Leto LIX. številko ZZ9. V LJubljani, v soboto 9. obtcbra 1926. Cena Din no lih&ja vlak dan popoldne, izvzemal nedelje in praznike. — ioaerati: do 30 petit a 2 D, do 100 vrst Jü 50 p, večji inseiati petlt vrsta 4 D ; notice, poslano, izjave, lekJame, preklici beseda 2 O. — Popust po dogo voru. — inseratni davek posebej. — „Slovanski Narod1 velja letno v Jugoslaviji 240 D, za nozemstvo 420 D i Opra vntst vo: Cnallova all ca stav. 5, pritličjo. — Telefon ste v. 304. Uredništvo: ttnaflova ulica St. 5, i. nadstropje. — Telefon štev. 34 HT Poštnina plačana u gotovini. Sprememba na magistratu Vodstvo ljubljanske mestne občine Je z včerajšnjim dnem prevzel mesto dosedanjega gerentskega sveta vladni komisar. Vlada je tako končno izvedla namero, o kateri se je mnogo govorilo že pred dobrim mesecem, ki pa takrat h javnosti neznanega vzroka ni prišla do realizacije. V Ljubljani so kleri* kalci in njihovi prijatelji hinavsko za« trjevali, da pomenja imenovanje vlad* nega komisarja na magistratu uvod v občinske volitve, v izvenljubljanskih, zlasti zagrebških listih pa so bili v svo* jem zmagoslavju manj previdni. Od* krito so izbkbetali, da jim ni šlo za volitve, ampak le za strankarskopoli* tični uspeh, le za to, da pridejo na ljubljanskem magistratu do vpliva nji* hovi eksponenti potom sosveta, ki bi fa vsilili vladnemu komisarju. Ali so oteli z odpravo gerentstva res vpli* vati tudi na izid zborničnih volitev in dobiti v svoje roke tudi Mestno hra* nilnico, kakor so tudi vedeli povedati nekateri listi, se seveda ne da preso* diti in je tudi precej irelevantno. Dejstvo je, d- v začetku septem* bra, ko je Šlo prvič za zamenjavo ge# rentov z vladnim komisarjem, te spre* membe niso pozdravili niti klerikalci, niti radicevci, niti skupine gg. dr. Rav* niharja in Jelačina kot pripravo za ob* činske volitve, ampak so jo vsi ho* teli izkoristiti le kot dokaz nekakega poraza SDS. Prezrli so pri tem, da o porazu sploh ne more biti govora, ker je SDS, kateri so po svojem politič* nem mišljenju pripadali gg. gerenti, ves čas v opoziciji proti vladi. Ako je ta kljub temu pustila gerente na njihovih mestih, je s tem pač samo pokazala, da upošteva njihovo stvar* no, prav nič strankarsko, a za Ljublja* no in njen razvoj izredno uspešno de* lo vanje. Najbližja bodočnost mora poka* zati, kakšen je bil povod, da se je vla* da sedaj ipak odločila k spremembi. Ako je odločena omogočiti Ljubljani, da dobi zopet normalno, avtonomno občinsko zastopstvo, ne more njenemu ukrepu nihče ugovarjati. Da se pripra* ve za volitve in volitve same izvrše s čim manjšimi trzavicami, je tudi v re? du, da je poverila vodstvo občinskih poslov nevtralnemu uradniku; rade volje ji priznavamo, da je imela pri tem srečno roko, ker pač ni nikogar, ki bi mogel novemu vladnemu komi* sarju odrekati objektivnost, nepristra* nost in sposobnost za dovršitev težke naloge. Drugačna pa je stvar, ako se izka* že, da gre pri spremembi na magistra? tu le za strankarsko transakcijo, da je imenovanje vladnega komisarja le krinka, pod katero naj bi se potom komisarju vsiljenega sosveta dokopale do moči na magistratu režimske stran* ke, ki med ljubljanskim prebivalstvom nimajo prav nikake zaslombe. V tem slučaju bo vsa poštena javnost odpra* vo gerentstva odločno obsodila kot akt strankarskega nasilja, ki more Ljubljani le Škodovati. Edino pravičilo za spremembo na magistratu je takojšen razpis občin* skih volitev, Avdijenoa češkoslovaških parlamentarcev — Beograd. 8. oktobra. Danes ob 9. so se povrnili čehoslovaški parlamentarci s posebnim vlakom iz notranjosti Srbije, kjer so tekom včerajšnjega dne obiskali razna mesta. Na postaji sta jih pozdravila predsednik Narodne skupščine Trifkovič in podpredsednik dr. Subotič z mnogimi poslanci, čehoslovaški poslanik Jan Šeba je pri tej ■»riliki sporočil predsedniku Narodne skupine, da je bila čenoslovaška delegacija i celem potu po notranjosti Srbije spre-:a z nenavadnim navdušenjem in da se je isti v Leskovcu prepričala, kako je pre-valstvo v vseh krajih, kjer so bili čeho-ovaški parlamentarci, prežeto iskrene in ratske Ijubavi napram čehoslovaškemu jiarodu. Čehoslovaški parlamentarci se niso nadejali, da bodo našli tako živo Iju-bav in razumevanje za skupne cilje, ki obstojajo med čehoslovaškim in jugosloven-skim narodom. Nato se je napotila delegacija čehoslo-vaških parlamentarcev, v kateri so bili predsednik parlamenta Malypetr, Soukup. Savina, Uhlir in Černy. v dvor. kjer so bili sprejeti od kralja v tričetrturni avdijenci. Med tem so ostali čehoslovaški gostje počakali na kolodvoru v vlaku. Ob 10. se ie celokupna čehoslovaška delegacija odpeljala v Zagreb, kamor prispe danes zvečer z dveurno zamudo. Nenaden odstop ministra dr. Nikiča Snoči je moral dr. Nikič na izrecno zahtevo ministrskega predsednika odstopiti« — Živahni Komentarji njegove demisije. — Kaj pravi dr. Nikič o svojem odstopu. — Nove avdijence. — ZBIRAJTE MI! OH ARE ZA POPLAVLJENCE! — Beograd, 8. oktobra. Že v jutranjih urah se je raznesla po Beogradu vest. da ie sinoči nenadoma demisd-ioniral minister za šume in rudnike dr. Niko Nikič. Vest je bila kmalu potrjena. Novinarji so v poučenih krogih zvedeli, da je dr. Nikič odstopil in sicer pod zelo originalnimi okolnostmi. Že včeraj popoldne je bilo opažati, da je ministrski predsednik Nikola Uzunovič dvakrat zaporedoma odšel v avdijenco h kralju in da se je vsakokrat vračal zelo resnega obraza. Sodilo se je, da gre za poročila o političnem položaju, ki je bil vse prej kakor rožnat. Sinoči ob 9. uri pa je Nikola Uzunovič poslal v privatno stanovanje dr. NikiČa ministra za izenačenje zakonov dr. SrskiČa. ki je v imenu Ni-kole Uzunoviča zahteval od dr. Nikiča, naj odstopi. Minister za šume in rudnike dr. Nikič je takoj izpolnil potrebne formalnosti, napisal demisijsko pismo in ga izročil ministru dr. Šrskiču. S tem pismom je nato ob pol 10. odšel predsednik vlade Nikola Uzunovič tretjič na dvor ter ga izročil krni u. Kralj je sprejel demisijo in imenoval za namestnika ministra za šume in rudnike prometnega ministra dr. Vaso J o va n o v i č a. To so gole činjenice, ki pa so izzvale radi svoje suhoparnosti iti ne-nadnosti, kot rečeno, danes dopoldne pravcato senzacijo. Politični krogi ugotavljajo, da spommja ta način postopanja napram ministru za šume in rud-n ke na svoječasno prisiljeno demisiio bivšega prometnega ministra Ante Ra-dojeviča. Senzacionalna vest o demi-siji ministra za šume in rudnike dr. Nik ča je izzvala naravno v vseh poslanskih krogih zelo živahne razprave. Vsa druga vprašanja so stop la v ozadje. V radikalnem klubu je zavrelo kakor v dneh velikih in usodnih strankarskih razprav. Pašičevci so zavzeli radi dr. Nikičeve demisije zelo ostro stališče napram predsedniku vlade Uzu-noviču, ki mu očitajo, da ne bi bil smel ugoditi Stepanu Radiču ter privoliti v koncesije, ki bodo samo še poj racale vpliv HSS v vlad' kakor tud* med ljudstvom. Politični krog? so mnenja, da bo dr. Nikičeva demisija povzročila v radikalni stranki še fatalnen posledice. Danes dopoldne je bivši minister za šume in rudnike dr. Nikič izročil resorne posle svojemu nasledniku dr. Vasi Jovanoviču. Na to sta se dr. Nikič in Vasa Jovanovič napotila v predsed-ništvo vlade, kjer sta bila sprejeta od predsednika vlade Nikole Uzunoviča. Po sestanku z Uzunovičem je dr. Nikič podal novinarjem o svoji demisiji sledeče izjave: «Jaz sem snoči izročil predsedniku vlade svojo ostavko, ker sem svoj čas obljubil, da mu izročim ostavko, čim se Nj. Vel. kralj vrne iz inozemstva. To je neposredni povod moje ostavke. Ostal sem mož-beseda. Politični razlogi mojega izstopa iz vlade so javnosti dovolj znani tako da ni potrebno, da jih še posebej naglaŠam Razmere v vladi, v kateri sem se nahajal skupaj s Stepa-nom Radičem so postajale vedno težje. Zato je obstojala nevarnost, da bo delo vlade zastajalo na reševanju nesoglasij v vladi in sicer samo radj moje osebe. Podal sem ostavko, da ne bi vlade spravljal v nevarnost v parlamentu in da ji omogočim nemoteno delo pri tolikih in tako važnih vprašanjih, ki čakajo nujne rešitve. Prepričan sem. da bom sedaj v opoziciji lahko samo še poglobil in utrdil svoje uspehe.» Lojalna izjava odstopivšega ministra dr. Nikiča je napravila v vseh krofih zelo dober vtis. ker se vzdržuje dr. Nikič vseh izrazov osebne nevolje nad načinom, s katerim so ga izrinili iz vlade. V parlamentarnih krogih se sodi. da je postal s to dem!s;jo položaj vtode Še težji in da ie pričakovati že v prihodnjih dneh novih senzacionalnih dogodkov. Precejšnjo pozornost je vzbudia danes dopoldne tudj avdijenca notranjega ministra Bože Maksimoviča. ki je trajala pol ure. Boža Maksimovid velja za osebnega prijatelja odstopivšeca ministra za šume in rudnike dr. Nitida. Za ministrom Maksimovičem je bil sprejet v avdijenci ob 11.15 minister za socijal-no politiko Simonovič Po avdijenci je izjavil Simonovič. da ie noro^ai kralju o čisto resornih vprašanjih. Nove pota naše zunanje polivke Zanimive informacije rumunsk zanje z Madžarsko in Bolgarij — Bukarešta. 8. oktobra. Dnevnik »Luj>-tac objavlja razgovor svojega pariškega poročevalca z dr. Ninfidem. Dr Ninčič misli, da se bo po uvel ja vi jen ju načrta v Thoirvju pojavilo kot prvo vprašanje priključitve Av- 6trije k Nemčiji. Dr. Nincičeva politika gre za tem, da pritegne Madžarsko k Mali ao-tanti ali k Jugoslaviji. To se lahko z^odi z vstopom Madžarske v Malo antanto ali pa ° tesnim sodelovanjem me>i Madžarsko in Ju goslavijo na gospodarskem polju. Jugoslavija je pripravljena dovoliti Madžarski izhodišče r-a morje pri Splitu. 2e dlje Saša se vod i jo v tem pogledu tudi konkretna porajanja med Madžarsko in Jugoslavijo. Na drugi strani pa ekuSa Jugoslaviji! utrditi svoj položaj ter se razbremeniti v Makedoniji. Zato predlaga sodelovanje z Bol-garsko Sporazum z Italijo ni rešil jadranskega vprašanja, ker so Hrvati slej kot prej neprijntelisko razpoloženi napram Italiji. Dr. Ninčič* je govoril z Burovom v Ženevi o balkanskem Locrnu. Govorjeno je bilo o trgovskem sodelovanju in o izbodu Bolgarske na Egejsko morje. Do tega bi lahko prišlo 6 ega lista. — Dr. Ninčič za zbli-o. Pred balkanskim Locarnom. svobodnim pristankom Grčije Poročevalec dodaja kol lastno informacijo, da študirajo politični in vojaški krojri v Beogradu v zadnjem Času zelo intenzivno položaj, v kater**-sra bi zašla Jugoslavija za slučaj italijnnske invazije v Albanijo. Na vsak način italijan *ko jugoslovenski od noša ji niso prisrčni _ Atene. 8. oktobra. Dr. Ninčič je sprejel v Parizu pred «vojim povračkom v Jugoslavijo tudi grške novinarje Obžaloval je, da je sedanja grška vlada neprijateljsko rai-pcložena napram solunski pogodbi. Grško-nigoslovensko prijateljstvo je za dr Ninči-6a hrbtenica jugoslovanske politike. Mala ant nta ima interes na tem. da sprejme Grčija to pogodbo. Pogodba ne ogroža grške nevtralnosti, kakor je dejal bivši ministrski predsednik Müialakopolo?. Toda grški tisk napada in ugovarja, rl;< bi pogodba pomenila oosrbljenje makedonske prestolice. List rEtnos« piše proti Franciji, ki urgira ratificiranje solunske pogodbe, dozdevno radi miru na Balkanu, dočim dosega s tem stremljenjem brŠ nasprotno. Seja KSS — Zagreb, 8. oktobra. Seja Hrvatske seljaške stranke, ki je bila napovedana za danes ob 9. dopoldne in za katero je zavladalo v zagrebških političnih krogih veliko zanimanje, se je pričela s poldrugoumo zakasnitvijo Šele ob po! 11. Stepan Radič je do 10. ure nestrpno čakal na telefonsko zvezo z Beogradom ter na potrditev vesti o demisiji ministra za šume in rudnike dr. Niko Nikiča. Ob 10 je končno prejel tele-fonično obvestilo o izvršeni ostavki. Vest o demisiji ministra za šume in rudnike se je bliskovito raznesla po mestu. Redakcije listov so oblegali z neprestanimi telefonskimi klici. Vest o dr. Niki- čevi ostavki je izzvala med prebivalstvom izredno zanimanje. Ob 11. so priredile »Novosti« posebno izdajo. Sejo je otvoTil Stepan Radič ter takoj nato podal svoje, skoro dve uri trajajoče poročilo o Ženevi. Seja HSS je bila nato prekinjena in se nadaljuje ob pol 15. SANACIJA FRANCOSKEGA rRANKA — London, 8. oktobra. »Timesc izjavljajo, da bo posojilo za ozdravljenje francoskih financ omogočil konzorcij, ki bo obstojal iz angleške Ha rodne banke in federativne rezervne banke ter iz emisijskih bank Holand-ske in Švedske. Italijanske skrbi za Balkan Živahni komentarji Burovega p rila Balkan in zato se — Rim, 8. oktobra. Časopisje posveča posetu bolgarskega zunanjega ministra Bu-rova v Rimu ter pogajanjem z Mussolini-jem veliko pozornost. Uradna »Tribuna« poudarja, da imajo posvetovanja med Mus-solinijem in Burovom tudi svojo politično važnost z ozirom na aktivnost italijanske diplomacije na Balkanu. Predvsem pa ie prispel Burov v Rim, da se osebno seznani z Mussolinijem in da se mu zahvali za pomoč, ki jo je italijanska delegacija izkazala v Ženevi bolgarski delegaciji pri reševanju vprašanja mednarodnega posojila za bolgarske begunce. Nato opisuje »Tribuna« razvoj Bolgarske po svetovni vojni. List trdi, da je bolgar. vlada doslej vedno lojalno izpolnjevala obveze, ki jih je prevzela z mirovnimi pogodbami. Poleg tega se je zavzemala za mir na Balkanu in s tem soglašala z Italijo, ki ima med drugim to glavno skrb, da se Balkan čim prej pomiri in konsolidira. Med Italijo in Bolgarsko obstojajo že dolgoletne prijateljske zveze, ki jih je treba utrditi. Poleg političnega oseta. — Italija bi rada pomi-zavzema za Bolgarijo. sodelovanja treba vzpostaviti tudi čim Ol c gospodarske stike. »Popolo di Roma* naslada, da mora • Italijani obravnavati poset Burova s po-sebnega stališča, ker uradno 6ankdjon:ra njegov prihod stanje, ki vlada med sofijsko in rusko vlado. Mussolini, ki jc doslej podpiral najožje politično sodelovanje z bolgarskim narodom, bo tudi pri tej prilik; uredi! s predstavnikom bolgarske vlade vse, da poglobi nadaline vezi. Poset ministra Burova je obenem izraz hvaležnosti, ki jo čuti Bogarska napram Italiji, ker se ie Italija energično zavzela za bolgarsko posojilo. »Giornale d* Italiai je mnenja, da se mora politika prijateljstva, ki že davno obstoja med Rimom In Sofijo, izpopolniti n.i ta način, da bodo italijanski trgovinski ekspanziji zajamčena nova tržišča na Balkanu. »Corriere d' Italia« trdi, da zaupa bolgarski narod edino v Italijo, ker je Ita!: v zadnjem času razvijala živo akcijo t'4 pomirjenje Balkana. Nova vlada v ÖSR — Praga, 8. oktobra. Do sobote bodo aogotovljene poslednje dispozicije za imenovanje dr. Svehlove vlade. Za enkrat je gotovo, da ostaneta v novi vladi dr. BeneS in dr. EngliS. Kot novi ministri bodo vstopili dr. Benda kot minister trgovine, Cerny kot minister notranjih del in Udržal kot vojni minister. Za slučaj, da bi Udržal odklonil vojno ministrstvo, bo to mesto zasedel kak general. Hlinkova ljudska stranka je sp>-ročila, da bo poslala v vlado dr. Kazia kot minisrtra za Slovaško, ker je vzbudilo veliko senzacijo. Dve mesti v novem kabinetu bosta rezervirani za Nemce. iACNIrKE ivAZLIKE — Beograd, 8. oktobra. Danes so držav-ue blagajne začele izplačevati državnim uradnikom razlike, ki jim pripadajo po zakonu. ITALIJANSKO-GRŠKA TRGOVSKA POGAJANJA — Rim, 8. oktobra. V palači Chiggi so se pričela pogajanja med italijansko in grško delegacijo radi trgovske pogodbe. Pogajanjem prisostvuje tudi podtajnik v ministrstvu zunanjih poslov Grandi, najintimnejši sodelavec predsednika vlade Musso-Iinija. Službeni komunike napoveduje, da bedo pogajanja za grško - italijansko trgovinsko pogodbo že v par dneh ugodno zaključena, ker je v vseh načelnih vprašanjih desežen sporazum. FRANCOSKO-NEMŠKO ZBLIŽANJE — Berlin, 8. oktobra. »Deutsche Ztg.« za.nerja v uvodnem članku nemškemu zunanjemu ministru dr. Stresemannu, da se oddaljuje od ciljev, ki so jih postavile ver- saillske mirovne pogodbe Nemčiji, poskušajoč sporazum s Francijo. List sodi, da bi bilo za Nemce bolje, ako se naslonijo na Italijo. Nemčija naj bi se Šele po sporazumu Z Italijo približala Franciji. Politični krogi domnevajo, da ie članek inspiriran od italijanske strani. NOV POVELJNIK NEMŠKE ARMADE — Berlin, 7. oktobra Za naslednika generala Seeckta, ki je demisijoniral, ker je bil sprejet v nemško armado brez njegove vednosti sin bivšega nemškega prestolonaslednika, bo imenovan komandant II. ar-madne skupine gen. Rainhart Iz Cassela. NIČFVO NIČEVO Rusko^francoski velefilm krasne vse* bine in kolosalne režije. Samo še danes! Samo še danes! ob 4M Vo 6., V2 8. in 9. Elitni Kino Matica* ALARM V ATENAH — Atene, 7. oktobra. Danes opolnoči je vlada odredila poizkusni alarm atenske garnizije. Na ulicah so se pojavili tanki, oddelki artiljerije in pehote. Z višjih stavb M sijali reflektorji ter razsvetljevali prometna križišča. Vlada je odredila poskusni alarm, da opozori revolucijonarne elemente na to. da je čuleča In da bo znala preprečiti vsako nezakonito nasilje. KONGRES BOLGARSKE DEMOKRATSKE STRANKE — Sofija, 7. oktobra. Včeraj je bil zaključen kongres demokratske stranke. Kongres je sprejel resolucijo, v kateri ugotavlja, da je zunanji položaj Bolgarske slabo konsolidiran, da je državni proračun nezanesljiv in da ne proži garancij za gospodarsko obnovo. Zato priporoča kongres izpremembo vlade, reformo volilnega zakona in uvedbo proporcionalnega sistema volilnega redu. Kongres poziva vse stranke, naj se pomirijo, ker bo le na ta način mogoče ustvariti moč, ki bo sposobna kon-solidirati državo in ji vliti novo samoti upanje. Glede zunanje politike se je kongres izjavil za lojalno izpolnjevanje mirovnih pogodb Stabilizacija belgijskega franka Bruselj, 7. oktobra, (be.) Vlada nameni va stabilizirati belgijski frank na podlagi 160 belgijskih franko/ za angleški funt. Bruselj, 7. oktobra, (be.) Kakor se izve. namerava belgijski zakladni minister Fran-cqui v novembru odstopiti, ker smatra vpm sanje stabilizacije belgijskega franka za rešeno. Borzna poročila. Lesni trg. Trami 3-3, 4-4. 4-5, 6-7. 6-S cd 4 m naprej, ogledani, fco. vafon, nakl postaja, Z vagona, 2ÖÖ—250, deski, smreka, jelka, 4 m, od 15 napr., inon;v. lahko konično, od 20, 25, 30, 50 mm .. freo. vagon, meja, l vagon, 480—49o, d^-ske, smreka, jelka, skoro paralelne, L IL, III. monte, 4 i-n, od 16 napr., media, najmanj 23. 14 mm, 1 vagon, 550—550. 18. 21. 38 um, 5 vagonov, 490, 450. Efekti. 2Yi% drž. renta za voi?* škodo 3)6- 1% invest. pos. 1921 71— 1Z\ 7% kranj. dež. pos. 1. 188S. 30; Celjska posojilnica 193—196, Ljubljanska kreditna bk. 155. Merkantilna banka 93—96, Prva hrvatska štedionica 865—S6S, Kreditni zavoj 165—175. Strojne tovarne in livarne — 106, Združene papirnice 102. Stavbena dralba dd Ljubljana 55—65, Sešir dd. I»M-llR kom. zad. dež. bke. 20—22, 4H% /.. L kr. dež. bke. 20—22. ZAGREBŠKA BOR2V Devize: Amsterdam 23167—22.73, Wien 796.50—799.50, Berlin 13.4*4—13.514. Italija 217.77—219.77. London 274.40—275.24». Newyork ček 56.42—56.62. Pariz 164-166, Praga 167.38— 16S.1S, Curih 10.927." 10.9575. Efekti. 7odst. invest. pos. iz leta 1981 72—72.5, 2 in polodst. drž. rente za ratnu šteru 305 — 306, Ljubi jamska kreditna 15") Hip. banka 55 in pol — 56, Jugobanka 9'J i»2.5, Praštediona 865—870, Eksploatacija in pol — 8, Drava d. d. Osijek 280, Metan Osijek 410 — 425, Slaveks 100 — 105, Tih; veljska 296 — 304, Union paromlin '2a"> 300, Vevče 102, Agraria 42.5 — 43. INOZEMSKE BORZE, — Curih: Beograd 9.1475, Pariz 14-London 25-12125, Newyork 517.75, Mild 20.15, Praga 15.325. Dima j 73.015. — Trsf: Beograd 45.50— 46, Pariz 74.J —75, London 125.50—126, Newyork 25.8<> 26, Praga 75.35—75.85, Curih 408—501, Dunaj 363.50—365.50. Stran 2* •SLOVENSKI NARO D» dne 9. oktobru 1920. Stcv 229 Nova češka vlada na vidiku £v#Uova vlada bo sestavljena iz politikov in strokovnjakov. V bistvu ostane vse pri starem. Praga, 6. oktobra. Češkoslovaška politična javnost je približno že informirana, kako bo ae* stavljena nova vlada, in zato njeno imenovanje nikogar ne bo presenetilo. To bo mešana parlamentarno*uradni* ška vlada, ki se predstavi parlamentu in senatu ob otvoritvi jesenskega zase« dan j a. Politični ministri bodo imeli najbrže številčno ravnotežje z uradni* škimi kolegi, ako ne štejemo mi ni str* skega predsednika Švehle. Nemci, kot važen činitelj parlamentarne večine, v novi vladi ne bodo zastopani. Tudi narodni demokrati so odklonili sode« lovanje v novi vladL Njihova stranka pošlje v novi kabinet samo enega po* slanca, ki bo pa tako zvani uradniški minister. To so torej glavni obrisi nos V« Češkoslovaške vlade, ki bo imela obilo posla, ker so se pojavile zadnje Čase v političnem in gospodarskem živ* ljenju razne afere, čijih mirna likvidacija je v državnem interesu nujno po* trebna. Nova vlada bo predstavljala v po* liričnem pogledu nadaljevanje dosedanje politike. Stara koalicija je prišla v krizo no vodom razprave o p olj edel* skih carinah in ureditvi duhovniških plač. Nova vlada bo glede na oba pro* blema stabilnejša. Svehla je spreten strateg. To je razvidno že iz dejstva, da hoče s pritegnitvijo nekaterih stro* kovnjakov obdržati za vsak slučaj od* prta vrata za eventualni umik. Kleri* talci so sicer zahtevali, naj Švehla z ministrovanjem strokovnjakov ener* gično obračuna, toda ta zahteva je na* letela na gluha ušesa. Imena dr. Bene* ša, dr. Engliša in Černega bodo pome* nila v novi vladi pomirjenje strankar* skopolitičnih strasti in ohranitev kon* tinuitete v onih resorih, kjer bi osebne izpremembe v sedanjih razmerah še ne bile dobrodošle. Vprašanje je se* veda, dali se bo Š vehi i posrečilo ob dr« žati to ravnotežje delj časa in da*li ne bo zajadrala nova vlada v socijalno in kulturno reakcijo, ki se opaža zlasti na desnem krilu meščanske koalicije. Važno je tudi vprašanje, kakšno stališče bodo zavzeli napram novi vladni večini socijalisti, ki so odklonili vsako sodelovanje. Obe socijalisti čni stranki zahtevata slej ko prej, da mo* ra nova vlada popraviti to, kar je za* krivila njena predhodnica s poljedel* skimi carinami in duhovniškimi pla* čami. Zadeva z Nemci je povsem jas* na. Tu se je Švehla spretno izognil nc* varnosti s tem, da je dal novi vladi značaj nekakega provizorija. Položaj Je zdaj tak, da bodo narodni demo* :rati lahko rekli, da Nemcev ni v vla* di. Nemci pa lahko trdijo, da tudi na* rodnih demokratov ni v vladi. Uspeh Švehlove akcije je posledica nekake utrujenosti in pasivnosti, ki se opa>;a v političnih krogih sploh. Sicer je bila pa tudi uradniška vlada več ali manj pod njegovim vplivom tako, da se z imenovanjem nove vlade v bistvu ne bo nič spremenilo. Dogodki križem Jugoslaoiie Črnec Sabri in lepa Beograjčanka. — Samomori in nesreče. Beograd je imel te dni svojevrstno senzacijo, ki je bila povod raznim komentarjem in zabavljanjem podjetnim beograjskim reporterjem pa je nudila do volj gradiva za zanimivo, skorajda pikantno storijo. Črnec Sabri, Član džezbend-orkc-stra, se je poročil z lepo Beograjčanko Anico Jankovič. Zadeva se zdi nekoliko eksotična, a je resnična. Beograjski listi priobčujejo celo sliko srečne dvojice. Predzgodovina dogodka, ki je v Beogradu dvignil mnogo prahu, je sledeča: Sabri je prišel pred leti v Beograd, kjer je bil član nekega varijeteja. Ko mu je potekla pogodba, si je izbral šoferski poklic in kot tak je bil znan po vsem Beogradu. Toda Sabri je imel eno napako: cesto je prehitro drvel s svojim avtom po beograjskih ulicah in zato je imel vedno opraviti s policijo. Končno mu je stvar presedala, opustil je šoferski poklic in se lotil džezbenda, ki je v Beogradu danes že tako populariziran kakor v Newyorku ali Parizu. In Sabri je brlizgal v saksofon, nabijal po turško na boben in sukal raglje ter vse mogoče instrumente, vmes pa mu je pogled neprestano uhajal k lepi Anici, ki je bila istotam uslužbenka. Vroči, mnogo obetajoči pogledi so spravili tudi Anico iz ravnotežja... Te dni sta praznovala poroko — kakor videti, se vsemogočni džezbend ni zadovoljil samo s tem, da je usvojil noge naših mladenk, marveč je pričel osvajati tudi njihova srca. Dne 5. t. m. je iz Zagreba brez sledu izginil trgovski pomočnik Slavko Či-ček. zaposlen pri tvrdki Risto Maleše-vič na Ilici. Te dni je prejel trgovec njegovo pismo, v katerem pravi Ciček. da pojde v smrt. Pismo se glasi: »Gospod šef! Sklenil sem v ponedeljek izvršiti v kleti Vaše hiše samomor. Z ozirom na neprijetnosti, ki bi Vam lahko nastale, sem sklenil, opraviti to zadevo drugje. Vi ne veste, kako sem nesrečen in kako me muči hrepenenje po — smrti. Brez sreče in cilja v življenju, v nameček še zadolžen, sploh nisem bil rojen za trgovskega pomočnika. Nadalje veli v pis- mu, da ga tira bolezen v smrt, na koncu pa pripominja, da sicer ne veruje v »duhove«, če pa ti eksistirajo, potem mu bo pravi užitek trgovcu pomagati in naj ga ta po potrebi pokliče na pomoč. — O melanholičnem samomorilcu dosedaj še ni nobenega sledu Na prosluli progi Zagreb—Culinec, nazvani »proga smrti«, je v sredo povozil vlak 231etno Terezijo Hudina, natakarico v Zagrebu, rodom iz Št. Petra pri. Brežicah. Vlak je nesrečno dekle strahovito razmesaril. V Beogradu se je v sredo popoldne na vogalu Skopljanske in Kosovske ulice pripetila težka avtomobilska nesreča. Težak tovorni avto je podrl in pre-gazil Jovana Jovanoviča, slugo v ministrstvu notranjih del. Avto je nesrečnežu zlomil in zmečkal obe. nogi. Prenesli so ga s težkimi poškodbami v bolnico, kjer se bori s smrtjo. Šofer je bil aretiran. V garaži Andreja Howia v Crikve-nici je izbruhnil te dni velik požar, ki je vpepelil celo podjetje. V garaži je bilo 13 avtomobilov, od katerih pa so rešili samo dva. Garaža je bila zavarovana za 1,300.000 Din. Avtomobili so vzdrževali promet med Crikvenico in postajo Plase. Zastmpljenje z gobami Ves Čas poletne sezone in 5e do zadnjega časa je primanjkovalo na trgu gob. Tudi irgovina z gobami letos ni bila v polnem :az.uiahu. Sedaj po zadnjem deževja je opažati na trgu večjo množino gob. Iz bližnjih in (Bolkov), izroči v ne* deljo 17. t. m. popoldne v svoji gostilni na Muljavi, rojstnem kraju Jurčičevem, javnemu prometu takozvano Jurčičevo sobo. Vse stene so preslikane s prizori iz Jur= čičevih del. Najbolj je seveda zastopan «Deseti brat», ki sta mu posvečeni domala dve steni. Ovekovečen je pred vsem Krja* velj, ko plete košaro pred svojo bajto, ko vleče za sabo svojo uporno kozo, ko pripo* veduje storije sopivcern pri Obršcaku, po* tem Martin Spak z obligatnimi čižmi preko rame, Lovro Kvas na konju pred Peharčko* vo gostilno, zaljubljeni Lovro Kvas pri knji* gah, gugajoči se stric Dolef, grad Slemeni* ce; — «Lepa Vida», črn zam»rec z barko; prizori iz «Klosterskega zolnirja», iz «Juri j a Kozjaka» itd. Na sredi glavne stene Jurči* Čev portret in njegova rojstna hiša. — Scba se te dni dogotavlja. Lep popoldanski izleti — S postaje Stične kratek izprehod do Muljave. — Gos stilniško poslopje stoji ob novi cesti pod ! vasjo. Gostilničar zagotavlja, da bo zadostil ! vsem primernim gastronomnim zahtevam gostov. Prijatelji Jurčičevega peresa in lepe slovenske knjige sploh — na svidenje v ne* deljo 17. t. m. pri novem Obrščaku na Muljavi 1 Sokol — Nedeljski Izlet Sokola L v Ljubljani. Prihodnjo nedeljo, dne 10. oktobra t. 1., bo za člane Sokola I. v Ljubljani celodnevni izlet v Borovnico - Pekei in na Vrhniko. Izletniki odnajajo iz Ljubljane slavni kolodvor do Borovnice z jutranjim vlakom ob b.13. Iz Borovnice skozi Peklo na Vrhniko hodijo peš, z Vrhnike se vračajo zopet z vlakom ob 16.50 in pridejo v Ljubljano ob 17.30. — Vsak naj vzame prehrano s seboj, da ne bo treba iskati hrane po gostilnah. Izletnike spremljata iz Borovnice do Vrhnike dva člana Sokola iz Vrhnike, da j pokažeta bratom in sestram vse zanimivo- j sti ob pešpoti. Izlet se vrti seveda ie ob ugodnem vremenu. Kdor hoče preživeti nedeljo v veseli družbi in aa svežem zraku, naj se pridruži izletnikom. — Člani in članice Sokola L v Ljubljani, ki imajo voljo in veselje izvežbati se v vodstvu marijonetnin gledališč, vabimo, da se zglasijo v društveni pisarni na Taboru. — Sokolsko gledališče v Radovljici vprizorl v nedeljo dne 10. t. m. ob pol 4. popobden igro xKrpan mlajši«. 916 Sport Ljubljanski derby V nedeljo 10. t. m. se odigra prven» stvena nogometna tekma med našima naj* srditejšima maloma Ilirijo m Prhuorjem. Vse zanimanje športne publike je osredo» tečena na ta ljubljanski lokalni derby. sanse obeh klubov so si precej enake. Pri* morje razpolaga z boljšim napadom, Ilirija pa je trša v obrambi. Pričakovati je zani* mive, energične, a dostojne borbe, ki se bo vršila \ mejah popolne fernese, kar bo omogočeno, ker jo sodi zagrebški sodnik. Pred to tekmo absolvirata boj za toč* ke Hermes in Jadran, ki sta si po moči ena« kovredna ter igrata oba z izredno ambi* cijo in elanom. Prva tekma Hermes — Ja* dran se prične ob 14., druga Ilirija — Pri* morje ob 15.45. Obe na igrišču Primorja. Na istem igrišču igrajo dopoldne rezerve vseh imenovanih klubov prvenstvene tek* me Pričetek ob 8.45 Na igrišču SK Ilirija se odigrajo sle* deče prvenstvene tekme: Ob 14. SK Kra* kovo : SK Reka, ob 15.45 SK SUvija : SK Svoboda Hazena Primorfe — A t ena. V nedeljo ob 11. dopoldne se vrši na igrišču Atene v Tivoliju prvenstvena tek* ma med družinama Primorja in Atene. Pri* morje gre v borbo kot favorit, ker je Ate* na radi odstopa treh dobrih svojih igralk znatno izgubila na nekdanji prodornosti. Kljub temu še zmaga Primorja ni gotova stvar, ker bo Atena pač nudila najtrši odpor, saj gre za njen prestiž, obenem pa, da si ohrani vsaj drugo mesto v prvenstve* ni tabeli. Obeta se lepa in zanimiva tekma. — Vse za dolarjem. Poročali smo že opetovano, da je več prvovrstnih dunajskih igralcev podpisalo pogodbe za ameriška športna društva. Hakoan je na ta način iz« gubila dve tretjini svojega moštva. Dunaj* ski listi prjročajo, da bo tudi praško Spar* to njena turneja v Ameriko drago stala. Baje je Kolenaty, famozni krilec, že pod« pisal pogodbo za neki newyorski klub. Zdi se pa, da brdo dolarju sledili še drugi igralci. — Lahkoatletski meeting T. K. D. Atena. Jutri popoldne se vrši na igrišču SK Ilirija ženski lahkoatletski meeting, kate* rega priredi a^ilna AteiTa Na startu bomo imeli priliko videti poleg naših najboljših atletinj Tratnikove, Bernikove itd mnoge mlade mnogoobetajoče moči Atene in dru? gih klubov. Zanimanje za meeting je sploS* no, ter je pričakovati prvovrstnih rezulta« tov, za kar uam jamči dobra forma naših atletinj, ki so z velikimi uspehi nastopale ha številnih letošnjih prireditvah. Tekmo* vanje začne točno ob l j 16 uri. — Jury ja za lahkoatletski meeting T. K. D. Ati?na. Za jutrišnji meeting se na* prošajo sledeči gospodje za sodelovanje v jurvji: Gnidovec. Pevalek, Oblak, Baltesar, Smer^u, Stepišnik, Fröhlich, ga Polak, Ro* ter, Mahkovec, Bloudek, Betetto. Lukežič, Kandare. Sestanek juryje se vrši v soboto ob 15. uri na igrišču Ilirije. Vse imenovane gg. se naproša da se sigurno in točno od* zovejo. — T. K. D. Atena — Medmestna hazena tekma Ljublja* na*Zagreb se vrši 24. t. m. v Ljubljani. £Beiežnica KOLEDAR. Danes: Petek, a oktobra 1926; katoličani: Brigita; pravoslavni: 25. septembra, Evfrosimija; muslimani: 30. rebi-ul-evela 1345; židje: 30. tišri 5687. Jutri: Sobota, 9. oktobra 1926; katoličani: Dionizij; pravoslavni: 26. «epteenbra, Smrt ap. Jov.; muslimani: 1. rebi-ul-ahira 1345; židje: 1. mazhesrana. DANAŠNJE RIREDITVB. Kino M rtiča: >Ničevo<. Ljubljanski dvor: >Cmi pierolc. Kino Ideal: »Ona Loče njega«. DEZUR.XE LEKARNE. Danet: Bahovec; Ustar, Sv. Petra cesta; Jošt, Celovška cesta. Jutri: Sušnik, Marijin iig; Kuralt, Go-sposvetska cesta. Solare zaide dauea ob 17.29, vzide jutri ob 6.07 in zaide 17.J7. Mesec zakie du nos ob 18.31, vzide jutri ob S.22 in zaide ob 19. Pros ve ta — 'jrostovauje tenorista g. Jelačina ▼ Ljubljani. Ttnorist g. Mirko Jelačin je študiral na dunajskem konzervatoriju, nato pa se je napotil na nasvet znamenitega teuori-s ta Picea vera še v Prago k Pr^baski nadalje ut svoje »iudije. Leta 1921. je zicel nastopati v raznih operah in sicer jo bil flau češko družbe, ki je v tistem času prirejala operne predstave po raznih čeških mestih. V tej družbi je ostal leto dni, nakar je sprejel augažina v Aussigu na Češkem. Nato je šel v Nemčijo, kjer je bil angažiran v Lübe-ku in Oldenburgu ter zadnji dve =>ezoui v Köni^sbergu. Mnogo je tudi gostoval v raznih mestih Nemčije ter pel zlasti italijanski lirični in Mozartov repertoar. G. Jelačin gostuje v ljubljanski operi v nedeljo, Jue 10. t. m. Nastopi kot Janko v >Prodani nevesti c. — Koncert pianista g. Ivana Noča se vrši v petek dne 15. oktobra t. 1. ob 8. uri v Filharmoaični dvorani. Na programu so sledeči skladatelji: Mozart, Hummel, Uluck-Brahms, Beethoven, Chopin, Debirssy, Ravel, Liszt. Vstopnice v Matični knjigarni. — Koncert znamenitega vijollnskega virtuoza Zla tka Balokovlča bo v Ljubljani koncem meseca oktobra med 35. In 30. oktobrom. 2e danes sprejema Matična knjigarna prijave za sedeže. — Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani. Danes se poje po dolgem premoru nanovo naštudirana In tnscenlrana Verdijeva opera »Otnelloc S to predstavo. Ki se daje izven abonmaja, se otvorja nova operna sezona. Olavne partije pojejo: ga. Žaludova in Potučkova ter gg. Knlttl, Ho-Iodkov, Rümpel, Baaovec, Mohorič In MU-rovič. Režijo vodi g. Zd. Knlttl, dirigira g. A. Neffat. Nove dekoracije ]e naslikal V. Skrusny. — V nedeljo gostuje v Prodani nevesti — ki je nanovo tescenlrana po načrtih prof. Kisela, naS someščan g. Mfrko J e I a C i n v partljf Janka. ZBIRAJTE MIL0DARE ZA POPLAVLJENCE! Jyi?ž v soboto! Jutri v soboto! z železno roko (Götz von BerUch nge») Konumentalno! Veliiastno! Grandiiosnoi Isti igralci kot v velefilmu „Carlos in Elisabeta" Največji film sezije 1926/1^27. Jutri v soboto! Jutri v soboto! J:£3itrai kfno Matica« E3 Maurice Boue: 27 ti Roman i 44 — Pristani torej k steni, da izstopiva. Ribič stori po ukazu. Z enim skokom je Morlon iz čolna na ozki granitni stezi in pomaga še Noisyju, da se mu pridruži. Prijatelja se nato previdno in počasi napotita po stezi, pod katero je zijal brezdanji prepad. Z neizrekljivo previdnostjo dospeta slednjič do izhoda votline. Morlon leže na tla iri začna Upati okoli sebe, mereč obses: rova. ki se je odpiral pred njima. Bil je pravcati rov, tesen in jedva prehoden ter mu ni bilo videti konca. Nemogoče je bilo poKonci hoditi v njem: bilo je prostora komaj za enes:a človeka in še ta si je mo*el le po vseh štirih utirati pot. Morlon se zlekne na tla in se jame plaziti v rov. — Kaj zaboga vendar počenjaš? se zgrozi Noisy. — Saj vidiš; plazim se v rov! odgovori Morlon. — V rov? — Počemu ne? Mar se bojiš zame? se zasmeje Morlon. da se odbije od sten. — Kaj ne čutiš vlage, ki kaplja od sten? Mar te ni strah? — Ne boj se zame! Počakaj, da se vrnem. Pogledat grem le. Če ima ta rov kak^ izhod. Še predno je mogel Noisy svojemu prijatelju zabraniti, je Morlon že izginil v rovu. — Morlon! Morlon! Prijatelj dragi! zakriči tesnobno Noisy. * — Počakaj name, dokler se ne vrnem! odgovori iz rova pridušeni Morlo-nov glas. Ce mi bo sila. te bom že poklical na pomoč. Na svidenje! Noisy je obstal na mestu. Nekaj časa je pokojno vztrajal, toda slednjič ga je zmagal nemir. Legel je na tla in se jel plaziti skozi rov. v katerem je izginil I njegov prijatelj. Neprodorna tema je I vladala v žrelu in Noisv se je vsak hip } zadel ob vlažne, lepljive stene in udar-; jal z glavo v ostre, koničaste čeri, ki j so molele iz skalovja. Rov se je vedno bolj zoževal in slikar se je le z največjo težavo plazil dalje. Toda nakrat se je prehod razširil iti Noisy se je vzpel na noge. A tema je bi-o še vedno kakor v rogm in slikar ni videl niti pedi pred seboj. Čudna tesnoba ga je zgrabila za srce. — Morlon! zavpije nenadoma. Morlon, kje si? Iz dalje je prišel glas, ki ga je Noisy jedva spoznal, tako čudno zamolklo le odmeval od sten. — Ali si prišel za menoj? No. nič se ne boj, kar pogumno naorej. Dosoel sem do izhoda in naletel na novo votli- no. Tema je in ne vem preceniti njene velikosti. Zakaj nimava nobene bakije pri sebi! — Kje si? — Tu! — Kje? Noisy se je mogel zanašati le na uho. Oči mu v tej egiptovski temi niso mogls služiti. Slednjič sta se prijatelja našla. — Izključeno je nadaljevati pot, pravi Morlon. Nova jama, na katero sem naletel, nima. kolikor sem mogel dognati, nikakega izhoda. Treba bo, da se še enkrat vrneva in vzameva bakije seboj. Vendar se mi zdi, da leži neka tajnost na tej votlini — Kako si prišel do te domneve? vpraša začudeno Noisy. — Otipal sem v temi stvari, ki jih narava sama gotovo ni ustvarila... — Kake stvari? — Eno od njih sem vzel seboj in ti jo bom kasneje pokazal. Ce se ne motim, je nekaka sekira, kakršno rabijo mornarji na ladjah. — Iz tega sklepam, da so se tod mudili že drugi ljudje pred nama. A ostaviva zdaj ta vlažni kraj. Saj dokler sva brez luči, je itak sleherno raziskovanje povsem nesmiselno. Prijatelja se zlekneta na tla in se ja-meta plaziti nazaj po rovu. po katerem sta prišla. Ribič ju je čakal. — Vidiš, da nagovori Morlon z ve- selim nasmehom, vrnila sva se živa, čeprav si trdil, da se še nihče ni vrnil od tam. — Res je; toda bojim se. da ponoči ne bi šlo tako lahko. — In zakaj meniš, da ne? — Pravijo, da je v teh votlinah neko skrivališče... — Pa menda nimaš v mislih »Stra-hovalca duplin«? — Mogoče, odvrne ribič in zmigne pomen!jivo z rameni. — No, o tem se hočem še danes prepričati, meni prostodušno Morlon. Kako ti je ime? — Noel Pen Arcken. — Dobro torej, Noel Pen Arcken. Danes ponoči naju povedes v jamo in videl boš, da se bova vrnila prav tako jciva in nepoškodovana, kakor sva se ravnokar vrnila brez najmanjše nezgode. — Danes ponoči da vaju povedem v jame! Ne, nikdar! — Plačala te bova dobro! — Ne, ne za noben denar ne tvegam svojega življenja! — Ne boj se, saj ne pojdeš sam. — Gospod imam ženo In tU otroke. Ne morem ... — Ne boj se, ti pravim. Dokazala sva ti že, da* nisva kakor drugi ljudje: saj si videl, da sva se vrnila, odkoder se še nihče ni vrnil pred nama. — To je res, ali... — Plačala ti bova, kolikor boš zahteval! Pristani! — Naj bo, hočem vaju prepeljati ali pod enim pogojem! — Pod katerim? — Da se smem, čim vaju pripeljem do vhoda v rov, umakniti s svojim čolnom daleč proč od jame. — A kako naj se potem midva vrneva brez prevoznika? — Čakal vaju bom na dotičnem mestu in če se tudi topot tako srečno vrneta kakor prvič, vama ie treba le poklicati me. in takoj bom na mestu .. . Ce pa se ne povrneta do zore, se odpeljem s svojim čolnom v pristanišče. Velja? — Velja Zdi se. da te navdaja mogočen strah pred »Strahovalcem duplin« ! — Povedal sem vam že, gospod da imam doma ženo in tri otroke. Človek pa, ki sta ga imenovali, je močan in njegova roka seže daleč. — Prav imaš. Noel Pen Arcken. Bova že gledala, da opraviva svoj posel tako. da ne boš ti zavoljo naju trpel. Zdaj pa naju odpeljj v pristan! Prijatelja sta zopet stopila v Čoln. Noel se je uprl v vesla in lagotno je zdrknila barka čez pokojno morsko gladino. Toda ribič ie ni krmaril do isti poti, kjer so prišli do iam. nego io ie zavil v stran. — Kam pa naju pelješ? vpraša Noisy, kl se mt y hitre poroda snmnja. 0923 fctev. 22Q aSLOVEXSKI NARP D» dne 9. oktobra 1926. Stran 3. Dnevne vesti. ^ Liabijant, dne 8. oktobra 1926. — Kle ie resnica? Današnji »Slovenec« priobčuje notico, v kateri pravi, da je uredništvo pooblaščeno izjaviti, da g. Dra-gotin Korošec ni izstopil iz SLS in da on ni poslal listom omenjenega »Obvestila«. Ker je izšlo obvestilo o Izstopu g. Korošca, zidarskega mojstra in stavbnega podjetnika v Gorenjah, pošta Rečica ob Paki, tudi v uašem listu, smo primorani to zadevo pojasniti. V našem uredništvu ie na razpolago dopisnica z doslovnim obvestilom o izstopu g. Korošca iz SLS, kakor je bilo pred dnevi v našem listu objavljeno. Na dopisnici sta dva pečata g. Dragotina Korošca, kakršne rabijo pri dopisovanju vsa podjetja. Mogoče je torej dvoje: AH si le g. Korošec pozneje premislil ali pa si ie nekdo prilastil njegovo štampiljko. V prvem slučaju pričakujemo od g. Korošca toliko moralnega čuta, da bo to zadevo javno pojasnil, v drugem pa opozarjamo oblasti, naj krivca izslede in eksemplarično kaznujejo. — Reorganizacija prometnega ministrstva. V pro.netnem ministrstvu je bilo te dni v zadevi reorganizacije železnišk, službe definitiv :io sklenjeno, da se pri oblastnih železniških direkcijah zniža Število posameznih oddelkov od 8 na 5. Uradniki re-dneiranih oddelkov bodo stavljeni na razpoloženje. V generalni direkciji železnic se ]?oco centralizirali pri direkcijan ukinjeni oddelki kot kontrola dohodkov, računska kontrola itd., dočim bodo nekateri oddelki popolnoma opuščeni, odnosno fuzionirani z drugimi. Nasprotno pa se bo zunanja pro-frema služba kolikor mogoče dekoncentri-rala. — Nova srezka sodišča. Kakor poročajo beogradski listi, bo na prihodnjem zasedanju Narodne skupščine sprejet zakon o srezkih sodiščih, ki bo takoj nato stopil v veljavo. Ustanovitev v tem zakonu pred-vldevanih srezkih sodišč se bo izvršila srepnjema in sicer najprej v okrajih, ki bodo stavili na razpolago potrebne uradne prostore. — Netaktnost našega pariškega poslaništva. Pri pogrebu gospodične Smiljane, hčerke Sv. Pribičeviča, je prišlo do netaktnega incidenta, ki ga je zakrivilo naše pariško poslaništvo. Kralj Aleksander in kraljica sta naročila poslaništvu, naj položi v njihovem imenu na krsto gdčne. Smiljane venec Mesto pravilnega napisa pa je trak nosi! sledeče besedilo: »Leurs Majestes le roi et la reine de Serble« (Veličanstvi kralj in kraljica Srbije). Netaktno postopanje organov pariškega poslaništva je vzbudilo v celokupni jugoslovenski koloniji v Parizu veliko nevoljo. —: Zaključek vidovdanskih dogodkor v Prešernovi ulici. Radi težkega incidenla, ki «e je odigral letos na Vid o vdan 28. junija v Prešernovi ulici med policijo in nekaterimi clavi Orjune izven Slovenije, je bila uvedena sodna kazenska preiskava na podlagi ovadbo ljubljanske policije. Prvotno je bilo aretiranih in odvedenih v preiskovalne zapore deželnega sodišča tudi več Orjunatev iz Vojvodine in Beograda. Ovadeni pa so bili tudi nekateri Člani Orjune iz Slovenije, 7 po Številu. Kakor doznavarno, je kazenska preiskava proti Orjunašem Iz Slovenije popolnoma ustavljena. Nekateri Orjunaši iz Vojvodine in Beograda pa so obtoženi le radi prestopka zakona o prepovedi uosenja orožja. Razprava proli tem Orjunašem se vrši začetkom meseca decembra v Ljubljani. »Slovenski Narode je takoj po ueodnem spopadu poudarjal, da slovenska *Orjuna^ ni bila udeležena pri tem dogodku — Iz zdravniške službe. Dr. Anton Cede je imenovan za sreskega sanitetnega referenta za srez Laško, dr. Gabrijela Železnik pa za zdravnico-volonterko v sploSni bolnici v Mariboru. — Objare »Uradnega Lista-. »Uradni List: z dne 6. oktobra 1026 objavlja razne uredbe centralne vlade kakor tudi razglase velikih županov ljubljanske in mariborske oblasti. Objavljena je uredba minibtra za jav-ua dela, na podlagi katere ee spajata v svrho olajšanja administracije in prihranitve izdatkov ekonomski in računski oddelek v en oddelek pod uradnim naslovom: Uačunsko odelenje ministrstva gradjevina. Objavljen je seznam strojev in strojnih delov, ki se izdelujejo v kraljevini SHS. — Razpisane službe. Razpisana je služba -okrožnega zdravnika za Kočevje. Prošnje jo 15. oktobra na velikega župana ljubljanske oblaeti. — Pouk francoskega jezika v Kranja se bo vršil letos v Francoskem krožku v Kranju po trikrat na teden v večernih urah. Tečaj je namenjen začetnikom. Poučeval bo prof. Marinko. Pouk se bo vršil v gimnaziji. Prvi sestanek vseh, ki se nameravajo udeleževati tega tečaja, je določen v petek, 15. t. ni. v gimnaziji (I. nadetr.) ob 6. uri zvečer. Tam se bodo udeleženci zapisali in se bodo v skupnem dogovoru določili dnevi pouka. Ckoviua znaša samo 20 Din mesečno za vsakega udeleženca. Na tečaj se opozarjajo trgovci, obrtniki, privatni nameščenci, uradniki in uradnice. Tečaj je javen in se ga lahko vsak udeleži. Knjižnica Francoskega krožka šteje nad 500 knjig najrazličnejše vsebine, odprta je do nadaljnega vsako sredo popoldne od 5. do 6. ure. — Državna deška in dekliška meščanska ^»la na Jesenieah je priredila meseca junija t. 1. prvo veliko solako akademijo, ki sta jo s pomočjo nekaterih drugih članov učiteljskega zbora vodila gg. strokovna učitelja Rudolf Bratok in Alojzij Habič. Cisti dobiček znaša 2020 Din, ki se je porabil za nabavo šolskih knjig ubožnim učencem. — Vtem, ki 90 na kakršenkoli način pripomogli, da Je akademija tako lepo uspela, izreka ravnateljstvo na ji skrene jšo zahvalo. — Strelska tekma v Zagrebu. Povodom SOletnice Jugoslov. šnmarskega udru-ženja se vrši dne 9. in 10. oktobra L l. v Maksimiru velika strelska tekma In sicer Prvi dan od 14. do 17. ure, drugi dan na od 9- do 12. ure in od 14. do 17. Na* de so izredno dragocene, n. pr. Porgeron - dvo-cevka, v vrednosti 12.000 Din, trocevka z daljnogledom, v vrednosti 14.000 Din itd. Poživljamo slovenske lovce in strelce, da se te tekme udeleže. Pojasnila v pisarni podpisanega. — Dr. Ivan Lovrenčič, predsednik SLD.f Tavčarjeva ulica 12. —2' Statistika izseljencev. Na podlagi uradnopolicijske kontrole je . ugotovljeno, da so meseca septembra t. 1. ljubljanske poslovalnice parobroduih družb odposlale v Ameriko 126 oseb. — Zanimivo in za presojo socijalnega položaja našega poljedelca značilno statistiko razpošilja sedaj izseljeni-ški komisarijat v Zagrebu glede števila izseljencev v mesecu marcu t. L. Celokupno se je izselilo 2587 oseb, od teh največ poljedelcev (1803). V ogromnem številu se poljedelci selijo v Kanado (nad 1300). Ta statistika jasno govori o socijalui krizi, ki je nastopila za kmetovalce v naSi Izključno agrar-ui državi. O tej statistiki priobčimo prihodnje dni nekatere značilnejše podatke. — Pomoč poplavljencem v Škofu Loki in Poljanski dolini. Kakor nam poročajo, je kot prvo nujno pomoč po poplavi težko prizadetim daroval oblastni odbor Rdečega križa Din 10.000, kojo svoto sta 5. t. m. razdelila gg srezki poglavar v Kranju skupno s predsednikom krajevnega odbora Rdečega križa v Škotji Loki Avgustom Blazniko.ri v navzočnosti županov, 34 najpotrebnejšim strankam in sicer v občinah Škofja Loka, Sora, Zminec, Poljane, Gorenja vas in Oselica. Oblastni odbor Rdečega knža v Ljubljani iu krajevni odbor v Kranju sta dalje nabrala dva zaboja obleke In perila, ki se bo prihodnji teden razdelila med prizadete. Delo, ki ga vrši Rdeči križ v prid ponesrečenim, je vredno vsega priznanja in je želeti, da ga pri nabiranju darov vsak po svo;i možnosti kar na.Hzdatne-je podpira — Pozor na dolarske falzifikate! Glasom ugotovitve državnih oblasti so se pojavili v naši državi številni dolarski falzifi-Irati, zlasti bankovci po 1, 5, 10 in 20 dolarjev. Palzifikati so deloma zelo dobro izdelani in jih Je težko ločiti od pravih. Nekateri pa se spoznajo že na prvi pogled. Domneva se, da so talzifikati vtihotapljeni iz inozemstva. — Statistika bolnikov v Sloveniji. Uradna statistika o stauju bolnikov v bolnicah Slovenije navaja, da je bilo dne 18. septembra t. 1. v vseh bolnicah 2S99 bolnikov. Po posameznih bolnicah jih je bilo: v splošni bolnici v Ljubljani 544, v bolnici za ženske bolezni v Ljubljani 96, v bolnici za duševne bolezni v Ljubljani 259, v blaznici-hiralnici v Ljubljani 229, v bolnici za duševne bolezni na studencu 408, v splošni bolnici v .Mariboru 303, v javni bolnici v Celju 202, ostali bolniki odpadejo na druge bolnice v Sloveniji. — Slovenko - esperantske slovnice se še lahko naroče pri klubu esperantistov v Ljubljani, Narodna kavarna. Dobe se tudi v vseh tukajšnjih knjigarnan. Cena 20 Din. — Predavanja Z. K. D. Ljubljana. V soboto 9. t. m. predavajo: V Jesenicah ob 20.: dr. Stojan B a j i č o temi: »»Kaj je in kaj hoče komunizem.« — V Novem mestu ob 16.: g. prof. Dolžan o temi: »Kako je nastal svet.« — V S k olj I Lo-k i ob 20.30: g. dr. 1. F e I i a c h e r: *0 koroškem plebiscitu in življenju Slovencev v Avstriji«. — V nedeljo 10. t. m. predavajo: V Rovtah ob 15.: g. Šimnovec: »o preganjanju in zatiranju Slovencev v Italiji«. — Sodražici ob 15. g. Majcen o temi: »Država in cerkev — politika in vera. — V Sodražici ob 16.: zdravnik — V P o d z e m 1 j u ob 7. zjutraj: J. S t r e-kelj: »o vinogradništvu in kletarstvu«.— V Grada cu ob H.: isti predavatelj o isti temi. — Dober plen žeparja. Iz Sp- Ötajerske se je peljal v Ljubljano neki premožnejši £a 50.000 Din v iooo dinarskih bankovcih. Med vožnjo je mož nekoliko zadremal, in to je bilo zanj usodno. Ko se je namreč pripekal do Ljubljane, kjer je izstopil in odšel v bližnjo kavarno, je šele opazil, da mu je ukradel med vožnjo neznan žepar iz žepa listnico, in sirer ono. v kateri je Imel 50.000 Din, kakor bi dobro vedel, v kateri listnici je večja vsota. Zjokal se je mož v kavarni, kajti izguba take vsoie pomeni za marsikoga popolno propast. — ZLATA KNJIGA BALKAN*FIL* MA. K našemu članku od 29. septembra pod zgorniim naslovom, da igrajo v filmu «r:RNI PIEROT» isralei: Harry Piel, Dary Helm, Ilona Karolovna m v filmu «CRNI OREL» igralci: Vilma.Bankv, Rodolfo Va. lentino. 17 —Ij Državna izpraševalna komisija za osnovne šole v Ljubljani. Prosvetni minister je imenoval državno izpraševalno komisijo za osnovne šo!e v Ljubljani. Za podpredsednika komisije je imenovan Ludovik V a z z a z, profesor na moškem učiteljišču, za člana pa sta Imenovana: Ludovik Mlakar in Adolf Lapajne, profesorja na moškem učiteljišču v Ljubljani. —Ij Iz gledališke pisarne. Gledališka uprava nam pošilja sledeče pojasnilo: Premiera Jules Romainsove komedije »Dr. Knock« se jc pričela s JOminutno zamudo, ker g. Lipah, ki sodeluje že v prvem aktu, zaradi bolezni ni mogel pravočasno priti v gledališče. Zdravniško spričevalo potrjuje, da Je g. Lipah že deli časa bolan ter da te dobil v kritičnem času hude napade s krči. Zakasnitev po zdravnikovi tejavl nI njegova krivda. —Ij Zanimivosti t ljubljanskega trga. Današnji običajni ribji trg ob petkih je bil bogatejše založen z ribami kakor pretekli teden neposredno po poplavah. Cene neizpre-menjene. Bilo je precej ščuk, postrvi in drugih rib. Na trgu je bilo mnogo žab. Cene po 1 do 1.50 Din. Zanimivo je, da so bili še se- daj v oktobru ua prodaj raki po 1.50 Din. Na trgu Je sedaj tvelo mnogo domačega dobrega sadja, kakor jabolk, hrušk in grozdja U metliškega okraje. Belokranjice v pestrih narodnih nošah prinašajo na trg mnogo belega in črnega grozdja, ki ga prodajajo oo 7 do 8 Din kg. Na trgu je zadnje dni »elo mnogo gob, zlasti takozvanih ajdovih j urokov in lisičk. Gobe prinašajo na trg zlasti kmetice z Gorenjske, iz okolice Smlednika in Vodic Jurčki so primerno dragi. Kos po 8 Din in več. Lisičke merica po 2 Din. Na trgu je mnogo domačih breskev po 5 Din kg. Posebna zanimivost velikega mesečnega trga v sredo je bila, da sta dva varaždinska kmeta prignala v Ljubljano nad 800 puranov, ki sta jih kaj hitro prodala. Cene so bile od 60 do 85 Din. —Ij Cercle Francais še vedno sprejema nove frekventante za vse svoje učne tečaje francoskega jezika. Mesečna učnina znaša za obisk vseh tečajev za odrasle le 25 dinarjev, za mladinska tečaja (otroški vrtec) za dečke do 12. in deklice do 14. leta pa 60 Din. Ustmcne prijave sprejema služitelj J. Hnžgar na tehnični srednji šoli vsak dan, izvzemši soboto, ob 18. pred začetkom pouka, za mladinska tečaja na Mladiki pa ga. prof. Wirgier, odnosno voditeljica tečaja ga. Arzenjeva v poslopju Mladike vsak dan od 15. do pol 17. Eventualna pojasnila pa daje knjižničar francoskega Instituta v Narodnem domu pritličje, desno, vsak dan od 15. do 17. ure. —Ij Vreme. Včeraj 7. t. m. je ob 21. kazal barometer 7G6.2, termometer 13.5 C, vlažnost 74 odstotkov. Danes ob 7. zjutraj barometer 768, termometer 7 C, vlažnost 100 odstotkov. Dopoldne megleno. Opoldne barometer 766, termometer 18 C, vlažnost 96 odstotkov. Opoldne na jugozapadu oblačno. Dunajska vremenska poročila napoveduje jo v enem ali dveh dneh — padavine. —Ij Zadruga pekov v Ljubljani naznanja vsem članom tužno vest, da je zaslužni dolgoletni tajnik g. Franc Poljšak preminul. Pogreb se bo vršil v soboto dne 9. oktobra ob 3. popoldne, Sv. Petra cesta štev. 40 Načelstvo zadruge poziva vse člane, da se ga po možnosti udeleže. 917n —Ij Klub esperantistov v Ljubljani je o tvoril tečaje z* začetnike. Kdor se želi še prijaviti, se lanko zglasi v petek ob pol 20. v šentjakobski šoli. Učnina 15 Din mesečno, za dijake 10 Din. 914n —Ij Zadruga sobo - črkoslikarjev, pleskarjev In ličarjev sporoča, da se vrše redne vajeniške preizkušnje v tekočem mesecu. Xekolkovane prošnje Je vložiti do 15. t. m. pri zadružnem načelniku. Rimska cesta štev. 16. 910n —Ij Veliko vinsko trgatev priredi Udruženje vojnih invalidov, krajevni odbor v Ljubljani, v soboto dne 9. oktobra t. 1. v restavraciji g. Mikliča v Kolodvorski ulici. Začetek ob 20. uri. — Kdor se hoče neprisiljeno nasmejati in zabavati, naj ne zamudi pesetiii to trgatev. Pričakujemo vsestranskega obiska v zabavo došlim in v pomoč podpornemu skladu vojnih žrtev. —Ij Občni zbor Glasbene Čitalnice v Ljubljani se vrši dne 21. oktobra 1926 ob 8. uri zvečer v dvorani Glasbene Matice. — Dnevni red: Nagovor predsednika. Poročilo tajnika. Poročilo blagajnika. Volitve. Slučajnosti. — Odbor. —Ij Občni zbor orkestralnega društva Glasbene Matice v Ljubljani se vrši dne 25. oktobra 1926 ob 8. uri zvečer v dvorani Glasbene Matice. Dnevni red: Nagovor predsednika. Poročilo tajnika. Poročilo blagajnika. Volitve. Slučajnosti. — Odbor. —Ij Plesno šolo otvori Olepševalno društvo v Rožni dolini v nedeljo dne 10. t. m v salonu restavracije na Strelišču pod Rožnikom. Plesne vaje se bodo vršile redno vsako nedeljo in praznik ob 3. popoldne. —Ij O. O. SDS. v Ljubljani poživlja vse člane ljubljanskih političnih društev S. D. S., da se polnoštevilno udeleže pogreaa našega odličnega umrlega člana šentpeter-skega političnega društva g. Franjo Poljšaka, ki se vrši v soboto 9 t. m. ob 3. uri pop^Mne iz hi^e žatnstf na Sv. Petra c. 40. Mi ni vse eno, Če dama predno si k p: blago za pl išč, stopi h tvrdki FRAN LUK1Č in og eda Vrasne damske pla Če? Gotovo ga bo kupHa, ker bo videla, da ji tako elegantno ne more nihče izvršiti. —Ij Nove razglednice Ljubljane. V samozaložbi ljubljanskega fotografa Jožeta Kramariča, Florijanska ulica 22, je izšla lična serija razglednic Iz Ljubljane. Razglednice so Izdelane v bakrorlsku ter so zelo okusno in lično opremljene. Vsaka'serija obsega osem razglednic In sicer: Motiv z grada. — Trg Tabor, Sokolski dom. — Turjaški trg In grad. — Severovzhodni del mesta. — Vzhodni del mesta. — Stolnica. — Cerkev sv. Jožefa in Razgled z grada. Razglednice, ki se po svoji izdelavi In okusni izbiri motivov lahko kosajo z vsakim tovrstnim Izdelkom, se dobe v vseh papirnih trgovinah in trafikah; naročalo pa se lahko tudi pri založniku Plorijanska ulica 22. —Ij Dramska sekcija jugoslov. naprednega akademskega druSta »Jadran« otvori svojo sezono z gostovanjem na sokolskem odru na Viču v nedeljo 10. oktobra ob 8. url zvečer. Vprlzori se zabavna Cankarjeva farsa v treh dejanjih »Pohujšanje v dolini šentflorijanskl«. Neusmiljeni In ven* dar nad vse pravični bifi Cankarjev razgali v tem delu vso hinavščino rodoljubov la doline šentflorijanske. Delo Je popolnoma nanovo naštudirano. Na Viču vlada za predstavo veliko zanimanje. Začetek ob 8. —1) Politično In gospodarsko društvo za ientpeterskl In kolodvorski okraj poživlja svoje člane, da se v čimvečjetn številu udeleže pogreba društvenega tajnika Prana Poljšaka jutri v soboto ob 3. popolne. Zbiranje članov pred hišo žalosti. —ij Plesna šola »Atene«. S tresočo nego in utripajočim srcem stopajo vse one mladenke v dvorano k raznim plesnim vajam maturantov, srednjih tehnikov, učlte-Ijiičnikov itd., ki niso bile deležne v pravem času potrebne priprave za ples. Pri . današnji otvoritvi dijaških plesnih vaj že pleše vsa mladina in gg. plesni učitelji podajajo povsem novo tvarino, ki zahteva že nekaj predznanja, potrebne gibčnosti in gracije. Živimo pa tudi v času poudarjene telesne kulture\ ki smatra plesno udejstvo-vanje kot prispevek k vzdrževanju svojega zdravja in ne samo kot zabavo. Opozarjamo na vpisovanje plesne šole »Atene« v soboto v Narodnem domu. —Ij Hud konj. Kuharica Rezika iiremer je ila po Krekovem trgu mimo konja, vpre-ženega v kmečki voz. Konj Jo ie nepričakovano prijel za levi rokav, ji raztrgal jopico ter jo precej močno vzgriznil v komolec. Konj je last posestnika Franceta Pre-sednika iz Smlednika, ki je y>r peljal svoje poljedelske pridelke na trg. —Ij Dr. Avraraovič se ie vrnil iu zopet redno ordinira od 9. do 11. dopoldne in od 2. do 4. popoldne Aleksandrova cesta 7. vhod Beethovnova ulica 9-1. —Ij Ali Je potrebno, da stopajo gg. maturanti svojim gospodičnam pri plesu neokretno* na lične čeveljčke ter se odlikujejo z izvestno nerodnostjo ua parketu, v salonu, na cestnih hodnikih, pri pozdravu itd.? V Ljubljani nikakor ne, ko imamo vendar pri »Aten;« tečaje za dečke, ki pravočasno (zlikajo vse pomanjkljivosti v kretaniu in nastopu. Starši, prečitajte pazljivo razglas plesne šole »Atene«, ki vrši vpisovanje v Narodnem domu. Vpisovanje k plesnim tečajem »Atene« se vrši v soboto dne 9. t. m. od 6. do pol 8. ure v Narodnem domu. 921 —Ij Drobna policijska kronika. Reki Jakob je nocoj po ulicah razgrajal in prepeval: »Odrin, odrin od kraja prec«. Zato so ga pretirali in odpeljali v hladilnico na policijskem ravnateljstvu. — Prijavljena je tatvina gotovine v znesku 100 Din, nekdo je ]>a ukradel kuharici na Vodnikovem trgu škaf in lonec. Bilo je vec izgredov, neki Viktor pa je celo nadlegoval oskrbnico javnega stranišča. — Prijavljeni so trije slučaji pasjega koiituinsra. 3 prestopki policijske ure in 0 prestopkov ce^lno-policij-kega reda. —Ij Telesna poškodba. Brezobzirnost nekaterih kolesarjev napram pasa&tom je notorična. Tudi nekatere koleearice ne ujvv števajo predpisov voznega reda in kolescri-jo, kakor se jim zljubi. Zato se pripeti toliko nezgod in poškodb. Včeraj je ua Dunajski cesti vsled neprevidne vežnje podrla s kolesom na tla Slletnega starčka Ferda Turno učenka meščanske Šole Angelica Br. Pri tem je dobil starček poškodbe po praih in na sencih. Poškodbe so riecejšnje. —Ij Tatvina električnega kabla. V skladišču ljubljanske mestne elektrarne je nekdo ukradel večjo količino električnega kabla v vrednosti 1000 Din. Tatu so na sledu. Mednarodni Iz Maribora —m Razlaga no?ega stanovanjskega zakona. Društvo stanovanjskih najemnikov sklicuje za soboto dno 9. t. m. ob 20. uri v malo akzinsko dvorano javno sejo, ua kateri ee bo razlagal novi stanovanjski zakon. Dostop k tej seji imajo vsi Člani društva. Ker prinaša novi stanovanjski zakon mnogo sprememb, je za vsakega najemnika koristno, la se o tem pravočasno pouči. —m Splošua behtifa v 31ariboru je nujno potrebna razširjenja. Skoraj skozi vse leto bo vsi oddelki prenapolnjeni. Posebno občutno pa je pomaujk uije primernega oddelka za nalezljive bolezni. Obstoji sicer izolirana baraka, toda ta je vedno tako prenapolnje-ua, da se bolniki, ki okrevajo na eni bolezni, cesto ua lezejo druge. Te dni so pričeli z zunanjim popravilom poslopja. Poslopje je bilo res že potrebuo popravila, a še bolj potrebna bi bila kanalizacija bolnice. Na sramoto mariborskega mesta namreč bolnica do danes še ni kanalizirana. O tem se je Že večkrat govorilo in pisalo, toda država noče nositi stroškov, občina se jih pa tudi brani. Menda ne bo preostajalo drugega, neuo da bo moralo vodstvo bolnica apelirati na javno dobrodelnost. —m Nedeljski tečaji za šivanje. Mariborsko žensko društvo priredi v zimski dobi nedeljske tečaje za šivanje obleke in perila. Ti tečaji so uamenjeui zlasti služkinjam in siromašnim dekletom, ki nimajo prilike, da bi se tega drugod naučile. Prijave sprejema trgovina Zlata Brivnik v Slovenski ulici. Tečaj prične v nedeljo dne 10. oktobra ob 14. uri v državnem ženskem učiteljišču. —m Podaljšanje davžcine ua torornino. Zadnji Uradni liet objavlja naredbo velikega župana mariborske oblasti, s katero se podaljšuje veljavnost občinske davščine na torornino, ki se steka v gradbeni fond mestne občine. Podaljšanje velja do 31. decembra 1926. tz Celja —c Občinska davščina na vozila v občim Celje - Okolica. Občina Celje - Okolica bo po narodni velikega župana mariborsko oblasti z dne -2'2. septembra 1926 pobirala m koledarsko leto 1926 sledečo davščine na vozila: od enovprežne konjske ekvipaže v zasebni posesti 125 Din, od dvovprežnih letnih 200 Din, od osebnih avtomobilov do vštetih 30 HP letnih 500 Din, uad 80 UP 750 Din, nad 3 tone 1500 Diu, od motocikelnov letnih 100 Diu, od bicikeljnov s pomožnim motorjem letnih .r>0 Din, vd navadnih, bicikelnov letnih 3 Din. Vsak lastnik je dolžan svoje davku zavezano vozilo prijaviti župan*lvu v 14 dneh, to je najkasneje do 25. oktobra. Vsako kasnejšo prodajo ali nakup vozila je prijaviti županstvu v 14 dneh. _c Znižanje toka za električni pogon. Mestna elektrarna je odredila, da morajo lastniki električnih motorjev od 3 HP nabaviti števso za slepi tok. Cena za motorni pogon se je znižala ckI 8.50 na 8 Din. _c Jugoslovenska Matica, podružnica t Celju, priredi v soboto ob 20. uri v gornjih prostorih veliko slavnpst v spomin obletnice plebiscita na Koroškem. Spored je izbran in je pričakovati obilne udeležbe. —c Sprememba posest*. Ravnatelj Slavenske banke g. Hano Cgorevc svoje, od gospe Jarraer kupljene vile nI prodal tvrdki Rakusch, kakor so listi poročali, temveč tovarnarju Westenu, istotako nI kupil Jarmerjeve žage Blaž Sodln, ampak tvrdka Westen. n a j b ol js krona< v roke, a dobil je ni kot krono, temveč kot dinar! Zakaj enake velikosti in približno iste debelosti je kot naš sedanji kovani dinar. Zakaj se stvar ni bolje preudarila? In kaj bo zdaj s tem denarjem? Ali naj bo vedno samo shranjen? Enkrat se bo morala stvar pojasniti! Ako ni drugače, naj se danes prelije! Kakor videti, se izgubi ne da izogniti. V bodoče pa treba pa5 večje previdnosti! Da bi imeli še dolgo sedanji poldinarski novec kot najnovejši denar v prometu, pač ne gre. Konzument trpi pri tem preveliko škodo. Trpel jo je že prej, ko smo imeli papirnat denar po 55 par (papirnate krone), zakaj, ker manjšega drobiža ni bilo, se je smatralo za samo ob sebi umevno, da je trgovec obrtnik ali kdorkoli že, ono, kar bi bil imel izplačati izpod 25 par, enostavno obdržal. Pri večjih računih je bilo to res la malenkost, kaj drugega pa je, če moraš trpeti, da ti pri kupovanju življenjskih potrebščin dan na dan na ta način prikrajšujejo. To ni nič drugega nego neke vrste podražitev! Še najugodnejša je stvar za konzumenta seveda sedaj, ko niti novca po 25 par nimamo več! Tu treba ustvariti remeduro! Pri Lahih vsak centezimo nekaj zaleže in vsakdo gleda, da ga tudi res dobi, ako mu gre,, zakaj bi Sli baŠ mi tako prezirljivo preko takih stvari? Sicer je pa to tudi v moralnem pogledu škodljivo. K varčnosti in primernemu spoštovanju vrednosti denarja se na ta način gotovo nihče ne navaja! Želeti je torej, da se napravi v tem pogledu čim prej red! —nik. —g Jugoslavija in srednjeevropski želei-ni kartel. Pred 10. dnevi se je vršite na Dunaju konferenca zastopnikov srednjeevropske železne industrije. Jugoslavijo je z-isto-pida Kranjska industrijska družba, Avstrijo Alpine-Montan, CeSkoalOVSiko Ceškl železni kartel, Madžarsko Kyma - Murauy in Runiu-cijo Železna industrija v Resici. Na tej konferenci ni prišlo do definitivnih oklepov, značilno pa je, da so vse imenovano skupine poslale svoje delegate v Pariz v tvrho razgovorov z zastopniki zapadno-evro^kecra železnega kartela. V poučenih krogu se zatrjuje, da je ustanovitev srednjeevropski-železniškega kartela gotova stvar. —g Likvidacija Morpuske^a podjetji*. Težka gospodarska kriza se odraza v Sloveniji zlasti v ustavitvi obratov, kateri slede sedaj vedno pogosteje popolne likvidacije podjetij. Te dni je stopila v likvidacijo >Pr-va jugoslovenska tovarna igralnih kart z o. z. v Ljubljani*. Podjetje je bilo ustanovljen d pred 6 leti z namenom, da s Basom izpodrine / domaČega trga inozemske proizvode. Toda ta poizkus ni uspel in podjetje je bilo ■od j prisiljeno, da ustavi obrat in likvidira. Tako bodo na našem trgu igralnih kart sope* zagDspodarili izključno inozemski proizvodi —g Za izboljšanje kvalitete izvozne::* rita. Z ozirom na vedno večjo konkurenco mednarodnem žitnem trgu postaja vpraSa-nje našega izvoznega žita vedno bolj perečo. Te dni se je vršila v Beogradu konferenci izvoznicarjev, na kateri se je razpravljalo o merah, ki naj se podvzamejo, da zamori: nas žitni produkt uspešno konkurirati m i mednarodnem trgu. Predvsem se je izkaz..! > potrebno izboljšati kvaliteto našega izvoznega žita. Posebna komisija strookvnjao!<\ bo izdelala točne posroje, pod katerimi bo dopuščen izvozj žita. Zlasti se bo gledalo na to, da ee izvaža res le prvovrsten pridelek. Za izvoz določeno žito ne sme biti težje o i 70 kg, primesi ne smejo presegati 2 od-t. Borzna uzanca se poviša na 76. Na vseh izvoznih postajah ae bo vršila natančna kontrola. —g Dobave. Ekonomsko oddelenje d;-rekcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 12 oktobra t. 1. ponudbe za dobavo kopalnih gob: do 15. oktobra t. t za dobavo raznega čistilnega materijala in medeninaste žice Pogoji so pri imcnovane.n odelenin vsak delavnik od 10. do 12. ore na vpogled. — V pisarni artiljerijske radi-onice Dravske divizijske oblasti v Ljubljani se bodo sklenile direktne pogodbe in sicer dne 14. oktobra t. 1. za dobavo materijala za barvanje, dne 15. oktobra t. I. za dobavo broiizenih palic in duš; dne 16. oktobra t. 1. za dobavo likanca. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: dne 26. oktobra pri direkciji državnih železnic v Ljubljar.i glede dobave strojnega peska, svetlopisnc-ga papirja »Ozalid« papirja in amonijako-vega cveta. — Dne 28. oktobra t. 1. pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave modre galice. — Dne 30. oktobra t. 1. pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave klosetov za osebne vagone. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled. ZBIRAJTE MILO!)ARE ZA POPLAVLJENCE! Kdor takoj da, dvakrat da! Zadruga pekov v Ljubljani naznanja vsem svojim članom mžno vest, da je nje dolgoletni tajnik, gospod Fran Poljšak danes ob 1. uri Pogreb se žalosti Sv. Petra cesta št. 40. preminul, vrši v soboto ob 3. pop. iz hiše V LJubljani, dne 7. septembra 1926. 2889 N.čeUtvo ZAHVALA. Za mnogoštevilne izraze globokega sožalja k> sem jih prejela ob izgubi mojega soproga JOSIPA HVALA za poklonjeno krasno cvetje in vence ter za mno-gobrojno čaščeče spremstvo na njega zadnji poti se vsem najprisrčneje zahvaljujem. Posebna zahvala pa bodi izrečena čč. gg. duhovnikom za tolažilne obiske v njegovi bolezni in uglednemu pevskemu društvu »Slavec* za ganljivi žalostinki. Vsem še enkrat iskrena hvala. V Ljubljani, dne 7. oktobra 1926. rasi Hvala ta vsa vstalo 2884 Hišo ali vilo v mestu ali na periferiji mesta kupim. — Ponud* be z navedbo cene pod •Hiša/2871» na upravo •Slov. Naroda». Zastopnike proti mesečni nagradi 1500 frankov iščemo za takoj. Najsigurnejše ko* misije. — Societs «Lirpi* nis» a Monteaarchio (Ita* lis) 2869 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, rlek trično razsvetljavo ter zajtrkom — oddam ta* koj enemu sli dvema gospodoma, — Naslov po* ve uprsvs »Slovenskega Nsrods».___2892 Lokal za mizarsko obrt, lahko tudi ns dvorišču (s sta* novanjem) iščem zs ta* koi Ponudbe pod «Los kal/2690» na upravo «S1. Narod a». Trg. pomočnik vojaščine prost, izurjen v mešani stroki — išče službo; gre tudi kot skladiščnik. — Ponudbe pod «Izurjenost/3B91» ns uprsvo «S1. Naroda*. Dre spalnici iz trdega lesa, fino poli* tirani ter moderno izde* lani, naprodaj. - - Henrik Bitenc, mizarstvo, Viž* msrje 77 nsd Ljubljsno. __2886 Spalnica is mehkega lesa, dobro ohranjena — takoj na* prodaj. — Ponudbe pod •Spalnica/2893» na upra* vo «Slov. Naroda*. Iščem šteparico za čevljarsko obrt: samo prvovrstno moč. Naslov pove uprava «Slov. Na* roda*_2S87 Bukova drva suha, kupi vsako množi-no — Družba «ILIRIJA v Ljubljana, Kralja Petru trg 8. 2^1 Poverjen prodajalec srečk držav nt razredne loterije Drag. R. Kolakovič BEOGRAD prodaja na veliko n malo. Na) bolje urejena posluvnfca te vrste Daje najugodnejše pogoje za pro dajo srečk. Služben načrt z na vodi om po§ljem vsakemu brez plačne, 142-1 Zastopnika iščem za Slo-e. ijo ob proviziji za razne sportske predmete največjih i* o emnih tvornic ter se za neke druge galanteriske prednete. -Kolekcija je vrlo majhna. Reflektant, ki so uvedeni v galanter! -skih prodaja nicah, naj se javijo na tvrdko M Drucker, Zagreb, 11 ■ ca 39. 3&* Premog- drva ILIRIJA, Kralja Petra trg ö. — Telefon 220 t^Sj Ivan Magdič krojač JUBUANA, Gledališka ut / se piiporoča za esensko se ono i43-T Družabnika sprejmem v dobro vpe* Ijano trgovino z meša-nim blagom na promet* nem kraju. Potreben ka* ital od 50.000 Din da= je. Ponudbe pod «Dru-žabnik/2894* na upravo «Slov. Naroda*. R Dr. Avramovic se je vrnil in zopet redno orcTnlra od 9—11 ure dop. in od 2—4 ure pop. Aleksandrova cesta štev, 7 vbod \z Rpeth- vri'4v ul ce ^tev 9 ttMtni pogrebni u»o< Ljubljani Matilda Tabor naznanja v svojem in v inuni otrok Milke. Darinka Hin na in Tinčka vseir sorodn kom, prijateljem in znancem vest, da je nj h s-čnoijubljeni soprog, oče, brat, stre in svak go^poc Martin Tabor motitar mastna olaktrarno In posaatnik včeraj, dne 7, oktobra t. 1. po dolgem in mučnem rrpljenju bogu v dano preminil. Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v nedeljo, dne 10. oktobra 1^26 ob dveh popoldne iz hiš z n lost i, Krojaška ulica 6, na pokopališče k Sv. Križn V Ljubljani, dne 8. cktobra 1926 v vseh nodnii) barvah iz č ste \olne od Din 350'— do 780-— mi.! Domsiie plošče F. A I. Goriiar, Ljubljana, s* Petra cesta štev. 29. Razstava v izložbi vsak večer od 6. — 8 ure Za lUttos ovanski patt ni št. 1^51 od i. julija 1923 na: »Postopek za izdelovanje kvalitetnih nitij vsake fakosti iz viskoze, katere naj se predelo iz različnih Inken*- skih širin 1 (Verfahren zur Herstellung von Qualrätsfäden jtder Stärke aus Viskose, die aus verschiedenen Lochweiten gesponnen werden sollen) aa laeajo up i ali odiemalci licenc. Cen . pon dbe na *«g. flftILAN SUKLJE, LJUdLJANA, ŠtJenbu gova ulica QN ZARGI „Pri nizki ceni ■ i »lipo oča vel Ko i/ber • cga oenia, modnih noga vic rokavic, trikotaže, dnmsk h 'orbic n faznih vol ienih jopic, damskih, o ro^k»h »n mošk h Kras-. z bera kravat, sam ivemc td po r memo fizk h c na: l ub! ana. Sv. Petra cesta 3 NAJBOLJŠI BRNSKI BLflGOU Zajamčeno čistovolnene moške — — in damske blagove — — — — zadnjih novosti — — za - jesensko in zimsko sezijo - razpoiilia naibolj tenomirana n, zaloga tvornlea tukna SIEGEL• IMHOF, Brnc Paleokebo it. 12 >ajvečja izbira. Najn žje tvom Ske cene. NajsoHdne s; zvriilev vseh naročil - Na aahttvo vzorci za sto-In poštnine prosto Tud* orivatnlm Urejuje; lotiš Zupeafig. —» Za «N s rodno tiskarno*: Fran Jezerfek. — Za inaeratni del lista: Oton Coristoi. — Val t Ljubljani 306 13