bo prvi zakon o standardizaciji v Nemčiji. Tudi v Italiji je bil pred kratkim izdan podoben zakon. Pri nas zahtevajo tudi gospodarske razmere zakon, ki standardizira mlečno produkcijo, ker bo le na ta način mogoče njeno kvalitetno izboljšanje.
Po načrtu zakona, iz katerega posnemamo važnejša določila, bodo vpoštevane higijenske in gospodarske zahteve.
Kot »konzumno mleko« se bi smatralo Ie kravje mleko z najmanj 3% tolšče in brez vsakih drugih snovi. Edino dovoljeno konzerviranje bo, sogrevanje in tukajšnje nizko hlajenje ali pa samo hlajenje. Mleko bolnih krav bo pa prepovedano spravljati v promet, le v gotovih slučajih bo to dovoljeno, toda samo za zadostno pasterizirano mleko (nad 80o C). Posoda za mleko bo morala odgovarjati higijenskim predpisom, ki bodo določeni s posebnim pravilnikom. Z mlekom ne bodo smele imeti opravka osebe bolne na tuberkulozi, legar-ju, paratifusu, disenteriji ter osebe z raznimi kožnimi boleznimi.
Kmetijski obrati bodo mleko lastnega pridelka lahko razpečavali brez vsakega dovoljenja, treba bo ta način oddaje le prijaviti. Trgovine z mlekom, ki mleka ne bodo pridelovale, bodo podvržene nadzorstvu sanitarne oblasti. Njih prostori bodo morali odgovarjati vsem higijenskim predpisom. Ravnotako bodo določeni, posebni predpisi za posodo, v kateri se mleko dostavlja konsumentom.
Veliki župani bodo izdali posebne pravilnike, ki bodo vsebovali določila glede lokalov, tehničnih naprav in personala v podjetjih, ki imajo opraviti z mlekom.
Kot posebno mleko se bo smatralo »prednostno mleko«. Pod to označbo bo smelo priti v promet le mleko od tistih krav, ki so pod stalno živino-zdravniško kontrolo. To mleko mora priti v promet 24 lir po molži.
Načrt zakona ima tudi posebno določbe glede smetane, presnega masla in sira. Ime presno maslo bo smel imeti le mlečni izdelek iz tolšče kravjega mleka brez drugih maščobnih primesi. Vsebina tolšče pri presnem maslu bo morala znašati najmanj 82%; vsebovati pa sme maslo največ 16% vode. Presnemu maslu se bo smela dodajati kot ohranjevalno sredstvo le kuhinjska sol, pa največ 2%. Veliki župani bodo pooblaščeni, da dajo natančnejša navodila glede konserviranja presnega ! masla in da izdajajo dovoljenja za zaščito varnost- I nih znamk.
Kot sir se bodo smeli nazivati le izdelki iz [ kravjega mleka, smetane ali posnetega mleka, ki sestoje iz s siriščem ali kislinami iz mleka, izločene . beljakovine. Sir bo moral biti vedno označen po vsebini tolšče v sušini in sicer: mastni sir s 45%. tričetrl mastni s 35%, polmastni s 25% in četrt-mastni s 15%. Siri z manj kot 15% tolšče v sušini
so postni siri. Prekomastni siri bodo morali imeti nad 55% tolšče. Krošnjarenje s sirom bo prepovedano.
Podjetja, ki se bavijo s prirejanjem mleka za konsum in z izdelovanjem mlečnih izdelkov, bo smatrati kot koncesijonirano obrti. Vodje mlekarskih obratov bodo mogle postati le osebe z 3 letno vajeniško dobo, ki so dovršile najmanj 1 letni mlc-karsko-sirarslu tečaj na špecijalnih mlekarskih šolah in ki bodo položile po prehodnem praktičnem udejstvovanju poseben izpit. Olajševalni pogoji bodo določeni za dosego kvalifikacije za osebe, ki so vodile mlekarska podjetja prej nego stopi zakon v veljavo.
IZKAZ O STANJU NARODNE BANKE
z dne 8. julija 1929 (Vse v milj. Din, v oklepajih razlika napram izkazu z dne 30. junija 1929). — Aktiva: Kovinska podlaga 305.8 (+ 16.7), posojila: menična 1282.1, lombardna 241.2, skupaj 1523.3 (+ 22.6), saldo razn. rač. 524.9 (+ 149.6). — Pasiva : Bankovci v obtoku 5213.6 (+ 17.7), drž. terjatve 173.8 (+ 70.3), obveznosti: žiro 619.2, razni računi 195.8, skupaj 815.1 (+ 100.9); ostale postavke so neizpremenjene.
Borza
DENAR
13. julija 1929.
Devizni promet ljubljanske borze je bil ta teden srednji. Znašal je 19.2 milj. Din napram 27.08, 15.4, 20.2, 17.3 v prejšnjih tednih. Največ je bilo prometa v devizi London, znaten je bil tadi v devizah Trst in Newyork. V tečajih ni bilo posebnih sprememb.
Curih. Belgrad 9.1275, Berlin 123.84, Budimpešta 90.60, Bukarešt 3.08, Dunaj 73.17, London 25.22, Madrid 75.50, Newyork 520, Pariz 20.35, Praga 15.385, Sofija 3.75, Milan 27.195, Varšava 58.30.
Žito
Kakor vsako leto, tako se je tudi letos tih pred novo žetvijo izboljšal položaj za staro pšenico, letos pa še posebno iz tega razloga, ker je že ugotovljeno, da nova pšenica nikakor ne bo dosezala kvalitativno lanskoletne, ki je tehtala povprečno 80—81 kg, ampak da bo iznašala kvalitetna teža nove pšenice 77-78 kg povprečno. Tečaji v Čikagi so vsak dan čvrstejši in notacije vsak dan za spoznanje višje. — Pri nas imamo pa zanimiv pojav dvojne cene za pšenico: na potiskih postajah, ki so prikladne za šlepsko blago za izvoz v relaciji Braila, zlasti v Srbobranu, se trguje pšenica po 220—222.50 šlep. Na ostalih postajah v Bački se pa suče cena na podlagi trenotnega vprašanja in ponudbe med 207.50 in 212.50—215 Din nakladalna postaja. — Kakor je v pšenici značilen dvig cene, tako je značilen za koruzo padec. Cena koruzi je tekom zadnjega časa tako znatno padla, da je na ponudbo že po 207.50, torej po isti ceni kakor najcenejša pšenica, dočim je bila že čez leto dni vedno dražja od pšenice. Povpraševanja za koruzo je zelo malo, dočim se je ponudba precej povečala. — Za ječmen, rž in oves je položaj neizpremenjen, le kupčija v teh predmetih je zelo slaba. — Za pše-nične mlevske izdelke se pa položaj ne ravna dosti po pšenici, ampak samostojno. Beležimo, da velja pšenična moka srednje bačke znamke 307.50—310 Din nakladalna postaja, dočim so otrobi v ceni močneje nazadovali ter so bački drobni že po 150 do 155 na ponudbo.
Budimpešta. Tendenca zelo čvrsta. Pšenica: oktober 23.89—24.21, zaključek 24.20—24.21, marec 26.12—26.48, zaldj. 26.44—26.45. Rž: oktober 19.45 do 19.75, zaklj. 19.75—19.78, marec 21.40—21.60. za kij. 21.60—21.63. Koruza: maj 18.70—18.84, zaklj. 18.90-18.92, julij 23.50-23.60, zaklj. 23.55—23.60.
SUHE GOBE
Dodatno k tozadevnemu članku v naši zadnji številki sporočamo, da se je naše domnevanje o nadaljnem nazadovanju zanimanja za naše suhe gobe letošnje spomladanske rasti in njih padca cen na žalost precej uresničilo. S tem dejstvom bo morda občutno prizadeta panoga našega gospodarstva v kolikor je še namreč neprodanih zalog, ker smo navezani skoraj izključno na izvoz v inozemstvo. Italija je popolnoma ustavila nakup tega blaga pri nas, in odklanja danes spomladanske gobe, ki niso trajne kakor jesenske, hitro porujavijo in ostanejo manj časa ohranjene. V ostalo inozemstvo je pa odtok minimalen in še ta na podlagi skrajno nizkih cen in zateglih plačilnih pogojih mogoč. — Skratka, vsak čaka na jesenske gobe, kojih rast ni več daleč, in se radi tega boji jemati na zalogo blaga dosedanjih rasti. Edina sreča je še, da se zadnje tedne ni pojavila pri nas nobena pomembna rast, kar bi še bolj kvarno vplivalo na danes obstoječe že itak trhle cene. Ker so pa cene žita in ostalih deželnih pridelkov nizke in do danes trajno s tendenco navzdol, najbrž tudi za jesenske suhe gobe ni upati na visoke cene, pač pa bo merodajno to, v kakšnih množinah se bodo pojavile na našem trgu, posebno pa še to kako bo v inozemstvu izpadel domač pridelek. Danes se plačujejo suhe gobe okoli 45 Din za kg lepega povprečnega blaga, najlepše zbrane pa do 55 Din.
TRŽNA POROČILA
Maribor, 13. julija 1929. Današnji trg je bil zelo živahen, posebno zelenjave je bilo dovolj. Sla-ninarji so pripeljali na 12 vozeh 37 zaklanih svinj, kmetje so pripeljali 13 vozov krompirja, 7 vozov čebule in kumare, 19 vozov sena in 3 vozove slame. Cene svinj so se gibale med 15—18. Krompir stane 1.75—2, čebula 4, seno 50—80 in slama 100—110. Na včerajšnji semenj je bilo pripeljanih 226 prašičev. Cene so bile 10—12.50 Din za en kilogram žive teže.
Izmed sodobnih književnih izdaj so
IU
l)i
priznano tako po vsebini kakor po
opremi na prvem mestu. Vsak zvezek stane broširan Din 45 — elegantno vezan Din 60'—.
Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani.
»Java« pšenična kava
je izvrstna, zelo redilna in okusna. - Zahtevajte jo pri vseh trgovcih! — Razpošiljamo jo tudi po pošti v zavojih po 5 kg za 70 Din, če se denar naprej pošlje ali pa po povzetju za 75 Din. Povzetje je 5 Din dražje. Poštnino plačamo mi. Vsakemu zavoju »Java« pšenične kave je kot darilo pridejana lepa skodelica za kavo. - Kdor pošlie 2 Din v znamkah, dobi vzorec 100 gr »J a v a« pšenične kave poštnine prosto. - Sprejmemo za vsak večji kraj zastopnika. - Pržiona kale »Java« k. d., Beograd, Lomina ulica 11/a.
Spori
S. K. Ilirija — lahkoatletska sekcija. Redni treningi se vrše vsak torek, četrtek in soboto od 17 naprej. Udeležujte se treningov redno in polno-številno, ker stojimo pred važnimi tekmami! Reditelji, določeni za današnjo nogometno tekmo, naj bodo točno na igrišču.
S, K. Jadran. Junioril Danes ob 10 trening 7. S. K. Rakovnikom na lastnem igrišču. Pozivam vse juniore, da se treninga gotovo udeleže. V ponedeljek naj se zglase v Narodni kavarni od 13.30 do 15 sledeči igrači; Zaje, Jerančič, Zadel, Koman radi važnega pogovora. — Načelnik,
S. K. Ilirija (iz tajništva). Seja načelstva se vrši v torek oh 20.30 v damskem salonu kavarne Emona. Gg. odborniki se naprošajo, da polnošte-vilno prisostvujejo tej seji. Odborniško službo pri tekmi proti celovški Austriji vrši g. Zupan Miroslav. Lahkoatletska sekcija se poziva, da postavi k tej tekmi 5 starejših rediteljev, ki se imajo javiti pred predigro službujočemu odborniku g. Zupanu. — Odborniško službo na nogometnem igrišču vrše v tekočem tednu sledeči gg.: v ponedeljek Šircelj M., v torek Berdajs, v sredo Pevalek II, v četrtek Betetto, v petek dr. Lapajne, v soboto Cimperman, v ponedeljek Šircelj Karel, — Opozarjajo se vse športne organizacije, kakor tudi vsa ostala društva, ki reflektirajo na katerikoli športni prostor Ilirije, razen kopališča, za even-tuelne prireditve, da je naslavljati tozadevne prošnje pismeno na upravo športnih prostorov S. K. Ilirije poštni predal 175. Dovoljenja za uporabo športnih prostorov Ilirije izdaja izključno samo uprava športnih prostorov. Prošnje za prepustitev kopališča pa je naslavljati pismeno na tajništvo S. K. Ilirije poštni predal 175. Ustmene prošnje se v nobenem slučaju ne bodo upoštevale. — Tajnik.
Članstvu S. K. Ilirije! Odbor S. K. Ilirije opozarja celokupno članstvo, da bodo deležni članskih ugodnosti, t. j. popusta na vstopnini h klubovim prireditvam odnosno v kopališče po 15. juliju samo oni, ki so poravnali članarino do konca 1. 1929., dijaki pa do dne nakupa vstopnice. Čla-narinski koleki za člane in dijake se dobe pri dnevni blagajni kopališča, za dijake tudi na nogometnem igrišču pri oskrbniku in pri načelnikdi poedinih sekcij P. n. članstvo se naproša, da predloži pri nakupu članskih vstopnic brez predhodnega opomina člansko izkaznico, ker se bodo izdajale članske vstopnice samo proti izkaznicam. — Tajnik.
Športni dogodki
Plavanje bi moralo biti sedaj na višku, če bi ne bilo tako mraz. Izborno so plavali v Parizu; Oger Barany je dosegel na 100 m prosto izborni ias 59.4 in je pustil Tarisa 1:03.2 precej za seboj; 100 m hrbtno je plaval Nemec Kiippers v 1:13, štirikrat 200 m prosto pa nemška vrsta v 0:-17.2, nov evr. rekord. Igro z žogo v vodi so dobili Francozi. V Budimpešti sta plavala 100 m VVannie in Meszav v 1:02.4, 500 m prsno pa Halassij v rek. času 6:56. Francoskemu plavaču Tarisu je dalo mesto Le Havre »Zlato kolajno mesta« v znak priznanja Ta-risovih zaslug za francoski plavalni šport; bilo je prvič, da je dobil plavač to visoko odlikovanje.
Visoka odlikovanja čakajo v Italiji lcolesarja-dirkača Binda. Skupaj z Girardengom je v Bologni v »zasledovalnem dirkanju« na G km s prehitkom 70 melrov pr&lfiagal znana dva šestdnevna dirkača Wambsta in Lacquehaya (na uro povprečno 51.9 kilometra), skupaj s Piemontijem je vozil 50 kilometrov v 1:13.
V Ameriko se bo vozil v kratkem nemški bokser Haymann; Schmelingovi uspehi so ga zbudili iz mrtvila, a vsakemu ni pot postlana z ro-
žicami, oziroma z dolarji- Paolino so bo boril s Poratom in se hoče nato še enkrat udariti s Schme-lingom; Schmeling o boju s Phil Scottom noče nič slišati in išče samo Sharkeya. Mladi Stelnbach je na Dunaju že v 40. sekundi poslal Italijana Rina Contro z k. o. na tla; vsak je tehtal 71.5 kg. Najvišja ameriška boksna oblast je kaznovala bokserja lludkinsa s 13.000 dol. globe in bokserja Belangerja s 1800 dol., ker sta bila v ringu strahopetna in nista pokazala nobene borbenosti.
Na Dunaju jo na Hohe Warte premegala Vienna Hungario 1:0. Ker je igral Rapid v Genovi 0:0 ter s tem obvaroval svojo prednost in ker je Slavija v Pragi premagala Juventus 3:0, je Italija izločena iz Srednjeevropskega pokala. Nadaljne igre v tem pokalu se bodo vršile 18. in 25. avgusta; Vienna igra proti Slaviji, Rapid proti Ujpesti. V tem pokalu je igrala Avstrija proti Ogrski in Italiji 10:2! Še par tekem bomo navedli: WAC proti bukareški Juventus 8:0, a v Velikem Varadu 0:1; Hakoah v Lodzu 2:1. v Varšavi proti Polonii 1:0; dunajski Cricketerji so igrali v Vzhodni Pruski 4:2 in 2:2, v Libavi proti tamošnji 01ympii 5:4; Austria v Lynkoplngu na Švedskem 4:0 in je bila to njena peta švedska zmaga, nakar je sledil v Dorrkopingu poraz 2:0; Sportklub v Grazu proti Sturmu 3:1 in proti GrSpIvl 4:1; Ilertha v Helsinških 1:2. To je dunajska Hertha; berlinska Hertlia se je pa pred 45.000 gledavci borila proti I. FC Nilrnberg 150 minut neodločeno 0:0 in se bo tekma morala ponoviti. Drugič se je ponovila igra Bologna:Torino in je zmagala Bologna 1:0. Fiirth je premagal v Frank-furtu Breslauo 6:1, Sparta Toplice 3:2, Bocskay je igral proti Zidenicam 3:3, v Kladnu 2:2 in 1:3, Grška proti Bolgariji v Sofiji 1:1, Ferenczvaroš v Braziliji (Rio de Janeiro) 1:1 in 3:3, budimpeški amateri proti amaterom iz Krakova 2:7, Ujpest je zmagal proti Varti v Poznanju 6:4 in 4:0. Na Poljskem ima Varta 16 točk, Visla 15, Lodz 14. Arse-nal iz Kaira se je zelo poboljšal — z vročino — in je igral v Dresdenu pred 30.000 gledavci 4:1. \Vales je prišel brez poraza iz Kanade nazaj, pa je imel tam 14 iger; zadnjo igro, v Ontario, je dobil 3:1. — V Rumuniji glede na zaščito domačega igravnega materiala ne bodo dali nobenega igravca več tujim zvezam na razpolago. Belgijska nogometna zveza je prevzela nadzorstvo nad profesionalnimi klubi. Admira bo praznovala v prihodnjem letu 25-letnico obstoja in bo priredila turnir za »zlati pokale, na katerega je že sedaj povabila klube Rapid, Ferenczvaroš, Hungario, Sparto in Torino. Zanimanje za nogometni šport in sploh za šport nam kaže mesto Blackpool na Angleškem, ki je dalo tamošnjemu nogometnemu klubu za izgradbo igrišča brezobrestno posojilo v znesku 5,600.000 dinarjev. — V Južni Ameriki je sicer nogometni nogometni šport narodni šport, v Severni Ameriki se pa doslej nikakor ni mogel uveljaviti, pot sta mu zapirala baseball in rugbv. Sedaj se je pa začel naš nogomet tudi tam zelo razvijati, in sicer iz Kanade ven, ter je deloma izrinil že celo baseball.
Polno ameriških igravcev tenisa je v Evropi. Borili so se večinoma v Wimbledonu. Zaključek v Wimbledonu je sledeči: Cochet je premagal Borotra 6:4, 6:3 in 6:4, Helena Jacobsovo 6:1 in 6:2, mešani par Helena-Hunter dvojico Fry-Collins, moški par Allison-Ryn dr. Gregorya in Collinsa, ženski par Mitchel-Woodson dvojico Covell-Shepnard (ta borba je zgubila svojo privlačnost, ker Helene ni bilo zraven). Helena se je z Jacobsovo zares »igrala«; v vsem turnirju ni zgubila niti enega nastopa in je sedaj že tretjič wimbledonska prvakinja, kar je toliko kot svetovna prvakinja. O Cochelu se more reči, da raste z močjo nasprotnikov; dolgega Irca Rogersa, ki ni prav nič prvovrsten, se je" ko-
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX
BREZPLAČNO *
S
Jobite umetniški izdelan portrot ako nam pošljete svojo sliko, VaSlh otrok, skupine nti slično in to natančno po poslani nam sliki v veli-• osti 30X40 cm. Svoj naslov napišite natančno, da ce Izognete reklama-ijam. ProKiino, da nam pošljete fini bolj jasno sliko. Umetniško Izvršitev portreta preskrbi svetovni zavod, ki delujo v Nemčiji, Avstriji, Kraneiji m Angleški, kar je jamstvo za izredni izdelek. Ta zavod želi ustanoviti v naši državi svojo podružnico, in nam Je poveril organizacijo. Zato jo določeno, da s« od 12. Julija 10211 do SI. Julija 1030 poveča vsaka doposjuna slika brezplačno. Doposlaito slike se vračajo obenem portretom. — Carina, poštnina in nianipulaci jski stroški znašajo l in 36'— ki se plačajo po poštnem povzetju to jo čini prejmete portret.
*J>
UKfiristtte priliko taKUj t
INTEMNATIONAE"
oajvefc[i zavod za povečanje slik
ZAGREB, PRILAZ 13
X X X X X
xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx
maj ubranil, izbornega Hennesseya je z lahkoto ugnal, in Tildena tudi in Borotra tudi; proti nobenemu teh treh ni izgubil niti enega nastopa. Od leta 1924 dalje so si priborili v \Vimbledonu prvenstvo moških — posameznikov edino le Francozi: Borotra 1924 in 1926, Lacoste 1925 in 1928, Cochet pa 1927 in 1929. — Zaključni boji Davisovega pokala obeh pasov se morajo vršiti 19. in 21. I. in., nakar sledi 26. in 28. t. m. v Parizu borba proti Franciji.
Francozi se niso udeležili angleških lahko-atletskih tekem, ki so splošno pristopne, in Nemci tudi ne; par rezultatov: 220y Ilarbovv 21.9, 880y Wane 1:54.6, 440 y lese Pacelli 53.4, disk o s Stens-rud 44.53, kopje Szepes 66.70'., skok v višino Kes-marki 1.90. — Japonci so že v Amsterdamu pokazali, da zelo napredujejo; zadnje tekme nam pravijo, da delajo Japonci kar naprej in da bodo med najresnejšimi tekmeci bodočih mednarodnih iger; n. pr. Oda skok na daljavo 7.19 in 110 m lese 15.3, Ozava tek 100 m 10.8 in 200 m 21.6, Kinnura skok v višino 1.90m. — V Ameriki: Boicen 440y lese v 52.4!, diskos Krenz 47.90m. V Franciji: Noel diskos 46.35 m, franc. rekord, 800 m Martin 1:54.6. V Avstriji: Tuschek tek 30 km 1:51:25.5. V Angliji Maratonski tek 42.2 km Paync 2:30:57.6 (znani angleški rekorder Ferris je prispel pet minut pozneje na cilj). V Nemčiji: Wegener skok s palico 3,83 m, 100 m Eldracher 10.7, krogla Seraidaris 14.15 m, Uebler 14.51, Hirschfeld 15.41 m in izven konkurence Ilirschfeld 16.11 m!, nov svetovni rekord. Beremo, da je Šved Lundquist zalučil kopje 78.24 metrov dalel? — Perkausova je sunila kroglo 11.39 melrov daleč, dve drugi Avstrijki nad 10 metrov. Perkausova se hoče poskusiti z Nemko Heublein, ki ima v sunku krogle svetovni rekord 12.21 m.
KANAL SE OŽIVLJA.
Truden plavač, s hrepenečimi očmi gledajoč za ciljem, napol nezavesten od udarcev neusmiljenih valov, k zadnjemu naporu opogumljen od par prijateljev, ki ga spremljajo v čolnu: to je slika, ki jo opazuješ v Doveru vsak dan od konca junija do konca leta ali vsaj do konca sezije. V ozadju Kanal.
I,etošnja Kanalska sezija bo najbrž od vseh dosedanjih najbolj bojevita in najisolj živahna in morda tudi na jbolj uspešna, odkar se je leta 1875. kapitanu Webbu prvemu posrečilo, da je preplaval Kanal. 21 plavnčev in plavalk čaka na pripraven dan, ko bodo stopili v morje in skušali z močnimi zamahi doseči darilo zmage, obstoječe v nasprotnem bregu. 12 je v seznamu
žensk in le 9 je moških. Med damami sta ceJo dva para dvojčic. Vidimo sloviti ameriški dvojčici Bercniko in Filo Zitenfeld; pred dvema len toma sta z združenimi močmi stremili proti na--sprotnemu bregu, ni se jima posrečilo, letos bostu zopet poskusili. Oliva in Mirta Smith je drugi par, v Londonu doma, stari sta 13 leL Trenira ju Valter Brickett, znani trener mnogih zmagovalcev Kanala ali vsaj aspirantov na zmago.
Večina poskusov se bo v letošnji seziji iz-višila od Doveru proti Franciji; kajti plavači bi si radi priborili zlati nokul. ki ga je naklonilo mesto Dover onemu, kdor bo letos prvi preplaval Kanal v smeri od Anglije do Francije. Večinoma plavajo v obratni smeri. V svrho pospeševanja poskusov je postavilo mesto Dover ob morskem bregu šotore, rezervirane izključno le za Kanalske plavače. Od Dovera proti Franciji je plavanje zelo težavno, dočim nudi obratna smer razne tokove, ki plavanje zelo olajšajo. Kapitan Burgess, ki je tudi že Kanal preplaval, študira le tokove že par desetletij in je spisal o njih celo znanstveno delo. Plavači in plavalke so knjigo študirali, in razme-onia lahke zmago v zadnjih treh letih so nam pokazale, da ne brez uspeha.
Plavači iz petih držav, sloviti zbog njih uspehov nli vsaj drznih poskusov, maratonski plavači preteklih let so med onimi, ki čnkajo na rešilno startno besedo njih trenerja nli pilota. Beremo imena Totli (že enkrat preplaval), IIelmy (Egipčan neumornih poskusov), Vier-kiitter (že preplaval), Michel (tudi že preplaval), Temnic (tudi), Derliam (prav tako), gospodične Shnrp, liawke, Gleit/.e in Gill, ki so vse štiri tudi že prišle čez. Vsi ti so plavali od Francije proti Angliji. Morda bo plavala tudi gospa Lo-ganova. znana po velikem sleparskem poskusu o zmagi nad Kanalom pred dvomu letoma. Res-U'-- se plavalnim krogom ne zdi častihlepje go-*pi>dičcn Gilhead in Spears ter male Ivice Brun-ton, enajstletne deklice iz Dovera.
Lastniki motornih čolnov in hotelirji bodo spričo vseh teh priprav najbrž še najbolj zmagali. Nerodno bi bilo le, če bi se cela četa ali vsaj polovica naenkrat zagnala v morje: Zmanjkalo bi pilotnih čolnov za prijatelje plavače, zri neogibnega časnikarja in filmskega operaterja; Vsak upa na uspeh. Eden bo gotovo zmagul; če ne plavač, pa Kanal.
Cycks fliglon
Prvovrstni francoski izdelek — Najložji tek Ceno brez konkurence
Viktor Bohinec
Ljubljana, Dunajska cesta Zl
Ceniki brezplačno!
SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD.
Zahvala.
Ob priliki prerane izgube našega nad vse ljubljenega sina in brata
Pavla Kaiic
učenca III. razreda,
si štejemo v dolžnost, da se zahvalimo vsem, ki so nam v težkih urah s tola-žilnimi obiski lajšali našo neizmerno bol.
Posebno zahvalo smo dolžni vsem darovalcem krasnega cvetja in vencev, gg. učiteljem za njih nad vse požrtvovalen trud, vsej šolski mladini in vsem prijateljem in znancem, ki so dragega pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti.
Mirna-Selska gora, 12. jul. 1929.
Globoko žalujoča rodbina KAŠ1ČEVA.
Za stavbe
po znižanih cenah vsakovrsten suh, tesan in žagan les. Vsaka množina v zalogi. Žaganje, odpadki od lesa, - Dostava tudi na stavbo.
FRAN ŠUŠTAR
lesna industrija in trgovina, parna žaga, Ljubljana, Dolenjska cesta 12, Ljublfana.
.............................m
Kupim stalno
kostanjev taninski les
smrekove skorje cele in drobljene, rabljene sode od strojnega in jedilnega olja po najugodnejših cenah. Takojšnje plačilo.
FRANC OSET. S V. PETER M SflV. DOL.
mHnMMMMMMIMir
Peci sistema „Luc"
vseh velikosti izdeluje tvrdka Srebotnjak & Golob, Ljubljana, Puharjeva ulica št. 3. Prevzema tudi v popravila in prezidavo vsakovrstne gori navedene peči in jih izvršuje strokovnjaško in po najnižjih cenah brez konkurence.
Morsko kopališče BHŠKH
(OTOK KRK)
Hotel Grandič
Do 1. IX. pension Din 75'—, od 1. IX. Din 60-65"— - Uradniki poseben popusti
1000 dlnarlev v»m plačam, oho lose bradavici, hur-
|Q Off.SO, trdo kožo, izrastke, no odstraiiito zanesljivo v času 3 dni z ltla balzamom broz bolečin, brez nevarnosti, brez, noža. Zdravniška priporočila: Dr. Cyrakus JI. Wion, piše; Sem zadovoljen z. Kla, pošljite ilil še 24 iunčknv, ker riti ,., ,	bom »porabljal pri svojih paol-
joutili. - Cena z irarancijskim pismom Din V— 3 lončki Din 18'—, fi lončkov Din 32'-. Dr. NIC KEMENY - KoSIce - KascHau PoStni predal 12/L.5I - C. S. H.
NUDI PO IZREDNO UGODNIH CENAH
KNJIGOVEZNICA
JUGOSLOVANSKE TISKARNE PRBJ
R. T. D.
V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICTAifi IL NADSTROPJE
AVali oglasi
Vsaka beseda 50 par ali prostor drobne vrstice 150Din.Najmanjši znesek 5Din.0glasinad Ovrstic se računajovišje.Zaogtasesfrp'! go trgovskega in reklamnega značaja vsaka vrsticaZDin.Najmanjši ' znesekio Din. Pristojbina za iifro 2 Din.Vsak oglas treba plačati pri naročilu.Nav pismena vprašanja odgovarjamo le,če je prtlože-l na znamka. Čekovni račun Ljubljana 10.3^9.Telefon štev.23-28. f
Deklica
ki ima veselje do frizi-ranja, se želi izučiti. Naslov v upravi štev. 7523.
Kot učenka
v trgovino želi vstopiti deklica poštenih staršev z dežele z 2. mešč. šolama. Naslov v upravi »Slov.« pod »Trgovina« št. 7582.
Dobra gospodinja
in kuharica, vajena dobre meščanske kuhe, ročnih del, želi službe k boljšemu gospodu vdovcu. Ponudbe na upr. »Slovenca« pod »Gospa 35«.
Prodajalka
izvežbana, marljiva in poštena, z večletno prakso, zmožna samostojno voditi manjšo trgovino, želi pre-meniti mesto. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Dobra moč« 7630.
Prodajalka
izurjena v mešani stroki, želi premeniti mesto. Je zmožna tudi kavcije. Cenjene dopise na upravo »Slovenca« pod značko »Marljiva in poštena« 7645
Kuharica
ki dela vse, išče mesta k majhni družini v Ljubljani. Naslov v upr. pod št. 7619.
Oskrbnik
strok, naobražen z večletno prakso v kmetijstvu, kletarstvu in gozdarstvu, išče primernega mesta. -Ponudbe na upravo pod «Vesten št. 7528«.
Za bolniško strežnico
na dom gre vdova. Naslov v upravi pod štev. 7683.
Kdo
bi mlademu, akademično izobraženemu možu neoporečne preteklosti, proti lepi nagradi oskrbel primerno službo v bančnem ali sličnem podjetju, ali katerem drugem uradu? Naslov na oglasni oddelek »SI.« pod »Uradnik 2000«.
Upokojen orožnik
45 let star, oženjen, brez otrok, bi šel kot skladiščnik, pisarniška moč ali kot obč. tajnik, potnik in slič-no. Pismene ponudbe na ogl. odd. »Slovenca« pod »Služba«.
Absolventinja
trgovske šole išče name-ščenja. Ponudbe prosi na upravo »Slovenca« pod »Začetnica«.
Sluzbodobe
Hlapca
vestnega, za h konjem in vsa kmečka dela, sprejmem takoj. - Izidor Flor-jančič, Dravlje 34, pri Lj.
Kuharica in sobarica
tudi take, ki so sedaj na deželi, se sprejmeta v dobro hišo v Ljubljani. Plača in vse drugo po dogovoru, - Pismene ponudbe pod »Dobra kuharica«, »Vestna sobarica« št. 7348 na upravo Slov.
Trgovski pomočnik
mlad, meš. stroke, zmožen slovenskega in nemškega jezika, se sprejme v trgovini Al. P r e a z , Rogatec.
Učenec
zdrav, priden, nadarjen, ki ima par razredov srednje šole in na vsak način zna tudi nemško, se sprejme v trgovino z mešanim blagom v mestu. Stanovanje in hrana v hiši. Sinovi trgovcev in železničarjev imajo prednost. Ponudbe poslati na upravo »Slovenca« pod naslovom »Učenec 7436«.
Trgovski pomočnik
meš. stroke, dober ma-nufakturist in izložbeni aranžer, dobi stalno mesto, Istotam se sprejme močan kmečki fant kot hiapcc v skladišče. Ponudbe je poslati upravi »Slovenca« pod »Zanes-sljiv« št. 7535.
Trgov, vajenca
s primerno šolsko izobrazbo, zdravega, poštenega, uglednih staršev -sprejme takoj tvrdka Martin Plut - Črnomelj.
2 pekovska vajenca
sprejmem takoj. - Alojzij Drobnič, Spod. Slivnica, pošta Grosuplje.
Sprejme se trg. pomočnih
izrecen železninar
dober prodajalec; ozira se samo na dobro izvež-bano moč v železnini. -Istotam se sprejme VAJENEC z zadostno šol. izobrazbo, dober računar. Prednost nemščine zmožen. Ponudbe je poslati na naslov: Davorin Pod-lesnika nasl, Franjo Čer-ne, Radeče pri Zid. m.
Sedlarski vajenec
pošten, močan, zdrav, se sprejme z vso oskrbo. -Mihael Šipec, Kranj.
Vajenca
za dekorativno slikarstvo sprejme Jos. Božič, Šva-bičeva ul. 1, Ljubljana.
Krepkega vajenca
za pilarsko obrt, ki bo imel hrano in stanovanje pri meni, iščem. I. Figar, pilarski mojster, Vošnja-kova ulica 6.
Agilni agenti (-ce)
se iščejo za prodajo zelo dobro idočih predmetov. Zaslužek 3 do 4000 Din mesečno. - Dopise z označbo točne adrese je poslati Banki »Agrarija«, Beograd, Obiličev venac štev. 25.
Več miz. pomočnikov
dobro izvežbanih v pohištvenem mizarstvu, se takoj sprejme pri Egidij in Karol Erjavec,Brod, pošta Št. Vid n. Ljubljano.
Čevljarski pomočnik
ki je sposoben tudi prikro-jevanja, dobi stalno delo pri Jos. Pogačar, Radomlje
Pekov, vajenca
sprejmem takoj. Hrana in stanov, v hiši. Drugo po dogovoru. - Fran Tepina, pekarija, Kranj.
Učenca
ki ima veselje do pekarske obrti, sprejmem. Hrana in stanov, pri mojstru. Drugo po dogovoru. Karol Bele, Rožna dolina II, 14 pri Ljubljani.
Kavarn, blagajničarka
dobro izvežbana, in pisarniška moč z znanjem nemščine - obe za takoj - se iščeta za Rogaško Slatino. Predstaviti se je v hotelu »Tivoli« v Ljubljani.
Kuharico
pridno in pošteno, ki bi opravljala vsa hišna dela, sprejme takoj Ivanka Zor-ko, trgovina, Sv. Benedikt v Slov. goricah. Ponudbe s priloženo sliko in referencami poslati na gornji naslov.
Pisarniško moč
dobro izvežbano, z daljšo prakso, iščem za takojšnji nastop. Vsa oskrba v hiši. Ponudbe z navedbo plače na naslov: Z. Z., Rogaška Slatina. Poštni predal 37.
Pomočnika
ki se razume na brušenje sekir in zna nekoliko delati iz ognja. Ivan Drobnič, sekirni kovač, Grahovo pri Rakeku.
Vajenca
s predpisano mešč. šolsko izolvazbo in popol. oskrbo pri starših v Ljubljani sprejme tvrdka M. Teršan, Ljubljana, Kogres. trg 14.
Prodajalka
prvovrstna moč, zmožna kavcije, dobro izurjena v manufakturni in galanterijski stroki, se sprejme v podružnico. S hrano in stanovanjem pri starših imajo prednost. Ivan Kro-šelj, Ljubljana, Kette-Mur-nova c. 15.
Sobosl. pomočnika
za stalno delo, s takojšnjim nastopom, sprejme tvrdka Tone Malgaj, d. z o z., Ljubljana. Plača po dogovoru.
Mlinar
sposoben, z dobrimi spričevali, se sprejme za stalno v valjčni mlin v okolici Ljublj. Istotam se sprejme hlapec h konjem. Naslov v upr. lista pod št. 7681.
Za kolosalni »šlager«
predmet, po Sloveniji šc nepoznan, sprejmemo reprezentativne zastopnike. Ugodna možnost zaslužka! »Delmond«, Ljubljana, Miklošičeva c. 14.
Učenca
za sedlarsko obrt sprejme takoj Franc Wisjan, Kolodvorska ul. 25, Ljubljana.
Čevljarski vajenec
se sprejme. - F. Škraba, Turjaški trg 2, Ljubljana.
Kolar. pomočnika
dobrega, za težka dela, sprejmem takoj. Hrana in stanovanje v hiši. Vinko Piber, Loški potok.
Mlinarja
dobrega, sprejme R. Mi-klavčič, mlinar, Podnart, Gorenjsko.
Kovašk, pomočnika
treznega, delavnega, poštenega, s triletno pomočniško dobo in spričevalom podkovske šole, sprejmem takoj. Stanovanje in hrana prosta. Plača po dogovoru. Naslov v upravi »Slovenca« v Mariboru.
Posredovalnica Mrak
Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 8, rabi več deklet za v službo.
Učenec
za sedlarsko obrt se takoj sprejme, vse drugo po dogovoru. Ponudbe na Janko Černe, sedlar, Ig pri Ljubljani.
Mizarskega vajenca
krepkega, zdravega, sprejmem takoj, drugo po dogovoru. Srečko Zupan, -Rožna ul. 35, Ljubljana.
Čevljarski vajenec
z dežele se sprejme. Janko Zaletel, čevljar, Fužine, p. Hrušica pri Ljubljani.
Sedlarski pomočnik
išče službe v mestu ali na deželi. Cenj. ponudbe na naslov: Vinko Krasna, Nova cesta 359, p. Vrhnika
Fanta
16—17 let starega, pridnega in poštenega, se sprejme za trgov, slugo. Ljubljana, Zaloška c. 21.
Prodamo
Puhasto perje
kg po 38 Din razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg. Potem čisti beli puh kg po 300 Din. L. Brozovič, ke-mička čistiona perja, Zagreb, Ilica 82.
Portal
2.60 m visok, obstoječ iz dveh izložbenih oken in vhodnih vrat, kompleten z roletami in stekli, dobro ohranjen, po ugodni ceni proda Martin Plut, Črnomelj.
Železna blagajna
stoječa, se proda. - Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 7527.
Pletilni stroj
št. 50/8, znamka »Ideal«, prodam zaradi preselitve, en mesec rabljen, po nizki ceni. Poizve se v upr, »Slovenca« pod št. 7218.
Pohištvo
«
in razno posodo, vse dobro ohranjeno in v dobrem stanju, prodam radi selidbe. Kamnik, Glavni trg št. 37.
Kupimo
Drogerija AL. FLORJANČIČ
Ljubljana, Sv. Petra c. 19, kupuje vsako množino lepo sušeno
arnika cvetie
po najvišjih dne v. cenah.
Pav
4 leta star, na prodaj. Ponudbe na: Schein Štefan,
šol. upr. Jezero p. Preserje
Tri stavbne parcele
od 600 do 700 m2, poleg Stadiona v Ljubljani — prodam. - F. J e r k o , Črnuče, p. Ježica.
Rabljene portale
kompletno z roleti, v dobrem stanju, proda tvrdka Davorin Podlesnika nasl, Franjo Černe v Radečah. Ogleda se jih lahko na licu mesta.
Juto
za 1000 do 2000 komadov slamnic (Strohsacke) brez konca (cvirna) in drugih šivalnih potrebščin dam najboljšemu ponudniku v delo. Ponudbe na upravo lista pod šifro »2000«.
Sprejmemo ogilne in izobražene potnike in potnice za razprodajo
Mazove računalke
pri trgovcih, šolah in privatnih strankah, proti visoki proviziji. Vzorci proti predplačilu ali povzetju po Din 35. - Generalni zastopniki za vse balkanske države: A. Nograšek & Co, d z o. z., Ljubljana, Stara pot 1.
Čoln (Kielboot)
skoro nov za 5 oseb, uporaben za jadernico, prodam (2400 Din). Naslov v upravi pod št. 7682.
Chevrolet-avto
jako dobro ohranjen, se proda. Natančnejši podatki pod «Ž. M.« št. 7671 na upravo tega lista.
Klavir
dobro ohranjen, ugodno prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št, 7658.
Prodam
Diesel-motor znamke Cli-max, 15 PS, elektro-dina-mo, 220 volt, 15 PS, elek-tro-motor, 220 volt, 6J<S PS, vse v najboljšem stanju. Cena po dogovoru. Jakob Mavsar, Vel. Li-gojna 12, p. Vrhniki.
Sobno kredenco
prodam. Erjavčeva c. 4/1.
Fini cvetlični med
prodajam po 22 Din kg na drobno. Josip Brinovc, čebelar, Podvrh pošta Bra-slovče.
Novo barako
z dobro idočo prodajo živil, prodam ozir. dam v naiem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7620.
Druga košnja
nemške detelje na Liub-lianskem polju se odda. -Poizve se: Tomačevo 17.
2 železna pluga
malo rabljena, prodam. -Tomačevo 17. p. Moste pri Ljubljani.
Pletilni stroj
8-60 naprodaj. Sprejme se tudi pletilja za nogavice. Naslov v upravi pod 7618.
Šivalni stroj
»Singer«, starega tipa, proti takojšnjemu plačilu na prodaj. Vrazov trg 4, pritličje, levo, soba 7.
Pohištvo
se radi preselitve poceni proda: mize, stoli, omara za obleko, omara za perilo, kuhinjska kredenca, cmara ter toaletno ogledalo. Brivnica Thoman, Maribor, Aleksandrova 30
Zidan štedilnik
dobro ohranjen, se proda. Kovič, Društvena ul. 21, Novi Udmat.
Dva pletilna stroja
št. 8-70 in 8-36, v dobrem stanju, prodam zaradi selitve po nizki ceni. Naslov pove upr. - Ulov.« pod šifro »Pletilni stroj« št. 7512
Pozor, prilika, motorji!
Harl. Davidson, 1200 ccm s prikolico, popolnoma novimi obroči za 16.000 Din; D-Rad, 500 ccm s prikolico, skoro nov za 19.000 Din, Ariel, 500 ccm s prikolico, 18.000 Din proda pod ugodnimi pogoji Avto-zavodi Rosa, Ljubliana, Poljanska cesta 69.
Drva
bukova in hrastova, za takojšnjo ali poznejšo dobavo, cepljena in okrogli-ce, kupim večjo količino proti takojšnjemu plačilu. Ponudbe na upravo pod »Bukova drva« št. 7590.
Registrirno blagajno
dobro ohranjeno, se kupi. Ponudbe pod »Blagajna« na upravo »Slovenca«.
Kupim
hrastove hlode. • J. Pogačnik. Ljubljana. Kralja Petra trg 8
Vinograd
z gosposko hišo, haložan-ski ali ljutomerski, kupim. Slivar, realitetna pisarna, Ljutomer.
Tehtnico
decimalko, dobro ohranjeno od 150 do 300 kg se kupi. Ponudbe na upravo lista pod šifro »2000«.
Drva
bukova, klar.a, suha, kupi A. Sušnik, Ljubljana, Zaloška cesta 21.
Elektro motor
2—3 PH, dobro ohranjen, za istosmerni tok, 440 vol, kupim. Grom Franc, mizar, Logatec.
Posestva
Nova vila (hiša)
s krasnim sadnim in velikim vrtom za zelenjavo, 955 nr, 10 minut južno Maribora, podkletena, 4 sobe s komplet, pritikli-nami in elektr. razsvetljavo, vse zagrajeno, solidno izvršeno, krasna in zdrava solnčna lega, brez prahu in mirno, davka prosta, 2 minuti od mestne avtobusne postaje, pripravna za zdravnika ali vpokojenca, se ugodno proda. Potrebna gotovina: 130.000 Din. Ponudbe pod »180.000 Din« na upravo Slovenca, podružnica v Mariboru.
Prodaja in najem
Malo posestvo 1 oral z lepo, veliko hišo, 1 uro od Maribora, blizu železnice, Din 70.000. — Posestvo 12 oralov s travniki, njivami, gozdom, Din 80.000.
—	Dobičkanosno posestvo 23 oralov ob glavni cesti, 2 uri od mesta, 150.000 dinarjev. — Krasno vinogr. posestvo pri Ljutomeru, premovano vino, 22 oralov, 7 oralov vinograda, lepa hiša, Din 380.000. — Posestvo pri Sv. Lovrencu z veliko hišo s skladiščem za les, vino, trgovec z žitom, 350.000 Din. — Veliko kletarstvo, kompl. opremljeno, zelo poceni.
—	Gostilna v najem na dobrem mestu. — Velika hiša za vsak obrat v Mariboru, sedaj prazna. — Več vil, hiš, zelo poceni. — Realitetna pisarna »Ra-pid«, Maribor, Gosposka
ulica 28.
Zidana hiša
s 3 sobami, vinogradom, sadonosnikom, lepim vrtom in travnikom, skupaj 1 in pol joha, poceni na prodaj. Radanovič v Pi-vali 32, pošta Hoče.
Izred. ugodna prilika!
Prodam krasno posestvo, četrt ure od kolodvora, obstoječe iz vile s petimi sobami in kuhinjo. 2 sobi sta kompletno meblirani, kuhinja opremljena z vso posodo. Hlevi, gospodarsko poslopje, betonirana shramba, nekaj njiv in travnikov, 35 ha gozda, kateri je nekaj sekan, za ceno od 300.000 Din. Zamenja se event. za vilo v .Mariboru, Ponudbe pod »Lepo posestvo« na upr.
»Slovenca«, Maribor.
POSREDOVALEC
realitetna pisarna Dalmatinova ulica 11,
PRODA:
Vilo-Mirje, nova, podkletena (2 kleti, pralnica in drvarnica, 1 soba s kuhinjo), visokopritl. 2 sobi, kuhinja, kopalnica itd., v I. nadstr. 2 sobi, kabinet, kuhinja, balkon itd., man-zardno 2 sobi. 600 m! vrta. Din 330.000.
Vilo - Podrožnik, krasno zasajen vrt, 5 sob itd. za Din 350.000.
Tovarniški kompleks 5000 m- na ljubljanski periferiji. Stanov, hiša podkletena, 5 sob, kuhinja itd., zidane delavnice. Skupno zazidano preko 1000 m'-'. Din 850.000. Plačilo po dogovoru.
Trg. hiša z gostilno, ljubljanska okolica, gospodarsko poslopje, skladišče in vrt, Izboren promet mešane trgovine, premoga in drv, kakor tudi gostilne. Potreben kapital 500.000 dinarjev.
Hišo z gostilno, Celje, poleg večje tovarne. Čela je podkletena, pritlično dve gostiln, sobi, kuhinja s shrambo itd. ter 3 velike stanov, sobe. V nadstropju 2 večje in 2 srednje stanov. sobe ter podstrešne shrambe. Naprodaj vsled starosti za Din 330.000. -Poleg gospodar, poslopje, dvorišče in večji vrt. Gostilniško hišo, Maribor, enonadstr., podkletena, pritlično 2 lepi gostiln, sobi in večja dvorana za veselice itd., kuhinja, 2 eno-sobna stanov, in pritikli-ne, v I. nadstr. pa 4 večje sobe in 2 kompl. enosob-na stanov., dvorišče z ba-liščem in večji zelenjadni vrt. Poleg večje tovarne z izbornim prometom. Hiša ima elektr. napeljavo in lasten vodovod. Naprodaj vsled bolezni za Din 380.000 z vsem inventarjem.
Kmečko posestvo
4 orale posetve in 2 hiši sc proda na Gorenjskem. Naslov v upr, pod št. 7684
stanovanja
Stanovanje
visokopritlično, s štirimi sobami, sobico, kuhinjo, kopalnico, pritikline in vrt, komfort, se odda, -Aleševčeva št. 29, Ljub-ljana VII.
Prazna soba
velika, blizu nove šišenske cerkve, s posebnim vhodom in električ. razsvetljavo, se odda s 1. avgustom, - Poizve se v upravi »Slov.« št. 7473.
Kupim hišo
ali vilo v centru mesta Ljubljane. Ponudbe na upr. lista pod »Centrum«.
Hišo ali vilo
eno- ali večdružinsko, z vrtom in prostim stanovanjem, kupim v Ljubljani. Ponudbe z navedbo cene na upravo »Slovenca« pod »Hiša« št. 7653.
Posestvo na prodaj
z gospodar, poslopjem v izmeri 12 oralov, obstoječe iz velikega sadonosni-ka, vinograda, njiv, travnika, gozda, nove stiskalnice, vse skupaj ležeče, krma in slama, za rejo do 5 glav živine, eventuelno tudi vinska posoda. Več se izve pri lastniku Metodu Pignar v Zagorcih 66, p. Juršinci pri Ptuju.
Trgovina
dobro vpeljana, z deželnimi pridelki, kislim zeljem, repo, se proda radi starosti. Ponudbe na upr. pod št. »80«.
Trgovsko hišico
z inventarjem in zalogo blaga na najprometnejši točki v lepem industrijskem mestu Slovenije zamenjam za hišo na prometnem kraju v Ljubljani. Ponudbe na upravo lista pod »Krasen promet« št. 7585.
Posestvo
stanovanjska hiša, v kateri se je izvrševala go-stilničarska obrt čez 40 let, gospodarsko poslopje, 3 orale zemlje, večinoma sadonosnik, se proda za primerno ceno. Posestvo leži na prometnem kraju, 10 minut oddaljeno od trga Velenje. Dopisi na L. S., Kavče št. 5, pošta Velenje.
Posestvo
v pesniški dolini, 32 oralov, od tega 3 orale sortirane vrste vinograda, gozd, travniki in veliki sadonosnik, 3 stanovanjske hiše z gospodarskim poslo-iem, več goveje živine. z inventarjem in z letošnjo žetvo vred se takoj nroda. Vorašati pri pos. L. Kaiserfeld, Zg. Sv.
Kungola pri Mariboru
Sobo in kuhinjo
v podpritličju dobi mirna stranka, ki plača najemnino za eno leto naprej. Naslov v upravi pod 7595.
Stanovanje
1 veliko sobo, kuhinjo in pritikline v bližini mesta, tudi v Spodnji Šiški, išče stranka. Plača 250 do 300 Din mesečno. Naslov pove upr. »Slov,« pod št. 7646.
Stanovanje
dveh sob, kuhinja, pritikline (elektr., vodovod) poceni oddam mirni stranki za avgust. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7651.
Primerna soba
za bivanje čez opoldanski odmor t. j. 12—ure dnevno (nedelje ne), se išče. Naslov naj se pošlje na upravo »Slovenca« pod št. 7669.
Meblovano sobo
solnčno in zračno, oddam gospodu. Žabjak št. 6/1.
Letovišče
Odda se 1 soba z 2 posteljama v Tacnu pod Šmarno goro št. 31.
Prazno sobo
iščeta dve mirni dami. -Naslov v upravi pod 7631.
Dva gospoda
ali zakonski par sprejmem v lepo, solnčno sobo v bližini glav. kolodvora. Naslov pove upr. »Slovenca« pod št. 7644.
Stanovanje
se takoj odda pri glavni cesti blizu kolodvora v Šmarju na Dol. Poizve se Celovška c. 47, Ljubljana.
Stanovanje
oddam, 2 sobi, kuhinja, 2 kabineta, drvarnica, na Aleševčevi cesti 34.
Eno ali dve
solidni, zdravi gospodični (prednost učiteljici), v starosti 35—48 let, sprejmem kot sostanovalki v poseb-r.t, "iste, lepe, opremljene sobe, event s posebnim "hodom in upor. klavirja. Ce, a nizka, dogovor ust-meno. Dopise na upravo »Slov.<- pod »Mestni trg, družinsko življenje«.
Na stanovanje
se sprejmeta dva gospoda. Hrenova ulica 19, pritličje; vprašati je popoldne.
nanMMMnn
UIejHD
Tovarniški prostori
s skladišči, pisarno in ev. enim stanovanjem, vodovod in elektrika, že vse inštalirano. Prostori so suhi in svetli ter pripravni za manjšo industrijo, oddaljeno 20 minut od centra, se oddajo v najem za avgust event. tudi prej. Ponudbe pod »Snažen predmet« na upravo »Slovenca«.
Trgovina
na prometnem kraju v bližini vevške papirnice, se odda v najem. Naslov v upravi Slov. št. 7472.
Podkovski kovač
iztirjen v nnrlkovanju konj in volov, vzame v najem kovačnico na prom. kraju. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Kovač« 7573.
Trgovski lokal
oddam z event. stanovanjem in hrano v novi hiši v sredini mesta solidnemu in zmožnemu, neoženjene-mu trgovcu z manufak-turo, ali pa klobučarju. -poleg že dobro vpeljane špecerijske in delikatesne trgovine. - Ponudbe na naslov R. Miiller, trgovec, Slovenska Bistrica.
Lokal
za advokatsko pisarno ali kaj sličnega v Črnomlju, Bela Krajina, se odda v najem za takoj ali pozneje v bližini uradov na križišču treh cest. Naslov v upravi pod št. 7598.
Vodstvo
večje trgovine ali konzum-nega društva prevzamem popolnoma samostojno. Na zahtevo položim kavcijo. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Poslovodja«,
Advokat
dr. Vladimir Glaser naznanja, da je odprl svojo pisarno v Beogradu, Miloša Velikog 17/111.
Udruženje rudarskih nameščencev, podr. Velenje, razpisuje licitacijo za
zakupi rudar. Kozine
v Velenju. Natančnejši pogoji se dobijo pri odboru imenovanega udruženja. Ponudbe je vložiti najkasneje do 31. julija 1929.
Podpisana izjavljam
da nisem plačnica za dolgove, ki jih napravlja moj sin Albert Miklič, kolar-ski pomočnik. — Srednja vas pri Ribnici, 12. julija 1929. — Barbara Miklič.
Prostovoljna dražba.
V nedeljo 21, julija se bo razprodajalo rfa licu mesta v Polhovem gradcu posestvo 13 oralov s pritlično, za gostilno zelo pripravno hišo in zidanimi gospodarskimi poslopji. -Pri hiši več oralov rodovitnih njiv v ravnini, poleg travnik ter v bližini gozdovi in še 2 travnika, Prednost imajo kupci celega posestva.
Katera občina
dovoli loviti krte in voluharje po ceni od krta 1 D, od voluharja po 2 Din. -Dopise na županstvo Dobrova pri Ljubljani pod šifro »Vražji lovec«.
E2DZ3I
——Bil
Radio
4-cevni z zvočnikom, aku* mulatorjem in omrežnim priključkom. Naslov v upr lista pod štev. 7613.
Radio
aparat, jako dober, kompleten z zvočnikom, ugodno naprodaj. Interesentom na ogled do srede. -Naslov v upravi št, 7685.
Šoferska šola
prva oblastv. koncesijon., Čamernik, Ljubljana (Ju-goavto), Dunajska cesta 36. Telef. 2236. Strokov-njaški teoretični pouk in praktične vožnje na različnih modernih avtomobilih, s pričetkom vsakega prvega.
Učitelj
poučuje v nemščini. - Ponudbe pod »Konverzacija«
Christofov učni zavod
ki obhaja letos 25 lotnico svojega obstanka, vpisuje ves mesec julij vsak dan na Domobranski cesti 7. Vpisnina 10 Din, šolnina nizka, revni, pridni gojenci imajo popust. Zavod preskrbi gojencem službo.
mmmmmmmm
Rožni venec
v novem etuiju je izgubil,-neka dama. Ker ji je bil silno drag spomin, prosi najditelja, naj ga odda V upravi »Slovenca«.
)
IES		m	Razno	Rake, karpe
	m	za		kakor tudi druge žlahtne ribe kupi Pačnik, delika-tesa, Laško.
Družabnika sprejme tovarna za povečanje obrata s kapitalom do 200.000 Din. Soudeležba pogojna. Dopise poslati s polnim naslovom na upravo »Slovenca« pod »Agilen« št. 7524.				
			UgioSuie Glasovirje in harmonije strokovna tvrdka G. Jurasek Ljubljana, Ključavničarska ulica 3/11 — vhod Mestni trg 22 in Cankarjevo nabrežje 13.	I*lllnar|i! It*, proso, ajdo In ječmen kupite na|ceneje pri A. VOLK, LJUDUANA veletrgovina lita in moke
				mallnotiec z najfinejšim sladkorjem vkuhau, brez vsake kemične primesi, garantirano naraven se dobi v lekarni dr. G. Piccoli - Ljubljana 1 If S Din 20'- Pri večjem odjemu ceneje. - Razpošilja se po pošti in železnici.
IBSEBS3I UHHnninnHii				
			Fotografski atelje novo otvorjen: najmodernejši aparati, najnovejše svetlobne naprave. Foto Meyer, Maribor, Gosposka 39.	
Kmečko dekle gospodinjsko naobraženo, srednje starosti, se želi poročiti s poštenim starejšim gospodom. Ponudbe pod »Značajen« na upravo »Slovenca«. flVBnBs&EHEssi Danes v Tomačevo na kozlovo žegnanje. Po hladni kopeli v Savi se snidemo vsi pri Kovaču na plesni vrtni brezplačni zabavi.				
			Pljuča! Pljučne bolezni ozdravi dr. Pečnik, pljučni zavod (Privat-Lungenheilanstalt) Sečovo, železniška postaja Rogaška Slatina.	
				Izčrpanim fizično in živčno pošljemo brezplačno pojašnjujočo knjižico. Nov način obnavljanja moči, zdravja in sposobnosti za delo. Obrniti se je: Beograd, Mole-rova, 27 Miloš Markovič.
			Foto Holynski Ljubljana, Dunajska c. 6. Solidno delol Nizke cene!	
mesečno plačam za
lepo stanovanje
5-6 velikih sob, poselska in kopalna soba, po možnosti s souporabo vrta, centralna lega — si. novembrom ali kasneje.
Ponudbe pod „Tri odrasle osebe"
t S potrtim srcem javljamo v svojem kot v imenu vseh sorodnikov, da nas je za vedno zapustil naš predragi ata, gospod
J^žef Rofiar
posestnik, mesar in podporni Slan Gasilnega društva
dne 12. julija 1929, po dolgem, mučnem trpljenju, v 51. letu starosti, boguvdano preminul.
Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v nedeljo, dne 14. julija 1929 ob 3 popoldne iz hiše žalosti na župno pokopališče ▼ Rudniku.
Rudnik, dne 13. julija 1929.
Globoko žalujoči: Frančiška Rotar, soproga; Pavel, Jožef, Franc, sinovi; Frančiška, Malči, Jožefa, Anica, Tončka, Milka, Pavla, hčerke; Marija, Ana, sestri.
Vsakovrstno
ZlfltO kupuje
po najvišjih cenah. CERNE. iuvelir. Lfubl|ana. VCollova ulica št 3.
Za trajno kodranje
z najmodernejšim aparatom sc priporoča damski frizerski salon Wekola, Cankarjeva ul. 9, Ptuj.
KLAVIRJI!
Strokovnjaško popravilo klavirjev in harmonijev, kakor tudi čisto uglašenje najceneje izgotavlja tovarna klavirjev
Warbineh, uubllana
Gregorčičeva 5 (v bližini univerze).
Na obroke
brez poroštva ali garancije, nudimo blago za moške in ženske obleke ter perilo. - Zahtevajte brezobvezno potnika na dom, tudi na deželo. — Pišite pod: »Razprodaja« na upravo »Slovenca«.
o 3 Kurja oCesa
-S „____
■S« /K^SŽ* °
z; , «
Varstvona znamka V zalogi v lekarnah in drogeri lah ali naravnost iz tovarne in glavne za loge M. Hrnjak, le-hamar, Sisnlt
Vsak pod svojo streho
pridete le potom splošne stanovanjske akcije. Pojasnila daje »Mojmir« kreditna stavbna zadruga v Mariboru. (5 znamk.)
Na morje!
Zajtrk, obed in večerja, prvovrstna domača hrana za 28 Din dnevno v novi vili na morski obali v romantičnem zalivu Omišalj (ctok Krk). Kopelji brezplačno tik vile, prenočišča pa v Vk ure oddaljenem mestu Omišalj, ki je obmorsko zbirališče Slovencev. N. Jedrlinič, Omišalj (otok Krk), vila Marina.
Nujno priporočilo staršem!
Mazova najnovejša in najboljša računalha za naše malčke
Z uporabo Mazove, v vseh kulturnih deželah vpeljane računalke, privadite sami z lahkoto in brez truda Vaše malčke do hitrega računanja. Mazova ročna računalka je v veliko veselje otroku, ker jo isti smatra kot igračo in se zabavajoč pri tem uči igraje tako težkega in mučnega računanja. — Cena komadu: proti predplačilu 35 Din, proti povzetju 40 Din. — Trgovci in šole popust.
Samoprodaja ca vse balkanske države;
A. Nosrašek & Co., d. ž o. z., Liubliana, Stara pot 1.
Šoferska šola
oblastveno koncesijonirana I. Gaberščik, bivši komisar za šoferske izpite, Ljubljana, Bleiweisova 25. Praktične vožnje z modernimi automobili, teoretični pouk na podlagi najmodernejših pripomočkov.
Prevzem gostilne.
Cenj. občinstvu vljudno naznanjava, da sva prevzela s 1. julijem daleč na okoli znano Medvedovo gostilno
„ Krče vinski dvor"
poprej Černovšek v Mariboru na Aleksandrovi 79. Za dobro kuhinjo in priznano dobro domačo kapljico iz Slovenskih goric je temeljito preskrbljeno.
Priporočava se za obilen poset
Franc in Marija Seininger.
Preselitev obrti.
Svojim cenjenim odjemalcem ter občinstvu sploh vljudno naznanjam, da sem preselil svoje strojno mizarstvo iz Loške ulice 5
v lastno hišo Mlinska ulica št. 17
ter prosim cenj. interesente tudi za bodoče zaupanja in naklonjenosti.
Z velespoštovanjem
Ivan Staudinger
Maribor, Mlinska uSka 17
Dvokolo zastonj
dobi, kateri se odvadi tobaka, samo v trgovini dvo-koles, Milko Škerlec, Sv. Tomaž-Ormož. Zahtevajte prospekte.
Prašič j erejci!
Ako še ne poznate železno, higijenično, pre-gibljivo in praktično sestavljeno
»BOBIS KORITO«
ter imate še zmiraj stara lesena ali kamenita mrzla korita, vsled česar Vam živali krme ne pojedo, ter si želite železni dobi odgovarjajočo in trpežno napravo, zahtevajte prospekte in pojasnila od specijalista »Bobis koritov« Malenšek, Boh. Bistrica
Fotograf, potrebščine
in vsakovrstne aparate, tudi na obroke, kupi pri strokovnjaku. Fotografsko speciialno podjetje: Meyer, Maribor, Gosposka 39.
Jnserati
\Slovencu•
imajo največji uspeh'
»Sarolea«
svetovno znani motocikli. Generalno zastopstvo za Jugoslavijo Lampret in drug, Ljubljana, Tavčarjeva ulica 1.
Kno moko
in vse mlevske izdelke vedno sveže dobite pri
A. & M. Zorman
Stari trg 32, Ljubljana.
Urarska popravila
izvršuje najceneje in naj-preciznejc Franc W6IHnjj, Ljublj., Gosposvetska 12.
tACadi
zajamčijo najpopolnejši uspeh
Mizarji!
Okras za mrtvaške rakv«,
tančice, zglavnike, tapete itd., nudi najugodneje galanterijska trgovina Dra* go Rosina, Maribor, Ve-trinjska ulica 26.
zimnice
modroce, posteljne mreže, želez, postelje (zložljive), otomane, divane in dr, tapetniške izdelke dobite najceneje pri RUDOLFU RADOVANU, tapetniku, Krekov trg štev. 7 (poleg Mestnega doma).
Najzanesljivejše in najcenejše se ZKF- konzervira '•C sadje in povrtnine v
»REFORM«
steklenicah. - Glavna zaloga za Jugoslavijo pri tvrdki Lovro Petoyar, Ivanjkovci
Avtokaroscrije
izdeluje solidno in po
zmerni ceni Ferdo Laznik, stroj, kolarstvo, Radeče,
Popolnoma varno naložite svoj denar v
Vzajemni posojilnic!
v Ljubljani, r. z. z o. z. na Miklošičevi cesti poleg hotela »Union«. Hranilne v toge se obrestujejo
najugodneje.
Rentni davek od obresti hranilnih vlog, kateri znaša circa pol odstotka obresti, se ne odtegne vlagateljem. Varnost nudijo lastna paiača, nadpolovica delnic hotela »Uniona«, hiše in zemljišča. Kredi i v tekočem računu. Posojila proti poroštvu, vknjižbi na posestva itd. Denar se naloži lahko tudi po poštnih položnicah.
Inserirajie v ..Slovencu" I
Umrl nam je naš ljubljeni dobri stric, brat, gospod
Josip Riedl
upravitelj
danes ob pol 12, previden s tolažili sv. vere.
Truplo predragega pokojnika bo položeno k večnemu počitku v ponedeljek 15. julija ob 17 na pokopališče na Žalah.
Kamnik, 13. julija 1929.
Žalujoči ostali.
BailBBliilBiiligi
Ludovic Halčvy:
Župnik Konstantin
Heroične trombe Aide so za donele zadnjič Radamesu na čast. Pred ogromnimi sfingami, pod zeleno palmovo vejevje so priplesale lesketajoče se plesalke in zavzele prostor na odru.
Z veliko pozornostjo in veseljem je sledila gospa Scott gibom baleta; Bettina pa je naenkrat postala zamišljena, ko je v neki loži na nasprotni strani dvorane zapazila mladega rjavega moža. Miss Percival se je zamislila in si dejala:
»Kaj naj storim? Kako se odločim? Kaj moram res poročiti onega velikega dečka, ki mi sedi nasproti in napenja kukalo name? Zakaj me gleda? Čez nekaj trenutkov bo prišel med odmorom sem in, ko bo vstopil, bi mi bilo treba samo reči: Storjeno je! Tukaj je moja roka, Vaša žena bom.« In storjeno bi bilo! Princesa, bom princesa! Princesa Romanelli! Princesa Bettina! Bettina Romanelli I To se dobro ujema, to zveni zelo lepo v ušesu: »Svetlost, pogrnjeno je... — Zaukaže li svetlost konja za jutri zjutraj?...« »Bi me li to zabavalo biti princesa? Da in ne! Med vsemi mladimi gospodi, ki se že leto dni pehajo v Parizu za moj denar, je princ Romanelli eden najboljših... Treba je pač, da se nekega dne odločim, ali ga naj poročim, ali ne. Mislim, da me ljubi. Da, toda jaz, ali ga tudi ljubim? Ne, mislim vsaj, da ne. In tako rada bi ljubila!... Oh! resnično, tako rada bi ljubila! ...«
Natančno ob tej uri, ko so slične misli rojile po lepi Bettini glavi, je sameval Jean v svoji delavni sobici, sedel jc pri svoji pisalni mizi ob debeli knjigi in pri svitu svetilke predelaval zgodovino Turennovih vojnih pohodov. Dobil jc povelje, da izvežba v krožku polkovne podčastnike in pripravljal se je na svoje predavanje, ki
bi ga moral imeti naslednji dan.
Toda glej, naenkrat je opazil sredi svojih pripomb: Nordlingen leta 1642; Dunes leta 1658; Mulhausen in Turikheim leta 1674—1675; poglej, zapazil je risbo. Jean ni risal ravno slabo. Podoba ženske se je sama od sebe pojavila izpod njegovega peresa. Pa kaj vendar ima ta mala dobra ženska tu opraviti sredi Turennovih zmag? In potem, katera pa je? ... Gospa Scott ali miss Percival? ... Kako naj to ve? ... Ko so si vendar tako slične!... In le težko, truda-polno se je mogel vrniti k zgodovini Turennovih vojnih pohodov.
V istem trenutku je klečal župnik Kostantin na kolenih pred svojo majhno posteljo iz orelio-vine ter iz vse svoje duše klical nebeški blagoslov na obe ženski, ki sta mu napravili tako sladek in srečen dan. Prosil je Boga, naj blagoslovi gospo Scott v njenih otrocih in podari miss Percival moža po njenem srcu!
V.
Svoje dni je pripadal Pariz Parižanoni in li dnevi niso ravno tako daleč za nami, komaj trideset do štirideset let. Takrat so bili Francozi še gospodarji v Parizu, kakor so danes Angleži v Londonu, Španci v Madridu in Rusi v Petrogradu. Tistih časov pa ni več. Druge dežele imajo še svoje meje, Francija jih nima več. Ves Pariz je postal ogromen babilonski stolp, mednarodno in svetovno mesto. Tujci ne prihajajo v Pariz samo na obisk, tomveč se tja tudi selijo.
Sedaj imamo v Parizu rusko, špansko le-vantinsko in amerikansko kolonijo; te kolonije imajo svoje cerkve, svoje bankirje, svojo zdravnike, svoje časopise, svoje pastorje, svoje pope in svoje dentiste Tujci so nam vzeli žo največji del Champs Elyseesa in bulevarda Malesherbes-a; napredujejo in sc razširjajo; mi pa so pred njih navalom umikamo, prisi-
ljeni zapustiti svoj domači kraj. Zato pa snujemo pariške kolonije v planjavi Pany, v planjavi Monceau, v okrajih, ki nikdar niso bili Pariz in ki to tudi še danes niso popolnoms.
Med temi tujimi kolonijami pa je ameri-kanska kolonija najštevilnejša, najbogatejša in najsijajnejša. Pride trenulek, ko se počuti Amerikanec dovolj bogatega; Francoz pa nikdar. Amerikanec se takrat ustavi, se nekoliko oddahne in, dasi s kapitalom varčuje, vendar ne prešteva več svojih dohodkov, temveč zna zapravljati; Francoz pa le varčuje.
Pravi Francoz pozna prav za prav le eno razkošje: to so njegove revolucije. Previdno in modro se pripravlja zanje, dobro vedoč, da bo Francoska še zelo drago plačala te revolucije, da pa vendar nudijo priliko, da svoj denar zelo ugodno naloži. Proračun naše dežele ni nič drugega kakor dolgo in vedno odprto posojilo. Francoz si namreč misli:
»Nabirajmo si zakladov! Nabirajmo si zakladov! Nabirajnio jih! Zakaj nekega lepega jutra bomo stali sredi revolucije, ki bo dvignila vrednost petih frankov na petdeset ali šestdeset. Zato jih boni kupoval. Ker so že revolucije neizogibne, skušajtno imeti od tega vsaj svoj dobiček!
Vedno govorimo le o ljudeh, ki jih je revolucija uničila in vendar je morda večje število onih, ki so po revoluciji obogateli.
Na Amerikance deluje Pariz zelo močno s svojo privlačno silo, zakaj na svetu ni drugega mesta, kjer bi se prijetneje in laže zapravilo veliko denarja. V plemenu in izvoru gospo Scott in miss Percival jo treba iskati vzrokov, da jo pariška privlačna sila učinkovala nanje na prav poseben način.
Kanada je izmed vseh kolonij najbolj francoska, ta pa žal ni več naša. Spomin na prvotno domovino se je ohranil zelo močno in sladko v ircib omignuitov iz Quebec-a in Mont-
real-a. Suzie Percival je njena mati vzgojila popolnoma v francoskem duhu, in ona je vzgojila svojo sestro v isti ljubezni do naše dežel. Obe sestri sta se čutili Francozinji in še več kot to, čutili sta se Parižanki.
Takoj ko se jinta je usula v naročje ona lavina milijonov, se ju je polastilo isto hrepenenje: iti v Pariz in lam stalno živeti. Zahre-peneli sta po francoski deželi kot po lastni domovini. G. Scott se je nekoliko upiral.
»Kadar me ne bo več tu,« je rekel, »kadar bom prihajal v Ameriko vsako leto samo za dva ali tri mesece, se bodo vajini dohodki zmanjšali.«
»Nič za to 1 je odgovorila Suzie, saj sva bogati, še preveč bogati. — Prosim vas, odpo-tujmo, tako bomo zadovoljne, tako srečne!«
G. Scott so je dal končno omehčati in Suzie je mogla v prvih dneh januarja leta 1880 pisati svoji prijateljici Kati Norton, ki je že nekaj let prebivala v Parizu, naslednje pismo.
»Zmaga je naša! Odločeno je! Richard jo privolil. Pridem meseca aprila in postanem zopet Francozinja. Ponudili ste mi, da prevzamete vso skrb za našo nastanitev v Parizu. Strašno sem indiskretna, kajti ponudbo sprejmem.
Želim, da mi ne bi bilo treba takoj, ko stopim na pariški tlak, izgubljati vsega prvega meseca s tekanjem k raznim tapetuikom, tovarnam vozov in prodajalcem konj, temveč da najdem, ko izstopim iz vlaka, na dvorišču postaje svoj voz, svojega kočijaža in svoje konje. Želela bi, da me ta dan obiščete, da obedujete z menoj v mojem domu. Vzemite mi v najem ali mi pa kupite palačo, najemite služinčad, izberite vozove, konje, livreje. Popolnoma so zanesem na Vas. Da so le livreje modre, pa je vse v redu. To vrstico sem pridejala na prošnjo Bettine, ki gleda preko mojih ram, kaj Vam vse pišem.t
lire, zlatnino in srebrnim
Kupile nalboljse in nalcenejše
pri stari, priznani tvrdki II. SUTTNER, LJUBLJANA, Prešernova ulica 4 (poleg frančiškanske cerkve) — Največja in naj-solidnejša razpošiljalnicu. Razpošilja v vse kraje tu- in inozemstva.
Zahieoajte brezplačni cenih H. Snttner, Ljubljana 2
Lastna protokoliruna tovarna ur v Švici znamk IKO, OMIKO. AXO.
Cb ina srebrno jedilno orodje s 50 letno pismeno tovarniško garancijo.
Izkušene
\m\		
VODNE TURBINE		
	I	antom. regulatorje, zatvorniee, opreme za žage in mline izdeluje iu dobavlja G. F. SCHNEITER ŠKOFJA LOKA podjetje za zgradbo vod. turbin
S		P^PHM^B
		Konkurenčne cene ! Zahtevajte ponudbe ! — Prvovrstne reference!
33
SOL
Vsakoorstne trgooske knjige, Strace, mape, noleze, herbarije, odjemalne knjižice, bloke, zuezke i. i. d.
i&\mm
nudim po skrajno ugodnih cenah!
Kla debelo! - - lla drobno!
ANTON JANEŽIČ
Ljubljana, Florjansha nI. (4
Knjigoveznica in črtalnica trgovskih knjig.
šablon-fopmepje
za takojšen nastop išče Osječka Ijevaonica željeza i tvornica strojeva d. d., Osijek.
A.&E.SKABERNE
£ j izborno učinkujoče in najzanesljivejše sredstvo za
izolacijo zidovja proti vlagi
in vodnemu pritisku za
izsušitev vlažnih sten, tal
i. t. d. Dofiiva se v trgovinah i materijalnim blagom' barvami, železnino itd. Glavna zaloga za Jugoslavijo:
LJUBLJANSKA KOMERCIALNA DRUŽBA LJUBLJANA, BLEIWEISOVA CESTA ŠT. 18
Najpopolnejši mST0EWER" šivalni stroji
za šivilje, krojače in čevljarje ler za vsak dom. Preden si nabavit stroj, oglejte si to izrednost pri tvrdki
L. BARAGA. LJUBLJANA, Šelenburgova ulica 6.
Brezplačen pouk
15 let jamstva
Telefon štev. 2980
Oznanilo novega voznega reda avtoproge
Kašelj—Muhliana.
Veljaven od 15. julija t. I.
Odhod Kašelj: ob 6, 7, 8, 10, 12, 14, 15.30, 17, 18, 19, 20*.
Odhod Ljubljana: ob 6.30, 7.30, 9, 11, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30, 20.30*.
Ob nedeljah in praznikih vozi od 12.30 naprej vsako uro ob ravnih urah od postaje Kašelj, od postaje Ljubljana Marijin trg pa ob polovičnih urah Vozni čas zadnjega odhoda se po naročilu, oziroma pri zadostnem številu potnikov podaljša.
Udobna vožnja z najmodernejšim luksuznim avtobusom svetovno znane znamke Austro-Fiat.
Avtopodjetje FRANC GRAD, KAŠELJ.
Vozi samo ob nedeljah in praznikih.
OznarJlo novega voznega reda avtoproge
Ljubljana—Vevče.
Veljaven od 15. julija t. I.
Odhod Marijin trg: ob 6, 7;	8, 10, 12.05, 13. 14.
15.30, 17, 18.05, 19.20*.
Odhod Vevče: ob 6.30, 7.30, 9,	11, 12.30, 13.30, 14.30,
16.30, 17.30, 18.30, 19.30,	20.30*.
Ob nedeljah in praznikih vozi od 12.05 naprej vsako uro, ob ravnih urah od postaje Ljubljana, Manjm trg, od postaje Vevče pa ob polovičnih urah Vozni čas zadnjega odhoda se po naročilu, oziroma pri zadostnem številu potnikov podaljša.
Udobna vožnja z najmodernejšim luksuznim avtobusom svetovno znane znamke Austro-Fiat.
Avtopodjetje O. ŽUŽEK, LJUBLJANA.
* Vozi samo ob nedeljah in praznikih.
KUPON	/V
ZA &IOANKE	
v ILUSTRIRANEM	23EI
SLOVENCU	»t. 26
""""""""""""""i....................................................
..........."""......"""""""......."'...................................
Novi zdravilih ¥ Zagorju
Med. Univ.
Dr. Slavo Gram
ordinira od pondeljka, 15. t. m., dalje v novi Cobalovi hiši od 9—12 ure dopoldne, popoldne obiski na domu.
"■■'"""........................................................................
...................................Iliiliiiiiuiiiiiiliniiiiiiiniiiiiiiiiimi.ii,
Kupujem stalno
kostanjev taninski les in
smrekovo Skorjo
v rolah po najugodnejših cenah.
ERHE5T MARINI), CEHE, telefon 136.
Najvarnejše in najboljše naložite denar pri
v Celju
Reglstrovanl zadrugi z neomejeno
zavezo v Celju,--v lastni hiši,
Cankarjeva ulica 4 (poles davkarije)
Stanje hranilnih vlog nad Din 70,000.000.-. Obrestna mera najugodnejša. — Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 3000 članov posestnikov z vsem svojim premoženjem. —
Posojila na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji.
Posojilnica je kot kmetska zadruga prosta rentnega davka
najboljših svetovnih znamk v veliki — izbiri zelo poceni. Najnovejši modeli otroških vozičkov od priprostega do najfinejšega in igračni vozički v zalogi. Več znamk šivalnih strojev najnovejših modelov, deli in pneumatika. Ceniki franko Prodaja na obroke. »Tribuna" F. B. t. tovarna dvokoles in otroških vozičkov. LJUBLJANA, Karlovska cesta št. 4.
Najboljši v materijalu in konstrukciji in najlepši opremi so Šivalni stroji „<3rltzner" In „Adler"
za domačo obrt in industrijo Pouk menja Brezplačen Le pri
JOS.PETELINC
Ljubljana
poleg Prešernovego spomenika ob vodi Večletna garancija ! Zahtevajte ponudbe
L. Mikuš - Ljubljana
priporoča svojo zalogo dežnikov, solnčnikov in sprehajalnih palir Popravila točno in solidno
Češnje, grah ln drago zelenfa-
vo z najboljšim uspehom ukuhatev VVECK-ovIti čašab za ukuhavanje. Tovarniška zaloga WECK za celo kraljevino pri tv. „Fructus' Ljubljana, Krekov trg 10/1. - Maribor: CarlLotz in Pinter & Lenard. Celje: Josip Jagodič. — Zahtevajte cenik.
M LII NA41 eksporfna M3a MARIBOR • Aleksandrovo 19
dobroznana, najboljša in najcenejša tvrdka za nakup galanterije, pletenine, kratkega blaga ter igrač na drobno in na debelo.
Spodnještajerska ljudska posojilnica
V Mariboru Regrlstrovana zadruga z neomeleno zavezi.
Sprejema vloge | Daje posojila | Izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle
Obrestuje vloge po najvišji obrestni meri ter ne odteguje vlagateljem rentnega davka
Advohal
drlovriC Janko
dosedaj kandidat pri g. dr. Cesniku v Novem mestu, naznanja, da je otvoril svojo pisarno
V MOČCViU v novi Flacftovi hiši
vštric sodišča proti hotelu Trstu.
v^k" t?„£ izgotovtjenih oblek
že za 3Z0 Din H5 že za 135 Din
kupite lepe suknene moške obleke — in
deške suknene obleke. *
istotam se dobe pristna angleška in češka sukna in mnogo drugih predmetov po najnižjih cenah. — Vjudno se priporoča
|wn Mattnak, Celje. Kralja Petra c. 15
ZADRUŽNA